št. 17 - 18
NOVO MESTO,
Leto XXIX četrtek,
il. aprila 197» '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki
Nagelj
slehernemu
borcu
^ Šentrupertu bodo pode- lili domicil ZDO
v«, k ^P°m‘n na napad Cankarje-hh dda Proletarske bri-dni! . ac*e Končar in Zahodno-njskega odreda na Šentru-jg4,v n°či med 1. in 2. majem jv ., slavijo njeni krajani tudi °J krajevni praznik.
nei"e!0s bo še posebno slovesno. V Hojtj 0	'4.	uri	bodo	na	sloves-
liS J51* ®tat^u na Veseli gori pode-Zahodnodolenjskemu
ra^a Ostanku pripravljalnega odbo-»oslave, (med udeleženci so bili Pre l C*an' odbora odreda na čelu s Lojzetom Beletom -p °m) so minuli petek v Sentru-slavU u®°^no occnUi priprave. Ni nosti bo predvidoma spregovoril jj komisar Zahodnodolenjskega bo h Bogomir Peršič. Prireditev . hkrati osrednja proslava delav-,.e£a Praznika 1. maja v trebanjski 'ni. Ob tej priliki bodo podelili i f^bme zna^c Zveze sindikatov.
sklepu vodstev sindikata v tre-njski občini jih bodo prejeli: Nacc zman, načelnik oddelka za gospo-s vo, Štefan Kamin — ravnatelj novne šole v Trebnjem, Stane Ko-iz Tregrada, med organizacijami osnovna organizacija sindikata tozd Tovarna opreme Mirna.
lentr prazniku so dosegli krajani 'KS frupert pomembno delovno **go pr. nadaljnji modernizaciji
ose ten	mCd dlUgim Pobirajo še
poseben samoprispevek. Vrednost
e kakšen H Jmaij0n0v dinarjcv-
2 od^ovcc kljub priza-schn<> Prlrcditeljev ni prejel tilo' Va ’ naJ velJa to obve-
A. ŽELEZNIK
SPOROČILO
BRALCEM
. Prihodnja številka Dolenjega lista bo izšla 11. maja s t ~ tako kot današnja -ry. v povečanem obsegu, s J ogo in z dvema pokrajinama izdajama.
^	UREDNIŠTVO
Delegacija ZSSR na gradbišču JE
Uradna sovjetska delegacija je pod vodstvom Vladimira N. Noviko-va, namestnika predsednika ministrskega sveta ZSSR, 24. aprila obiskala tudi gradbišče jedrske elektrarne v Krškem.
Po ogledu gradbišča so sc sovjetski gostje pogovarjali s predsednikom republiškega IS Andrejem Marincem, z njegovimi sodelavci in z direktorji nekaterih največjih slovenskih gospodarskih organizacij.
Ob več smereh in značilnostih go spodarskega sodelovanja med državama je bil govor tudi o sodelovanju na področju gradnje in opremljanja jedrskih elektrarn. Tovrstno sodelovanje je po besedah Novikova znaten del rastoče menjave med državama, njena vrednost pa naj bi v naslednji petletki dosegla vrednost treh milijard dolarjev. Sovjetske goste so zanimale tehnične posebnosti krške JE, varnostni sistemi, zlasti glede na seizmološke značilnosti področja.
I
U
1
FRANCE POPIT MED KOBETOVIMI ..ZIDANICAMI" - Slavnostne otvoritve razstave dolenjske zidanice" 21. aprila v Dolenjski galeriji se je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit z ženo. V motivni svet slik, nastalih na študijskem popotovanju po dolenjskih vinorodnih gričih, je visokega gosta popeljal njegov avtor slovenski slikar Boris Kobe, kar kaže tudi posnetek. (Foto: Janez Pavlin)
Začenja se obdobje dela
V Posavju bodo delegate izobraževali naprej v tozdih in krajevnih skupnostih
Medobčinski svet SZDL Posavje je petkovo sejo posvetil analizi letošnjih volitev, razpravi o usposabljanju delegatov in nalogam družbenopolitičnih organizacij v delegatskem siste-
mu. Za občinske skupščine so v Posavju izvolili 210 delegacij, za skupščine interesnih skupnosti 643, skupaj torej 853. Vseh delegatov je v regiji 6735, od tega 2276 ali 34 odst. žensk. Članov ZK je 1199 ali 18 odst., članov ZZB NOV pa 293 ali 4,35 odst.
Svet je izrekel priznanje vsem požrtvovalnim aktivistom, ki so pomagali pri izpeljavi volitev od evidentiranja in kandidiranja do zaključnega dejanja na voliščih.
Zdaj, ko so volitve mimo, se začenja obdobje izredno odgovornega
dela, obdobje izobraževanja delegatov, da bodo kos nalogam, za katere
(Nadaljevanje na 4. strani)
BELI GRlCrNOVA BRIZGALNA
V počastitev praznika dela bodo gasilci iz Belega gliv* 30. aprila ob 14. uri izročili svojemu namenu novo ^motorno brizgalno „Rosen-bauer“. Pokrovitelj slovesnosti bo Gradbeno-opekarsko podjetje Mirna. Omenimo še, da bodo drugo leto belogriški gasilci slavili 30-letnico obstoja svojega društva.
NOVOMEŠCANI V FINALU?
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto in ljubljanska RTV bosta pripravila 29. aprila ob 17. uri v novomeškem domu JLA javno radijsko oddajo »Spoznavajmo svetin domovino". Pred novomeškim občinstvom sc bosta v soboto zvečer pomerili ekipi OK ZSMS Novo mesto in osnovne organizacije Šmarje pri Jelšah, ki sta se uvrstili v polfinale tega priljubljenega mladinskega tekmovanja.
v novem hotelu „SREMIČ" v Krškem
—strip tease —mednarodni artistični program —moderna magija —ansambel „Univerzal selekcion 77" •
odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje
Najlepša stavba v Kočevju
Odprli nove bančne prostore — Se širša mreža
.Kočevju so minuli petek j 1 novo poslovno stavbo ®Hk*e enote Ljubljanske lana §?spodarske banke Ljub-
*°bn v ^ Z(kj g°tovo najso_ ®J*i in najlepši poslovni °r v tem mestu
W0tVOritvenih govorih je bilo Oen°, da so bili stari poslovni D°ri majhni in neprimerni, v nohtov k.° možno hitrejše in boljše M. Na območju banke že PtelT izplačujcj° osebne dohod-0 hranilnih knjižic ali teko-
čih računov. Hitro narašča poslovanje po žiro in deviznih računih. Na tem območju dela že 13 šolskih hranilnic, zdaj, ko bodo to omogočali novi prostori, pa bodo organizirali še oddelek mladinskega varčevanja.
Bančno mrežo širijo vedno bolj tudi po podeželju. Sedanji izpostavi v Ribnici in agencijam v Sodražici in Loškem potoku sc bosta v kratkem priključili še agenciji v Fari in Ko-čcvslci Reki, ki sta v gradnji.
SVEČANO DO BANKE - Na otvoritveni svečanosti so nastopili delavska godba in moški pevski zbor pod vodstvom Iveta Staniča. Banko krase dela nekaterih umetnikov, med drugim tudi domačega slikarja Ivana Brudarja. (Foto: J. Primc)
Svečanost na Javorovici
1. maja ob 10. uri Govoril bo dr. A. Lah
V počastitev padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici bodo v tem kraju Zveza združenj borcev NOV in ostale družbenopolitične organizacije Šentjerneja priredile 1. maja 1978 ob 10. uri spominsko svečanost.
Spored spominske svečanosti pri spomeniku padlih borcev na Javorovici: Pozdrav predstavnika odbora ZZB iz Šentjerneja. -Državna himna, izvaja godba iz Šentjerneja. — Slavnostni govor nekdanjega borca Cankarjeve brigade dr. Avguština Laha. -Polaganje vencev pred spomenik. - Kulturni program izvajajo Sentjemejski oktet, učenci osnovne šole Martina Kotarja in godba iz Šentjerneja.
Posebej vabimo nekdanje borce in svojce padlih.
Bo na koncu vsega krivo vreme?
ta«
J. PRIMC
uredništvo v gosteh |
kovinarji Dolenjskega lista bodo 3. maja ob 18. uri prire- = uredništvo v gosteh
V ŽUŽEMBERKU
V	E
%olvČU ”^oc* l‘P0"* Vabimo krajane, predstavnike družbe- I kraj p! .fnega življenja in mladino, da pridejo na pogovor o | J vnih težavah in uspehih.
Sil	[
'""""iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
Cestno podjetje Novo mesto je pri Srebrničah zavrglo 200 ton neoporečnega asfalta -Nekaj vprašanj, na katera bi bilo treba odgovoriti ali pa jih zavrniti kot neupravičena
„Asfaltiranje cest ni tako	menijo, da je za pogovor o 200	sti smo dobili dovoljenje za
preprosta reč kot mešanje briz-	tonah zavrženega asfalta najbolj	dvodnevno zaporo ceste; pro-
ganca ali mletje jagod", je rekel	pristojen. „Od prometnih obla-	(Nadaljevanje na 4. strani)
Anton Demovšek, inženir, vodja Asfaltne baze in gramoznice Drnovo, ki je tozd Cestnega podjetja Novo mesto. Besede so bile izrečene med pogovorom, ki je skušal razkriti, zakaj so morali odstraniti in zavreči zgornjo plast novega asfalta na cesti Novo mesto - Dolenjske Toplice pri Srebrničah oziroma Potoku. Tega asfalta je bilo okoli 200 ton, proč je bi! vržen pred očmi javnosti, ki se je nedavno s srcem in razumom odločila za cestno posojilo.
„Bil je petek, 27. maja,“ pripoveduje Anton Demovšek, za katerega v Cestnem podjetju
f
V
POPRAVLJANJE NAPAK — Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so se vnovič lotili odseka ceste Novo mesto - Dolenjske Toplice pri Srebrničah. Iz neuradnih virov se je zvedelo, da bo odsek nared junija, kar je (samo) leto dni zamude. (Foto: J. Pavlin)
YU ISSN 0416-2242
Neusahljiv vir
V mozaiku zgodovinskih let je ta naš dan Osvobodilne fronte med najpomembnejšimi. Imenujemo ga pomnik iz velikega časa domovinskega in socialnega boja, neusahljiv vir, h kateremu se nenehno vračamo po oporo in navdih za današnje ravnanje.
Ustanovitev Osvobodilne fronte pomeni začetek procesa in gibanj, ki smo jim priča še danes, izraz zavestne in premišljene odločitve naprednih sil na čelu s KPS. Slovenski kmet, dninar, delavec in izobraženec so, povezani v politični fronti nove vrste, začeli prevzemati v svoje roke lastno in narodovo usodo.
Osvobodilna fronta je s svojimi organizacijskimi oblikami segla do slehernega zaselka, ulice in hiše. S tako mrežo organizacij in aktivistov je lahko pritegnila .množice v odločanje o vseh javnih vprašanjih že tedaj, ko je svetu še ukazovala grozljiva govorica granat in smrti
Izkušnje o odgovornosti kočevskih odposlancev so v marsičem poučne za današnji delegatski sistem. Pomen tega zbora bomo letos ob njegovi petintrideset letnici ponovno vsestransko osvetlili.
Dan Osvobodilne fronte praznujemo vsako leto. Zato, ker je z njim povezano enkratno zgodovinsko izročilo. Ali se tega p celoti zavedamo in ravnamo v tem duhu? Ali se k izviru tega izročila res vračamo vselej z zavestjo, da dobimo potrdilo za pravilnost naših sedanjih potov v vrelcu, ki žubori že od enainštiridesetega ?
Revolucionar Miha Marinko je prav te dni izjavil, da bi se bila vstaja v Sloveniji prav gotovo zakasnila, če bi ne bilo Osvobodilne fronte. „Do začetka 1941 smo bili komunisti sicer dobro organizirani, nismo pa imeli legalne formacije, saj je bila tudi Ljudska fronta le napol legalna, “ je dejal
Cankarjanski sen se je uresničil: iz naroda hlapcev smo postali narod gospodarjev. Delavska pest ob prvem maju ni več dvignjena v izziv stavkokazom. Praznik dela je postal praznik žetve. %tve, za katero so bila polja zorana in posejana že pred desetletji. Na nedavnem osmem kongresu slovenskih komunistov smo spet slišali, da se je začelo na Čebinah. Tudi čebinsko izročilo se vedno nanovo ostvarja.
I. ZORAN
STANE DOLANC SPREJEL POKROVITELJSTVO
Krajevna skupnost Šentjernej je za letošnje srečanje oktetov, ki bo 30. junija in 1. julija v njihovem kraju, prosila za pokroviteljstvo Staneta Dolanca, sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ. Pred dnevi so Sentjemejci dobili ljubezniv odgovor kjer med drugim tov. Stane Dolanc piše:
..Zahvaljujem se Vam za obširno informacijo o tej prireditvi in z veseljem sprejemam Vaše povabilo za pokroviteljstvo med letošnjim , srečanjem oktetov."
Do konca tedna bo spremenljivo vreme s krajevnimi poslabšanji, plohami in nevihtami
Buhe čestitke ob i. maju. sumu človekovega svobodnega ustvauanja in osebne skCe;
J
tedenski
mozaik
Št. 17 (1498) - 27. gpr»*£
DOLENJSKI lilST
scdov v tem delu Afrike.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Drama predsednika italijanske	krščansko-demo-
kratske stranke A Ida Mora se nadaljuje in hkrati postaja vse bolj tudi drama Italije. 48 ur po izteku ultimata, v katerem so „Rdeče brigade” zagrozile, da bodo ubile uglednega politika, so teroristi objavili že osmo pismo, v katerem so vladi in krščanski demokraciji določili svoje nove, točne zahteve.
Za osvoboditev predsednika krščansko-demokratske stranke terjajo izpustitev iz ječe 13 „komunističnih zapornikov”.
Drama se nadaljuje
V svojem osmem sporočilu so teroristi natančno označili, koga želijo. Med njimi je šest pripadnikov „Rdečih brigad", trije pripadniki „Oboroženih proletarskih jeder" (NAP), trije pa so pripadniki teroristične skupine „22 oktober” iz Genove. „Rdeče brigade” terjajo tudi izpustitev bandita Santeja Notamicoleja, ki je v prejšnjem desetletju ropal po Apeninskem polotoku ter bil obsojen na dosmrtno ječo. V ječi se je seznanil s teroristi in postal njihov somišljenik.
Najbolj znana med osebnostmi, ki jih terjajo teroristi, pa je vsekakor Renato Curcijo. Ta je na univerzi v Trentu pred devetimi leti dal pobudo za ustanovitev „Rdečih brigad". Preden je postal glavni obtoženec na sedanjem procesu v Torinu, je že bil obsojen na osem let zapora.
Razen njega terjajo „Rde-če brigade" tudi Alberta Franceschinija, Roberta Ognbela, Mauricija Ferrarija in Christophora Pianconeja. Slednji je sodeloval v napadu na jetniškega stražnika, pa so ga pri tem ujeli in sedaj v
torinski bolnišnici.
Stanje je še vedno zelo nejasno, saj so italijanske politične stranke, ki sodelujejo v parlamentu, odklonile kakršnakoli pogajanja s teroristi in ne pristajajo na izsiljevanje.
Potem ko je na teroriste naslovil poziv, naj izpustijo Alda Mora, tudi papež Pavel VI. in so podobne apele poslali tudi nekateri drugi (neki izraelski bogataš je v zameno za Alda Mora ponudil Rdečim brigadistom 5 milijonov dolarjev), so nekateri vendarle prepričani, da je mogoče pričakovati vsaj neformalna pogajanja.
Menijo, da je v tem trenutku najpomembnejše, da parlamentarne strani ohranijo enotnost in da v njihovih vrstah ne pride do razcepa. Prav to je namreč zelo jasen cilj teroristov, ki želijo za vsako ceno povzročiti razkol med krščansko-de-mokratsko stranko in komunisti, oziroma med desnico in levico.
Medtem pa je rimski večerni k Vita sera prejel pismo Alda Mora, ki ga je predsednik krščanske demokracije naslovil na sekretarja svoje stranke za Zaccagninija.
V njem Moro v izredno dramatičnem tonu piše o svoji usodi, pri čemer navaja, da to ni več problem humanitarne narave, pač pa da gre za izmenjavo vojnih oziroma gverilskih ujetnikov.
Pri tem pravi, da je povsod po svetu v navadi, da izmenjujejo ujetnike in zakaj naj bi bilo v Italiji drugače.
V tem pismu Moro dobesedno roti sekretarja svoje stranke, naj vendarle kaj ukrene. Za zdaj je videti, da bi bila pogajanja mogoča prek humanitarne organizacije „Caritas internaciona-lis”, ki bi lahko prevzela posredništvo. To vsaj zahtevajo „Rdeči brigodisti”.
JANEZ ČUČEK
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE obvešča organizacije združenega dela, njihove poslovne skupnosti, gospodarske zbornice in druge asociacije, banke, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in njihove skupščine, druge institucije in posameznike da ima od 17. aprila 1978 spremenjeno številko naročniške telefonske centrale.
NOVA ŠTEV ILKA a c. GOSPODARSKE ZBORNICE SLO -VENI JE, UUBUANA TITOVA 19 JE: 061/28-211.
Gospodarska zbornica Slovenije Ljubljana, Titova 19
—i uiu»j »c je Končal kongres španske komunistične partije, na katerem so za generalnega sekretarja partije izvolili Santiaga Carrilla, za predsednika pa Dolores Ibaruri. Kor >res je potrdil evrokomunisti-čno usmeritev partije in se zavzel za nadaljnjo demokratizacijo v vrstal španskih komunistov. (Tele-foto: UPI)
Živa beseda je nenadomestljiva
Političnih akcij ni mogoče voditi s pismenimi direktivami in govori s tribun
V nekaj zadnjih letih čutimo izredno velike spremembe v meto -dah političnega dela, ki jih je prinesel v največji meri delegatski sistem. Med njimi je nedvomno tudi tako imenovana živi beseda.
Se pred kratkim smo kriti- ZKJ in organov med obema čno ugotavljali, kar je imelo svoj odmev celo v šalah, da se družbenopolitični delavci, odborniki in poslanci najraje pogovaijajo v svojih krogih in v dvoranah, le redko pa prihajajo med ljudi, ki so jih izvolili. Niti ni tako dolgo, ko smo lahko ljudi, ki so bili naši predstavniki, videvali le v prvih vrstah, v pogovorih med seboj ali na najrazličnejših prireditvah, na katere so skorajda „morali“ priti.
Taka odtujenost je nemalokrat povzročala nezaupanje in prepričanost, da se o vsem odloča med nekaj očmi in osebami, kar je, razumljivo, povzročalo med ljudmi nezadovoljstvo.
Vendar je delegatski sistem ta odnos v marsičem obrnil na glavo. Delegati in družbenopolitični delavci, ki trenutno zasedajo te položaje, morajo v pravem pomenu besede živeti med ljudmi, če jim hočejo prisluhniti, spoznavati njihove interese in jih na podlagi svoje odgovornosti usklajevati in usmerjati v splošne družbene interese.
Kabinetsko delo, politični aktivi, ki so se zapirali v ozke kroge ljudi in ožjih interesov, „poli-tični“ pritiski in podobne oblike so že pred nekaj leti doživeli popoln poraz.
Zato je danes prihajanje najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja med delovne ljudi in občane povsem normalen delovni dogodek, na kar opozaijajo tudi poročila o delu
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V Bugojnu je predsednik republike Tito sprejel člane državnega in političnega vodstva SR Bosne in Hercegovine ter se z njimi zadržal v daljšem pogovoru.
Med pogovorom z voditelji Bosne in Hercegovine je predsednik republike posebej omenil velik ugled, ki ga ima naša država po
Oblikovanje politike
vsem svetu, ker si nenehno in dosledno prizadeva z? urejanje mednarodnih odnosov na podlagi politike neuvrščenosti. Kot je dejal, je še posebej pomembno, da vse naše socialistične republike in obe pokrajini sodelujejo pri oblikovanju notranje in zunanje politike SFR Jugoslavije.
KONGRESI PARTIJE
Ta tedei: je minil v znamenju treh republiških kongresov in pokrajinske konference Zveze komunistov. Tako so se zbrali delegati na 8. in 7. kongresu ZK Hrvatske oziroma Črne gore. V torek se je začel 7. kongres ZK Makedonije, v sredo pa 16. konferenca ZK Vojvodine.
NOVA AKADEMIJA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti; s tem pa vsa slovenska javnost, je bila te dni priča slovesnemu dogodku. SAZU je namreč slovesno razglasila dva nova redna člana SAZU: Alojzija Finžgarja in slavista prof. dr. Antona Bajca.
VLOGA SINDIKATOV
V času obiska v Mariboru se je predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner sestal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter medobčinskega in občinskega sveta ZSS Maribor, kjer so sc med drugim pogovarjali tudi o nekaterih vprašanjih reorganizacije sindikalne organizacije, delno pa tudi o pripravah na kongrese Zveze sindikatov Slovenije, ki bo oktobra v Mariboru.
KAJ JE DRAŽJE?
Cene živil so se v Sloveniji povečale letos že za 10,7 odstotka, če jih primerjamo z lanskimi decembrskimi cenami. Najbolj so sc
Eodražii meso, mesni izdelki, ribe in maščo-e. V prvem četrtletju seje za 10,7 odstotka podražila tudi kurjava. Obleka in obutev sta zdaj dražji za 4,1 odstotka, gospodinjski aparati in nohištvo na za 6,3 odstotka.
m organov kongresoma.
Ob vsem tem je opazen pravzaprav zanimiv pojav, da ponekod skorajda mnogo bolj pogo-
  ...................
TELEGRAMI
PEKING - Zvedelo se je, da bo namestnik sovjetskega zunanjega ministra Iljicov s posebnim letalom dopotoval v Peking, kjer se bodo nadaljevali pogovori o kitajsko-sovjetskih mejnih vprašanjih. Iljicov vodi delegacijo SZ na teh pogovorih, pri katerih v devetih letih niso dosegli nikakršnega napredka.
NEW YORK - Agencija se sklicuje na pisanje današnjega „New York Timesa1* in poroča, da ameriški Pentagon izpopolnjuje novo strateško orožje, rakete „Tridcnt 2", ki jih bodo lahko izstreljevali s podmornic na atomski pogon in navadnih raketnih izstrelišč. To orožje, ki so ga nekateri funkcionarji Pentagona ocenili kot „revolucionarno“, bi utegnilo zavreti pogajanja o omejevanju strateškega oboroževanja.
KAIRO - Preiskava je dokončno pokazala, da obstaja zveza med nedavno odkrito ..mednarodno teroristično skupino" v Kairu in „disidcnt-sko skupino" palestinskega odporniškega gibanja. Egiptovski preiskovalni organi so sporočili, da so odkrili nevarno dejstvo, namreč, da so člani ,.kairske teroristične skupine" pripadniki disidentov palestinske organizacije. Ti disidenti so. odgovorni za uboj Jusufa el Sebaija, direktorja kairskega „A1 A hrama", ubitega v februarju, ko je v Nikoziji predsedoval zasedanju oiganizacije solidarnosti afriško-azijskih narodov (AAPSO).
LONDON - Zunanji ministri tako imenovane „kontaktne skupine" na Namibijo, v kateri so ZDA, Velika Britanija, Francija, Zvezna republika Nemčija in Kanada, s imeli štiriurni sestanek za zaprtimi vrati. Kot se je zvedelo, ni bilo večjih sprememb v stališču zahodnih držav glede prihodnosti Namibije. Po ameriških virih so na sestanku dosegli dogovor o ukrepih za ohranitev reda in upoštevanja zakonov po razglasitvi neodvisnosti Namibije.
WINDHOEK - Skupina pripadnikov oboroženega gibanja organizacije ljudstva jugozahodne Afrike SVAPO je ustavila avtobus s 85 potniki na neki cesti v jugozahodni Afriki pri angolski meji. Avtobus so prepeljali na angolsko ozemlje. Borci SVAPA so pred prestopom meje iz avtobusa izpustili 12 starejših potnikov.
KAIRO - Zaradi dogodkov na sudansko-etiopski meji raste zaskrbljenost med domačimi analitiki in tujimi opazovalci v Kairu. Sudan namreč trdi, da je Etiopija koncentrirala svoje čete in celo nekajkrat kršila suverenost sudanskega ozemlja. To trditev so v Kairu sprejeli sila resno, ne glede na njeno verodostojnost. V preteklosti sc je namreč dogajalo, da jc takim vestem po navadi s ledi h nevarna zaostritev odnosov
•tli /!•> L« poln ir hm hnit cnnn:ir)
sto prihajajo med ljudi družbenopolitični delavci na višjih ravneh, kot pa vodilni med delavce organizacij združenega dela ali med krajane občinski funkcionarji. In vendar je celo Zveza komunistov z neposrednim stikom med občinskim komitejem ter osnovnimi organizacijami pravzaprav statutarno opredelila to dolžnost kot nov korak v metodi družbenopolitičnega dela. To je namreč jasno opredeljena oblika nujnega preseganja forumskega dela, kar bo nedvomno pomenilo nov prodor neposrednega stika med vodstvi in člani.
JANEZ KOROŠEC
GABROVKA: DELAVNI KRAJANI
V nedeljo jc slavila krajevni praznik krajevna skupnost Gabrovka, znana kot ena najbolj delavnih v litijski občini. Izpred gasilskega doma je krenila povorka mladih, gasilcev in praporščakov. Skupno s šolsko mladino in domačim kultumoumet-niškim društvom so pripravili pester kulturni spored. Pred mesecem dni so izglasovali drugi petletni samoprispevek za posodobljanje cest. Do konca leta naj bi bila zgrajena nova zdravstvena postaja, nove učilnice in telovadnica. Ti družbeni objekti sc financirajo iz občinskega samoprispevka. Na svoj praznik so povabili tudi borce Zahodnodolcnjskega odreda.
BOEING 707 SE JE& ČEL spuščati proti zasnei't ni pokrajini in naposled p stal na z ledom prekrit etn f zeru. Dva mrtva potnika > trinajst ranjenih - to je p rezultat prisilnega pristal sredi zasnežene sovjetske Vt ge. Letalo je bilo last jui korejske družbe in jc let® iz Pariza proti Seulu, pri tt pa zašlo nakaj sto kilo#* trov globoko v sovjetski & čni prostor. Sovjetski Icf. so boeing 707 prestregli1 ga s streli iz topov ter strd nic prisilili, da se je spust* Sovjetske oblasti so izpusti potnike, pridržale pa pos& ko, ki bo morala pojasni zakaj je kršila sovjetski zti\ ni, prostor. Predstavnik let1 ske družbe iz Seula je izjffl1 da se je to zgodilo zato, W so odpovedali kompasi inr" dar.. .Ali pa morda kaj f gega.. .?
PODOBNO PA JE ODfj VEDALO nekaj tudi v je® ki elektrarni v ameriški ni državi Oregon, kjer sto1 doslej še neugotovljeni razloga dobila dva delal1' petkrat večjo dozo sev^t od še dovoljene. Preiskal ugotovila, da sta bila izpc' tavljena sevanju 15 renti nov v minuti. Delavca f prepeljali v bolnišnico, w sta izjavila, da bosta tolJ podjetje in zahtevala visf denarno	odškodnin
.. .Kanček tolažbe, če je ■ zdravje prizadeto ...
VSEKAKOR ISKREČ POHVALO pa so dobili pc caji, ki so z bliskovito ak$ uspeli vrniti devet slaV1 slik, ki so jih ukradli iz ne' ga muzeja v Firencah. W njimi je bilo tudi neko A bensovo delo. Vrednost ukradenih slik so ocenili1 več kot milijon dolarjev_ Ko bi bili italijanski polit vselej tako učinkoviti..
KAKO BITI UČlNft VIT IN ZAGOTOVITI na nogometnih igriščih v •' liki Britaniji, kjer se VSlr nedeljo ponavljajo prei pa zanima britanske f caje. Za zdaj jih samo ^
■ ma, kajti odgovora na W. šanje še niso našli... dela za zdravnike in sodfi1 za prekrške...
šlllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllltllllimill Iz zadnjega P*1"
— Odličen delavec. Dela za tri.
— Kdo pa Je tretji?
— On!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIII
KING-KONG
2A Moder no PRIČESKO ’78 - Tudi Dolenjke rmn?° khko ponašale z letos moderno frizuro JJUPE SOUVAGE. V ta namen so se frizerji iz ? Dolenjske udeležili demonstracije te nove pri-_et so jo prejšnji teden pripravili demonst-toiji tovarne Ilirija - Vedrog iz Ljubljane. ' °to: J. Pavlin)
EN DAN BRIGADIRJI - Čeprav šolska stavba novega KŠC pod Trško goro še ne stoji, so se njeni dijaki preteklo soboto že lotili temeljitega ravnanja in urejanja terena okrog gospodarskih poslopij, tako da bo ob preselitvi v nove prostore urejena tudi okolica. (Foto: J. P.)
PRVA RAZSTAVA OB STOLETNICI — V ponedeljek so v menzi tovarne perila Labod v Ločni, v sodelovanju s študijsko knjižnico, odprli bodo razstavo ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Zofke Kvedrove. Slovesnosti se je udeležila edina še živeča hčerka Mira Škrinjaric (četrta z desne) z vnukinjo in predstavnica iz Loškega potoka, kjer je v vasi Retje pisateljica preživela mladost. O njenem delu je spregovoril ravnatelj Študijske knjižnice Bogo Komelj, pesmi in prozo pa so brale dijakinje šole za zdravstvene delavce. (Foto: J. Pavlin)
RUŠENJE črnih GRADENJ
. Začele so veljati spremembe >n dopolnitve republiškega zakona o urbanističnem planiranju, ki določajo ostre ukrepe zoper nedovoljene gradnje. Zahteva se dosledno rušenje vseh gradenj, ki * izvajajo brez dovoljenja, in *udi ostre ukrepe, če se gradbena dela izvajajo v nasprotju z določili gradbenega dovoljenja.
Medobčinska inšpekcija je dolžna brez odlašanja in popuščanja ukrepati. Pritožba zoper ukrepe o odstranitvi objekta in vzpostavitvi v prejšnje stanje ne zadrži izvršitve. Razen navedenega sta za črnograditelja po zakonu določena tudi denarna in zaporna kazen.
Sporazum o rešitvi rečice Mirne
Podpisniki: Kolinska, ..Dana" in Industrija motornih vozil
O *	*	v
oejm/sca
NOVO MESTO: Zaradi večje Ponudbe so tokrat rejci s cenami nekoliko popustili. Naprodaj je bilo 499 pojskov in 48 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno * 262. Prvi so bili po 650 do 900 dm, drugi pa po 910 do 1.300 din.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je ua manjša ponudba kot sicer. Prodajalci so pripeljali 449 pujskov in , starejših prašičev, prodali pa upno 355. Prašički so bili po 35 o 36 dinarjev, starejši prašiči pa po do 24 din kilogram žive teže.
Reko onesnaževati pomeni vanjo spuščati razne organske snovi, ki za svoj razkroj uporabljajo v vodi raztopljeni kisik, ki ga potem ni za ribe. Tukaj pa, žal, prispevamo svoj delež vsi občani in seveda industrija tudi. Vsak grm sladkorja, izlit z ostanki čaja ali kave v kanalizacijo, porablja kisik. Ostanki hrane, odpadki iz sanitarij in predvsem gnojnica so med ogromnimi porabniki kisika. Živilska predelovalna industrija kot apr. Dana ali Kolinska, nima opravka z nobenimi strupi, ampak z organskimi snovmi, ki v procesu izločajo svoje sokove (v katerih so sladkor, škrob itd.), ki raztopljene v vodi, porabljajo kisik.
Kolinska kot nosilec na tem področju in v najtesnejšem sodelovanju z „Dano“ kot drugim največjim uporabnikom čistilne naprave je pri projektantski organizaciji Hidroinže-niring iz Ljubljane naročila idejni projekt za II. fazo čistilne naprave na Mirni. Ta je sedaj že izdelan in pripravljena je pogodba za izdelavo glavnih načrtov. Vrednost celotne investicije je po idejnem projektu 13,300.000,00 din, v čemer pa še niso stroški obresti, podražitev, raznih prispevkov itd. Zato lahko trdimo, da bodo skupni stroški 1,5 stare milijarde. Na podlagi znanih podatkov in delno na osnovi ocenitve predstavnikov „Danc“, Kolinske in projektantske organizacije je pripravljen ključ za delitev teh stroškov, po katerem odpade na:
Kmetijski nasveti
Kolinsko 5,552.500 din, Dano 5,180.000 din, naselje 1.842.500 din, IMV 725.000 din. Skupaj znašajo osnovni stroški: 13,300.000 din.
V aprilu bomo podpisali ustrezen samoupravni sporazum o celotni investiciji in njeni realizaciji. Ze sedaj pa lahko rečemo, da bo potrebna akcija res celotnega kraja, da bo uresničeno vse, koi smo planirali. Potem tudi uspeh ne bo izostaL
ANTON KOTAR,dipl. ing. (po glasilu „Krajan")
- Bodi kolega in mi povej, kako se ti je posrečilo dobiti to gripo!
(Medjimurje)
Preden pride kanibalizem =
■z španščine izpeljana beseda kanibalizem pomeni ljudožer- = jn už'vanje človeškega mesa, v biologiji pa ta beseda na splo- § Po' °Značuie P°Jav’ k° se žro bitja iste vrste. To ni tako redek | ^av’k°t se sicer misli, zlasti ne v sodobni intenzivni reji perut- | kjer lahko kanibalizem usodno zamaje uspešnost reje. faza* ^ P?vsem jasno, zakaj se v jati kokoši, gosi, puranov, | 0k .nov prepelic pojavi nenadna napadalnost, poznane pa so | Igui nost>» v katerih se kanibalizem širi bolj kot sicer. Začne se = tej. 0 s Cisto nedolžnim medsebojnim kljuvanjem, ki sje pogos- = .^Pomladi in poleti, ko pa živali ugledajo kri, skorajda po- = žival •	se bliskovito razširi tudi na sicer mirne |
'j * če ničesar ne ukrenemo, zdesetka ali vsaj bistveno §
2d jat0‘
0(j rdvila zoper to moderno nadlego ni, zato je treba predvsem | •ahk T'- vzroke’ ki vodijo do nje. Za pojav kanibalizma je | k0vi° r Va nePravilna prehrana, predvsem pomanjkanje belja- | ?.rn-n (na primer ob enostranskem krmljenju le s koruznim | jate ^ nadalje velika nesnost, zajedalci, pregosta naseljenost | skubrPre-močna svetl°ba, preveč prahu ali aminijaka v zraku, | vode ’*e’ Premalo krmilnikov in napajalnikov, pomanjkanje | ^ >n še nekatere druge okolnosti.
Gle(i ^števanje teh vzrokov narekuje rejcu, kaj mu je storiti. | fcnim-u e .ve,ia> da Je nabo|je krmiti s tovarniško priprav- | mjn krmnimi mešanicami, saj vsebujejo tudi potrebne vita- | 'inah 'r• vitamin A in D - ob vseh drugih hranilnih sesta- | li, Pr- e j2 kakršnihkoli razlogov krmiriio z enostanskimi krmi- § no	živalim	vsaj	zeleno, svežo krmo. Posebno potreb- =
Praa.l0 v času>lco začno živali puliti in jesti perje in so že na =
f ^nibaliznu.	=
zna re' ^ ve(leti, da se kanibalizem ne pojavi iznenada. Če j| in sj j®*:. Prav opazovati in vidi, da so živali nemirne, se kljuvajo | : krnii i° perJe' Je to že znak za alarm- Potem ukrepa: pravilno | ■i spl v’ P°klada zeleno krmo, prebarva okna z rdečo barvo duda = i b.i, da 0 za Pitje (vendar ne dlje kot 2 dni!) in nasploh poskr- | ^ živali kar najbolje počutijo.	In	M	I	^
Kaj z dolžniki?
Z novim načinom obračunavanja zdravstvenih storitev nastaja bojazen, da marsikateri pacient računov ne bo poravnal. Morda sprva iz nevednosti, morda pa iz špekulacije itd.
Zdravstveni zavodi, ki pa na prispevke računajo, bodo prikrajšani. Kako rešiti taka vprašanja, je trenutno v zdravstvu najbolj pereča zadeva, kajti 1. maja bo potrebno ob bolezni globlje seči v žep.
Približno tretjina vsega prebivalstva je oproščena teh dajatev - v celoti ali pa delno. Sem spadajo predvsem borci in mladina, študentje in dijaki ter socialno ogroženi občani. Vsi ostali bodo morali plačati obisk zdravnika na domu, prevoz z reševalnim avtom, za zobna protetična dela, za ortopedske pripomočke, za ordinacijo pri zdravniku, za zdravila itd., kajpak tudi za ležanje v bolnišnici.
Ze ob začetku razprav o participacijah je bilo poudarjeno, naj ne bi zdravnik imel opravka z denarjem, pisanjem poUdil in blagajničarskimi posli. Vendar nekdo bo moral denar pobrati in to bodo pretežno medicinske sestre. Bolnik bo lahko plačal v gotovini - to je najbolj zaželeno -lahko pa tudi s položnico.
Kdor po 15 dneh ne bo plačal, bo dobil opomin, potem se bodo tudi v zdravstvu posluževali redne poti izterjave, vse do sodišča.
Zaradi vsega tega pričakujejo vsaj sprva nekaj težav. V tujini imajo plačevanje organizirano tako, da pacienta ne dajo v bolnišnice, dokler svojci ne plačajo zanj računa, ki je, kajpak, z vsakim dnem večji.
Zdravniki so izračunali, daje bilo doslej predvideno pri specialistu za pregled bolnika 30 minut, od tega pa je najmanj 10 minut šlo za izključno pisarniška opravila. Ker je z novim sistemom pisarije še veliko več, se lahko zgodi, da bo razmerje obratno: 20 minut za pisanje in le 10 za pregled. To vsekakor ni bil namen novega sistema, zato je poenostavljanje administrativnih poslov pri evidenci in obračunavanju participacije trentuno najvažnejša naloga vseh, ki imajo karkoli opraviti z zdravstvom.
R. BACER
Plat zvona namesto siren?
Ogorčenje med gasilci zaradi uvedene tarife
Prostovoljno gasilstvo ima pri nas hvalevredno tradicijo. Pomoč sočloveku v hudi stiski, bodisi ob požaru ali kaki drugi veliki nesreči je iskreno merilo človečnosti. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se je vnema za prostovoljno gasilstvo obdržala in marsikje celo razširila.
Vaška društva so znatno posodobila svojo opremo, predvsem s prispevki občanov, vestnim zbiranjem denarja od prireditev in podobnim. Na vrhu prenckatere-ga stolpa sc je oglasila tudi električna sirena. Navsezadnje se je izboljšalo tudi obveščanje članov za pomoč ob morebitni nesreči. Brez siren si težko zamišljamo civilno zaščito.
Konec januarja je republiški zavod za cene sprejel dokaj nenavadne tarifne postavke za prodajo električne energije za gasilske sirene. Za sirene, priključene na 25-amperske varovalke, znaša letni piispevek dolgih 6.500 dinarjev. za tiste, k:priključene
!la 35-amperske varovalke pa celo nad 9.300 dinarjev. K temu je treba seveda prišteti še račun za vsako porabljeno kilovatno uro energije.
Člani gasilskih društev sprejemajo takšno obremenitev z ogorčenjem. V sevniški občini bi to pomenilo za vsa društva nekaj manj kot 100.000 dinarjev doslej nepredvidenega izdatka!! Poraba električne energije v domovih je ponavadi simbolična, v glavnem ob večernih vajah, sestankih ali če gredo gasit. Za si-da tuli le v izjemnih v izjemnih primerih ali ruunskih poskusih. Gasilska zveza Slovenije poziva odgovorne k podpisu bolj življenjskega dogovora. Povedati je namreč treba, daje to za društva (poleg prav tako z življenjem skreganim zveznim zakonom, ki nalaga slehernemu društvu pravo knjigovodstvo) nov udarec. Ne manjka tudi že malodušja med gasilci, le-to pa lahko povzroči nepopravljivo škodo.
A.ŽELEZNIK
„KRKA",
farmacevtika, kemija, kozmetika zdravilišča in gostinstvo NOVO MESTO
RAZGLAŠA dela in naloge
v TOZD Zdravilišča — Zdravilišču Dolenjske Toplice
KRKA
1. VODJE GOSTINSKO—TURISTIČNE DEJAVNOSTI
POGOJI:	višja	izobrazba	gostinske	ali	ekonomske smeri,
3 leta delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika.
2. dveh RECEPTORJEV
POGOJI: srednja izobrazba, znanje nemškega jezika, poznavanje administracije.
Delo je izmensko.
3. dveh KUHINJSKIH POMIVALK POGOJI: osemletka, 2 meseca delovnih izkušenj.
4. dveh ČISTILK
POGOJI: nedokončana ali končana osemletka.
Kandidati, ki so zainteresirani za razporeditev k razglašenim delom oziroma nalogam, naj v roku 7 dni po dnevu objave pošljejo svoje ponudbe na kadrovsko službo podjetja v Novem mestu. Cesta herojev 45.
RAZPISNA KOMISIJA BELOKRANJSKEGA MUZEJA V METLIKI
RAZPISUJE PROSTO DELO IN NALOGE
KUSTOSA
za novejšo in starejšo zgodovino.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti dovršeno filozofsko fakulteto - zgodovinska smer.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili razpisni komisiji pri Belokranjskem muzeju, Metlika, Trg svobode 4, v 15 dneh po objavi.
VEDNO ZDRAV LES
BONDEX-
sredstvo Za moderno m globinsko zaščito lesa BONDEX-
obarva les v 12 barvah plemenitih vrst lesa
BONDEX-
lazurm premaz, ki ne škoduie koži, živalim in rastlinam
BONDEX—
preprosto nanašanje in obnavl|an|e
HELIOS
DOMŽALE
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA ..BETI" METLIKA
KOMISIJA ZA KADRE IN MEDSEBOJNA RAZMERJA SKUPNIH SLUŽB
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO NALOGO ,.KV KUHAR"
POGOJ:
končana poklicna šola kuharske smeri z 1 letom delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene prošnje z dokazili naj pošljejo kandidati v 15 dneh po dnevu objave.
Bo na koncu...
(Nadaljevanje s 1. strani)
met je bil preusmerjen na Prečno. Mudilo se je. Naključje je obenem hotelo, da sem bil tisti petek cel dan v Drnovem, preskušali smo novo tehnologijo, nove recepte za asfalt, če lahko temu tako rečem. Po šoferjih, ki so v Srebrniče iz baze vozili asfalt, je prišel glas, da tam dežuje. Dež je največji sovražnik asfalterjev: voda onemogoči zlepljenje stare in nove plasti asfalta.
Zjutraj je bilo oblačno, nato je malo deževalo. Poleg šoferjev je prišel k meni iz Srebrnič z avtomobilom tudi Žika Maksimovič. Rekel je, da v Srebrničah dežuje. Ko sem ga vprašal, kako, je Zika rekel, da tako kot tu v Drnovem. V Drnovem ni hudo padalo, zato sem rekel, naj asfaltirajo dalje. Medtem se je v Srebrničah ulilo ..
Anton Demovšek se sprašuje, ali mora res poznati vreme na vsakem gradbišču, na katero vozijo z njihove baze asfalt. Pravi tudi, da se je takrat, ko je v Srebrničah padalo, mudil tam eden od vodilnih mož Cestnega podjetja.	Iz Do-
brave so težki tovornjaki vozili asfalt od pol devete do pol ene. V dnevniku voženj piše, da gaje bilo 255 ton. Pred dnevi smo bili priče zadnjega dejanja zgodbe o med ploho položenem asfaltu: stroji in delavci Cestnega podjetja Novo mesto so asfalt z lahkoto ločili od podlage in ga po koščkih zložili ob cesto. Na voljo je vsakomur, ljudje ga odvažajo, koristil bo za utrditev dvorišča, vaške poti.
„Pa nikar ne mislite, da je bil asfalt slab. Takega očitka si naš tozd ne dovoli, imamo tudi mnenje ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Črno na belem stoji, da je bil sporni asfalt dober, zatajilo je zlepljenje. Če bi danes vedeli, kaj se bo zgodilo, bi tistih dvesto in še nekaj ton asfalta raje vrgli proč. Preprosto bi tovornjakom ukazali, naj se vrnejo v bazo in asfalt stresejo na kup. Bi bilo manj jeze, očitanj in najbrž tudi škode. Se nekaj moram povedati, da bo stvar bolj jasna: iz naše baze vozimo vroč asfalt, ki mora biti porabljen v določenem času, sicer se strdi in je zanič. V Srebrničah se je zgodilo, da je 10 tovornjakov stalo pred finišeijem (stroj za polaganje asfalta). Vprašanje je bilo (zaradi dežja): finiširati ali ne. Odločitev je bila napačna. Tako je hotelo naključje," pravi tovariš Drnovšek.
Tako Anton Demovšek. Z naše strani pa še nekaj vprašanj Cestnemu podjetju Novo mesto. Moti nas, da so nas glede razpokanega asfalta v Srebrničah v upravi Cestnega podjetja Novo mesto napotili v Drnovo. Kot da se jih v Novem mestu to ne tiče, asfalt je vendar samo drnovska stvar (? !). Povprečen bralec je najbrž tudi radoveden, kakšen sistem zvez uporablja novomeško Cestno podjetje. Vesti o dežju ali plohah prinašajo vodji asfaltnega tozda vozniki tovornjakov, enkrat pa s svojim avtomobilom prisopiha na posvet tudi vodja gradbišča. Ni v bližini Srebrnič in Potoka nobenega telefona? Je bilo res potrebno uporabljati kurirje?
Delavec na finišerju najbrž ve, da se asfalt ob dežju nerad lepi na podlago. Upamo si celo trditi, da to ve vsak nekvalificiran cestni delavec. Zakaj v Srebrničah kljub plohi (to je precej več kot dežek) na svojo pobudo niso zaustavili asfaltiranja? Naravno namreč je, da človek požar gasi, ne pa priliva na ogenj. Itd.
To je seveda samo nekaj vprašanj, na katere bi bilo še treba odgovoriti ali pa jih zavr-
iti kot neprimerna, žaljiva itd. ■li pa jri Cestnem podjetju Novo m sto človeka, ki bi kogarkoli prepričal, da pri Srebrničah ni uničenih okoli 200 ton dobrega, z žigom Zavoda za raziskavo materiala potrjenega asfalta. Škoda še ni ocenjena.
M. BAUER
Neljuba dejstva: stroški še naraščajo
O virih financiranja Dolenjskega lista, pokrajinskega glasila SZDL, v poslovnem letu 1977
V zvezi z 41. členom zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS št. 7/1973) objavljamo podatke o virih financiranja za tednik DOLENJSKI LIST, glasilo 9 občinskih konferenc SZDL, ki ga izdaja Časopisno založniško podjetje Dolenjski list v Novem mestu.
KURIRJI TREH OBČIN - V Stari trg ob Kolpi so prinesli letos kurirčkovo pošto kurirji domače osnovne šole, ki so iz teh občin: Igor Šterbenc je iz Zagradca (Črnomelj), Alenka Štaj-dohar iz Predgrada (Kočevje), Ivan Ferderber pa iz Blaževcev (Vrbovško—Hrvatska). (Foto: Primc)
Viri financiranja pokrajinskega glasila SZDL 9 občin so ostali tudi lani taki kot v vrsti zadnjih poslovnih let, spremenilo se je nekolikanj le njihovo notranje razmerje. Čeprav sta bili naročnina in kolpartaža (drobna prodaja) še vedno osrednji vir dohodka za redno izhajanje časnika, sta v primerjavi z letom 1976 vendarle zdrknili za skoraj 9 odst. navzdol. Za skoraj 7 odst. je zato bilo treba povečati dohodke iz celotne oglasne službe, ki je s tem prišla do „kritične višine", saj ji je bilo v zvezi s tem dohodkom treba odmeriti tudi toliko več prostora v časniku, ki pa ima omejeno število stalnih strani. Da je šlo to že na škodo obveščanja bralcev, ki so bili prav gotovo prikrajšani za preneka-tero gradivo, so občutili tako naročniki kot uredništvo lista. Slednje je moralo zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno izhajanje tednika, zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev za
Pozdravi najdražjemu
Kurirji so obiskali tudi partizanske borce in družine
Konec minulega tedna je potovala kurirčkova torbica po kočevski občini, v začetku tega tedna pa po ribniški občini. Kočevski pionirji so prevzeli torbico s pozdravi za predsednika Tita 20. aprila v Starem trgu ob Kolpi, kjer so se svečanosti udeležili tudi predstavniki organizacij iz kočevske občine.
LOŠKI POTOK:
100 LETNICA ZOFKE KVEDROVE
100-letnico rojstva pisateljice Zofke Kvedrove so praznovali v nedeljo, 23. aprila, v Loškem potoku, kjer je pisateljica preživljala svojo mladost. Svečanosti se je udeležilo tudi več pisateljev, ki jih je vodil predsednik društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč, ter hči Zofke Kvedrove Mira Škri-njarič iz Zagreba in vnukinja Sunčana Škrinjarič, ki je tudi pisateljica. Po proslavi so odprli v potoški šoli še spominsko sobo Zofke Kvedrove.
Se isti dan popoldne so v Žlebih ob Kolpi pošto prevzeli pionirji odreda ..Stružnica" iz Vasi pri Fari. Varno so jo prenesli od javke do javke in spotoma obiskali znane partizanske borce, družine in domačije. Naslednje jutro je bila pri spomeniku na Zabjaku proslava, na kateri je zbranim šolarjem, borcem, krajanom in gostom spregovoril podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Anton Kovačič-Si-ne. Obudil je spomine na težke, a slavne čase naše zgodovine. Učenci so pripravili izredno bogat kulturni spored.
Kurirčkova torbica je bila izredno lepo sprejeta povsod in še posebej v Osilnici, na Travi, v Podprcski, Dragi in Kočevski Reki, v soboto pa tudi v Kočevju, kjer je zbranim pri spomeniku spregovoril prvoborec in predsednik občinske organizacije ZZB Drago Gril. Poudaril je predvsem podvige in zasluge mladih kurirjev v NOB. V kulturnem programu so sodelovali delavska godba, šolski pevski zbor in ansambel JLA.
V soboto je torbica ostala v Zelj-nah, nato pa nadaljevala pot preko Stare cerkve, kjer se ji je pridružila lokalna proga iz Strug, do Jasnice, kjer so jo v ponedeljek prevzeli pionirji iz ribniške občine. V času, ko to poročamo, potuje torbica po ribniški občine
M. VOLF in J. PRIMC
Madžari na ogledu naše farme
v Klinji vasi pri
Namestnik ministra za kmetijstvo Madžarske Jozsef Htm-mer (na fotografiji desni), si je minulo soboto v spremstvu načelnika oddelka za živinorejo v generalni direkciji državnih posestev Madžarske Pavla Petriča in predsednika CK KP Madžarske Franceta Nemetha ogledal s sodelavci, predstavniki republike Slovenije, kabineta Emona Ljubljana in ZKGP Kočevje far-
Začenja se...
(Nadaljevanje s 1. strani)
so bili izvoljeni. Predsednik republiške konference SZDL Lenart Šetinc je zagotovil, da bodo v nekaj dneh pripravljeni okvirni programi, v občinah pa naj bi vsako temo prilagodili konkretnim razmeram. Menil je, da bi kazalo izobraževalne akcije premakniti v tozde in krajevne skupnosti. Tako bodo bliže delegatom. Za usposabljanje delegatov pa so seveda kljub temu odgovorne vse družbenopolitične organizacije. Politična ocena volitev bo v posavskih občinah pripravljena do sredine maja Na seji so razpravljale! opozarjali na probleme odprtih oziroma zaprtih Ust. Spričo dejstva, da so na mnogih voliščih ugotavluaU veUk vpliv abecede, so nekateri menili, da odprte Uste niso najboljša rešitev. To velja predvsem za večja kraje, kjer sc ljudje ne poznajo. Zagovorniki odprtih list so to pripisaU pomanjkljivostim med postopki pred voUtvami, pri kandidiranju. To je šola za prihodnjič.
J. TEPPFY
financiranje regionalnega informa-tivno-poUtičncga tiska pa je uspelo le za malenkost pomakniti navzgor dohodke iz sofinanciranja zakupljenega prostora 9 stalnih komunskih strani. Povečali so sc tudi ostaU dohodki časnika, vendar ne v korist njegovega lanskega obsega, ki je bil za 70 časopisnih strani manjši kot leto dni poprej. Stalni naročniki tednika so lani dobili skoraj 43.000 izv. Usta več kot leto dni prej, kar sc ujema s poprečno tedensko naklado časnika, ki je bila za 3 odst. višja kot v letu 1976.
Ponovila se je torej že znana resnica: letna naročnina spet ni več dohajala znatno povečanih stroškov, na željo izdajateljskega sveta in ustanoviteljev lista pa je tudi lani nismo povcčaU. UvrsdU smo se med redke časnike, ki dve leti in pol niso povcčaU naročnine, bolj pa smo se zag-naU v pridobivanje dohodka iz reklam in oglasov, čeprav verjetno že na škodo širšega obveščanja naših naročnikov. Brez globlje, predvsem pa sistemske družbene pomoči tega vprašanja peščica delavcev pri Ustu in v podjetju ne more rešiti.
Zadnjo trditev nazorno potrjujejo tudi neljuba dejstva: lani so se stroški, potrebni za nastanek in razpečavanje Usta, znova nepričakovano zelo povečali. Časopisni papir seje s 1. juUjem ponovno podražil (tokrat za 9,8 odst.), k temu pa je treba prišteti med letom povečane tiskarske stroške, poštne podražitve, večje izdatke za odpremo Usta, večje prispevke in dajatve ter drugo potrebno režijo. Izvod Dolenjskega Usta se je v letu dni podražil od 5,49 din na 6,55 din aU za 19 odst.; spričo visoke naklade tednika lahko še vedno trdimo, da smo tako s proizvodno kot s prodajno ceno med najcenejšimi regionalnimi tedniki.
Zadnja trditev gre vkorist naročnikov, skupni prihodki Usta pa vendarle ne zagotavljajo potrebne aku-mulativnosti, ki bi omogočala Ustu ureditev številnih odprtih vprašanj (razdrobljeni, ločeni prostori, pomanjkljiva tehnična oprema, zaostajanje pri vlaganjih v začrtane investicije in pod.). Zato samo sedanji viri financiranja pokrajinskega glasila SZDL ne zagotavljajo uresničitve srednjeročnega razvojnega načrta ČZP Dolenjski Ust in v njem deleža, ki pripada poUtično-infonnativne-mu tedniku 9 občin.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
AVTOBUSI NAMESTO VLAKOV!
Zaradi prenovitve železniške proge med postajama Ljubljana in Ljubljana-Rakovnik bodo na tej relaciji od 4. maja (od 0.01 dalje) predvidoma dva meseca vozili avtobusi namesto potniških vlakov. Avtobusi bodo vo-ziU z ljubljanske železniške postaje s ploščadi pred I. peronom, od postaje Ljubljana-Rakovnik pa bodo avtobusi voziU do ljubljanske železniške postaje. Med prvomajskimi prazniki bo ŽG Ljubljana zagotovUo tudi izredni potniški vlak od Novega mesta do Ljubljane. Z novomeške železniške postaje bo odpeljal 2. maja ob 18.06. Ob praznikih velja pri nak upu povratne vozovnice 20-odsL popust za vse smeri in razdalje. Pri odhodu velja popust od 26. aprila do vključno 2. maja, pri povratku pa od 27. aprila do vključno 3. maja. Vozovnice so v predprodaji na vseh železniških postajah in poslovalnicah TTG.
NOVO MESTO: DVANAJST ODLIKOVANJIH
Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Simič je 24. aprila v Domu JLA izročil dvanajstim občanom odUkovanja, ki jih je podeUl predsednik republike tovariš Tito. Red dela s srebrnim vencem so dobi-U: Anton Bevc, Uršula Judež-Mum, Darinka Kolenc-Skarja, Anton Kraševec, EmiUja Osojnik-Vrtar in Alojz Padovan. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta dobila Alojz Fine in Franc Jarc, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Jože Kos in Jakob Požar, red zaslug za narod s srebrnimi žarki pa Rudolf Zupanc in Alojz Zupančič.
TRŽIŠKE NOVICE
Ob 27. aprilu in 1. maju bodo družbenopolitične organizacije KS Tržišče pripravile proslavo, ki bo v nedeljo, 30. aprila, ob 19. uri v trži-ški dvoran L Ob slovesnem programu bodo podelili priznanja KK SZDL petnajstim prizadevnim medvojnim in povojnim aktivistom. Mladina pa je že sestavila načrt za postavitev mlajev in kurjenje kresov ob prazniku dela.
NOVOTEKS BO OBLEKEL HOSTESE
V oktobrskih dneh, ko bo v Novem mestu zasedanje stalne konference jugoslovanskih mest, bo potrebno za goste organizirati dobro informacijsko službo in več vodičev. Predvideno je, da bi vsaj 30 uniformiranih deklet — najbrž študentk -opravljalo nekaj dni posel hostes. Tovarna Novoteks bo priskrbeli zanje lične modeme uniforme,
Zmagovalci gredo v Izolo
22. aprila je bilo v organizaciji Občinske konference klubov OZN Novo mesto v Domu JLA' že drugih tokrat regionalno, kviz tekmovanje klubov OZN, ki so se ga udeležili zmagovalci občinskih tekmovanj v občinah Črnomelj, Ribnica, Kočevje in Novo mesto.
Dvoboj med osnovnošolskima ekipama Ribnica in Mirne peči seje po podaljšku končal z zmago Mirne peči. Med srednješolskimi ekipami pa je največ znanja pokazala ekipa gimnazije iz Kočevja pred gimnazij0 Novo mesto in Črnomljem. Klub OZN gim nazije Kočevje tako let°s že tretjič sodeluje na takem tekmovanju. Pred dvema letoma so bili celo republiški prvaki, lani pa udeleženci polfinalnega tekmovanja v Mariboru. O svojem uspehu so povedali: „Pred tekmovanjem na uvrstitev niso računali, saj niti nismo imeli pravega gradiva in smo ga šele po tekmovanju dobili od poražencev". V kočevski občini delujejo le trije klubi OZN (v novomeški 15, v vsej Sloveniji pa blizu 500) s približno 40 člani. Občinska konferenca klubov OZN Kočevje ima v svojem letnem programu organizacijo številnih predavanj, razstav in solidarnostnih akcij.	j	p.
L
%
mo bekonov Kočevju.
Farma je bila zgrajena minulo jesen, zdaj pa jo polnijo in avgusta letos bo v njej že predvidenih 15.000 bekonov. Že prihodnji mesec, v maju, pa bodo začeli v neposredni bližini sedanje farme, ki je, kot trdijo strokovnjaki, najsodobnejša v Evropi, graditi še eno z zmogljivostjo nadaljnjih 15.000 bekonov na leto.
Madžarski gostje so obiskali Slovenijo zato, ker nameravajo tudi sami graditi take farme, razen tega bodo s slovenskimi partnerji tesneje sodelovali pri proizvodnji in predelavi mesa.
J. PRIMC
MADŽARI NA OBISKU - Podobne hleve, kot so kočevski, ki so najsodobnejši v Evropi, nameravajo namreč graditi tudi na Madžarskem. (Foto:	J.
Primc)
Primerjalni podatki o poslovanju Dol. lista v zadnjih dveh letih
	1976	1977	INDEKS
			100=76
Izšlo vseh številk Dolenjskega lista:	52	50	96
Skupna letna naklada — izvodov:	1,469.180	1,459.390	99
Skupni obseg strani v Dol. listu:	1.460	1.390	95
— od tega za Skupščinski DL:	72	106	147
Porabljeno roto papirja v kg:	188.295	181.992	96
Stalni naročniki dobili izvodov:	1,333.761	1,376.758	103
V kolportaži prodano izvodov:	73.472	73.539	100
Vrnjeni neprodani izvodi (remitenda):	6.850	7.675	112
Brezplačno razdeljeni izvodi DL:	55.097	17.821	32
Največja tedenska naklada številke:	30.780	29.850	96
Najmanjša tedenska naklada številke:	27.558	28.800	104
Poprečna tedenska naklada lista:	28.253	29.187	103
Vseh novih naročnikov ined letom:	2.821	1.412	50
Vseh odpovedanih naročnikov med letom:	1.716	1.550	90
Polna lastna cena za 1 izvod DL:	5,49 din	6,55 din	119
PRIMERJALNI PODATKI O VIRIH DOHODKOV V ZADNJIH 3 LETIH			
MR DOHODKA:	1975	1976	1977
	v%	v%	v%
1. prodaja lista (naročnina in			
kolportaža):	51,97	53,23	44,34
2. dohodek od vseh oglasov:	29,73	29,42	36,24
3. sofinanciranje zakupljenega			
prostora za 9 komunskih strani:	10,76	11,65	12,06
4. družbena pomoč (regres za	-a n/l		
rotopapir od IS SRS):	2,06	—	—
5. ostali dohodki časnika:	5,48	5,70	7,36
SKUPAJ:	100%	100%	100%
Glavni urednik: MARJAN LEGAN, 1. r.
v.d. direktorja ČZP DL: TONE GOŠNIK, 1. r.
ZADOVOLJIVO POZNAVANJE OZN - Zmagovalna trojica kviza OZN: Jožica Boldan, Vaclav Jarm in Romana Eržen, vsi dijaki prvega letnika kočevske gimnazije.
pisma i n
odmevi
EME8 MSMčME Sosedska pomoč
. Mi
hda/
-POGOVORI Z DELEGATI
Nekaj članov šolskega novinar-V**®* krožka je obiskalo Janeza Zaj-j?> sekretarja OK ZK, in Ivanko Pav-“J- Predsedniko OK SZDL, ki sta [la delegata na VIII. kongresu ZK Jovenije. Učencem sta povedala "Sto zanimivih stvari s kongresa, avlinovH p je posebej opozorila na k ?, ^ens*c *n mladine. Na sestanek lat-■ smo povabili Jožeta Falkner-£rp Prav tako delegat na konusu Seznanil nas je s svojim kon-srcsnim govorom ter označil pomen ngresa. Razgovore bomo objavili Posebni številki šolskega glasila ” reProste besede".
MIMI LAMOVŠEK novin. krožek OŠ Šentrupert
OBISK OB STOLETNICI
osmega razreda naše šole Pikali predstavo ljubljanskih stofaS* uCev "Vesela pomladna epi-nin ’• so J° pripravili ob s tolet-iiča/p Va Pcsn'k‘1 Otona Zupan-Pn«>k ®ram nam Je zelo všeč. sit,,--0 nas je navdušila folklorna smn?3 v nar°dnih nošah in zaželeli narnH r khko tudi na naši šoli liarn? ta*c® proslave. Izlet v Ljub-nar, S710 okoristili tudi za ogled Poslovnega muzeja.
DANICA LAMOVŠEK novin. krožek OŠ Šentrupert
SREČANJE z lutkami
hosU^-l' Petek sta nas obiskala če-Drinra?i lutkarJa iz Prage in nam Niunp k "), lutkovno predstavo.
Počelp^i S0 •iPalc’ P111®’ Plesale >n snrn f marsikaj drugega. Do solz
Matu I-nas,n ejalJ akrobatu Tata-„ii0.,i’ . ! Je zganjal prave vragolije na ST'.’ 1 dobro voljo pa nas je io fe m ,Ui °.pica Kiki- ki je Pela in - Vitu3 „ vlrju spremljal njen mož Doslrnj3; končani predstavi sta 5£k£lV«Iiti lu‘ke tudi dva uče-Mata iJ^i ,2br(? sta Premikala Tata-
omogočila to srečanje z lutkam?
DAMJANA ZUPAN OŠ Šentrupert
ZMAGALE SO viške pionirke
^ič je bilo 20. aprila po-ni°cnP prvenstvo v odbojki za P°*eg domačih smo nasto-Zii* u* 'ekmovalke iz Kočevja in zemberka. Prvo mesto so osvojile ske pionirke.
NEVA KOSMINA lit.-nov. koržek OŠ Žužemberk
-VESELA ŠO LA“
di £r,noma|jski osnovnošolci smo tu-. Ve J|S *iVcxi *i tekmovanje iz znanja
pomern *°le“- 253 učcncev se e tekmo!/ V razrednem in šolskem maja » najboljši pa se bodo 5. vani-, udclczili občinskega tekmo z učpr,n* katerem se bodo pomerili Semič 1 osnovne šole Dragatuš in
BOŽA KRALJ in TATJANA VARDJAN OŠ Miran Jarc Črnomelj
7. aprila, na dan zdravja, sem sc z dvema članicama šolskega novinarskega krožka odpravila na obisk k Ančki Hribar, prizadevni delavki v krajevni organizaciji Rdečega križa. Rada nam je odgovorila na nekaj vprašanj.
- Koliko časa že delujete pri RK?
..Od ustanovitve krajevne organizacije RK, to je od 1945.“
- Kdaj je K K začel s sosedsko pomočjo?
„Pred šestimi leti. Od tedaj naprej obiskujem stare in onemogle ljudi, posebno skrb pa posvečam Pavli Kolenc in Antoniji Rugelj. Pri delu mi največ pomaga Marija Brezovar, predsednica krajevne organizacije RK. Za sosedsko pomoč sem že dobila pohvali od RK in krajevne skupnost L“
- Ste zadovoljni z delom pionirjev, mladih članov RK?
,,Zclo. Mladina je vselej pripravljena pomagati starim ljudem. Lepo bi bilo, da bi mladi člani RK še večkrat obiskali stare ljudi v vasi in jim pomagali kaj malega postoriti."
Hribarjevi smo obljubile, da bomo pioniiji še bolj prizadevni
JELKA GREGORČIČ OŠ Šentrupert
DANES JE DRUGAČE
Tudi pri nas nekdaj delavci niso imeli skoraj nobenih pravic. Delati so morali od jutra do večera. Plače so bile vseeno slabe, zato so se delavci borili za pravice. Večkrat so tudi stavkali. Delali niso, stroje pa so stražili, da ne bi delali drugi. Večjih pravic si delavci niso nikoli priborili. Danes je drugače. Tovarne so last delavcev. Človeku primerno delo omogoča dobro življenje. Praznik dela je za delavce velik dogodek, slavijo ga z delovnimi uspehi. Včasih pa so morali na ta dan garati, saj je bilo praznovanje prepovedano. Delovne in veliko drugih pravic sta delavcem prinesla narodnoosvobodilni boj in revolucija.
BOJANA KODRIČ OŠ Leskovec
ELA PEROCI V ŽUŽEMBERKU
Učenci nižjih razredov žužember-ške osnovne šole in podružničnih šol Ajdovec, Dvor in Šmihel so 19. aprila pripravili podelitev Zupančičevih bralnih značk. Sestavili so lep program in povabili medse tudi pisateljico Elo Peroci, ki jim je govorila o svojem delu. Za bralno značko je tekmovalo 149 učencev.
ALBINCAERBIDA lit.-novin. krožek OŠ Žužemberk
ŠAHISTI NISO BILI UIGRANI
18. aprila je bilo v Novem mestu občinsko šahovsko tekmovanje za ekipe osnovnih šol. Našo šolo so zastopale ekipe mlajših in starejših pionirjev ter starejših pionirk. Le starejši pionirji smo dosegli razmeroma dobre rezultate, sicer pa ni bilo prave uigranosti. Zdaj treniramo, da bi na tekmovanju posameznikov posegli po višjih mestih.
ROMAN SUHADOLNIK * OŠ Žužemberk
SMEH OB LUTKAH
6. aprila smo si učenci OŠ Tone Seliškar iz Cerkelj ob Krki ogledali lutkarsko predstavo, ki so jo pripravili češki lutkarji. Smejali smo se plešočim lutkam, zabavno pa je bilo tudi, ko so lutke poskušali voditi štirje učenci. Prijazni gostje so obljubili, da nas bodo obiskali tudi prihodnje leto. .
ANICA POTOKAR
' W
m
r.J*
MITING — 19. aprila so pionirski kuriiji prinesli po skrivnih poteh kurirčkovo pošto tudi na šolo v Dragatušu. Ob sprejemu so učenci pripravili miting.
Opozorila in gluha ušesa
V Črešnjevcu je gnojnični jarek speljan čez pot
Iz hrupnega mesta se rada vračam v rodno vas Črešnjevec nad Črnečo vasjo, blizu katere se odcepi pot na hrvaško stran Gorjancev. Vaška spokojnost v zavetju gozdov me spominja na mlada leta, ko sem sanjala, da bom postala učiteljica. Prišli so
NOV ZAKON O CIVILNIH INVALIDIH VOJNE
8. aprila je v 8. številki Uradnega lista SR Slovenije izšel Zakon o civilnih invalidih vojne. Vsi invalidi, ki menijo, da bi na osnovi tega zakona lahko uživali posamezne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge občinskim upravnim organom, ki so pristojni za reševanje zadev borcev NOV in vojaških invalidov. Prosilci naj se hkrati javijo tudi svojemu medobčinskemu društvu civilnih invalidov vojne. Roka za vložitev zahtevkov po omenjenem zakonu naj se držijo vsi, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpeli trajne anatomske ali funkcionalne okvare organizma. Obveščamo tudi, da sc je naša pisarna preselila na novomeški Novi trg 9, prvo nadstropje, uradne ure pa so vsako sredo od 14. do 17. ure.
Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Novo mesto
hudi vojni časi, odrasli m otroci smo pomagali v boju zoper zasuž-njevalce. Živeli smo ob težko prigaranem kruhu. Po vojni sem odšla po svetu, saj doma ni bilo dovolj kruha za štiri otroke in mater. Oče je umrl v taborišču.
Življenje v vasi je teklo dalje. Precej let je minilo, preden je v kraj pripeljal prvi avto. Zdaj je drugače, za vaščane je bil velik praznik, ko so asfaltirali cesto od Kostanjevice do Cmcče vasi, Crešnjevčani pa so sami veliko prispevali v denarju in delu za napeljavo vodovoda. Tudi elektrika sveti po hišah, ljudje uporabljajo sodobne gospodinjske in kmetijske stroje, le telefonske zveze še nimajo.
Toda dobrine ljudi tudi kvarijo. Še se najdejo posamezniki, ki gledajo le na svojo korist, čeprav brez sodelovanja sovaščanov ne bi dosegli veliko. Na primer: čez edino pot iz Cmeče vasi do Črešnjevca je speljan velik jarek, po katerem odteka gnojnica iz gospodarskega poslopja Za-gorčevc kmetije. Gospodarje že več let gluh za opozorila vaščanov, da gnojnični jarek ovira promet, pozimi pa tudi ogroža, saj se gnojnica razlije po poti, ki nato poledeni. V nevarnosti so ljudje in živina. Z majhnimi stroški bi gospodar pod potjo lahko položil odtočno cev ah jarek speljal vsaj ob poti, toda besede mnogih so ko bob ob steno. D o
klcj ’ FRANČIŠKA BARBIČ Ljubljana
SKUPNIH PET DESETLETIJ - Pred kratkim sta si v sevniškem matičnem uradu po petdesetih letih skupnega življenja spet rekla
MdgU 6Q-lphin A 1/117110 in ncam 1«*	I/__!__•_	r»	1
69-letna Alojzija in osem let starejši Jože Krajnc iz Podgorice. , ic se je že s štirinajstimi leti zaposlil v sevniški Kopitarni, kamor je skoraj dve desetletji hodil peš iz hribovske vasi blizu Lisce,
dokler si ni lahko kupil kolo. Bil je tudi v partizanih, že dolga leta pa je upokojen. Njegova žena je vseskozi gospodinjila, vzgojila pa sta šest otrok. Živih je še pet in v krogu slednjih in sedmih vnukov sta proslavila častitljivi zakonski jubilej.
Kočevje: obletnica sodne razprave
Predlog za obeležje
Letos bo v Kočevju več proslav ob pomembnih obletnicah na težki poti do dokončne osvoboditve našega naroda.
V kinodvorani v Kočevju je bila od 9. do 11. oktobra 1943, v takratni okupirani Evropi, prva ustna javna razprava proti vojnim zločincem. Glavni štab NOV in PO Slovenije je z odlokom ustanovil izredno vojno sodišče. Vojni tožilec je po dosledni in po vseh pravnih načelih izvedeni preiskavi sestavil obtožbo proti 21 belogardističnim in čet-niškim vodjem ter organizatorjem. Po javni razpravi je bila izrečena obsodba, po kateri so bili spoznani vsi, razen enega, za krive.
O sodnem procesu je 12. oktobra 1943 razpravljal tudi Izvršni odbor OF, na katerega so obsojeni naslovih prošnjo za pomilostitev. Izvršni odbor OF je sprejel soglasni sklep, da se prošnjam za pomilostitev ne ugodi.
Ce ne bo ob tej obletnici kakšne posebne prireditve, naj bi vsaj vzidali na pročelje stavbe kina „Jadran“ ploščo s primernim napisom, da bi bili turisti, izletniki in drugi opozorjeni, kje je bil ta sodni proces.
-ko.
PAVLE STERGAR
V soboto je Pavle Stcigar skupaj z ženo Marjanko na slavnostni seji odbora Planinskega društva Lisca prejel najvišje planinsko priznanje zlasti častni znak, v ponedeljek zjutraj pa je njegove sorodnike, znance in ljubitelje planin presenetila vest o njegovi smrti. Srce, ki je kar dvajset let izgorevalo za kar najboljši razvoj Tončkovega doma na Lisci, je za vedno obstalo.
Neštetim ljubiteljem Lisce je bil z ženo Marjanko znan vse od leta 1958, ko je prevzel vodstvo Tončkovega doma. Prizadeval si je, da obiskovalci koče pravzparav niso občutili težav vzponov in padca v društevni dejavnosti Zadnja leta je dom pod okriljem Konfekcije Lisca prerasel v sodoben gostinski objekt. Pavle je bil nepogrešljiv tudi pri preostalih delih: gradnji ceste na Lisco in napeljavi vodovoda. Posebno planinci ga bodo ohranili v prijetnem spominu. Pravzaprav ni bilo še tako pozne ure, ko v domu pod Pavlovo oskrbo kdo ne bi bil dobrodošel ali ne bi dobil primernega planinskega nasveta.	^	£
Odmevi na .Neprijetno romanje mrtve Johance’
Čeprav nisem nameraval več od-govaijati Nosanovima in Nosa-novemu tastu, ki je soavtor pisanja, sem spričo njihovega pisanja v zadnji številki Dolenjskega Usta prisiljen, da se tokrat še zadnjič oglasim. Se prej pa tole: zamerim uredništvu, da je objavilo tako lažnivo in sramotilno pisanje.
Nosana trdita, da ni nikakih uradnih dokazov, da sem bil imenovan za Johančincga oskrbnika. Nekako leta 1961 sem dobil iz občine Ribnica obvestilo, da me imenuje za skrbnika Ivani (Johanci) Nosan. To dolžnost sem do pred kratkim - ko jo je prevzela njena nečakinja opravljal vestno in odgovorno. To je vsem znano.
Ni res, da na sodišču v pravdi zaradi neizpolnjevanja obveznosti do tete nisem uspel. V aktih je zapisano, kaj vse se je takrat Nosan obvezal, da bo prispeval za vzdrževanje tete. Meni takrat ni bilo nič mučno, pač pa obratno. Še danes imam v spominu tisto „glihanje“, koliko naj bi on prispeval.
Tudi navajanje dokumentacije je enostransko, saj navajata Nosana le prvo odločbo, ki je edina njima v prid, ostalo dokumentacijo pa zamolčita.
Pri odvzemu in vrnitvi potnega lista Nosanu nimam kaj spreminjati in drži, kar sem prvič zapisal. Vrnjenega je dobil, ker je obljubil, da bo za naprej obveznosti do tete redno izpolnjeval.
Kako je bilo s prevozom, sem tudi že opisal v prvem odgovoru. Ponovno poudarjam, da so dogodki
zbudili ogorčenje, ki sc ne da sprati s prefinjenimi besedami.
Najbolj pa me je ogorčila trditev Nosanovih, da sem se zato toliko trudil s teto Johanco pri sporih, da bi opravičil svoj honorar pri zastopanju tete. To delo je častno in zato mi nikoli še na pamet ni prišlo, da bi zahteval ali dobil kakršenkoli honorar. To žaljivo podtikanje si upa izreči le človek, ki poizkuša vse, da bi opral s sebe madež, ki se ga je prijel zaradi ravnanja s teto.
Da je prišlo do sporov, je kriv le Nosan. V njegovi hiši sem bil samo enkrat, ko sem mislil, da bomo vse uredili na miren način. Uvidel pa sem, da je vsak razgovor z njim brezuspešen, zato nisem več zahajal v njegovo hišo, temveč sem se obračal na pristojna mesta, kjer je teta Johanca tudi dobila podporo v svojem boju za obstanek.
KAREL ORAZEM
Opomba uredništva: Z objavo tega pisma zaključujemo razpravo okoli tete Jqhance, ker spor posega že preveč v osebne zadeve. Pisma smo tudi krajšali, ker se vse trditve .niso nanašale vedno na predmet spota in ker so bile pogosto tudi b-olj ali manj žaljive. Možnosti pa smo kljub temu dali obema platema, da povesta bistveno v tem sporu. Bralci sami pa naj si ustvarijo sodbo, komu kaže bolj verjeti.
Ker pa se obe plati sklicijcta na dokumentacijo socialnega skrbstva in ker so nam tudi s tega organa sporočili, da bi radi z z dokumenti osvetlili zadevo, bomo v kratkem ta organ obiskali in za zaključek poročali le še, kaj govore dokumenti.
S koristjo divji prašič poplača škodo?
Manj znana in podcenjevana dejstva o koristnosti divjega prašiča, sicer nadlege obhostnih njiv
pozno zimsko obdobje fiJl »v. . pomladi so v nekate-
Pa najbri v c,Suhe krajine ~ pritner divji n.,,.,. Sloveniji ni osamljen -Povjjj. ' ' prerili dokaj obsežne je med avni*cov in deteljišč, kar valcev _ Ve'no prizadetih kmeto-^ejstvo 0V7ro(->'0 mnogo vroče krvi. ob*očiuJ%da'so ^ode 0(1 divjadi na Predvsem krajine občutnejše ,0^je na , Zafadi tega, ker se pod-Pr°stranih 0Z' na °brobju
Janih
8°zdov kz divjadjo bogatih ^ ^ cvske, in pa zaradi tega, P^i^odrr °Puščanjem kmetijske ^delanihJe oz‘ z zmanjševanjem bolj kon~ povr&n te škode vedno
^on ntr*ra^°' ®rez oz*ra na t0’ 'tovjadi tp ° Varstvu> gojitvi in lovu
Vs* vpra{.r ° uPravUanju z lovišči, Povztoe nJa> ki izvirajo iz škode, d°kaj . n,c °d divjadi, opredeljuje
^iie a°bno pa ie res> da *
■ 'n sku« PreP°g°sto poten-ekonQtris, a Prt- tiravati s socialnimi, P^fedienJ01’ a*' Pa “'l0 političnimi
Kt°S‘- ,Res pa J1-'tudi-da ic
čustveno navezan na
^SSX)
pridelek, na trdo delo svojih rok, in da s plačilom odškodnine, četudi je še tako pravično določena, vseh posledic škode ne odpravimo. Zato je seveda v interesu vsake lovske organizacije, da je od divjadi povzročena škoda čim manjša in so zaščitni ukrepi v te namene vse obširnejši. Da je dobro sodelovanje kmetovalcev in lovcev v obojestranskem interesu, je več kot na dlani.
Predvsem pa bi želel spregovoriti o vzrokih nastajanja škode. Ni nova, pač pa je poenostavljena trditev, da je „divji prašič v gozdu koristen, na polju pa je izrazito škodljiv.” No, svojo navzočnost v gozdu divji prašič opravičuje predvsem s tem, ker uničuje različne gozdne škodljivcc, ki del svojega razvoja preživijo v zemlji in kjer jih divji prašič odkriva s svojim izjemnim vohom. Iz podobnih razlogov divji prašiči rijejo tudi na travnikih: pri tem iščejo predvsem ogrce majskega hrošča.
■Samica majskega hrošča zaleže spomladi v zemljo velike količine
jajčec. Za odlaganje izbere najraje rahlo in zračno zemljo sončnih toplih leg. Po nekaj tednih se iz jajčec razvijejo ličinke, majhni ogrci, ki takoj začno pridno žreti, sprva le drobne koreninice, ker imajo šibke čeljusti. V prvem letu so ogrci najmanj odporni. Drugo leto ogrci od pomladi do jeseni obirajo korenine in gomolje t vso požrešnostjo ter hitro rastejo. Pri tem izbirajo korenine boljših trav in zelišč, s tremi pari nog pa se po potrebi premikajo pod rušo. Ko jeseni vega-tacija preneha, sc zarijejo globlje in prezimijo. Zgodaj spomladi tretjega leta spet prilezejo pod rušo in prično uničevati vse do kresa ko sc zabubijo. Septembra iz bube zleze hrošč, ki še prezimi v zemlji, spomladi pa, običajno maja, prileze ven in zleti.
Kot že rečeno, ima divji prašič odličen voh, ki mu pove, kje je v zemlji zanj največ in najboljš« hrane. Ogrci so za divjega prašiča največja poslastica, zato ga kraji, kjer je veliko teh škodljivcev, najbolj
privabljajo. Seveda sc kmet jezi nad ritinaml Toda trezno naj oceni, ali je bolje imeti v zemlji veliko število škodljivih ogrcev ali pa razoran travijik, na katerem bodo trave
zopet lahko pognale z vso močjo.
Naj navedem, kaj piše inž. Gvido Fajdiga v svoji knjigi Travništvo: „0d živalskih škodljivcev so ruši najbolj nevarne ličinke majskega hrošča. Veliko število ogrcev lahko popolnoma uniči rušo. Na žalost pa ne poznamo učinkovitega in enostavnega sredstva proti tem ličinkam. Kjer je le mogoče orati, pomaga tudi oranje ...
Ali naj potemtakem divjemu prašiču zamerimo, če je opravil to delo namesto nas? Seveda to lovcev
....
OBROK ENE SAME NOČI: 1.186 ogrcev v želodcu enega mladiča
0498) - 27. aprila 1978
ne obvezuje da oškodovancu poravnajo stroške semena in pa dela pri poravnavanju ritin. S preizkusnim prekopavanjem ruše je bilo ugotovljeno, daje pridelek sena na površini, kjer je na m 2 40 do 50 ogrcev, skoraj uničen, število ogrcev, kjer sc divjemu prašiču še „splača” riti, pa je okrog 30 na 1 m2, čeprav je ta številka zelo ralativna. Dejstvo pa je, da se najprej lotijo površin, kjer je prava koncentracija ogrcev, žal pa so to običajno površine, zasejane s kvalitetnimi travami, ali deteljišča.
Nedvomno koristnost divjega prašiča potrjuje primer, ko so v . želodcu divjega prašiča - mladiča, uplenjenega avgusta 1976 v enem od lovišč na Gorenjskem, našteli kar 1.186 ogrcev; to je bil obrok ene noči. S tem je divji prašič »teoretično rešil” vsaj 6 kg sena in otave, če računamo s povprečnim letnim donosom 03 kg na 1 m 2.
Prenekateri so nam veliko povedali o škodljivosti divjega prašiča, redki pa o njegovi koristnosti, čeprav je nesporna. Vrsta raziskovalcev trdi, da divji prašič s svojo koristnostjo poplača škodo, ki jo napravi, saj ne uničuje samo ogrce, pač pa tudi miši in druge gozdne ter poljske škodljivce. Zaradi tega skušajmo biti tudi do te divjadi pravični.
Inž. BLAŽ KRZE Ljubljana
DOLENJSKI LIST
Kadar pogovor nanese na dobra vina, se vsak pravi Dolenjec pohvali s cvičkom. In ni ga, ki bi ne vedel, daje cvičkova prestolnica Gadova peč. Vino iz tega konca slovi daleč naokoli, manj pa je znano, da te slavne vinske gorice spadajo v krajevno skupnost Cerklje ob Krki. K Cerklja-nom, ki živijo v senci še enega znanega imena, Čateških Toplic, smo se prejšnji torek odpravili novinarji Milan Markelj, Drago Rustja, Jožica Teppey in Ivan Zoran ter v lovski sobi Rači-čeve gostilne prisluhnili krajanom. Zbralo se jih je blizu dvajset, in čeprav po številu sodeč, to ni bilo najbolj obiskano ..uredništvo v gosteh”, so bili krajani toliko bolj zgovorni in so podali dovolj zanimivo podobo svoje krajevne skupnosti.
Središče krajevne skupnosti je Cerklje, gručasta vas na levem bregu Krke ob križišču cest v Brežice, Kostanjevico in Krško. Skozi vas je nekdaj peljal rimski vodovod, ki je napajal Neviodunum v današnjem Drnovem. Na teh tleh so našli tudi rimski grob, kar priča, da je bil kraj naseljen že pred tisočletji. Zanimiva je tudi cerkev sv. Marka, ki predstavlja zakasneli primer historičnega sloga, ponaša se s Kregarjevimi okenskimi stekli. Med zadnjo svetovno vojno so že oktobra 1941 Nemci izselili 30 družin, na njihove domove pa namestili Kočevarje. Cankarjeva in Serce rjeva brigada sta junija 1943 v bližini Cerkelj izvedli uspešen napad na nemško vojaško letališče in uničili več letal. Letališče so 1944 napadla tudi zavezniška, spomladi naslednjega leta pa so ognjeni dež na letališče trosila že partizanska letala. Ob koncu vojne so v vas zalezli ustaši in požgali 6 gospodarskih poslopij. Na težka leta vojne spominja partizansko pokopališče in spominska plošča enajstim padlim borcem in šestnajstim žrtvam fašističnega nasilja, vzidana v osnovni šoli.
CESTE GOR, CESTE DOL
Danes združuje krajevna skupnost 17 vasi; osem jih je na levi, devet pa na desni strani Krke in so raztresene na ravnini in po pogorju Gorjancev. KS šteje-2089 prebivalcev, volilcev je 1362, od tega 438 iz vrst kmečkega življa. Zaposlenih je 470 krajanov;
večina se jih vozi na delo v Brežice, Krško, Novo mesto in še kam, v bližnji vojni pošti je zaposlenih 44 Cerkljanov, nekaj pa si jih služi kruh tudi v domači trgovini, na kmetijskem posestvu brežiške Agrarie in v šoli.
Ivan Ostrovršnik, predsednik sveta KS: „Pred časom smo izvedli anketo in ugotovili, da bi se lahko zaposlilo še 144 krajanov, največ žensk. Kakršenkoli obrat v krajevni skupnosti ne bi bil odveč, toda zaenkrat ne kaže, da bi ga dobili.”
Cerkeljska krajevna skupnost premore zdravstveno postajo, ki jo dvakrat na teden obišče zobozdravnik, enkrat pa tudi splošni zdravnik, pošto, krajevni urad, pekarijo, mesnico, nekaj gostiln, dve gasilni društvi, lovsko družino, turistično društvo, šolo (s podružnico v Bušeči vasi), trgovino, prodajni oddelek kmetijskih potrebščin — in še bi lahko naštevali.
„Zelo dejavne pa so družbenopolitične organizacije,” je povedal Danilo Blanuša, predsednik 10 krajevne konference SZDL. „Naša organizacija, ki vključuje precej komunistov, pa ZB, ZSMS, in društva, tvorijo jedro, ki je nosilec vseh akcij v krajevni skupnosti. Vsaka vas ima vaški odbor SZDL in kot v delegatskem sistemu je po en član vaškega odbora v krajevni konferenci, kjer zastopa interese vaščanov. Da bi ljudi zbližali med seboj, smo v zadnjem času pripravili vrsto sestankov, na katerih so se seznanili z dogajanjem, s potrebami in možnostmi krajevne skupnosti. Rezultat tega je bil, da smo prvič po 25 letih končali volitve pred 19. uro, udeležba pa je bila 98,2-odstotna.”
Prizadevanja krajanov je prikazal tudi Stanko Molan, vodja krajevnega urada, ki opravlja še posle tajnika KS: „Z električno napeljavo nimamo težav, zatika pa se pri cestah. 5 km je republiške ceste, okoli 15 km občinskih in nad 30 km lokalnih cest. Čez republiško ni kaj reči, ostale pa so skoraj vse brez asfalta. S sredstvi iz občinskega somoprispevka za ceste zdaj posodabljamo 3 km dolgi odsek od Cerkelj do Šutne, po načrtu pa naj bi bile do 1980 vse občinske ceste asfaltirane. Makadam obnavljajo največ krajani sami, velike težave pa so z gramozom. Imamo lastno gra-
uredništvo v gosteh
CERKLJE OB KRKI
— .
KJER
JE
CVIČEK
DOMA
moznico, toda ne smemo je izkoriščati, dokler ne bo dokončno zakonsko rešeno vprašanje gramoznih jam v občini."
Martin Pešec s Stojanskega vrha je zaposlen kot monter v Brežicah. „Slabe cestne povezave mučijo vse, ki moramo na delo v Brežice ali Krško. Medtem ko so ceste na levem bregu še kar urejene, pa so na našem slabe. Če bi bila cesta asfaltirana, bi najbrž dobili delavski avtobus tudi za delavce popoldanske izmene, zdaj pa se mora vsak znajti po svoje.”
HIRAJOČE KLUNOVE TOPLICE
V	zadnjih letih je krajevna skupnost razširila vodovodno napeljavo, tako da ima vsaka vas tekočo vodo. Vprašanje oskrbe z vodo vseeno ostaja, saj je pritisk v nekaterih vaseh izredno slab, ker stare cevi ne zmorejo pretoka. Franc Colarič iz Cerkelj je povedal: „Sami krajani najbrž ne bomo mogli zbrati denarja za preureditev vodovodnega omrežja, ki je v osnovi staro že nad štirideset let. Za nove cevi že zbiramo prispevke, na pomoč od drugod pa še čakamo.” Krajevna skupnost sama gospodari z vodo, z vodarino vzdržuje potrebne naprave, ki so v večini že potrebne obnove.
Težave so tudi s prostorom, ki bi krajanom služil za kulturno in družabno dejavnost. V nekdanjem gasilskem domu je dvorana, kjer so občasne kinopredstave. Potrebna bi bila temeljite prenove, da bi bila uporabna za več namenov. Zorica Ostrovršnik, gimnazijka iz Cerkelj, meni, da bi tak prostor poživil tudi zaspano cerkljansko mladino. Ker mladi večji del svojega časa prežive zunaj domačih vasi, jih je težko dobiti skupaj. „Malo mladincev je delavnih, kar nas je, sodelujemo z osnovno šolo, z bližnjo vojašnico, vključujemo pa se tudi v podobne akcije, kot je bila npr. tista za čiščenje okolja. Lani smo s turističnim društvom urejali kopališče v Cerkljah. Pripravljeni smo sodelovati pri vsakem delu v krajevni skupnosti. Družabno življenje se bo razmahnilo le, če bomo imeli ustrezne prostore.”
Že dolga leta neuresničeno željo imajo tudi vaščani Bušeče vasi. Kraj se ponaša z zanimivostjo — Klunovimi toplicami, ki so cvetele še v času pred prvo svetovno vojno, zdaj pa ne morejo dočakati ureditve. Vaščani
Ivan Ostrovršnik Danilo Blanuša Stanko Molan Franc Colarič Zorica Ostrovršnik Jože Golobič
*
Ir
Martin Gramc Zvone Dornik Alojz Kodrič Avgust Unetič Stanko Zlobko Rudi Pibernik
menijo, kot je povedal Jože Golobič, da bi se dalo iz te naravne zanimivosti iztržiti veliko več. »Toplice so zaščitene, vendar je to premalo, ker jih nihče ne vzdržuje. Pred leti so strokovnjaki naredili nekaj poizkusnih vrtin, vendar je ostalo le pri tem. Zaradi neurejenih toplic je gostov zelo malo, vas pa od turizma ne dobi toliko kolikor: bi lahko. Mislimo, da so toplice osnova za razvoj kmečkega turizma v našem in okoliških krajih.” Vaščani Bušeče vasi ne stojijo križemrok: elektriko so si napeljali sami, pomagali so pri obnovi slednje in pri graditvi vodovoda, sami so postavili temelje za mrliško vežico, zato zdaj upravičeno pričakujejo, da bodo za dokončanje nekaterih del dobili tudi pomoč od drugod. Skupaj z njimi si prizadeva še krajevna skupnost, da bi v Bušeči vasi zgradili republiški počitniški dom upokojencev.
KAJ ŽULI KMETE
Glavna kmetijska dejavnost v krajevni skupnosti sta živinoreja in vinogradništvo. Martin Gramc iz Gazic, je povedal, da redijo krajani okoli 600 krav in 200 glav pitancev. Krave so dobre mlekarice, zato je mleko pomemben vir dohodkov. „Na leto odkupi Agraria v KS tudi do milijon litrov mleka. Ker na desnem bregu reke še ni hladilnih bazenov, nameravamo letos urediti take zbiralnice v Bušeči vasi ter v Gornji in Dolnji Pirošici. Del sredstev za to plačujejo kmetje že od 1975, in sicer po 10 par od prodanega litra mleka. Oddaja mleka je letos nekoliko padla, predvsem zato, ker ni več premij.”
Večina kmetij na cerkljanskem območju ima kmetijsko mehanizacijo ali vsaj možnost, dajo izkorišča, saj so kmetje ustanovili večjo strojno skupnost za poljedelstvo in več manjših za travništvo. Učinkovitejšo uporabo kmetijskih strojev pa ovira razdrobljenost obdelovalnih površin. Zvone Dornik, kmet iz Vrhovske vasi, je pokazal na težavo, ki žuli vse kmete. „Počutimo se zelo negotove pri svojem delu. Preusmerili smo kmetije, vrgli smo se na svinjerejo, potem na mlekarstvo, kakor so nam svetovali, a vedno smo izviseli. Zdaj smo izgubili še premije na mleko. Če se bo s kmeti delalo tako, se bo občutek gospodarske in socialne negotovosti še poglabljal, to pa mlade odvrača od kmetovanja.” V krajevni skupnosti je res malo mladih kmetov. Od sedemnajstih v vsej brežiški občini so na cerkljanskem koncu samo trije.
Kmetije v pogoiju Gorjancev živijo tudi od vinogradništva. Alojz Kodrič z Vinjega vrha je dejal, da so se kmetje lotili obnove vinogradov. „Naši vinogradi so bili stari okoli 80 let, k prenovi pa nas je priganjal tudi vinski zakon. Ob strokovnih nasvetih kmetijskih pospeševalcev smo se lotili te težke naloge, ki pa že daje sadove. Modernizirani vinogradi imajo to izrazito prednost, da jih je mogoče obdelovati strojno. To pa je pogoj za sodobno vinogradništvo.”
Tudi Avgust Unetič je vinogradnik. Povedal je: ..Vinogradništvo v našem okolišu se splača, saj je mogoče z vinom povečati dohodek pri kmetovanju. Želja vseh vinogradnikov je, da bi dobili kje v bližini postajo za analizo vina. Zdaj moramo vzorce vina nositi v Ljubljano ali Maribor, kar je
draga stvar, pa še precej časa vzame. Proti obvezni analizi nimamo nič, saj ščiti dobre proizvajalce, vendar pa bi nam res lahko skrajšali pot do strokovnjakov.” Omenil je tudi, da bi v tako znanih vinorodnih okoliših, kot je Gadova peč, lahko dopustili vsem gostilničarjem točenje odprtega vina in posredno s tem vinogradnikom prodajo pridelka.
VEDNO BUDNI IN PRIPRAVLJENI
Cerkljansko osnovno šolo so poso* dobili in dogradili 1973, ravhatelj Stanko Zlobko pa je rekel: Odseljevanje se pozna tudi v šoli. Učencev je vsako leto manj. Letos je na cerkljanski šoli in njeni podružnici vpisa-1 nih le 272 učencev. Obstoj podruž- j nice je že močno negotov. Na celodnevno šolo naj bi nižji razredi prešli v šolskem letu 1979/80, višji pa leto kasneje. Učence poskušamo usmerjati v poklice, s katerimi se bodo lahko zaposlili v bližnjih krajih. V šoli imamo tudi otroški vrtec, ki je že premajhen, zato pripravljamo nove prostore.”
Med večjimi pomanjkljivostmi v KS moramo omeniti slabo založenost trgovine. Tega je krivo skladišče, ki ga ni. Čeprav je že izdelan načrt, odkupljeno zemljišče, ni nikogar, ki bi se lotil gradnje. Slaba izbira blaga priza; deva tudi prebivalce s hrvaške strani Gorjancev, ki se oskrbujejo v cerkljanski trgovini.
Potlej je tu še telefon. 20 priključkov, kolikor jih premore poštna centrala, je že zdavnaj premalo, Na pobudo SLO so ugotovili, da se 150 gospo-dinjstev zanima za telefon, zato so željo sporočili novomeški pošti. Zadeva bo urejena dnigo leto, ko bodo poštarji namestili novo centralo, p? napeljavi pa bodo sodelovali krajani-saj bodo zbrali nekaj denarja, postavil* drogove ipd.
Cerklje z okolico ima poseben položaj in značaj zaradi vojaških zade^ Bližina le—teh daje življenju kraj3 svojevrsten utrip, v mnogočem pa mu določa tudi razvojno pot. Težko 'f govoriti o velikem razmahu turizma saj s stališča varovanja vojaških skriv' nosti za to ni pogojev. Upokojeni starešina Rudi Pibernik je opozoril na vprašanja in dodal: „KS ima v okvifu občine posebne naloge v SLO. Žara**1 pomembnih vojaških naprav sifl° sprejeli potrebne zaščitne ukrepe ^ ljudi, materialna sredstva in enote civilne zaščite. Vaščani radi sodel11' jejo, že večkrat so se izkazali k° budni in pripravljeni; opozorili so ^ sumljive tujce, ki so poskušali snem*® določene objekte. Lahko rečem, smo organizirali SLO tako, da je val1) vključen prav vsak občan.”1	3
Prebivalci krajevne skupnosti & sicer radi poprimejo za delo, ne ***' me t ujej o z denarjem. Primer: gradnjo vodovoda do Vrhovske vas* J* bil predračun 560.000 dinarjev’ končna številka pa je pokazala, da 5, dela stala 120.000 dinarjev manj. N® polovico porabljenih sredstev prispevali vaščani bodisi v denarju prostovoljnem delu. Pa še en podate j pred dvema letoma je KS dobila ® občine le 80.000 dinarjev, vredfl05 opravljenih del pa je bila skoraj de^ krat večja in to samo po zaslugi p1*2, devnih prebivalcev krajevne skupno® ’ ki jim ni vseeno, kakšne poti 11‘,1 razvoj njihovih vasi.
Prvi dan v mesecu maju ko v števil-njh državah na svetu praznujejo praz-dela, ima že od davnega poseben Pomen. Na ta dan so nekatera stara jodstva praznovala prebujenje narave, tari Kelti so darovali duhovom vege-aciie žrtve, radostili so se vzniku in Moči življenja, kurili so kresove in ple-. Rimljani so ta mesec posvetili bo-®lnj| Maji, soprogi boga ognjišča in ognja Vulkana. Maja je bila boginja vene svežosti in nikdar usahljive mlado-u> zato je bil majnik, mesec cvetja in kot nalašč zanjo.
Slovenci smo prvi maj že- stoletja nazaj praznovali v sklopu obredov ča-čenja prebujanja narave, oziroma s šegami, ki so ostale od nekdanjih poganskih obredov. Juijevanjske navade So se v nekaterih slovenskih krajih nanj esto v aprilu vršile v začetku maja. Med Slovenci se je iz pradavnih časov ohranilo tudi prižiganje prvomajskih resov in krašenje dvoriščnih vrat, voz
• k-i^ne z nov*m zelenjem. Ta navada je bila dolgo živa prav na Dolenjskem, v okolici Rake. Šolska mladina pa je
*v Prejšnjem stoletju rada za prvi
so takrat d^InaraV°majnik0Vat’k0t
Del teh običajev se je prenesel tudi oanašnji čas, ko ima prvomajsko Praznovanje ob vseh ostankih nekdanjih navad najmočnejše obeležje delavskega praznika. Medtem ko se tlak Rdečega trga v Moskvi trese pod težo strahotnega orožja, ki je odgovor na 0rožje, katerega uničujočo moč grade r°ke ameriškega delavca na oni strani zemeljske oble, pa je med našimi ljud-mi ob prvem maju ko minejo bolj ali Manj uradni uvodi v praznovanje, za-fes Praznično. Ljudje počivajo, se za-avajo, potujejo, se ukvarjajo s svojimi onjički, spletajo pogovore. Človek bi
• 1 “ prazničnih dneh kar stežka ver-I > da so nekoč zaradi praznovanja 1. maia padali mrtvi.
NAJPREJ ZA OSEMURNI DELAVNIK
Rot mednarodni praznik dela se P " maj praznuje od leta 1890. Na vem kongresu Druge internacionale,
ki je bil julija 1889 v Parizu, so sprejeli resolucijo, v kateri piše: „Določa se velika mednarodna manifestacija, ki se bo prirejala na za vselej določen dan, to je, da bodo hkrati po vseh deželah in vseh mestih na določen dan delavci zahtevali od oblasti, naj se delovni dan z zakonom omeji na osem ur...“ Za ta dan so izbrali prvi dan v maju v spomin na krvave dogodke v Chicagu leta 1886. Takrat so ameriški delavci priredili demonstracije, na katerih so zahtevali osemurni delavnik. Demonstracije je policija krvavo zatrla.
Delavci so prvi maj hitro sprejeli za svoj praznik. Vse od pariškega kongresa naprej so ta dan dokazovali svojo moč in prepričanje. Prvomajski praznik je bil leto za letom združen z borbo za pravičnejše in boljše razmere v življenju delavskega razreda. Če bi sledili samo zahtevam, ki so jih ob prvom ajskih demonstracijah, shodih in zborovanjih postavljali, bi nastala svojevrstna zgodovina delavskega gibanja.
Najprej so prvega maja delavci demonstrirali z zahtevami za osemurni delavnik (dvanajsturni ni bil redkost!), kasneje so za delavski praznik izražali solidarnost z delavskimi gibanji, še posebno z veliko rusko revolucijo. V letih pred drugo svetovno vojno so praznovanja dobila antimilitaristični in antifašistični značaj, v letih med vojno pa so praznovanja potekala v znamenju osvobajanja izpod dveh jarmov:	okupatorjevega in kapi-
talističnega. Po vojni državljani socialističnih držav slavijo prvi maj kot državni praznik z manifestacijami gospodarskih in kulturnih dosežkov, v drugih deželah pa praznovanja še vedno potekajo v znamenju boja za izboljšanje političnih in ekonomskega položaja delavskega razreda.
NAMESTO PRAZNIKA DVOJNI ZASLUŽEK
Slovenski delavci so prvi maj praznovali že naslednje leto po sklepu pariškega kongresa, kar nedvomno priča
o visoki zavesti in dobri organiziranosti slovenskega proletarca. V Ljubljani, Trstu, Zagorju so slovenski delavci priredili shode in demonstracije.
Vreme je bilo na praznični dan čemerno in hladno, vendar so delavci že zgodaj zjutraj odhajali na Rožnik. Verjetno je to bila še navada od prej. Čeprav je prišel dan prvega maja na delavnik, so nekatera večja podjetja počivala; delavci so si pravico do praznika vzeli kar sami. Redki so bili, ki so dovolili svojim zaposlenim prost dan. Stavbinski mojster Filip Zupančič je dal svojim številnim delavcem prost dan, Kranjska stavbinska družba pa je tega dne sklenila zmanjšati število delovnih ur na 11.
Tovarnar Tschinkel se je ustrašil praznika. Najbrž je zaslutil, da praznovanje ni zgolj praznovanje, ampak je dokaz moči delavskega razreda, zato je svojim delavcem naznanil, da jim ne dovoli delavskega praznika, pač pa jim bo za ta dan izplačal dvakratni zaslužek.
Časopis Slovenski narod je število, praznujočih delavcev ocenil na 900 do 1000. Prvomajski shod so imeli v hotelu Evropa. Začel se je ob deveti uri, končal pa ob dvanajstih, ko so sprejeli prvomajsko resolucijo. Popoldne so se zbrali ponovno v gostilni „K združenju" v Spodnji Šiški, zvečer pa ponovno v hotelu Evropa na plesu.
Zagorski rudarji so praznovali z dovoljenjem vodstva rudnikov in tovarn. Časopisi so poročali, da so ,,bili popolnoma mirni".
V	rudarskih revirjih trboveljskega bazena in v Hrastniku so se lastniki premogovnikov in steklarne bali delavcev. Dva dni pred praznikom so že tako številne orožnike okrepili novi oddelki, katerim so se pridružili tudi vojaki 17. pešpolka ter oddelki ulancev iz Ljubljane. Tako bi morebitne delavske nemire hitro zatrli. Aretirali so rudarja Ivana Šusterja, ker je „huj-skal rudokope, naj praznujejo prvi dan maja". V Hrastniku je podobna usoda doletela steklarja Edvarda Grčo, ki je pretil, da bodo delavci s silo ustavili delo za prvi maj.
„MNOGOBROJNA UDELEŽBA MAJSKEGA SLAVJA"
Praznovanje prvega maja je postalo občutljiv politični barometer, kije kazal tako višino organiziranosti in zrelosti delavskega razreda kot tudi, kolikšen strah čuti buržoazija pred novo družbeno močjo. Odzivi na prvomajska praznovanja so bili namreč v mnogih deželah zelo krvavi. V Ameriki, Italiji, Angliji, Franciji in drugod po svetu so s silo razganjali prvomajske shode. Leta 1892 je na praznični dan policija ubila 150 delavcev, na stotine pa so jih zaprli.
V	Jugoslaviji, ki je zrasla iz ruševin * črno-žolte monarhije, je bilo praznovanje delavskega praznika sprva dovoljeno. Tako leta 1919 kot 1920 so bila v številnih slovenskih mestih veličastna zborovanja in sprevodi. „Slovenski narod" je zapisal, da se je praznik prvega maja ,,pri nas obhajal v tako slovesni obliki, kakor še nikjer preje ne ... Po celi Ljubljani je počivalo vse delo. Trgovine, gostilne, kavarne, obrati, da, celo mestna železnica, vse je počivalo." Dopoldne je po mestu krenil sprevod, ki ga je organizirala Slovenska ljudska stranka z godbo na čelu. Pred množico so se zvrstili številni govorniki, med katerimi ni manjkalo tudi takih, ki so bili očitno na nazadnjaških položajih. Popoldne pa je v organizaciji socialnih demokratov krenil nekoliko manjši sprevod, v katerem so stopali delavci z rdečimi prapori, z nageljni v gumnicah.
Vendar se je jugoslovanska buržoazija ustrašila organiziranih delavskih sil in je praznovanje prvega maja prepovedala. Če je leto pred zloglasno Obznano slovensko časopisje še pozivalo: ,.Slovenci, Jugoslovani! Narodno zavedno delavstvo in njega prijatelji, vsi, vsi ki se vesele naše svobode, udeležite se mnogobrojno majskega slavja!", pa je naslednja leta molčalo. A delavci so kljub temu praznovali, čeprav skrivoma in s tveganjem. Pred prvomajskim praznikom in po njem so bile ječe v stari Jugoslaviji vedno polne zavednih delavcev.
PRVI MAJ O ŽARJEN S KRESOVI
Na Dolenjskem so verjetno praznovali prvi maj že pred letom 1919, vendar točnih podatkov ni mogoče dobiti. Zanesljivo je, da je v splošnem navdušenju po ustanovitvi Jugoslavije, ko so bila delavska zborovanja še dovoljena, Novo mesto hkrati z drugimi mesti praznovalo 1. maj 1919. Menda so bili šolarji tega dne celo prosti pouka. Prav tako je bila velika proslava ob delavskem prazniku v Krmelju.
Ker po Obznani ni bilo več mogoče prirejati velikih javnih shodov, so naprednjaki, med katerimi je bilo precej mladih, na Dolenjskem obudili stari običaj kurjenja kresov. V enem od starejših člankov za Dolenjski list se Bogo Komelj iz Novega mesta spominja, da so v predvojnih časih večkrat zagoreli kresovi na Marofu in Recljevem hribu v bližnji okolici Novega mesta. Dračje za kres so mladi zbirali že več dni pred prvim majem po Ragovem logu in v kapiteljski hosti. Pripravljen les so poskrili po 'grmovju. Pred praznikom so zložili kres in ga s cunjami in petrolejem prižgali. Po mestu so večer pred praznikom raztrosili tudi letake s prvomajskim razglasom. Enega od letakov je eden od navdušenih fantov celo porinil v vežo orožniške postaje.
Kot piše Ivo Pirkovič v Dolenjskem zborniku 1961, je bila tudi noč pred prvim majem 1940, torej leto dni pred svetovno morijo, na Dolenjskem svetla od kresov. Kresovi so zagoreli na Gorjancih, Straških hribih, na Trški gori, na Kalu in po drugih gričih. V samem mestu so trije dijaki zakurili kres na Marofu. Ob ogenj so položili nekaj raket in magnezijev trak, kije, ko se je vžgal,,,čarobno osvetlil mesto".
Kresove v čast delavskemu prazniku so kurili tudi med vojno. Tako na Dolenjskem kot v Beli krajin’ je mladina prižigala plamene, ki so svetili v praznično noč in zgovorno pričati o iskri, ki je živo presijala slovenska srca
-	o iskri, iz katere je zagorela luč svo-
b0de'	M.	MARKELJ
OHRANJEN DOKUMENT — Fotografija je bila posneta 1919, ko so v Novem mestu edinokrat v stari Jugoslaviji praznovali i. maj.
(1498) - 27. aprila 1978
DOLENJSKI LIST
DAN,
DRUGAČEN
OD
DRUGIH
Prvi maj je. Pripni si, brat, rdeč nagelj na prsi, rožo kot kri rdečo, kot življenje omamno! Naj bo na prsih znamenje radosti in naj bo znamenje, daje živ spomin na podobne rože, ki so pred 89 leti vzcvetele na prsih čikaških bratov. Krvave rože so bile to, rane, ki so jih zasejale krogle plačanih čuvarjev reda, v katerem si bil ponižan, izkoriščan, goljufan in žaljen. Pripni si, brat, rdeč nagelj na prsi! Naj bo znamenje radosti, vrisk zmage, ki po težkih desetletjih vstaja na nebu vse številnejše družine narodov. Prvi maj je, praznik dela!
V__________________  J
KMETIJSTVO
INDUSTRIJA
TRGOVINA
©LJUBLJANSKE MLEKARNE
Ljubljanske mlekarne, o. sub. o. TOZD Posestva, kmetijska proizvodnja, o. sub. o. Ljubljana, Cesta na Loko 4
Komisija za organizacijo dela in medsebojna delovna razmerja TOZD Posestva Ljubljana
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
2 ŽIVINOREJSKA DELAVCA
na posestvu VERD Zaželena zakonca, na razpolago je stanovanje.
Kandidate vabimo, da svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega dela pošljejo Kadrovsko-socialni službi Ljubljanskih mlekarn, Ljubljana, Tolstojeva 63.
Objava velja 15 dni.
DONIT-TOZD PLETILNICA Sodražica, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja DONIT, TOZD „Pletilnica" Sodražica
RAZ6LAŠA
dela in naloge
— KONTROLOR PODATKOV
.Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— profil tehnika, tečaj za operaterja na MDS — 1200, tečaj za nadzornika na MDS — 1200, uspešno opravljen IMB test iz snovi 1101 — uvod v E OP, 1106 — uvod v S/370, 1123 — uvod v organizacijo podatkov S/370
— 2 leti izkušenj na DM
— po možnosti odslužen vojaški rok
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovsko-splošni oddelek DONIT—TOZD „Pletilnica" Sodražica, n. sub. o., v 8 dneh po objavi.
— KLJUČAVNIČAR
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— strojni ključavničar
— 1 leto delovnih izkušenj
— po možnosti odslužen vojaški rok
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovsko-splošni oddelek DONIT, TOZD PLETILNICA, Sodražica, n. sub. o., v 15 dneh po objavi.
„ZlTO" LJUBLJANA TOZD PEKARNE DOLENJSKA NOVO MESTO, LOCNA 21
Komisija za medsebojna razmerja RAZGLAŠA prosta dela in naloge
1. za ENO ČISTILKO
2. za TRI DELAVCE V PROIZVODNJI.
Pogoji pod 1: dobro zdravstveno stanje in smisel za red ter stanovanje v bližini Novega mesta.
Pogoji pod 2: privolitev v nočno delo, možnost priučitve. Delo je v izmenah, OD po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Proizvodnja in trgovina AGRARIA BREŽICE,
Svet delovne skupnosti Skupnih služb,
razpisuje prosta dela in naloge
DRUGEGA POMOČNIKA RAČUNOVODJE.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še te:
— da ima končano srednjo ekonomsko šolo;
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnem delu.
Poskusna doba 3 mesece.
Osebni dohodek po sporazum u o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Stanovanje po dogovoru.
Vse kandidate prosimo, da pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter podatke o šolski izobrazbi na naslov: yAGRARIA" Brežice Sentlenart 72 DS Skupnih služb
Ponudbe je treba poslati najpozneje do 11. 5. 1978.
RAZPIS Zveza prijateljev mladine Ljubljana, Vič—Rudnik, išče za mladinsko letovišče PACUG, p Portorož: 1. KUHARICO s kvalifikacijo
2. KUHARSKE POMOCNICE
za vso sezono ali za naslednje izmene letovanja
a) od 12. 6. do 3. 7.
b) od 3. 7. do 17. 7.
c) od 17. 7. do 31. 7.
d) od 31. 7. do 14. 8.
e) od 14. 8. do 28. 8.
Prijave pošljite na Zvezo prijateljev mladine, Ljubljana, Vič—Rudnik, Trg MDB 14, vse ostale informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 22—603.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ",
TOZD KOMERCIALA KRŠKO
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE ZA
2 EKSPEDITORJA
PGOJI:
— ustrezna poklicna šola s strokovnim izpitom
— pol leta ustreznih delovnih izkušenj
— delo je izmensko
Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
,Grške noči’ v Ljubljani
J
Temeljna organizacija združenega dela SEKCIJE ZA VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge v knjigovodskem servisu Novo mesto: 1. REFERENT ZA OSNOVNA SREDSTVA IN INVENTAR
2. POSLOVNI KNJIGOVODJA Pogoji:
1. a) ekonomski tehnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj b) nepopolna srednja šola in najmanj 5 let delovnih
izkušenj
2. a) ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj
b)	nepopolna srednja šola in najmanj2 leti delovnih izkušenj
V času od 31. marca do 23. aprila so bili v hotelu Lev v Ljubljani dnevi grške kuhinje, ki so jih pripravili združenje severnogrških hotelirjev iz Soluna in Halkidike, grška turistična agencija Mediterrania Tours iz Soluna, Putnik iz Beograda in hotel Lev.
Teden grške kuhinje so organizirali z namenom, da bi po eni strani popestrili turistično ponudbo Ljubljane, po drugi strani pa, da bi grško turistično ponudbo približali Slovencem.
Predstavnikom zainteresirane slovenske javnosti so gostitelji 22. aprila prikazali dva filma o grških turističnih in kulturnozgodovinskih znamenitostih.
Predsednik združenja severno-grških hotelirjev gospod loannis N. Tsalouchidis je zbranim gostom v pozdravnem govoru med drugim dejal: „Kraji, iz katerih vam prinašam pozdrave, imajo najprijetnejšo klimo v Grčiji in kar 210 do 250 sočnih dni na leto. Solun in Halkidika razpolagata s približno 16.000 ležišči v hotelih, 8.000
prostori v campih in več tiso« posteljami v zasebnih turistični! sobah.
Lahko se pohvalim, da ima Halkf dika največji hotel v Grčiji imenom Atos Palas, a čez leto dni bo zgrajen največji hotelsk' kompleks na svetu, Porto Karaš.
Solun je bizantinski center. njegovi bližini je mestece P e*3' rojstni kraj Aleksandra Velikega, v katerem je tudi slavni Aristotfl poučeval ljudstvo o skrivnostih filozofije. Narodni muzej hrani od nedavnega zbirko predmetov Kralj* Filipa drugega, Aleksandrovega očeta
Na znamenitem solunskem pokopališču Zejtinlik, čudovitem spomeniku pod milim nebom, počivajo kosti srbskih vojakov in padlih borcev jugoslovanskih naro-dov in narodnosti iz prve svetovne vojne, katerim izkazujemo vedno dolžno spoštovanje."
Organizatorjem in gostiteljem 9,e pohvala, da so ob zvokih grške glasbe ustvarili pravo vzdušje grSk* noči.	JANKO SAJ&
Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil
To geslo Počitniške zveze Jugoslavije bi moralo biti geslo tud1 tistih občanov, ki niso člani te organizacije. V naši neposredni bh' žini lahko odkrijemo znamenitosti, ki bodo pripomogle k večjem*1 spoznavanju kulturnozgodovinske dediščine in naravnih lepot
krasu, ki ga pokrivajo gozdovi, polj8 in vinske gorice.
Vhod v jamo, ki je ena največji"
Nedaleč od Celja, v smeri proti Ljubljani, leži naselje Šempeter v Savinjski dolini, kjer so leta 1952 pri izkopavanju odkrili ostanke rimske nekropole iz dobe od prvega do drugega stoletja naše dobe. V globini do 4,5 metrov so odkrili nad 600 stavbnih kosov, grobnic, kipov in reliefov iz marmorja in peščenca. Po končanem izkopavanju so izkopanine rekonstruirali na zemljišču kjer so jih našli. Predstavljajo pa kulturno življenje na področju rimskega mesta Claudia Celeia — današnjega Celja.
Tri kilometre od rimske nekropole leži kraška jama Pekel v takoime-novanem osamelem ponikevskem
na Štajerskem, se odpira pod navpi' čno steno na koncu doline potoka Peklenščice. V jami so našli kosti, k' verjetno pripadajo človeku iz končnega obdobja zadnje ledene dob®-
Nad naravnim rovom so leta 1976 odprli nov umetni vhod, ki omogO" ča obisk čudovitega Kapniškega rova in zgornje kapniške dvorane.
Obisk obeh znamenitosti je mogoč od 1. marca do 31. oktobra-Urejeni parkirni prostori in asfaltirane ceste omogočajo prijeten nedeljski izlet. Oglede tega dela naše domovine pa priporočamo tudi šol ski mladini.
Orgle'' v kapniškem rovu kraške jame Pekel
•	i	'
Rimsko grobišče v Šempetru v Savinjski dolini
O
trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
-
n,
Scholl
pravkar smo prejel 1 ^^ni,h;^"°^39do44
Ra*,i^ne bar^B|TLlCJE _ na posebnem pultu kozmetike
I COKLE*
vetih zato so
[>
Od 24. aprila dalje IMA POSEBNEM ODDELKU V KLETNI FTA*t
ZOPET ODTISNEMO na željo kupca
IZBRAN MOTIV ALI BESEDE NA PRI NAS KUPLJENE OTROŠKE ALI ŽENSKE MAJICE. OBOGATILI SMO IZBIRO Z NOVIMI MOTIVI IN MNOGIMI ŠTEVILKAMI IN ČRKAMI
<1
8
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Tabor je postal skupnost
Za usodo trebanjskih srečanj prvič „uradno" zadolženi tudi sami likovni samorastniki kot delegati in člani organov nove posebne skupnosti — Podprta nova usmeritev Tabora
— Lucijan Reščič, Rudi Stopar, Petar v vlogi delegatov na sobotni ustanovni
Trebanjski Tabor je postal posebna skupnost za likovno dejavnost samorastnikov. Skupščina, ki jo sestavlja petinštirideset delegatov, je prvič zasedala 22. aprila v prostorih podjetja Trimo. S tem so hoteli poudariti, da bo združeno delo tudi poslej nepogrešljiv opornik prizadevanj za razvoj samorastniške umetnosti v tem kraju. Skupščino bo vodilo predsedstvo, katerega prvi predsednik je postal Janez Gartnar, Zoran Kržišnik bo vodil umetniški svet, dr. Ante Lončar odbor za samoupravni nadzor, Ciril Pevec pa gospodarsko komisijo. Skupščina je sprejela izhodišča za nadaljnje delo Tabora, statut, program in denarni načrt za delo 1978.
Delegati so z odobravanjem sprejeli oris nadaljnjega dela Tabora in meril, kakor jih je v uvodni besedi formuliral Janez Gartnar. Iz te besede povzemamo, da bodo Trebanjci
naivci kot delegati
Ristič in Anton Plemelj v
skupščini posebne interesne skupnosti, v katero se je preosnoval abor likovnih samorastnikov v Trebnjem. V skupščini in njenih ^ ^stnajst samorastnikov ali tretjina vseh delegatov.
J^esem mladih vselej radosti
Revija šolskih pevskih zborov iz novomeške občine je bila pod imenom „Preko polja gre pomlad" — Dekliški zbor zdravstvene šole pojde na mladinsko revijo v Zagorje
Ljubiteljem petja se je 20. aprila v veliki dvorani novomeškega Doma JLA predstavilo Prek petsto mladih pevcev iz Rešetih zborov novomeške obme: pevski zbor male glasbene ole iz Novega mesta (dirigent vetka Hribar), otroški zbor OŠ Katja Rupena" (Rada Reber-J“k). otroški zbor OŠ Grm n* Starič), mladinski zbor i »Milka Šober—Nataša“ iz Mihela (Marija Kraus), mladinko	„Katja Rupena“
vada Rebmik), mladinski zbor ”29. oktober" iz Šmarjete ke J^a	mladinski zbor
Ji? Otočec (Barbka Medja), adin&ki zbor OŠ narodnega eroja Martina Kotarja iz Šent-jerneja, mladinski zbor OŠ Grm
hnr Mif.m110^ ter dekliški zbor MKUD „Slavko Grum-
zdravstvene šole v Novem
stu (Marjana Dobovšek).
po letu so se predstavili nekateri ‘Dori, ki so z izbranim programom ter kakovostjo izvajanja prijetno Presenetili poslušalce. Revija ni bila samo pregled dejavnosti pionirskih 'n mladinskih pevskih zborov v novomeški občini, temveč je imela najden dati pevcem in njihovim pevo-°djem napotke za bodoče delo.
iz
me-
Prav s tem namenom se je revije udeležil tudi prof. Mirko Kokol, slovenski skladatelj, ki je po končani prireditvi povedal:
»Današnji nastopi pevskih zborov pokazali, da so vsakoletni nastopi nujni, saj le tako lahko pričakujemo zadovoljiv napredek v kvaliteti in množičnosti. Nastopi pred kritično javnostjo, izven nezahtevnih šolskih proslav, so lahko porok za tak uspeh. Prav bi bilo, da bi v bodoče vse take skupne nastope tonsko snemali in potem ob poslušanju skupaj s pevci in zborovodji naredili kritično analizo. Opazil sem, da so bili nekateri zborovodje pri dirigiranju premalo sproščeni, kar silno moti pevce, ker se tudi oni ne morejo sprostiti. Tudi oblikovanje vokalov manjka marsikateremu zboru, zlasti se je čutila napačno izbrana višina glasov. Previsoka intonacija je namesto zlivanja glasov prešla v razhajanje in podobno. Med vsemi zbori je še najbolj presenetil dekliški zbor MKUD „Slavko Grum“ iz zdravstvene šole, ki ga vodi Marjana Dobovšek. Prav ta zbor se bo ob koncu maja lahko udeležil republiške revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Odlikuje ga izredna kvaliteta izvajanja in je eden redkih zborov na srednjih šolah po Sloveniji. Le ustanavljanje zborov po srednjih šolah lahko nadomesti manjkajoči člen med pevci iz osnovnih šol in zbori odraslih.
Lahko pa se bosta revije v Zagoiju udeležila tudi zbor iz šole „Katje Rupene" (za revijo se je že prijavil) in zbor iz OŠ Grm. Oba sta pri izvajanju pokazala izreden čut za izvajana dela".
Na Dolenjskem je potrebno razmisliti o delovnem mestu glasbenega pedagoga-mentoija, ki bi vse leto vodil, usmerjal in svetoval zborovodjem.
J. PAVLIN
prek nove skupnosti sprejemali in podpirali samo pristno, izvirno, dovolj kvalitetno in pa seveda pošteno ustvarjalnost in njihove avtorje. Še bolj bodo uveljavili, da si bo moral vstop na razstave in taborska srečanja priboriti vsak ustvarjalec sam in vsakokrat posebej s kvaliteto predloženih del. Najrazličnejšim pritiskom, ustvarjanju lažnih zvezdic in zvezd, neosnovanim kritikam na račun umetniškega sveta in drugim pojavom, ki bodo poskušali omalovaževati resnično kvaliteto in pošten odnos do samorastništva, bodo najodločneje stopili na prste.
Vse to pa vendarle ne pomeni, da bodo vstop za Trebnje na voljo samo znanim in priznanim imenom. Tabor in prek njega galerija ter druge oblike likovne dejavnosti bodo še nadalje odprti vsakomur, ki „v srcu dobro misli“ in je kot umetnik dovolj močan. To merilo je pomembno zlasti za mlade ustvarjalce, saj bodo prcnekateri med njimi šele prek tabora lahko prišli do imena in uveljavitve. Bodoča taborska srečanja bodo še bolj kot do zdaj srečanja mednarodnega prijateljstva ustvarjalcev, saj je to pot k medsebpjni ustvarjalni obogatitvi in tudi mednarodnemu zbliževanju. Naposled naj bi ta srečanja prerasla obliko množične delavnice in bila bolj možnost za seznanjanje z umetnostjo, kulturo, zgodovino in razvojem raznih narodov. Izoblikovala naj bi se v nekakšne „male univerze", na katerih bi udeleženci z ustvarjanjem potrjevali sami sebe, hkrati pa bogatih znanje tudi zunaj ožjega likovnega področja, utrjevali prijateljstva ter s takim sožitjem dokazali, da so kakršne koli meje res-
nično poštenim in kulturnim ljudem samo v napoto.
Tudi Galerija likovnih samorastnikov naj bi bila poslej nekaj več kot zgolj razstavni prostor. Postala naj bi resnično žarišče kulrure in umetnosti, je menil Bogdan Osolnik na ustanovni skupščini, oziroma hram umetnosti in trajen spomenik umetnikom, katerih dela bodo v njej razstavljena. Ob tem se tudi salon poslavlja od klasične oblike: prek te oblike dejavnosti želi Trebnje poslej bolj izpostaviti prizadevanja umetnikov, ki v vsako svoje delo vnašajo umetniško in človeško sporočilo. Prvi korak v tej smeri bo razstava ..Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi vsega sveta" kot osrednja letošnja taborska prireditev.
Novo, rekli bi, bolj zaostreno in bolj kritično opredelitev vloge in usmeritev Tabora so na skupščini z odobravanjem podprli tudi delegati iz vrst samih samorastnikov. Slednji bodo poslej sicer delili odgovornost in skrb za usodo taborskih srečanj in drugih likovnih manifestacij v Trebnjem z drugimi delegati iz vrst tako imenovanih porabnikov samorastniške umetnosti povsem enakopravno. Na koncu poudarimo še, da tudi samoupravno. 1. ZORAN
RAZSTAVA ULITKOV
V avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil so te dni odprli razstavo ulitkov Bojana Štineta, novomeškega rojaka, ki živi in dela v Ljubljani. Gre za posebno zvrst kiparskih izdelkov, saj je avtor Štinc pri tem uporabil vse znanje iz svojega poklicnega dela, ki ga opravlja kot livarski mojster.
Posavski gledališki cvetober
Bo dalo pravkar potekajoče srečanje posavskih gledaliških skupin udeleženca na junijsko pregledno revijo slovenskega gledališkega amaterizma v Krškem?
Že šesto leto povezuje področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije v posavskih občinah odrasle, mladinske, pionirske in lutkovne skupine, skrbi za strokovno usposabljanje režiserjev, lutkarjev in odrskih delavcev, pripravlja repertoarne nasvete in organizira območne prireditve. Posebej pestro in raznoliko delo je bilo moč opaziti v iztekajoči se sezoni. Režiseiji iz Posavja so se udeležili republiških seminarjev, jeseni so pripravili uspešne pogovore, maskerski in scenografski seminar ter poskrbeli, da so dobili strokovne napotke tudi sooblikovalci gledaliških dogodkov.
Skupine so v času, ko je teklo strokovno in uvajalno delo, študirale
3
i
pev^!^ SREDNJEŠOLCI — Po letu dni skupnih vaj so se na stav i rcV*^ dijakinje zdravstvene šole iz Novega mesta prvič predstavnosti in dosegle uspeh. (Foto: J. Pavlin)
gledališka besedila in ena za drugo presenečale s kakovostnimi nastopi. Najprej so se, že marca, predstavili šolski dramski krožki v okviru področne prireditve Naša beseda 78, ki si jo je ogledal tudi republiški selektor. Medtem je domača žirija obiskovala predstave odraslih skupin in ugotovila napredek pri izboru del, scenskih rešitvah in izvedbi. Zato področni odbor pri odločanju o tem, katere skupine naj se udeleže letošnjega srečanja za Posavje od 24. do 29. aprila, ni imel težkega dela. Zelena luč je bila prižgana vsem skupinam.
Brez fanfar in zunanjega blišča sc je ta teden dvignil zastor za predstave petih najboljših skupin iz vseh treh posavskih občin. Začeli so igralci iz Boštanja, ki so v dvorani sevniškega gasilskega doma v ponedeljek zvečer nastopih z dramo Branka Hofmana ..Svetloba velike samote”. To zanimivo delo sodobnega slovenskega avtorja je režirala Minka Gale. V torek se Sevničarni v Delavskem domu v Krškem pod vodstvom Rudija Fileja uprizorili
I
£j
branilci občinske uprave?
natanko "uddelek
i>e,“
za
tako je bilo nekje zapisano: ljudsko obrambo občinske upra-
slil ec*a za jezikovni spodrsljaj. Pisec je mi-Povedati, da je v okrilju občinske uprave je ovan oddelek za ljudsko obrambo. Če bi bil «"*!<* bolj pozoren, bi bil zlahka povedal dvoumja Oddelek "pravi.
ja to, kar je mislil, takole: za ljudsko obrambo pri
občinski
ZVRNIL JE POŽIREK ZGANJA
to,23 sPodrsljaj gre tudi pri piscu, ki je napisal 2 e: »Menil je, da je v steldenici žganje, in je Kil dober požirek. “ h*!?0 človek pri nas zvrne kozarček, če je \^~Pivec, pa tudi pol litra ali liter; požirek pa
le srknemo ali napravimo. Ko smo pred nedavnim govorili o slogu ali načinu izražanja, smo ponovno poudarili, da besed ne moremo vezati po mili volji, ampak le tako, kakor je ustaljeno v splošni rabi.
CEMENTA STRADAJO . ..
Moram reči, da je tudi tale kar krepka: „Medtem ko beremo, da cementarne delajo s polno paro in da bo cementa dovolj, ga potrošnik še vedno strada. “
Včasih, ko je bilo pri nas veliko revščine, je marsikdo stradal. Ker je bil kruh osnovno živilo, smo navadno rekli, da kruha strada. Zdaj, ko imamo znatno boljše življenje, kruha, očitno, ne stradamo več. Ker pa postajamo iz dneva v dan vse bolj zahtevni, nam seveda manjkajo druge stvari: enim udobna stanovanja, drugim avtomobili. tretjim vikendi itd. Toda zaradi tega menda še ne bomo govorili, da stradamo stanovanj, italijanskih kavbojk, vikendov. Pa cementa seved prav tako ne, četudi smo potrošniška družba ...
Torkarjevo ..Zlato mladino". Dan kasneje jc brežiški Amaterski oder za dijake trgovske šole nastopil s Štefančevo komedijo ..Večna lovišča" v režiji Vlada Podgorška. Skupina senovske Svobode se je odločila Kinžgarjevo ..Razvalino življenja" v režiji Zinke Guček igrati v četrtek, 27. aprila, in sicer na domačem odru, medtem ko bo Amaterski oder iz Sromelj z Nušičevo „Sum-ljivo osebo", ki jo je režiral Janez
ABONMAJSKA
„ROŠLINKA“
V ponedeljek, 24. aprila, so No-vomeščani videli na svojem odru Golarjevo ..Vdovo Rošlinko" v izvedbi združenja slovenskih dramskih umetnikov, predstavo pa je organiziralo Mestno gledališče ljubljansko. Tako je bila ta ljudska komedija obliž za odpadlo abonmajsko predstavo Partljičeve satire ..Oskubite jastreba", ki je obiskovalci gledaliških prireditev v Novem mestu niso videli zaradi bolezni v ansamblu Slovenskega gledališča v Celju.
SPET ODPRTA VSAK DAN
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki jc z vsemi svojimi zbirkami spet odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. do 18. ure. Vodstvo po zbirkah je treba napovedati teden dni pred obiskom, sicer zaradi številnih skupin ne morejo zagotoviti vodiča.
Bajc, zaključil letošnje področno srečanje posavskih skupin z gostovanjem v Podbočju v soboto, 29. aprila, ob 20. uri.
Vse predstave m otri tudi republiški selektor Vladimir Kocjančič Posavci pa dižijo pesti za to da bi za XXL srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 5. do 10. junija v Delavskem domu v Krškem, izbral vsaj eno njihovo skupino oziroma predstavo. Področni odbor podeljuje p savskim skupinam, ki sodelujejo na pravkaršnjem srečanju, plakete, ki jih jc zasnoval akademski slikar Miroslav Kugler iz Brežic. Ob tem pa posavski gledališki delavci že mislijo na jesen, ko bodo izvedli gledališko šolo za igralce in pripravili več strokovnih seminarjev.
Za revijo!
„Sam orastniška beseda" spet ugodno sprejeta
Del lanskega dogovora na Veseli gori je uresničen. Prva letošnja številka ..Samorastniške besede", posvečena stoletnici rojstva Otona Župančiča, je izšla in je bila javno predstavljena 21. aprila na literar-no-glasbenem večeru v trebanjskem kulturnem domu. Druga bo zagledala luč sveta jeseni, najverjetneje septembra, ko slavi trebanjska občina svoj praznik.
Tokrat je ..Samorastniška beseda" potiskana s pesmimi avtoijev, živečih v dolenjski regiji in nekaterih okoliških občinah, če izvzamemo, da Lojze Krakar, gost in osrednja pesniška osebnost te številke, ne živi na tem območju. Po eno ali dve stvaritvi sedanjih sodelavcev so na literarnem večeru, ki se je začel z recitacijami nekaterih Župančičevih pesmi, prebrali Zvonka in Jože Falkner ter Bariča Videčnik. Premore med recitacijami je z izvajanjem skladb za harfo zapolnila znana umetnica Pavla Uršič.
Po prireditvi je bil pogovor o prizadevanjih, da bi ..Samorastniška beseda" postala še kvalitetnejša, regionalna in tako odmevnejša. Eden od pogojev, da bo živela in v celoti izpolnila svoje poslanstvo, jc prav gotovo, da jo bodo bralci sprejeli za svojo. Slednjič ni nobena tovrstna publikacija sama sebi namen. Tega se je treba posebej še bolj in nenehno zavedati, izdajatelje, se pravi trebanjsko kulturno skupnost, uredniški odbor, organizatorje in seveda tudi sodclavce čaka še veliko trdega in dolgotrajnega dela.
..Samorastniška beseda" naj bi sčasoma postala revija in se kot taka vključila v uresničevanje programa slovenskega revialncga tiska. V Trebnjem so se dogovorili, da bodo skrb za to še nekaj časa nosili dosedanji izdajatelji na svojih ramenih, vendar naj 6i še letos prišlo do sestanka, na katerem bi se dogovorili, kako bi to odgovornost porazdelili po občinah na območju, ki ga bo poslej pokrivala ..Samorastniška beseda". Književnik Peter Božič, predsednik odbora za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, je zagotovil, da bodo taka prizadevanja deležna tudi republiške podpore.
I. Z.
Zgodba o zidanicah
V Dolenjski galeriji razstavljen najnovejši dolenjski cikel slikarja Borisa Kobeta
S svojih slikarskih popotovanj po Dolenjski je njen rojak Boris Kobe „prinesel“ zadnja leta več tematsko zaokroženih in umetniško dognanih ciklov, ki smo jih videli tudi na razstavah. Taki so bili med drugim: ,,Krka od izvira do Soteske", „Motivi ob Krki1', ..Šentrupert v vseh časih“, „Po poteh Gubčeve brigade". Zadnji cikel so ,.Dolenjske zidanice'4, ki ie nastal v minulih dveh letin, od petka, 21. aprila, pa je razstavljen v Dolenjski galeriji. Razstava obsega okoli 50 slik.
Dr. Jože Kastelic jc svojo rcccn-zijo, ki jc natisnjena v razstavnem katalogu, naslovil z »Zgodbo o zi-
danicah". Sleherna slika -• zidanica je dokument neke nenavadno intimne povezanosti dolenjskega kmeta z njegovim skromnim vinogradom. „Tc Kobctovc, te tako naše zidanice," pravi, so kot ..otroci dolenjske zemlje, male kmečke ekonomike in njenih skrbi, v pobočjih samevajoče ali pa v vrstah postavljene. Svetle sredi poletnega zelenja, vsem na očeh kot na odru. V snegu, v zgodnji pomladi, v jeseni pred prihajajočo zimo. Z ozadjem hribov, že zasneženih planin tam daleč, z vasmi v globelih in dolinah, v razpršeni luči dneva, pod oblaki, ki večno potujejo, pod nebom, ki dolga leta spremlja s svoje nedosežne visočine dogajanja na teh gričkih, med brajdami, v teh hišicah."
Razstava bo odprta do 15. maja.
Lirična paleta in okrogline
V Trebnjem razstavljata Slavonca — slikar Petranovič in kipar Zupančič
B-J
Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem je svojo deseto razstavno sezono začela z razstavo slik Tomislava Pctrano-viča - Rvata in kipov Miroslava Zupančiča, ki jo je v soboto, 22. parila odprla beograjska pisateljica Milka Žicina in bo na ogledu do 5. maja.
Petranovič, ki je doma iz Nove Gradiške, se predstavlja s 40 slikami na platnu in nekaj risbami. Josip Depolo je zapisal, da
je to slikar, ki se je „od začetka naslanjal na lasten pogled na svet, ki pa ga ni opazoval skozi hlebinsko dioptrijo." Zaradi izredno živih barv, bujne domišljije, angažiranosti, popolne iskrenosti, izvirnosti in odprtosti k svojemu času ga nekateri imenujejo tudi poet slavonske ravnine.
Petranovičev sorazstavljalec Župančič iz Okučanov, tudi Slavonec, je v Trebnjem po-
stavil na ogled 20 kipov, izklesanih iz hruškovine in lipovine. „Tesal in brusi! sem svoje okrogle kipe in tako ustvarjal razgaljene žene, razposajeno otro-čad, ravnodušne slavonske ljudi. Vztrajal sem in sedaj mi niti kamen ni težak," je sam označil svoje delo.
Vsekakor si je treba dela obeh avtoijev ogledati. Nekaj novega ponujajo, in prav to razstavi dviga ceno.
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIS
* 9
Mercator
M
krka
dolenjka
OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Emona — Dolenjka, Mercator — TOZD Standard in KZ Krka obveščamo cenjene potrošnike, da bo obratovalni čas naših prodajaln za prvomajske praznike naslednji:
V soboto, dne 29. aprila, bodo prodajalne odprte kot običajno.
V nedeljo, dne 30. aprila, in v ponedeljek, 1. maja, bodo vse prodajalne zaprte.
V torek, 2. maja, bodo od 7.30 do 10.30 dežurne naslednje prodajalne:
DOLENJKINE	MERCATORJEVE	KZ KRKE
V Novem mestu		
Samopostrežba pri mostu	Potrošniški center	Prodajalna mesa, Prešernov trg
Market v Bršljinu	Prodajalna v Šmihelu	
Market na Cesti herojev Market na Ragovski		
Market na Drski Prodajalna kruha. Glavni trg Market, Kristanova cesta Prod. Sadje, Glavni trg V Šentjerneju Market, Šentjernej	Dolenjec, Šentjernej	i
V Straži Market, Straža		Prodajalna Straža
V Trebnjem	V Stopičah	V Mirni peči
prodajalna Preskrba	Prod. v Stopičah	Prod. v Mirni peči
V Črnomlju	Na Dvoru	V Škocjanu
Samopostrežba	Prod. na Dvoru	Prod. v Škocjanu
Samopostrežba Pod lipo	V Šmarjeti	V Dolenjskih Toplicah
V Semiču	Prod. v Šmarjeti	Prod. v Dolenjskih Toplicah
Market Semič V Mokronogu Živila		
V Vinici Prodajalna v Vinici	Vsem potrošnikom čestitamo za 1. maj in se priporočamo! i	
INTEREXPORT LJUBLJANA
TOZD
POTOVALNA
AGENCIJA
LJUBLJANA
TITOVA 25
$INEX
■ nit p MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO
OBVESTILO
Mladino in ostale občane vabimo, da nas po prvem maju obiščejo v naših novih poslovnih prostorih v Novem mestu. Novi trg 4, tel. (068) 22—555.
Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto
TUNIZIJA,
odh. 2., 7., 10., 15.,	22.	in
28. maja
AMSTERDAM,
odh. 18. maja
ŠPANIJA,
odh.	8.	maja,	15.
maja posebna ugodnost za študente
TEČAJI ANGLEŠČINE
v Veliki Britaniji
LETNI ODDIH V DOMOVINI
(z lastnim prevozom)
LETNI ODDIH V GRČIJI IN TUNIZIJI -PO LANSKOLETNIH CENAH
Vabimo vas, da nas po prvem maju obiščete v naši novi poslovalnici v Novem mestu, Novi trg 4, kjer boste dobili programe za letovanja in izlete za posameznike in skupine.
Za organizirane skupine izdelamo programe po želji.
V maju posebne ugodnosti za upokojence in študente.
PR IJAVE IN INFORMACIJE:
INEX, poslovalnica Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23-773 OBČANOM ČESTITAMO ZA PR AZNIK DELA
GRADITELJI,
IGM ,SAVA’ KRŠKO ZA VAS
Poleg vseh vrst načrtov vam nudimo tudi materiale za gradnjo; sejane in prane gramozne frakcije, betonske zidake dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40, pesek za malto in omete, betonske robnike, tlakovane plošče, razne betonske elemente po posebnih naročilih.
Po posebno ugodni ceni vam nudimo stropne opažne betonske plohe z vgrajeno armaturo, ki vam omogočajo hitro, ekonomično in ceneno gradnjo. Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine za vse velikosti prostorov, širina 33 cm.
PREČNI PREREZ SKOZI STROP
Za vse informacije se obrnite na IGM „SAVA" — KRŠKO
Gasilska ulica 4 ali
telefonsko na (068) 71—035 ali 71—733
	
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNI JU PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ
Kolektiv trebanjske industrije montažnih objektov
r
SLOVENIJALES - ŽIČNICA LJUBLJANA Odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike Ribnica, objavlja prosta dela in naloge
VODJE FINANČNE OPERATIVE
Opravila:
likvidacija računov in povezava finančnih poslov med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb.
Pogoji:
ekonomska srednja šola z znanjem strojepisja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na ustreznem delu.	\
Interesenti naj pošljejo pismene vloge na naslov: ..SLOVENIJALES—ZICNICA"
TOZD Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike RIBNICA ali pa osebno pridejo na razgovor.
Sevničani so v,super ligi’
Slovenska rokometna super liga starta že v soboto, v nfej pa razen Sevničanov igrajo še Slovenj Gradec, Tržič in Obala - Nova Inlesova zmaga, Krka izgubila
Minulo soboto so se končala tekmovanja v štirih republiških rokometnih ligah. Vendar za najboljše ekipe prvenstva še ni konec. Uvrstile so se v tako imenovano super ligo, v kateri bodo nastopili tudi Sevničani. S prvenstvom so nadaljevali tudi v II. zvezni rokometni ligi. Ribničani so slovenski derbi dobili, Novomeščanke pa so v gosteh doživele prepričljiv poraz.
J
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 52100 Novo mesto objavlja sprejem na delo 5 delavcev za opravljanje naslednjih delovnih nalog in sicer:
1) štiri za obdelavo nalogov plačilnega prometa v podružnici Novo mesto
2) enega za obdelavo nalogov plačilnega prometa v ekspozituri Črnomelj
pogoj za sprejem pod 1) in 2) je usposobljenost na ravni osnovne šole, polnoletnost in eno leto ustre. lih delovnih ■skušenj ter moralno-politična neoporečnost.
Prošnjo za sprejem in življenjepis pošljite na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo rnesto, 68000 Novo mesto.
Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem Hstu. O izidu \bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
INLES - JADRAN
25:22(12:9)
V ribniški dvorani športnega centra si je rokometno prvenstveno tekmo med Inlesom in Jadranom ogledalo več kot 800 rokometnih privržencev. Moštvi sta ob izrednem rokometnem vzdušju prikazali ostro, dinamično in od časa do časa zelo grobo igro. Srečanje je bilo zelo pomembno za obe ekipi in tudi zato je v 30. minuti srečanja nekaj gledalcev vdrlo na igrišče in poskušalo goste pretepsti. Na srcčo do pretepa ni prišlo. Pri domačih je zelo dobro branil vratar Gelze.
Inles: Kljun, D. Andoljšek, D. Ilc 2, J. Ilc 10, Kersnič 1, Radič 4. Karpov 1. T. Andoljšek I, Ambrožič, Gabrijelčič l.Putre 3, Gelze.
M. G.
OLIMPIJA - KRKA
20:14(7:6)
Prvenstveno <ekino 16. kola II. zvezne rokometne lige za ženske sta ekipi odigrali v ribniški športni dvo-
8 Za konec presenetljiv poraz
Novomeški odbojkarski ekipi sta na koncu prvenstva doživeli poraz — Dekleta bodo tudi v prihodnji sezoni nastopila v II. zvezni odbojkarski ligi — zahod
Zadnje kolo v II. zvezni odbojkarski ligi za ženske in v slovenski °ubojkarski ligi za moške je prineslo novomeškima ekipama poraza. Medtem ko dekleta na Ravnah za presenečenje niso imele možnosti, je moška vrsta v zadnjem prvenstvenem srečanju doma igrala bše in dopustila, da sta točki,odšli' v Celje.
Boks tudi v Novem mestu?
koner^°m n''S|Ci>1 ToP!icah je bil
«mbra r7tga lcta <18 dc-zW u ,7) ustanovni občni „2“ b°ksarskega kluba. Na ‘Jt-tn so se dogovorili, da se bo ^ovi klub z ozirom na borbene tradicije Toplic imenoval „Du-Kveder-Tomaž“. Izvolili so tudi upravni odbor kluba in nje-8ovi eianj so pričeli takoj delati.
Imeli so že več sej in prvi naj-olj zagrizeni člani novega športih kolektiva so na povabilo r\j anskega boksarskega kluba H, . *?'* boksali v Ljubljani in vS. u*cu* Ukazala sta se predaj.111. brata Tone in Jože Zupan -„ .*?. Meniške vasi. Tone je v val i kategoriji dvakrat gosto-D(. .v Ljubljani in obakrat zmagal točkah, Jože pa je boksal ne-
Joze Paje------------
odioPu110" .Toda Tone je kmalu nai„i. v°jakom in tako jc sedaj . Jobctavncjši Emil Špehar, in niih \ we,ter kategoriji. V zad-nact„ mesecih jc imel tri Dvau?e v Ljubljani in Hrastniku, eni,, .a,t je zmagal s TKO in c®1, boksal neodločeno.
Rorfii Je doma iz Podhoste. No«, * j® 30. januarja 1961 v mestu. Sedaj obiskuje
^>! Špehar, nadarjen bok-
Lf m član boksarskega klu-di> l(”Pušan T omaž - Kve-r iz Dolenjskih Toplic.
POltlicn * k° j_^o Solo za strojnike za tež-dru|L„ ben° mehanizacijo in jc v ker i,!!1 *ctI}iku. Je nadarjen, in ma veliko možnosti za vad-ton* 810 trenira pri ljub-in h®0}.,Odredu". Ob sobotah k|ubu J®*} vadi pri domačem že p ’ '-mil pravi, da ima boks dobo j času rad in da ga še segei .ne bo zapustil. Rad bi do-in n“v°je: uspešno končal šolo SPortuPredoV£,i v boksarskem Na '
s®rslf„Zadnj‘ *j> topliškega bok-da b0?a kluba so člani sklenili. PrirCdj7° Prvi nastop v Toplicah ^aži r*-V jun'ju’ nat0 Pa še v naDr,,'i bodo domači boksarji Liub|j aL, bodo nato skupaj z Hi	v novomeški šport-
ni,.,/?1'* pripravili kakovostno ^sko prireditev,
JANEZ GALE
FUŽINAR - KRKA
3:0(9, 13, 15)
Čeravno so domače igrale s slabšo ekipo, so bile proti pomlajeni vrsti gostij boljši nasprotnik. Novonicš čankc so sicer Fužinarjevo ekipo, ki v letošnjem prvenstvu ni izgubila niii enega srečanja, pošteno namučile, v tretjem setu bi s previdnejšo igro celo lahko osvojile set. Na Ravnah so doživele deseti poraz in s petega mesta padle na šesto, a sc še vedno obdržale v ligaški konkurenci.
Krka: Rajer, Boh, Pilič, Zevnik, Adamič, Urbančič, Brajer, Bregar, Galcša.
NOVO MESTO -INGRAD 2:3 (-7, 9,-13, 11,-7)
Okoli 30 gledalcev, izenačeno srečanje, ki so ga povsem zasluženo dobili gostje. Tekma jc dokazala, da bi domači lahko z malo več volje in borbenosti v tekmi brez težav zmagali, igrali pa so počasi in nezainteresirano. Povrhu vsega je manjkal še Vernig, Goleš pa je igral z vročino. Borbeni gostje so izkoristili slab dan domačih.
Novo mesto: Goleš. Graberski, Babnik, Primc. Cotič, Medle, Pav-lcnič.
mr
fv -U*
LOKA IN BRESTANICA
Pred kratkim je bilo v Sevnici medobčinsko ekipno prvenstvo v šahu. Pri mlajših pionirjih jc zmagala vrsta osnovne šole Loke pri Zidanem mostu, pri starejših pionirkah pa Brestanica. Na občinskem prvenstvu. ki jc bilo v Scvnici, so zmagali: st. pionirke: Krmelj, ml. pionirke: Loka, st. pionirji: Sevnica in ml. pionirji: Boštanj.
B. D.
NAJBOLJŠA STARI TRG IN VINICA
Minulo nedeljo je bilo v Črnomlju regionalno pionirsko prvenstvo v šahu. Organizirala sta ga črnomaljska TKS in šahovska zveza za Dolenjsko. Najboljši so bili šahisti iz osnovne šole Stari trg in Vinicc. Rezultati - ml. jjionirKc: 1. Stari trg ob Kolpi, 2. Žalna, 3. Smarjeta; ml. pionirji: 1. Stari trg, 2. Šmarje. 3. Smarjeta; st. pionirke: 1. Stari trg, 2. Smarjeta, 3. Žalna; st. pionirji: 1. Vinica, 2. Ribnica, 3. Grm (Novo mesto) itd.
rani. Srečanje, ki je bilo zanimivo samo v II. polčasu, si jc ogledalo okoli 200 gledalcev. Videli so malo dobrega rokometa, največji ,krivec* za tako igro pa so bile slabe gostje, igralke iz Novega mesta.
Krka: Judež, Štrukelj, Grgič 1, Zagorc, Hodnik I, Brajer 1, Bon, Silvester, Kostanjšek 3, Molan 6, Mršnik 2.
M. G.
MINERVA - SEVNICA 20:20(13:10)
Sevničani so v zadnjem kolu zamudili lepo priložnost, da bi z zmago, ki so jo imeli že v žepu, osvojili prvo mesto v skupini. Z neodločenim rezultatom so zbrali toliko točk kot igralci Slovenj gradca. vendar so na drugem mestu. Navzlic temu so sc uvrstili v super ligo. kjer sc bodo potegovali za naslov prvaka.
Sevnica: Možic, Mlakar 2, Gane 1, Barič, Jazbec 1. Mrežar 2. Svažič 7, Štojs 2, Novšak 3, Trbovc 2, Kren.
KRKA - INLES
20:27(12:13)
V zadnji tekmi slovenske zahodne rokometne lige sta se v Novem mestu pomerili vrsti Inlesa in Novega mesta. Mlada ekipa gostov iz Rib-nicc jc zasluženo zmagala. Gostje so zaustavili najboljšega domačega igralca Pungerčiča, kar jc zadostovalo za prepričljivo zmago.
Krka: Kobe, Stupar 4, Petančič, Anderlič 3, Jaklič 1, Ristič 10, Pun-gerčič 2, Stojišin.
Inles: Kljun, Žig 6, Andoljšek 6, Vesel 3, Mate 5, Debeljak 1, J. Lovšin j, Fajdiga 1, Tanko 4, T. Lovšin.
MARIBOR - POSAVJE
21:12(10:6)
Brcžičankc sc v Mariboru niso izkazale. Igrale so počasi, naredile preveč hudih napak in razpoloženim domačinkam ni bilo težko dosegati zadetke. Pri Posavju je dobro igrala Mlinaričeva.
Posavje: Levačič, Balon 2, Pečnik 1, Cetin, Rožman 2, Mlinarič 4, Vogrinc, Šekoranja, Kostanjšek 3, Arsov.
voritkc gostje, ki so se precej časa potegovale za vrh lcstviec, domače pa so jih z odlično igro presenetile in povsem nadigrale.
Kočevje:	Stefančič,	Vinklcr,
Milcšič, Mišmaš 5, Vardijan 1, Radosavljevič 6, Jerič 6, Benko 6, Zbačnik, S. Jerič in Oražem.
UVRSTITVE DOLENJSKIH EKIP
Minulo soboto se jc končalo tekmovanje v štirih republiških rokometnih ligah. Uvrstitve ekip z Dolenjskega: SRL - ženske - vzhod: 4. Posavje (Brežice); SRL - ženske - zahod: 5. Kočevje, 6. Dolenjska (Novo mesto); SRL - moški -vzhod: 2. Sevnica, .5. Posavje (Brežice); SRL - moški — zahod: 6. Krka. 7. Inles. Vse lige so bile osemčlanske.
INLES Z RUDARJEM, KRKA S SLAVIJO
V 16. kolu II. zvezne rokometne lige - sever igrajo Ribničani v gosteh, in sicer z Rudarjem. Čaka jih težko srečanje, če pa bi radi na lestvici zadržali solidno peto mesto, bi morali igrati najmanj neodločeno. Gostujejo tudi Novomeščanke. V drugem delu II. zvezne lige igrajo močno pomlajene in le inalo možnosti jc, da bi sc po 17. kolu vrnile domov s polovico točke.
i i i %
GOSTOL - OBUTEV 41:40(32:19)
V prijateljski košarkarski ženski tekmi sta se konce tedna pomerili v Novi Gorici vrsti Gostola in novomeške Obutve. Obe ekipi bosta nastopili v slovenski košarkarski ligi in sta srečanje odigrali v okviru priprav na ligo. Gostje so v prvem polčasu slabo igrale, v nadaljevanju pa so z ostrim .presingom* domače igralke zmedle in le malo je manjkalo, da tekme niso dobile. Pri Obutvi sta sc izkazali Srcbmjakova in Kuretova.
Obutev: Oberč, Žura 6, Horvat, Srebrnjak 2. Tomšič, Galič 3, Mc-žan 2. Žnidaršič S, Bilobrk 4, Kure 10 in Scnica 8.
ODLIČNI ŠAHISTI
Novomeški šahisti so se 21. in 23. aprila udeležili republiškega finala za pokal maršala Tita v Ptuju. Tone Praznik, Tone Ške-rcljj, Ivica Milič, Ervin Poredoš in Joze Pucelj so dobro igrali in ob koncu pristali tik pred vrhom: z Domžalami in Mariborčani so si razdelili 2. do 4. mesto. Vrstni red:	1.	Iskra	(Ljubljana) 14
točk, 2. do 4. Domžale, Novo mesto in Maribor 13 točk, 5. Lesce 14,6. Izbira 11,5 itd.
i
■
a
KOČEVJE - MLINOTEST 25:12 (11:8)
V srečanju 14. kola slovenske rokometne lige so veljale za fa-
KOLESARJI V KRIZI
Osemnajste kolesarske dirke „Po Jadranski magistrali" so sc udeležili tudi novomeški kolesarju Medtem ko so pred letom dni dosegli nekaj lepih rezultatov, je minula dirka pokazala, da so Novoteksovi tekmovalci v krizi. Tokrat je bila naj-vežnejša prva etapa. Antončič sc jc uvrstil na šestnajsto, Zrimšek pa na dvajseto mesto. V naslednjih dveh etapah je bil Zrimšek 7. in 9., vendar jc v skupni uvrstitvi ostal na 20.
ZANIMIVE TEKME — V Novem mestu je bilo od 21. do 23. aprila 16. tradicionalno športno, kulturno in družbenopolitično srečanje gojencev domov učencev srednjih šol iz Celja, Kopra, Kranja, Murske Sobote, Nove Gorice in Novega mesta. Pomerili so se v rokometu, namiznem tenisu, atletiki in košarki. Po zanimivih pa tudi izenačenih bojih so pokalni prvaki za letošnje leto postali Novogoričani. Domači tekmovalci in tekmovalke so bili drugi, Koprčani tretji itd.
Namiznoteniški zmagi
Vrsti Kočevje in Novega mesta, ki igrata v slovenski I. B ligi, sta po šestem kolu na 3. oziroma 5. mestu
na prvi start.
Vl.B republiški namiznoteniški ligi so moštva konec minulega tedna odigrala 6. kolo. Vrsti z Dolenjskega, Kočevje in Dolenjska, sta gostovali, in sicer pri moštvu Goriške in Obale.
Kočcvci so sc najprej pomerili z Goriško. V dokaj izenačenem sreča-
Sportno društvo Udarnik iz Novega mesta je v počastitev 27. aprila in 1. maja pripravilo pionirski nogometni turnir. Rezultati: Mirna peč - Bršljin 5:0, Udarnik I Udarnik II 7:0. Finale: Udarnik - Mirna peč • 5:2. Za zmagovalno ekipo so nastopili M. Pust, Novak, Cvelbar, Roko-še, S. Pust, Ljubi, Kralj, Ferme.
SMARJETA ZMAGALA
V organizaciji Občinsko zveze prijateljev mladine in novomeškega šahovskega kluba je bilo pred kratkim ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo novomeških šol. Najboljši so bili igralci iz Šmarje te.
Rezultati - ml. pioniiji: 1. Smarjeta 15 točk; ml. pionirke. 1. Smarjeta 6,5; st. pionirke: 1. Smarjeta 13; st. pionirji: 1. Grm 14,5 točk.
NOVO MESTO ČETRTO
/
Dan železničarjev so počastili tudi novomeški železničarji. Pripravili so turnir na kegljišču Gorjancev, razen domačinov pa so nastopili še Zagrebčani, Ljubljančani in gostje iz Koprivnico. Vrstni red: 1. Koprivnica 524, 2. Ljubljana 520, 3. Zagreb 474, 4. Novo mesto 464.
Maratonec Pavle
Z nedeljskim (23. aprila) gorskim tekom smučaijcv tekačev od Komne do Vogla sc je končala letošnja smučarska tekaška sezona. Medtem ko z nastopom naših najboljših tekačev in tekačic na svetovnem prvenstvu ne moremo biti zadovoljni, smo kaj lahko veseli zaradi razmaha smučarskega tekaškega športa.
Med številnimi ljubitelji belih smučin, ki merijo svoje moči na dolgih kilometrih, jc tudi Trc-banjcc Pavle Stcrk. Kot tekač je znan tudi v Jugoslaviji, v letošnji sezoni pa jc dokazal, kaj zmore, na najdaljših tekaških preizkušnjah, zlasti na italijanski, 72 kilometrov dolgi ,marcialongi‘: med 6000 tekmovalci je tam zasedel odlično 49. mesto.
V Prcdgradu, kjer sc je rodil in obiskoval osnovno šolo, sc jc Pavle posvetil nogometu. Rad je igral tudi šah in postat celo prvak dolenjske. Ko se je vpisal na srednjo tehnično šok) v Ljubljani, ga jc zvabila atletika. Začel jc dosegati dobre rezultate, napredek pa mu jc onemogočila poškodba. Nato jc prišel še tudij na .elektronk uit c tl'. In kdo pravzaprav ve, čc bi sc Pavlo sploh kdaj lotil k aterega izmed
športov, čc ne bi spoznal Janeza Pavčiča
„Prva lcta,“ pravi šestindvajsetletni Pavle Stcrk, „so bila težka. Treningi so bili iz leta v leto napornejši Večkrat sem se vprašal, ali naj odneham. Pa konce koncev odločitev ni bila težka. Smučarski tek sem vzljubil in z vsakodnevnimi treningi spozna-
val lepote lega športa. Za letošnjo tekmovalno sezono sem se pripravljal v glavnem v Trebnjem in od tam sem hodil tudi na priprave v Ljubljano, Rovinj, na Komno. Bilo je naporno in izgubil sem veliko prostega časa. Cc hi bil na Dolenjskem kakšen klub. ki bi m i nudil vsaj toliko
kol ljubljanska Olimpija, bi pri priči zamenjal klubski dres."
Čeprav velja smučarska oprema za najeenejšo, vemo, da smučarski maratoni niso poceni. Spremljajo jih startnino, prevozi, prenočišča itd. Denarja kaj kmalu zmanjka. O tem pravi študent Pavle naslednje: ..Maratoni doma ne stanejo toliko kol v tujini.1 Nekaj moramo prispevati tekmovalci sami, nekaj dajo klubi. Za letošnji Wasa tek na Švedskem, kjer sem pretekel 86 kilometrov, se moram zahvalili športnemu društvu na naši fakulteti m osnovni organizaciji ZSMS. Ce mi ne bi priskočili na pomoč, bi zagotovo ostal doma, kajti za izredno naporni tek je potrebno odšteti med sedemsto in osemsto starimi tisočaki, povrhu vsega pa sem žrtvoval skoraj cel teden."
Te dni sc Stcrk doma v Trebnjem pripravlja za diplomo, obenem pa že misli na prihodnjo smučarsko sezono: na štart na ‘Iivroloppctu‘, kjer bo pretekel zahtevne maratonske proge na Švedskem, Finskem, v Nemčiji in dve v Italiji. Trcbanjcc upa, da sc mu bodo načrti posrečili Da bo diplomiral in da bo prvi Jugoslovan, ki bo opravil to zahtevno tekmovanje; do sedaj so ga namreč le najvztrajnejši smučarski tekači na svetu.
TONF URBAS
nju so gostje dobro igrali, vendar proti razigrani domači vrsti niso mogli doseči več kot tesen poraz. Rezultat: Goriška - Kočevje 5:3 (Ščuka - Lapajne 2:1, Lukež -Pogorele 2:0, Gregorič - Osterman 1:2, Lukež - Lapajne 2:1. Ščuka -Osterman 1:2, Gregorič - Pogorelcc 0:2, Lukež - Osterman 2:0 in Gregorič - Lapajne - 2:1). Nato so sc Kočcvci pomerili še z vrsto Obale. V tem srečanju so bolje igrali in ga dobili 2:5. Posamezni izidi: Peric -Lapajne 0:2, Filipas - B. Pogorelcc 2:0, Ccme - Osterman 0:2, Filipas
Lapajne 2:0.- Peric - Osterman 1:2, Černe - B. Pogorelcc 0:2, Filipas Osterman 0:2).
Močno pomlajena vrsta Novega mesta v minulih dveh kolih ni imela sreče. Fantje so bili sicer borbeni, vendar se jim jc poznalo, da imajo premalo tekmovalnih izkušenj. Zato so konec tedna obe prvenstveni srečanji izgubili s 5:0. Obala - Dolenjska (Peric - Guštin 2:1. Filipas -Guštin II 2:1, Antonac - Svent 2:0. Filipas - Guštin II 2:0. in Peric -Guštin 2:0). Goriška - Dolenjska 5:0 (Lukež Guštin 2:0. Gregorčič
Guštin II 2:0, Ščuka - Svent 2:0, Gregorčič - Guštin 2:0 in Lukež -Svent 2:0). Po šestem kolu je ekipa Kočevja na dobrem tretjem mestu, Novomeščani pa so peti.
2VAGEN ZMAGAL
Novomeški šahovski klub jc pripravil luni ir četrtokategornikov in brez kategornikov. Na prvem jc brcz težav zmagal Frane Zvagen, saj je premagal vse nasprotnike in osvojil 9 točk. Za njim so se uvrstili Krnc ta (7). Asčič (6. eno preloženo) itd. Na turnirju brez kategornikov vodi Ve-ljkovič (7 točk), za njim pa Lapajne 5.5 (2). Windischer 5,5 (I), Rolin 5 (I), Bihar 5 itd.
= lllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!millllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll =
INP^gl
tisti
\\
v\
v
§
%
4
t
f y
i =
| JUNAK PA TAK! — Pred katero raco se je gosak na foto- i | grafiji tako veličastno izprsil, ne vemo; našo pozornost pri- | i tegne predvsem simetričnost njegovega telesa in pa seveda i | nenavadna drža. Posnetek je uspelo narediti Janezu Papežu § | iz Kočevja, navdušenemu fotografu živalskega sveta. Kot | | nam je sporočil, se veliko ukvarja z zanimivo zvrstjo fotogra- § 1 fije — fotolovom in je tudi primemo „oborožen“. Na izletih = | v naravo ga spremljata dolgogoriščna objektiva 200 mm in i | 500 mm. Izprsenega racaka je naredil s 500-milimetrskim § | objektivom in kljub tako močnemu objektivu je moral še § 1 močno povečati izrez iz negativa. Škoda, da se v sicer zani- i | mivo kompozicijo tako nesrečno sili zadnji del neke druge | 1 race. Ptičji junak bi zaradi učinkovitosti moral stati povsem i | sam.
iiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiim=
DoteatfcM ust pred 20 leti j
 -	...	..	...	s
Odšli s pečatom nepoštenja
ZLASTI JE treba upoštevati težave, ki jih je do sedaj prebrodila splošna kmetijska zadruga Šmarje ta. V tej zadrugi se je zvrstilo že precejšnje število uslužbencev. Skoraj vsi so odšli iz Šmaijete s pečatom nepoštenja ali malomarnega poslovanja, zadruga pa je za vsakim ugotavljala izgubo in primanjkljaj. Leta 1954 so uslužbenci delali sedem mesecev brez plače. Njabolj zavedni zadružniki so podpisali menico, da se je zadruga obdržala pri življenju. Krivično bi bilo, če ne bi priznali uslužbencem, ki delajo od tega časa dalje v zadrugi, zasluge, da se je zadruga obdržala, da je plačala vse izgube in primanjkljaje in daje lani prvič od obstoja dosegla dobiček.
RES JE, premalo cenimo lepote, ki jih imamo tako blizu. Morda prav zato, ker so nam preblizu. Ko pa se bo z dograditvijo avtomobilske ceste povečal turistični promet tudi na Dolenjskem, bo gotovo imel tudi prelepi Debenec več obiskovalcev. Sedaj pa je to še skoraj neodkrita lepota.
PREDZADNJO NEDELJO je bil v Žužemberku roditeljski sestanek. Tovarišica Lavričeva je govorila o spolni vzgoji otrok, o vprašanju, ki ga preradi odrivajo starši in šola, a je za mlade ljudi velikega pomena. Staršem so nato predvajali tudi dva kratka filma o vzgoji otrok.
KONJEREJA JE v predelu Šentjernej - Krško polje dokaj močna gospodarska panoga. Šentjernej in Krško sta tudi kraja, kjer so se ohranile tradicionalne konjske dirke. Konjerejcem je v teh krajih zelo ustreženo glede izbire plemenjakov. Plemenilna postaja na Brezovici je namreč dobila iz Ponovičev štiri žrebce plemenjake, vsak je druge pasme in lastnosti, tako da imajo konjerejci vso možnost izbire.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 29. aprila 1958)
m
SVETU OKOLI
SVILENA SVETINJA - Na dražbi v Monte Carlu je neki angleški zbiratelj kupil svileno nočno čepico, katero je imel na glavi sam Napoleon Bonaparte, ko je potoval z ladjo „North Cumberland” v izgnanstvo na otok Elbo. Čepico je premagani francoski cesar podaril mornarju Williamu Pyleu. Njegov prapravnuk pa je družinsko svetinjo prodal za 1800 frankov.
BERMUDSKI IMENIK -
Telefonski imenik prebivalcev iBermudov ima to posebnost, da poleg točnega naslova in imena naročnikov natisne tudi vzdevke lastnikov telefonov.
ČE ODPOVE PADALO - Če
odpove padalo, potem ostane padalcu še ta možnost, da odpre rezervno. A če odpove tudi to, potem.. .se lahko dogodi nekaj takega, kot se je v ameriški vojaški bazi Fort Bragg. Enemu padalcu sta odpovedali obe padali, vendar je imel to srečo, da je priletel na odprto kupolo svojega tovariša. Ujel se je za vrvi in se po njih spustil v naročje bolj srečnega padalca. Skupaj sta živa in zdrava pristala na tleh.
DA VEDO - Ker postaja v mestih hrup vse večji, človek pa se na tako nezdravo okolje kar privaja in pozablja, koliko mu lahko škodi, so Japonci v nekaterih mestih postavili posebne naprave, ki sproti merijo stopnjo hrupa in jo s svetlečimi znaki kažejo ljudem na ulici.
POČITEK IN REKLAMA -
Neko angleško turistično podjetje je opustilo hotelček pri Gloucestru. Podjetje je namreč svoje usluge ponujalo pod geslom „Kar vam nudimo, je pravi nočni miri”, hotelček, ki so ga prodali, pa je stal v neposredni bližini hrupnega industrijskega obrata. Gostje v njem niso celo noč zatisnili očesa in pritožb nad takšen nočni mir je bilo preveč za še tako trdo kožo turističnih poslovnežev.
BRANJE - Danske knjižnice plačujejo piscem posebne nagrade, če si bralci njihove knjige radi sposojajo. Ne vemo, če niso prav gospodje pisatelji najbolj pogosti obiskovalci knjižnic...
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Ilovice.
Benečanom golobi, Novomeščanom kure
(Po Dolenjskem) dobro uspeva kurja reja; naše mesto še posebno tekmuje s kurjo rejo drugih dolenjskih mest in trgov, in prišli so že večkrat tujci in svoje začudenje izrekli, ko so to poulično kurjo rejo ugledali. S tem so nas prav za prav opozorili na kure, ker mi domači smo jih bili vajeni, da jih niti videli nismo. V šali je nekdo kure za novomeško posebnost smatral in primerjal Novo mesto Benetkam, kjer golobe na mestne stroške redijo. Najlepši eksemplaiji so brezdvomno na Florijanskem trgu. Petelini in kokoši so prave kitajske pasme ter ponosno šetajo po onih mestnih nasadih. Žleti je, da se s kurami polagoma odpravi, če hoče mesto čisto in čedno postati.
(Stenografski) venček, o katerem smo zadnjič opomnili, osnoval se je 23. t. m. Pristopilo je do sedaj 25 članov. V tesnopisju se bode redno trikrat na te de rt vadilo po eno uro. Znanje tesnopisja je danes skoro vsakemu naobraženemu človeku potrebno, torej se tudi
Prašiček
med
rastlinami
Še pred nekaj leti bi ob imenu Psophocarpus tetra-bonolobus strokovnjaki za prehrano začudeno pogledali in marsikateri botanik bi ostal nem; danes rastlina, ki se skriva pod tem imenom, tudi veliko upov. Te tropske rastilne se je že prijel vzdevek krilasti fižol, zaradi krilcem podobnih izboklin na njenih strokih. Strokovnjaki za prehrano človeštva so krilatemu fižolu v načrtih za odpravo lakote prisodili visoko in častno mesto.
Krilati fižol je užiten od vrha do korenin. Njegovo listje je kot špinača, steblo kot beluš, zma kot fižol in celo cvetovi in stroki so užitni. Slednji so primerni za najizbirčnejše sladokusce, saj po okusu močno spominjajo na nekatere vrste boljših gob. Odveč je skoraj zapisati, da tisto, kar ni od te rastline za človeka, z užitkom žre živina. Da bi bilo naštevanje vrlin še popolnejše, moramo zapisati, da je krilati fižol po svoji naravi zelo nezahteven. Ne potrebuje gnojil, saj celo sam bogati zemljo, v kateri raste. Dušik dobiva iz zraka s pomočjo bakterij rhizobium, s katerimi živi v sožitju.
Jack Kelly s floridske univerze, kjer se pospešeno in zavzeto ukvarjajo z vprašanjem prehrane, je krilati fižol primerjal s prašičkom, od katerega človek koristno porabi prav vsak del.
V nekaterih predelih sveta je ta čudežna rastlina že dolgo v vsakdanji uporabi. Na Burmi, Javi in Novi Gvineji jo domačini goje z malo truda, ker je tako nezahtevna. Vendar je ne uporabljajo le zato, da si napolnijo želodce; izvlečke iz te rastline uporabljajo za zdravljenje očesnih obolenj, ušesnih vnetij in prebavnih motenj.
Tropski pasovi torej ne bodo več lačni pas Zemlje. Tako upanje budi krilati fižol.
prejšnje križanke
FTTnnrrrnT
									—	"Kr	—
			b	o	R	e	C		P	T	A
		.-i		Bs	\	T	O	•:	A	L	T
		r.	&	i	R	>-	6	T	R	£	L.
		siš	A!	e	O	M		R	A	S	A
		>K	O	M	Gi	R.	f	S	z	R	£
		O	S	T	g«.	A	N	T	i		M
	O	R	T		D	V	£		T	O	P
o	T	A	ss.	SC	O	N	A	N	b-	P	O
K	A	M	T	as ■	N	O	S	O	R.	O	&
O	V	—	e	K	O	A	—	C.	i	N	A
L	A	-	K	O	S	T	S."	A	L	A	/0
Arheolog razlaga pomen najdene starine. Veijetno je takih sp01"* nikov azteške kulture še veliko pod ulicami Mexico Cityja.
Namesto zlata le kamen
______________________________________
Pod ulico mehiškega glavnega mesta odkrit lik bogitf Coyolxauhqui — Montezumov zaklad še vedno neznan
Ko so letošnjega februaija pri javnih delih v središču hrupnega in prometnega glavnega mesta Mehike Mexico Cityja našli prvo starino, se je bliskovito razširil glas, da je končno odkrit sloviti in dolgo iskani zaklad cesarja Montezume. Arheologi so mesto najdbe zavarovali z verigami, množica pa je vpila, da ima prvico do zlata, češ da plačuje pristojbine za zemljišča. Vendar pa to, kar so delavci našli, ni bilo zlato, ampak velikanski globoki relief azteške boginje Coyolxauhqui, za zgodovino in znanost gotovo dragocenejši od zlata.
Coyolxauhqui je bila mehiška boginja lune, o kateri legenda pripoveduje, da jo je besni maščevalec morilcev njegove matere razsekal na koščke, ker je bila vmešana v umor. Od tistega časa naprej se tudi luna na nebu zmanjšuje, dokler ne mrkne in ponovno vzide kot polna luna.
Relief je bil po mnenju strokovnjakov izkJesan v 15. stoletju. Fantastična podoba je vrezana v kamnito okroglo ploščo s premerom 3,3 metra in težko blizu 20 ton. Podoba je odlično ohranjena, zato je najverjetnejša domneva, da so božanski kamen zakopali Azteki sami, preden so španski konkvistadorji prodrli v Mexico.
Poleg reliefa so našli še šest človeških lobanj, nekaj kamni-
po šolah goji. Zato naj nikdo te prilike ne zamudi.
(Pogreznilo se) je v vasi Klapai ob Hebu na Češkem 30 hiš. Ta vas je postavljena deloma na hribu, vrh katerega so čarobne razvaline nekdanjega gradu. Vsled deževja in drugih podzemskih preobratov razpočil se je hrib na večih mestih in požrl cela poslopja. Blizu 200 prebivalcev je brez strehe. Strah je nepopisen. Za nesrečneže snujejo se v naglici milo-dama društva. Cesar poslal je 2000 goldinarjev.
(Soda - voda.) Priporočam slavnemu občinstvu Novega mesta in okolice svojo novo urejeno izdelovalnico soda-vode, v katerej izdelujem izključno s pomočjo filtracije se strojem soda-vodo, tako da za svežo, zdravo in bistro vodo jamčim. Prodajam na veliko in malo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. maja 1898)
j//
iiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiimiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimni
i i
L-
— GtoJ, glej, torej se vam Je mož le vrnil s potovanja
tih nožev ter predmete, iz krvavega žrtvenega obff' pri katerem so Azteki trgal'1 src živih ljudi srca in jih ^ vali krutim bogovom.
^klo izgubiš, ako rešiš čast.
VOLTAIRE
2|°vek! Nihalo si med solzami
m smehom.
BYRON
J
žep0VCU je domovina njegov CHEMCHOLLE
se
kretar za zunanje zadeve
nekdanji rodovi v italiji
država v z.afriki
poparjen
kruh
tribarvni ca
berite dl
pootavek
norost
nas
violinist
(igor)
fr.komik
prelaz čez velebit
(malajsko
osvežilna
pijača
angigralec
guinness
samec
domače
živali
panj. na katerem se seka
sredozem.
'M
mmm
praznična
obleka
mesto podi
Imšto.goni
OŽJI
sorodnik
yojisce
rib
hrv.
pokrajina
a
makarska
vetrnica .
puscavski ris
začetek
tekme
Med in otroci (Kako se je ,skuhalo’ življenje
:_________A.____i________ctVl^l Š --------------------------
Med je nadvse koristna st^ vendar pri nas vse premalo « mo po njem. V zadnjem ko je tudi manj poučenim f no, da moderna zdravila le "j vsemogočna in da se je tie ozreti tudi za naravnimi * zdravja, je med pridobil na' ljavi. Tokrat omenimo pt(| vsem koristnost medu za v naj mlaj še.
Številna raziskovanja so ■ kazala, da je med odhčno v lo, ki pripomore otrokom, v zdravim kot že bolnim da okrepijo organizem. Če o» uživa dvakrat na dan med v t< lem mleku, se bodo kmalu j kazali znaki življenjske moči lička bo pordečil, živahnejši" povečala pa se mu bo tudi ter V primerjalnih poskusih je ' razlika med otroki, ki so uži' med, in tistimi, ki ga niso; cejšnja.
Strokovnjaki za zdravlj®* zob resno opozarjajo starše, * svojim ljubljenčkom kar $ manj delijo bonbonov in č°* lade. Sladkor, ki je v teh vodih, kvarno vpliva na z° Presenetljivo pa je, da med P poročajo. Ta sladki prid®, čebel za zobe ni škodljiv, obratno: znanstveno je d<* zano, da uživanje meda h ra"' krepi zobne korenine, ker haja neposredno v krvne žuL kapilare, preko katerih dobiva hrano	j
Torej: med naj ne bo njen v omarah!
Praatmosferi in praoceanu se je pred štirimi milijardami leti začel proces, katerega posledica je tudi človek — Odločilna vloga kamenin v prajuhi
Samodejne medplanetarne postaje so nam z Venere poslale strašljive podobe tamkajšnjega sveta: nad mrtvim planetom di-jajo peščeni orkani, namesto življenja le pesek in kamen. Prav |	■ . k' bila podoba naše Zemlje, ko bi se pred težko predstavlji-
| vinii štirimi milijardami leti ne začel čudovit stvariteljski posto-| }z mrtve snovi je začela nastajati živa, organska snov. Stro-| . ovnjaki govore o biološki evoluciji, ki naj bi se začela z razvo-| jen| pracelic v najrazličnejše vrste življenja. Potek biološke evo-| Uc,je si je znanost začrtala z dokaj podkrepljenimi domnevami; | Predhodno obdobje, ko se je prva organska snov morala sestavi-|	•> pa je zavito v temo neznanja. Novejša odkritja in raziskovanja
| nam odkrivajo delčke čudovite poti, ki jo je prehodila mrtva | snov do življenja.
. J|{0*3cncga dvoma ni, da je bio-'CV?luc'ja „potomec“ keinij-I, '.y*a celica sc sestoji iz bio-S v,m?lekul' beljakovin in Itenh "m t kislin- Te ”°Pcke av-niem m —? nastanejo le s spaja-t/n ,av|1 molekul, kot so nic-
Podobno. Iz anorganskih molekul naj bi se tvorile torej organske biomolekule, iz njih pa naj bi na koncu kemijske evolucije nastala Pracclica. Zagonetno je le, kako in Kje se je ta fantastičen proces izvršil.
ŽIVLJENJE IZ PRAJUHE
Sovjetski znanstvenik je v dvaj-z-mi • 11 našega stoletja spletel *“»mivo teorijo o poteku razvoja ie a6 .snovi v živo. Predpostavljal j-*c k**0 v zemeljski praatmo-tere	J malih molekul, na ka-
nn ,stamo delovalo ultravijolič-realr	Jc Sonca, hkrati pa so
“koije med molekulami plinov
"“»H.....
spodbujale še stalne strele. Tako ■ ustvarjene spojine aminokislin, sladkorjev, nukleotidov so v pra-occanu nadaljevale z medsebojnim učinkovanjem. Praocean je postal „prajuha“ s sestavljenimi biomolc-kulami in konglomeratom celic.
Oparinov model so znanstveniki sprejeli in ga desetletja imeli za najbolj točnega. Nekatera dejstva, ki jih navaja Oparin, sta potrdila Nobelova nagrajenca Harold Urcy in Mclvin Calvin. Uredila sta posebno sterilizirano komoro, v kateri sta simulirala praatmosfero in praocean iz vodika, metana in drugih nizkih molekul. Skozi umetno narejeno „prajuho“ sta simulirala močna električna praznenja -bliske. Tako sta prišla do aminokislin, peptidov, molekul sladkorja, skratka do snovi, za katere znanost pravi, da so opeke biomole-kul.
V kasnejših poskusih so raziskovalci v umetni „praiuhi“ uspeh dobiti tudi opeke DNK, kije nosilec dednosti. Vehka pomanjkljivost
teh zaprtih sistemov je bila, da niso uspeli nikoh ustvariti maščobnih kislin in fosfolipidov, poglavitnih sestavin celične ovojnice. Celico brez ovojnice pa si ni mogoče misliti!
VLOGA KAMENIN PRI ROJSTVU CELICE
Oparinov model je torej ponudil le delni odgovor. V novejšem času znanstveniki pri razlagi nastanka žive celice upoštevajo tudi kamnine našega planeta. Dosedanji poskusi in raziskave so pokazali, da Zemljina skorja ni nikakor povsem abiotična, se pravi brez organskih snovi. V skladih kamenin so odkrili vrsto organskih snovi. Tako groba delitev snovi na organsko in anorgansko izgublja na pomenu. Mnenja geologov so potrdili tudi astrofiziki, ki pravijo, da je v vesolju dovolj opek organske snovi. Vesoljski prali, iz katerega je navsezadnje nastala tudi zemlja, je te snovi vseboval in pri strjevanju planetne mase se niso razgubile. Toplota je celo spodbujevalno delovala pri spajanju višjih organskih molekul.
Iz notranjosti Zemlje so delci organskih snovi prišli v praocean in se tam spajali v dolge verige biomolekul. Ker maščobne kisline in fosfolipidi niso mogli nastati, kot je dokazano, v praatmosferi in praoceanu, prav tako pa voda ni najprimernejša za polimcnzacijo, so teoretiki poiskali pomoč pri kameninah. Odkrili so, da so prav minerah odigrali poglavitno vlogo
v čudoviti igri nastanka prve žive celice.
Minerali so dobri pospešcvalniki nekaterih procesov, med drugim tudi pohmcrizacije. Povrhu vsega je kamnita plast Zemlje dovolj bogata s fosforjem in ogljikovodikom, oba pa sta nadvse potrebni opeki pri tvorbi maščobnih kislin, brez katerih celica ne more razviti življenjsko važne opne.
Geokemijska teorija o nastanku žive snovi se je tako oblikovala. Danes jo znanost sprejema kot model, ki je najbhžji resnici. Ce pogledamo na kratko še enkrat, je sel razvoj snovi takole: na dnu praoccana so sc kopičile molekule, ki so prišle bodisi iz Zemljine notranjosti bodisi iz vesolja. Zaradi katalizatorskih učinkov kamenin so sc molekule vezale v verige. Tako so nastale biomolekule kot so beljakovine, pohsaharidi, nukleinske kisline, fosfohpidi. Nastale snovi so sc v praoceanu raztapljale in družile z drugimi snovmi v nove spojine. Prajuha je tako postajala vse bogatejša, posebno v površinski plasti, kjer je nastala prva zapletena molekula z aktivno površino. To je bila prva živa celi-
Mikroskopski posnetek votlih organskih kroglic, ki so jih našli v jezeru Kivu. Pri njih se je okoli mehurčka plina stvorila organska opna. frav lahko da so vzorec pracelice.
Vah-ta-vah je nato P .|j1
Pripadajo
Indijanci, ki so se ulab.jt)r‘,,l^,>« V*’ Vel*kemu plemenu, ki se je P° ' je ^ t* j).arn,'nilo zamislili an.le.kn OXC^	«	ra^na-
pustiti angleško ozer brali čimveč plena, in ko sta prišli do ta"u' pil ' v” k očetu. Stari Tom Je vjdA,	Skrknjeni
naravi pretresen, ko Jc f"	0	nevarnost
se z
avi |fiv,.v.vi.i —	.	'	,	i,voji(.	nevarnost
je podala zaradi nJe*	0,)®utkov	ni
ničimer pokazal, kaJ	t|e^	očeh	Indi-
jancev osramotil in 1
Mingi, ki so vedeli za IIettyjino nebogljeno pamet, niso pokazali nobene sovražnosti, pač pa so jo pozvali, naj pove, čemu je prišla. Vah-ta-vah je bila za tolmača. Hetty se je pogumno postavila pred rdeče bojevnike in jim začela po svoji preprosti, toda čisti misli pridigati o ljubezni in dobroti in prijateljstvu med ljudmi. Bila je prepričana, da je njen nauk nezmotljiv in da bodo njene prostodušne besede v trenutku prepričale in ganile trdosrčne divjake. To je bil njen načrt za očetovo rešitev. In Indijanci so jo nekaj časa molče poslušali.
Totem pa se je oglasil sam poglavar: »Res, to je lepi nauk belih ljudi. Toda čemu tedaj prihajajo s puškami in jemljejo vse, kar vidijo. Zakaj beli možje drugače delajo, kot govore, zakaj plačujejo denar za skalpe naših žena in otrok ter imenujejo divjake nas, ki jemljemo skalpe samo sovražnikom, ubitim v poštenem boju?« Po teh besedah 6e je obrnil in za njim so odšli še vsi drugi, razen stražarjev. Hcttyjino ubogo glavico so te preproste resnice hudo prizadele in strto je obsedela zraven očeta, kateremu ni več videla rešitve.
VAŠA ZGODBA I
PRAV TAKŠNE OČI
Sedim v sobi in zrem skoz okno na mehko pokrajino svoje ljubljene dežele. Premišljujem in misli mi pohite v preteklost, v mlada leta.
Bilo mi je sedemnajst let. Ljubila sem z vsem srcem. Zaradi nasprotovanja sorodnikov se je ta ljubezen končala. Še danes vidim v duhu fantove oči, ko sem mu povedala, da mi ni dovoljeno shajati se z njim. Njegove oči so bile žalostne. Komaj je zadržal solze.
Slovo je težko in boleče. Vsiljena odločitev meje mučila, pehala na rob obupa. Toda v tistih časih je bila volja staršev odločilna, pa tudi dolžno spoštovanje je bilo veliko. Uklonila sem se materini odločitvi, da ne bom ljubila fanta, čigar oče je bil hud alkoholik.
Pot me je odvedla v svet, med tuje ljudi. Iskala sem srečo, ki sem jo zaslutila v svoji prvi ljubezni. Čez nekaj let sem se poročila. Zakon ni bil sklenjen iz ljubezni, zato sem doživela mnoga razočaranja. Materina skrb me ni obvarovala zla alkoholizma: moj mož je pijančeval in se vlačil z drugimi ženskami.
V razočaranjih in trpljenju so minevala leta. Otroci so rasli in odrasli. Mnogo upov sem vložila vanje; pričakovala sem, da mi bodo razjasnili temno nebo življenja. A bila sem ponovno razočarana. Mlajša hči je s sedemnajstimi leti zašla na kriva pota: iz porodnišnice je prinesla nezakonsko dete. Kdo je otrokov oče, ni hotela povedati. Prepustila mi je dete v oskrbo.
Čeprav je bilo dete nezakonsko, sem skrbela zanj z veliko ljubeznijo. Nekega dne pa me je otrok zelo pretresel. Zrla sem v njegove oči in nenadoma vztrepetala. Takšne oči sem že videla, prav takšne oči so se mi globoko zarezale v spomin. Takšne očije imel moj nesojeni fant!
Otroka sem še bolj vzljubila. Včasih se me je dotaknil občutek, da otroku usoda ne bo mila, zato sem še bolj trepetala zanj in še bolj sem ga ljubila. Vedela sem, da ima le mene, da ga edino jaz ljubim. Njegova mati je odšla v mesto, prepustila ga je meni in se ni več brigala zanj. Njeno življenje so zapolnile avanturice s poročenimi možmi.
Otrok je kmalu začel spraševati, kje sta njegova prava mamica in atek, zakaj ne prideta k nama, da bi bili skupaj, da bi se igrali skupaj. Včasih pa je žalostno spraševal, zakaj ga noče mamica vzeti k sebi v mesto.
Kaj naj odgovorim štiriletnemu otroku? Lagala sem, tvezla zgodbice in se že naprej bala dne, ko mu ne bo mogoče več lagati, ampak mu bo treba povedati resnico. Skrbelo me je, da bi otrok od drugih ne slišal grdih besed o svoji materi; bil je nežen in občutljiv fantiček, zato bi ga tak dogodek globoko prizadel.
Dnevi teko brez večjih sprememb. Moj vnuček raste. Včasih mu napišem kakšno pesem, s katero mu želim olajšati spoznanje, da je sirota brez staršev, da je sam na svetu.
JANJA
POTA IN STH?
'71*
RAZNESLO MU JE ZRAČNIC? Živojin Milivojcvič iz Valjeva f
Dežurni
poročajo
RAZBIL AVTOMOBILSKO SIPO - V noči na 23. april je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Save Zvonaija iz Črnomlja. Slednji je vozilo parkiral pred stanovanjem, neznanec pa je razbil šipo na vratih in iz predala na armaturni plošči odnesel 2.000 din.
OB SUKNJIČ IN DENAR - 19. aprila je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Dtniela Kavščka iz Gornje Straže. Avtomobil je stal pri tovarni IMV, vlomilec pa je iz avtomobila odnesel suknjič in 120 din.
RAZBIJAL PO HOTELU - Novomeški miličniki so 19. aprila pridržali do iztreznitve 244etnega Mileta Ostiča iz Srebrnič, ker je razgrajal v hotelu Kandija, se nedostojno obnašal in razbijal steklenino. Vzrok: močno vinjenemu mu niso hoteli postreči z alkoholnimi pijačami. Ostič bo v kratkem obiskal sodnika za prekrške.
KONEC DOLGE POTI — Ravninski del ceste Ljubljana — Zagreb v Krakovskem gozdu je zahteval že prenekatero žrtev, prav tako pa je premagal mnoge premalo odpočite voznike. Zadnji med njimi je bil iz Makedonije; na dolgi poti proti domu mu je pozornost popustila in že je zavozil s ceste. Tovor so morali preložiti na drug kamion. (Foto: M. Markelj)
Enako delo, različni zaslužki
To je vzrok, da se je Marija Kranjc iz OŠ Bršljin obrnila na sodišče — Uspela pritožba v Ljubljano — Povrnitev razlike OD za osem mesecev
Potem ko se je Marija Kranjc iz Novega mesta lanskega novembra obrnila na novomeško sodišče združenega dela, češ da je bila kot učiteljica na OŠ Bršljin prikrajšana pri osebnih dohodkih, je sodišče njen zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Sledila je pritožba v Ljubljano, sodišče združenega dela SRS pa je zahtevku Kranjčeve ugodilo, hkrati pa spremenilo odločbo prvostopenjskega sodišča.
■m
POPOLDANSKA NEVARNOST — Vse pogosteje se na cestah srečujemo s popoldanskimi nevihtami, prižgane luči pa veliko pomenijo za varnejšo vožnjo v takšnem vremenu.
GROZIL Z BOMBO
Anton Hren z Velike Strmice pri Trebelnem se je 19. aprila kazal sila junaškega pred svojimi vaščani. Od nekod je namreč privlekel bombo in z njo grozil domačinom. Miličniki, ki so Hrena še pravočasno razorožili, so ugotovili, da je bomba angleškega izvora. Seveda so nevarnega junaka prijavili javnemu tožilcu.
Marija Kranjc namreč pravi, da na bršljinski osnovni šoli poučuje peti razred, za to delo pa je bila zahtevana srednja, visoka ali pa višja šola. Kranjčeva ima srednješolsko izobrazbo in tako pač izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, ne prejema pa enakih osebnih dohodkov kot njeni delovni tovariši z višjo izobrazbo, pa čeprav opravljajo povsem enako delo. Po načelu: „za enako delo enako plačilo“, je terjala Kranjčeva izplačilo razlike OD za mesece nazaj. Znesek: 9.360,00.
Novomeško sodišče združenega dela je po pregledu veljav-
KOMU ZELENA LUČ?
22. aprila zvečer je v križišču v Žabji vasi po daljšem premoru ponovno prišlo do prometne nesreče. Stanislav Bencik se je tega večera iz Gotne vasi pripeljal z vozilom v križišče, enako pa je storila tudi Novo-meščanka Marjana Mali, le da je pripeljala iz nasprotne smeri. Namesto da bi počakala, je samozavestno zavila na levo proti Šentjerneju in Benciku zaprla pot. Avtomobila sta trčila, pri tem pa je sopotnica v vozilu Malijevc Marija Gril dobila nekaj prask, medtem ko je materialne škode za 50.000 din.
nega samoupravnega akta šole o delitvi in oblikovanju OD, bran-žnega sporazuma SRS in zaslišanju priče prišlo do zaključka, da je Kranjčeva prejemala osebni dohodek na podlagi samoupravnega sporazuma, ki je bil zakonito sprejet in se je uporabljal na vseh OŠ v Novem mestu in ki ni bil v nasprotju s takrat veljavnimi predpisi, niti samoupravno prakso. Na podlagi vsega tega je senat zahtevek zavrnil.
Drugače pa je menilo republiško sodišče: pritožbi se ugodi, Mariji Kranjc pa gre od 1. 1. do
1. 9. 1977 pravica do osebnega dohodka predmetnega učitelja in v Bršljinu ji morajo za ta čas seveda izplačati razliko OD. Razlaga takšne odločitve je kratka. Delavcu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo ali usposobljenost, kot se zahteva za dela in naloge, ki jih opravlja, se lahko zmanjša osebni dohodek le v primeru, če ne opravlja zahtevanih opravil dovolj kvalitetno, ne v zahtevanem času in obsegu. Tako namreč stoji tudi v samoupravnem sporazumu šolske dejavnosti.
Tarnanju okrožnih sodišč o vse večjem pomanjkanju ustreznega kadra se vse glasneje pridružujejo še občinska sodišča. Toliko bolj, če gre za občino, ki se z vsemi štirimi „veže“ na fciko mestno središče, kot je Ljubljana. O tem je Jurij Plut, predsednik kočevske ustanove, še povedal:
..Problem številka ena na našem sodišču je pomanjkanje kadia. Danes delava v Kočevju vsega dva sodnika, gore spisov in gradiva pa bi jih zaposlovale tudi pet. Nihče iz Ljubljane ne pride k nam, še huje pa je, ko naši pravniki kar drvijo v slovensko prestolnico. Izhode temu iščeno v ustrezni štipendijski politiki pa drugih ugodnostih, tako da danes upravičeno upamo, da bo to vprašanje okoli leta 1981 kazalo drugačno pod obo.“
Dela je v kočevskem občinskem sodišču veliko. Na leto gre skozi roke sodnikov kar okoli 6.000 zadev. Največ je civilnih pravd, manj kazenskih, kajti večje zadeve sedaj obiavna okrožno sodišče v Ljubljani
..Civilnih zadev je toliko, da včasih ljudje čakajo na pravde tudi po dve leti, med kazenskimi pa prednjačijo po številu prometne obravnave, tatvine in tudi telesne poškodbe. Gospodarskega kriminala pa na sodišču skorajda ne obravnavam o. Ali ga res ni ali pa je temu krivo slabo in pomanjkljivo delo kontrol po podjetjih, je vprašanje zase.“
Primer, ki pa daje delu kočevskega občinskega sodišča še posebno obeležje: zakon o kmetijskih zemljiščih namreč pravi, da je treba parcelam, ki še niso
vpisane v zemljiško knjigo, določiti nosilce uporabne pravice. In takšnih parcel je na Kočevskem blizu 30.000, sporazuma med družbenim sektorjem in občino nobenega. Kočevska sodnika čaka zaradi tega vse prej kot prijetno delo na terenu
„Ponovno smo pri kadrovskem vprašanju. Kako naj sodnika, ki imata tolikšen dotok zadev, opravita v odmerjenem času še to delo? Pa še nekaj: s prvim januarjem prihodnjega leta bo naše sodišče (zajema Kočevje in Ribnico) postalo enota ljubljanskega okrožnega sodišča. Tako bomo vse, tudi večje, kazenske zadeve obravnavali doma. To pa ne pomeni zgolj nujnosti po vsaj začasni kadrovski rešitvi, treba bo urediti tudi primerne prostore.
Še sreča, da Kočevci niso hude krvi Če bi se namreč v prihodnosti na območju njihovega okrožnega sodišča zgodil uboj, ne bi imel veliki senat kje zasedati.
B. B.
„Okoli 6.000 za-
Ponarejeni
petstotaki na
Prehitro po slabi cesti
Roter zakrivil nesreči, v kateri je bil ob življenje sopotnik Vinko Kocjan — Pogojna obsodba
Na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča je minuli teden sedel 32-letni Maksimilijan Roter iz Radeč, katerega je obtožnica bremenila, da je s prehitro in neprevidno vožnjo zakrivil prometno nesrečo, v kateri je bil ob življenje njegov sopotnik Vinko Kocjan.
Lanskega 14. oktobra popoldne se -je Roter s sopotnikom Vinkom Kocjanom in Ivanom Jazbecem peljal iz Hotemeža proti Šentjanžu. Med vožnjo po nekem klancu navzdol je zaradi prevelike hitrosti (cesta je namreč slaba, kotanjasta, posuta z gramozom) in tudi nepazljivosti avto zaneslo levo v jarek. Roter si je na moč prizadeval vozilo ponovno spraviti na cesto, kar mu je po dvajsetih metrih vožnje tudi
uspelo, vendar je avto zaneslo čez cesto na kup gramoza, od tam pa po strmini do potoka, kjer se je prevrnil na streho. Po nesreči so še vsi trije splezali iz avtomobila, Jazbec je pot nadaljeval z avtobusom, medtem ko so Kocjana prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je zaradi notranjih poškodb in krvavitev še istega dne podlegel poškodbam.
Roter je na obravnavi priznal krivdo, sodišče pa ga je obsodilo na 12 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba še ni pravnomočna.
Več napak na ponaredkih — „sora" namesto ______________»gora"____________
Kot poročajo iz koprske UJV, so v zadnjem času na obalnem območju odkrili več primerov ponarejenih bankovcev za 500 din. Opozorilo velja vsem občanom, da bodo, še posebej pri nakupovalnih pohodih v sosednjo Italijo, previdni pri menjavi teh bankovcev.
Dosedanje ugotovitve namreč kažejo, da ponarejeni petstotaki prihajajo iz Italije, milanska policija pa je pred kratkim odkrila ponarcjevalnico denarja in zaplenila večje količine ponaredkov, med njimi tudi 4.600 dinarskih bankovcev. Ponaredki, ki so se doslej pojavili, niso prav spretno izdelani. Od pravih bankovcev se razlikujejo po merah, tisku, papirju, najočitnejša napaka pa se je ponarejevalcem prikradla na hrbtno stran bankovca: med imeni republik je ..tiskarski škrat" preksrtil Črno goro v ,,Cmo soro“. To pa je dovolj velik znak tudi za navadnega kupca.
Požar prihranil delo
Nedeljska požara v Grobljah in Kotu — v slednjem zgorela hiša, namenjena rušenju — Koroščevi ob 60.000 din
V nedeljo je ogenj ponovno povzročal preglavice po Dolenjskem. Omenimo samo nedeljska požara v Grobljah in Kotu pri Semiču. Med vzroki pri obeh najdemo človeški faktor.
V nedeljo dopoldne je najprej zgorela lesena hiša Mirosla-
MOŠKO TRUPLO V KRKI
Vaščani Mršeče vasi so 20. aprila potegnili iz Krke moško truplo. Kot so pokazali dokumenti, ki so jih našli v zadnjem hlačnem žepu, gre za Jožeta Medveda z Mestnih njiv v Novem mestu. 23-letnega Jožeta so pogrešali že od 2. aprila. Vzroke smrti še raziskujejo.
PREVIDNOST NI ODVEČ - Pomori rib v zadnjih letih (lanski v potoku Kobila na našem posnetku) imajo usodno podobnost: povsod je krivec človek. Sezona škropljenja je tu, z njo pa tudi nevarnost zastrupljanja naših voda. Ob takih delih je vselej potrebna previdnost.
NE POZNAJO PRESENEČENJA — V obrambni dan osnovne šole Veliki Gaber so se uspešno vključili vsi dejavniki v krajevni skupnosti.
Kot zares!
Veliki Gaber: šola in KS povezani v obrambi
Osnovna šola dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra vsako leto posveti vso pozornost tudi obrambnim pripravam. Zadnji obrambni dan v petek in soboto je pokazal dobro usklajenost z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti.
Vse priprave v petek so obetale uspešen razplet naslednjega dne, ko so izvedli pouk na ..osvobojenem ozemlju". Pouk je potekal kar na štirih krajih: v Stchanji vasi v nekdanji šoli in zasebni hiši, v zasebni hiši so gostovali tudi na Cesti, v Selih — Sumbcrku je ravno tako prišla prav stara šola. Kurirska četa je vestno in urno opravila Zaupane naloge. Ni majhna stvar v pičle pol ure obvestiti vse, ko je npr. do nekaterih krajev tudi 15 km poti!
Sobotni nastop gasilcev iz Zago-ricc in zagrebške sanitetne ekipe pri vaji v Selih - Sumbcrku je ravno tako ponazoril dobro usklajenost in izurjenost. Posebno fantje so bili veseli, ko so lahko tudi otipali pravo orožje pripadnikov voda teritorialne enote.
A. Ž.
va Grizile v Kotu pri Semiču. Stara lesenjača, krita s slamo, je pogorela do tal, ogenj pa je nevarno ogrožal še bližnja poslopja, vendar je semiškim gasilcem uspelo, da so jih obvarovali. Vzrok požara: Grizilovi so v stari krušni peči kurili koruzne storže, vendar je bila peč brez dimnika, tako da je dim prosto uhajal na podstrešje. Domači pa tudi niso nadzorovali ognja, tako da se je slednji bliskovito razširil po vsem poslopju in ga tudi upepelil. Kot so povedali Grizilovi, škode skorajda ni, kajti poslopje so že tako ali tako nameravali podreti.
Huje pa je bilo popoldne v Grobljah, kjer je ogenj povzročil za okoli 60.000 din gmotne škode. Otroška igra z vžigalicami je bila namreč vzrok požaru, ki je upepelil kozolec, last Jožefe Korošec. Čeprav so na pomoč takoj priskočili vaščani ter gasilci iz Grobelj, Ostroge, Prekope in Šentjerneja, je kozolec pogorel do tal, z njim pa tudi seno, slama, dva voza in več kmečkega orodja.
S TRAKTORJEM ZADEL KOLESARJA
Drago Markeljc iz Gornjih Laknic sc je 20. aprila zvečer peljal na kolesu z motorjem od Mokronoga proti domu. Med vožnjo po klancu navzdol pa ga je s traktorjem dohitel Franc Gregorčič iz Gornjih Laknic. Pri prehitevanju je s sprednjim delom traktorja zadel kolesarja in ga zbil v jarek. Hudo poškodovanega Markeljca so prepeljali v novomeško bolnišnico.
NOVI METROPOL GOREL
20. 4. dopoldne so novomeški gasilci prejeli poziv iz hotela Metropol; gorelo je namreč v veliki sobi novega dela hotela. Kot je pokazala preiskava, so v prostoru sušili sveže premazan tapison, steklar Janez Doljak pa je tačas z brusilko rezal aluminij. Zaradi isker so se vnetljivi hlapi syntela-na vneli, ogenj pa je uničil kar okoli 60 kvadratnih metrov tapi-sona, delno ožgal prostor, močan dim pa je uničil še stene. Škodo cenijo kar na 500.000 din.
ZADEL V AVTOMOBIL -Anton Šušteršič iz Smarjetc se je 21. aprila zjutraj peljal na motornem kolesu od Mačkovca proti Ločni, ko mu je pri odcepu za Pionirjev servis nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Mihael Gašper iz Urš-nih scL Ta je nenadoma zavil v levo in tako Šušteršiču zaprl pot. Šušteršič je trčil v zadnje kolo osebnega avtomobila, padel in sc laže poškodoval. Materialno škodo cenijo na 2.000 din.
KONČAL NA VRTU - 22. aprila je Anton Plut z Grma vozil osebni avtomobil od Metlike proti Gradcu. V Grmu je zavijal na desno k hiši, za njim pa je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom še Miroslav Žrželič iz Gorcncev. Slednji ni utegnil pravočasno zmanjšati hitrosti, tako da je zadel v Plutov avtomobil in ga porinil na vrt, pri čemer sc je Martin Plut laže poškodoval, gmotne škode pa je za 15.000 din.
njak s priklopnikom iz Vinicc pr?J’ Črnomlju. Nekje pri Nerajcu nvir razneslo zračnico. Voznik je tovo*[ njak ustavil, takrat pa se je poks^ir tudi. ogenj. Milivojevič, ki je m®1"’ da bo guma zaradi varnostne?.* obročka sama odpadla, je nato vo2' njo nadaljeval. Že pri Dragatušu P? se je ogenj tako razširil, da so mofa. posredovati dragatuški gasilc1'. Gmotne škode je bilo za 50.000 din.
NEPREVIDNO SEKAL OVlNE* - Zdenko Brajkovič iz Žfclebeja F 23. aprila zvečer vozil osebni av*° mobil od Metlike proti Bojanji vasj ko mu je v ovinku nasproti pripelJ“' kolesar Jože Bajuk iz Bojanjc va Slednji je pred srečanjem neprcv'°. no sekal ovinek, tako da sta z Brar kovičem trčila. Bajuk je padel in ’ ga ranjenega odpeljali v novomesK bolnišnico. Materialno škodo cenlJ
na 8.000 din.
Strun uteuii: BOjAK BuDJA
ir$
30.000 .prostih’ parcel
Težave kočevskega občinskega sodišča — Tisočim parcelam določiti imetnike — Kje bo zasedal veliki senat?
ČETRTKOV INTERVJU
Rušitve ne bodo več redkost
Dopolnitve v republiškem zakonu o urbanističnem planiranju prinašajo v našo vsakdanjost tako globoke in ostre spremembe, da smo se glede tega obrnili po več Podatkov k šefu medobčinske urbanistične inšpekcije Karlu Oblaku. Z dvema njegovima sodelavcema vred smo skušali na kratko osvetliti tiste zadeve, ki bodo v kratkem hudo udarile več občanov — črnograditeljev.
.»Najnovejša zakonodaja, ki je že stopila v veljavo, določa za vse črne gradnje odstranitev (rušitev),“ je poučil Karlo Oblak. „Inšpek-C1ja je torej dolžna ukrepati, *al pa se prizadeti občani Potem znašajo nad inšjEk-todem, ki ni nič kriv.“
Neprijetnost te službe so & mnogi občutili, posebno k zato, ker v preteklosti pri ^govornih v občini ni bilo dovolj politične podpore za začete akcije. Inšpektorji so navajali primere, ko so jih Posamezni prizadeti občani blatili, tožili, jim celo grozi-
~ Ali je znano, koliko črnih gradenj sploh imamo 111 kako boste vsem kos?
»Evidence o črnih gradnjah v novomeški občini ni. /Sekakor pa je na črno zgrabili stavb veliko več, kot si navadno mislimo. To lahko sklepamo iz 189 primerov,
ki jih je inšpekcija obravnavala lani. Urbanistična inšpekcija je številčno zelo šibko zasedena, zato je jasno, da bomo tudi novi zakonodaji težko kos. Začeli pa bomo nemudoma. Šli bomo na teren in preveijali, če ljudje imajo dovoljenja itd. Pojavljali se bomo enkrat tukaj, drugič drugod. Ukrepi bodo sledili. Od politike izvršnega sveta občine bo tudi odvisno, kdaj bo potem prišlo do dejanskih rušitev. Potrebno bo skleniti pogodbo z neko delovno organizacijo, ki bo mšitvena dela opravljala."
— Kaj pa, če se bodo prizadeti pritoževali?
— Po novem pritožba ne zadrži ukrepa. Prizadeti se lahko pritoži, vendar izdana odločba velja in rušitve ni moč odložiti. Odstanitev na črno postavljenega objekta se zahteva od investitorja. Če ta noče sam odstraniti črne gradnje, potem pride buldožer, vendar na stroške prizadetega. “
— Ali je dopolnjeni zakon prinesel kakšne spremembe tudi glede kazni črnograditeljem?
,,Ne bo namreč ostalo le pri odstranitvi objektov. Vsaka črna gradnja ima za lastnika tudi posledico: obvezno denarno kazen in zapor. To je bilo v veljavi tudi že doslej.
R. BAČER
H
STOLETNICA ŠOLE VELIK DOGODEK — Posnetek je s sobotne slavnosti pred šolp v Vavti vasi, ki je slavila visok jubilej. Lepa proslava z dobro udeležbo je izzvenela v upanje, da bo Straški konec z razvijajočo se industrijo kmalu dobil sodobno novo šolo . (Foto: Bačer)
V slabih razmerah lepi uspehi
Ob 100-letnici osnovne šole v Vavti vasi ena želja: čimprej novo poslopje
čaka na otvoritev
Vsako leto 23. maja praznuje krajevna skupnost Škocjan svoj praznik, letos pa se nanj še posebno skrbno pripravljajo, ker bodo ob tej priložnosti odprli novo zdravstveno postajo. Ta pa pomeni za celotno področje eno največjih pridobitev povojnih let. Sklenili so, da bodo glavno slavje z otvoritvijo organizirali 28. maja, še prej pa bo cela vrsta drugih prireditev v čast praznika.
Prva prireditev je bila že 23. aprila, ko so imeli v vasi koncert moških pevskih zborov iz Dobrave in Šmihela pri Novem mestu. Učenci domače šole priredjajo 27. aprila šolsko proslavo, 30. aprila pa bo na Mastnem vrhu večer ob tabornem ognju
Krajevna skupnost bo letos tudi prvič podelila svoja priznanja OF najbolj zaslužnim in aktivnim krajanom.
V soboto, 22. aprila, je bila v Vavti vasi slovesnost ob 100-letnici domače šole Zbrali so se vsi učenci, številni krajani in predstavniki domačega in občinskega družbenopolitičnega življenja, kot tudi nekdanji učitelji.
Na šolskem športnem igrišču so organizirali proslavo, na kateri je ravnateljica šole Helena Smerdu podala obširno kroniko šole vse od nastanka do današnjih dni. Vatvovška šola je bila od nekdaj žarišče vaškega prosvetnega in kulturnega napredka, čeravno je posebno po drugi vojni vedno bolj čutila pomanjkanje prostorov.
Po letu 1945, ko je ravnate-ljevanje prevzel Boris Plantan, so se znašli v hudem pomanj-
KURIRČKOVA POŠTA V MIRNI PECI
tv.^■tore*c>. 11. 4. 1978, smo mirno-Dnčt* PJon*fii _ Pr ičakali kurirčkovo 1 ® BršljiM.rejeU Sm° j° °d Pion“iev s.?i?i.smo toplo pozdravili it bcnoDolitir*	PreJstavnike druž-
1 oeč K •	organizacij KS Mirna
J te ?6?Je 0 sv°J'ih doživetjih
!a. tovarišica Olga Vipot-na(i Mubljane. Navdušeni smo bili trpi, nJcn<ni pripovedovanjem. Pre-bii j° nas je, ko je povedala, da je :	** dan svobode zanjo tudi žalosten
n. Svobodo je namreč dočakala v lovcu. Ko so partizani po ulicah lovca gnali nemške ujetnike, je .noge teh grozovitežev padlo je t ,.??®e¥^^ov. Pretreslo jo je, ker ju f0 ljudi izkrvavelo pred pu n*1 teh nasilnežev.
MfJav tem’ k' so takrat metali na-t.-	> so danes koroški Slovenci
Kongresu sledi akcija
Komite Z K nalaga komunistom, da manifestativno vzdušje med kongresom izkoristijo za delo v praksi
t^ti." je zaključila.
BOJANA KOLENC, 7. a literarni krožek Mirna peč
ŽlJŽEMBERK: ZAKAJ NI RENTGENA?
stv0m^u^emberku imajo z zdrav-davtio nekaj težav. Medtem ko je ne-ždrav«0^ “ *craja celotna zobo-ktaju ena ekipa in več tednov v °fdin S^(°^ n* bilo zobozdravstvene u,ej *>je, bo ta zadeva v kratkem Še j$* ^ Zdravnika že imajo, pač pa jo t(J^° asistentke. Ljudje pa ugiba-tentp(»l’ Za*caJ morajo že dve leti na m^to ke Preglede hoditi v Novo dali v’ ?e^tera ko so jih prej pregle-je (jj, “omači ustanovi. Glede tega »kup*?. na zadnji seji zdravstvene vpta«U’c postavljeno delegatsko *uiemk \Ogovor se je glasil: Stari
stan,
!.mt*rški
rentgen je bil v takem
n., • -----b— J —	-------
"osti ’ Je zaradi življenjske nevar-
vj Dopovedano delati z njim. No-
nariaarat veliko stane, zanj ni de-
iato j, na*°žba ne bi bila smotrna,
n^iente napotijo na rentgene v
eske zdravstvene ustanove.
20. aprila je komite novomeške občinske konference ZK obravnaval poročilo sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja, ocenjeval je obrambne priprave in največ časa posvetil oceni aktivnosti komunistov v času kongresa in akcijam, ki iz tega sledijo.
Komite je ugotovil, da je iz obeh poročil s področja dejavnosti samoupravne zakonodajne prakse očitno, da imamo delavske kontrole samo na papirju, medtem ko njihovega dela dejansko ni čutiti. V zvezi s tem je bilo sprejetih več sklepov, ki zavezujejo zlasti sindikat in seveda komuniste v njih, da bi spremenili tok dogajanj v pravo smer.
Zelo pohvalno pa so ocenili aktivnost članstva ZK med zasedanjem VIII. kongresa slovenskih komunistov, saj so organizirali sestanke, sprejemali nove člane, poskrbeli za slavnostni videz krajev, ponekod so kurili kresove itd. Vse to so bili le zunanji znaki razpoloženja ljudi, ki kažejo po kongresu tudi več zanimanja za sprejem v članstvo. Po mnenju komiteja je zdajšnje vzdušje treba izkoristiti za takojšnjo akcijo v osnovnih organizacijah za dopolnjevanje progamov in uresničevanje kongresnih dokumentov.
Ugodno so ocenili prve sestanke komunistov iz posameznih strok tako na primer trgov-
cev. Sledili pa naj bi še drugi. Poudarili so, da je potrebno v vrste komunistov vnesti več kritike, samokritike in odgovornosti. Občani imajo včasih vrsto pripomb glede vedenja posameznih komunistov, ki ravnajo drugače, kot jih zavezuje partijska knjižnica. Čimprej naj bi po osnovnih organizacijah naredili tudi evidenco o zadolžitvah komunistov. Dogaja se, da imajo nekateri po 15 funkcij, drugi pa plačujejo le članarino in se pri delu drže ob strani. V bodoče bodo več pozornosti posvečali tudi starejšim članom ZK-revolucionarjem in bolehnim. Z obiski teh članov bi pripomogli, da se ne bi čutili odrinjene in osamljene, četudi jim zdravje onemogoča večjo aktivnost.
NOVO MESTO: ŠTAFETA PRIDE 6. MAJA
V soboto, 6. maja, bo ob 16. uri prispela v Novo mesto zvezna štafeta mladosti in sicer iz smeri IMV — novi most — Ločna na Glavni trg, kjer bo osrednja slovesnost. Občinska konferenca SZDL Novo mesto poziva občane in delovne organizacije Novega mesta, naj na dan prihoda štafete mladosti izobesijo zastave.
Splet prvomajskih prireditev
j V počastitev 27. aprila k eva OF, in praznika dela 0 v novomeški občini cela slovesnosti. Začele so D . e 25. aprila s podelitvijo tjl^anj OF za družbenopo-, teno delo v novomeških ftjevnih skupnostih. 26. Prila je bila v Novolesovi v^mi v Straži večja proslavi So J° organizirali v so-*0vanjii s krajani in dru-^ delovnimi organizmi Straže.
Občinska priznanja OF in srebrni znak sindikatov novomeške občine so podelili ta dan ob 17. uri v Dolenjski galeriji, zvečer pa je bil na Marofu kres s kulturnim programom, ki sta ga organizirali krajevna skupnost Mestne njive in Center ter mladina.
Isti dan zvečer je bila slavnostna prireditev tudi v Mirni peči, in sicer „pri bunker-
ju", pa tudi v dvorani kina v Žužemberku za tamkajšnje prebivalstvo.
Šentjernejčani bodo 1. maja dopoldne pripravili veliko zborovanje in množični shod prebivalstva na Javorovici. Kakor je že tradicija, bodo na večer pred praznikom zagoreli številni kresovi na več hiribih okrog mesta in na območju vaških krajevnih skupnosti.
kanju, ko ni bilo niti dovolj drv, ne učnih knjig, ne učiteljev, pa je šola vseeno dobro opravila svoje poslanstvo. Prizadevanju krajanov gre zasluga, da so postopoma spremljali razmere Od leta 1962 je pomanjkanje prostora na šoli očitno hromilo še uspešnejše delo. Dve leti kasneje so dozidali 4 učilnice in nekaj pisarn kasneje zgradili še zunanje športno igrišče, vseeno pa pogoji dela na tej šoli danes nikakor ne ustrezajo potrebam. Tipi zlasti zunajšolska dejavnost, na uvedbo celodnevnega pouka pa ni niti misliti, dokler ne bo zgrajeno novo šolsko poslopje.
Kakor sta poudarila v govoru ravnateljica Smerdujeva in Štefan Galič, predsednik iz-
vršilnega odbora občinske izobraževalne skupnosti, bodo vložili vse napore, da bi v novem programu javnih del Vavta vas dobila sodobno šolsko poslopje. Krajani računajo, da bodo deležni razumevanja pri razpisu novega samoprispevka, saj so tudi Stražani solidarno pomagali pri gradnji šol v več krajih.
Straža im a že 2.000 zaposlenih, kraj se industrijsko zelo hitro razvija, zato je nujno poskrbeti tudi za boljše delovne pogoje na šoli, ki bodo ustrezali zahtevam današnjega časa.
Na proslavi so nastopili domači šolarji s pevskim zborom in recitacijami ter koli, igrala je Novolesova pihalna godba, pevski zbor „Goijanci“ pa je zapel nekaj pesmi. Tudi to kaže, daje sodelovanje krajanov, šole in domačih delovnih organizacij dobro, zato je upati, da bodo s skupnimi močmi uspeli tudi pri akciji za novo gradnjo.
KONEC LETA VRTEC TUDI V BRŠLJINU
Zemeljska dela za gradnjo novega vrtca v Bršljinu so v teku. Podjetje Pionir gradi vrtec za 160 otrok, v katerem bosta tudi dva oddelka za Rome, in bo po pogodbi gotov do IS. novembra letos. Računajo, da bo slavnostna otvoritev vrtca za letošnji dan republike. Tudi vrtec na Drski bo v nekaj tednih sprejel malčke; rok za dograditev stavbe je 20. maj. Oprema za ta vrtec je tudi že nabavljena.
NOVO MESTO: NOVI ZDRAVSTVENI DOM CEZ DOBRO LETO DNI
Po zadnjih vesteh znaša predračun za gradnjo novega zdravstvenega doma v Novem mestu 97 milijonov dinarjev. S podjetjem SGP Pionirje že sklenjena pogodba za oddajo gradbenih del, v njej pa je rečeno, da mora biti stavba v prvi etapi gradnje dokončana avgusta 1979. Zemljišče je že odkupljeno in pripravljeno za začetek del.
Naj ne bi bilo tako samo prvič
Nova zdravstvena skupščina je za predsednika izvolila Jako Andoljška — Aneks je večina sprejela, za manjšino pa predlagajo odlok — Obračunavanje participacije se začenja —
Iskati način, da bi čimbolj poenostavili administracijo pri obračunavanju doplačil za zdravstvene storitve in usluge, ki velja od 1. maja letos, je trenutno najvažnejša naloga.
Nova zdravstvena skupščina, ki se je v Novem mestu sestala 20. aprila, je potekala ob zelo zadovoljivi udeležbi. „Upam, da bo taka udeležba ne samo ob začetku našega dela, ampak stalno,“ je poudaril novoiz-vojeni predsednik Jaka Andoljšek iz SGP Pionir. V zboru uporabnikov so za predsednika izvolili Igorja Fajdigo iz tovarne „Krka“, za podpredsednika pa Jožeta Muhiča iz .laboda". Novi predsednik zbora izvajalcev je postal dr. Peter Kapš, njegov namestnik pa Polde Grahek.
Namestnik predsednika občinske zdravstvene skupščine je dr. Boris Gašparovič, predsednik 11-članskega izvršilnega odbora pa Tone Pirc. Odbor za družbeni nadzor vodi Branko Košir iz IMV.
Po volitvah so delegati sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljnih planov za obdobje 1976-1980, za katerega se je v združenem delu že izreklo 74 odstotkov vseh zaposlenih. Za manjšino, ki aneksa ni sprejela, pa bodo predlagali občinski skupščini sprejem odloka, tako da bo aneks obvezen za vse.
Skupščina je sprejela tudi sporazum o solidarnostnem združevanju sredstev za dodatni program v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, medtem pa so se v razpravi najdlje zadržali pri navodilih za uresničevanje sistema osebnih prispevkov občanov k stroškom zdravstvenih storitev. Od 1. maja letos bo participacija v praksi veljala, način obračunavanja in plačevanja pa bi morali čimbolj poenostaviti. Kot so povedali razpravljalci na seji, bo na območju zdravstvenega centra potrebno zaposliti še 50 ljudi, da bodo to delo opravljali. Precej večje obremenitve pa bodo padle tudi na medicinske sestre.
Medtem ko smo po eni strani slišali precej dvomov glede uspešnosti in racionalnosti novega sistema participacije, kar zadeva njegovo tehnično plat (o ostalem nihče ni več razpravljal), pa je prisotnim vlil ne-
kaj optimizma Tone Pirc, ko je med drugim dejal:
„Ne vem, zakaj taka črnogledost. Participacijo smo imeli in obračunavali tudi doslej, gre samo za deset novih oblik. Vprašanje rizičnosti pa je bilo tudi doslej odprto ...“
Delegati so sprejeli navodila za obračunavanje participacije, z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji pa se bodo dogovorili, katera služba bo dolžna skrbeti za izterjavo neplačanih računov. Pojavlja se namreč bojazen, da bo bolnik odle-žal v bolnišnici, rečuna za storitve pa ne bo plačal. Potrebni bodo opomini, tožbe itd., vse to pa po dosedanji praksi sodeč, povzroča veliko administrativnega dela.	r
Novomeška kronika
JE ŽE LEPŠE - V športno dvorano ni več potrebno hoditi naokrog mimo osnovne šole po stezici . temveč je že odprta glavna ccsta pri Petrolu mimo nove banke. Med gradnjo banke je bilo vsenaokrog gradbišče, zdaj pa je prostor spet urejen. Del prejšnjega travnika so tudi zravnali in nasuli, tako da je pred športno dvorano nastalo primerno parkirišče.
IZBIRA SAM O ZA VEČJE KRAJE ? - Novomeščanom se čudno zdi, da v Ljubljani, Celju in drugod vidijo v izložbah Peka, Astre, Planike, Borova in takih prodajalnah, kakršne imamo tudi pri nas, veliko večjo izbiro obutve. Drugod imajo zares bogito izbiro, pri nas pa tega ni, zato pač kupujemo pri istih ,/ir-mah“ vendar prodajalnah drugod.
NE BO VEČ SKAKALNICE - V Bršljinu so te dni popravljali cesto pri prehodu čez železniško progo, iejer so prej avtomobili poskakovali. Te nevšečnosti ne bo več, pač pa se čakanju pred velikokrat spuščenimi zapornicami ne da ogniti, dokler ne bo tu promet drugače urejen.
VSEGA NA IZBIRO - Ponedeljkova tržnica je bila kar dobro založena, na stojnicah pa spet ni bilo vscpi blaga, ki bi ga stranke rade kupile. Jajca so bila menda naj-ccncjša letos, in sicer jih je bilo do-
biti po 1.90 din. Čebula je veljala 9,53 din, karfijola 26 din kilogram, korenček 15 din, solata ledenka 17 din, hruške 24 din, por 22 din paradižnik 43 din, beluši 56 din (v Novem mestu jih je malokdaj dobiti) itd. Kmetice so imele smetano v skodelicah po 25 din, razen tega pa veliko cvetja in sadik za rože in ze-lenjadni vrt. Tudi kramarski del tržnice je bil dobro zastopan z vsakovrstno četenino, konfekcijo, usnjenimi izdelki in suho robo.
\
Ena gospa je rekla, da bi prav tako presrčno rada zvedela, ali so v Ulici talcev pločniki za pešce, ali pa zato, da stanovalci postavljajo nanje kante za smeti in jemljejo mimoidočim že tako skopo odmeijeni prostor ...
a '
^	(1498)	-	27.	aprila	1978	Stran	uredila:	RIA	BAČER	DOLENJSKI	LIST
Na podlagi 6. in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št 29/75 in 17/77) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Trebnje
IV. NATEČAJ
za posojila iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
RAZPISUJEJO SE NASLEDNJA SREDSTVA
1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali zidavo najemnih družbenih stanovanj - 5,600,000 din.
2. za posojila delavcem za gradnjo ali nakup zasebnih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj —
2,400.000	din.
RAZPISNI POGOJI:
(Pod 1)
Posojilo za nakup ali graditev najemnih družbenih stanovanj po tem natečaju lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela (v nadaljevanju: organizacije), če združujejo sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti T rebnje. Organizacija ima pravico do posojila, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa citirani pravilnik, ter tudi naslednje pogoje:
— da gradi ali kupuje stanovanje v okviru predpisanega stanovanjskega standarda v občini;
— da je sposobna vračati posojilo;
— da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša najmanj:
če je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji v preteklem letu in v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS
Odstotkov
30%
35%
40%
45%
50%
nad 100 nad 105 nad 110 nad 115%
do 100%
do 105 % do 110% do 115%
Organizacije s področja negospodarskih dejavnosti lahko sodelujejo v natečaju ne glede na doseženi povprečni mesečni osebni dohodek na delavca, če zagotovijo lastno udeležbo najmanj v višini 20 %
Višina najmanjše lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine tiste cene za 1 m2 površine, ki jo je potrdil pristojni organ. Organizacija mora prijavi na natečaj za najetje posojila priložiti:
— sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju posojila in o zagotovitvi sredstev za lastno udeležbo ter o zagotovitvi rednega odplačevanja posojila;
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo in potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj ter njihovo površino ter ceno stanovanj, ki jih kupuje;
— izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev ter izjavo o obveznostih po kreditnih pogodbah za nakup ali gradnjo stanovanj v prejšnjih letih (obrazec IV/1);
— izjavo o doseženih povprečnih mesečnih osebnih dohodkih (obrazec IV/2).
Obrestna mera za posojila po tem natečaju znaša 4 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno.
(Pod 2)
Posojilo za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše ali nakup stanovanja lahko po tem natečaju dobi delavec, če je zaposlen v organizaciji, katera združuje sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve pri Samoupravni stanovanjski skupnosti T rebnje
Kandidat za posojilo mora izpolnjevati pogoje po citiranem pravilniku, zlasti pa še naslednje:
- da nima stanovanja ali pa ima premajhno oziroma drugače neustrezno stanovanje, ali
- da prebiva v družbenem stanovanju, ki ga bo sprostil;
- da gradi ali kupuje stanovanje (stanovanjsko hišo) s standardno velikostjo;
- da se gradnja v celoti izvaja skladno z odobreno gradbe-notehnično dokumentacijo;
- da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze oziroma zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše;	'
- da sodeluje z lastno udeležbo najmanj v višini, ki jo določa citirani pravilnik;
- da Pri tej skupnosti še ni dobil posojila za gradnjo ali nakup stanovanja.
Posojilo po tem natečaju je omejeno in lahko znaša največ
60.000	din za vsako posamezno stanovanjsko hišo oziroma stanovanje.
Delavec, ki gradi individualno stanovanjsko hišo izven programa organizirane stanovanjske graditve, lahko dobi posojilo, izračunano po določilih citiranega pravilnika in pogojih iz tega natečaja, zmanjšano za 20 %.
Kandidati za posojilo se pa natečaj prijavijo z vlogo na obrazcu IV/3. Obrazec vloge mora biti izpolnjen v celoti, z vsemi zahtevanimi izjavami, sicer se bo vloga štela za nepopolno in ne bo obravnavana.
Vlogi na natečaj morajo kandidati priložiti še:
- dokazilo o osebnih dohodkih prosilca in drugih družinskih članov v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obrazec IV/4);
- fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja;
- fotokopije morebitnih varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki;
- fotokopije posojilnih pogodb za posojilo, ki so že bila najeta za gradnjo stanovanjske hiše.
Prednost pri dodelitvi posojil po tem natečaju imajo prosilci, ki so se prijavili že na III. natečaj v letu 1977, a niso mogli dobiti posojila zaradi premajhnih sredstev.
Prednostni vrstni red ostalih prosilcev, če bo teh več, kot jim je možno zagotoviti posojilo iz razpisanih sredstev, bo določen na podlagi določb citiranega pravilnika po vrednosti kriterijev, kakršne določi skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje.
Obrestna mera za posojila po tem natečaju zanša 4 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletnih anuitet.
DRUGA DOLOČILA:
Rok za prijave na natečaj je za posojila pod 1) odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma do konca tega leta, za posojila pod 2) pa en mesec po objavi natečaja. Kasnejše prijave ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne nepopolne vloge.
Prijave na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje, Goliev trg 9, kjer interesenti lahko dobijo tudi potrebne obrazce in morebitna druga posojila.
Kandidatom, ki so se že prijavili na III. natečaj in so izpolnjevali pogoje za posojilo, a ga zaradi premajhnih sredstev ' niso dobili, ni potrebno ponovno predlagati vse dokumentacije, ampak le: pismeno prijavo, v kateri naj navedejo morebitne spremembe, ki so nastale v tem času in ki lahko vplivajo na višino posojila, ter izpolnjen in potrjen obrazec IV/4.
Št: 114/78 Datum: 20. 4. 1978
IZVRŠNI ODBOR
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TREBNJE
veletrgovina
sPEceriua
bled TOZD MALOPRODAJA
Tl
eletrgovina ŠPECERIJA BLED OZD MALOPRODAJA, n. sol. o. Bled, Kajuhova 3
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD MALOPRODAJA, razpisuje prosta dela in naloge:
KUHARJA I
Pogoj: srednja poklicna (KV) izobrazba gostinske smeri, leta delovnih izkušenj
NATAKARJA I
Pogoj: srednja poklicna (KV) izobrazba gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj!
Razpisana dela in naloge kuharja I in natakarja I so za gostišče Dobrča na Brezjah. Kandidatom nudimo samske sobe in hrano v gostišču.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3, v roku 10 dni po objavi.
tekstilana
k o č e v j e
TEKSTILNA TOVARNA TEKSTILANA KOČEVJE
razpisuje naslednje štipendije za šolsko leto 1978/79
1. eno štipendijo na ekonomski fakulteti ali na visoki komercialni šoli, prvi letnik;
2. tri štipendije na tehnični tekstilni šoli v Kranju, smeri: predilska, tkalska in kemijska.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave kadrovski službi delovne organizacije do 15. maja 1978 na predpisanem obrazcu.
ŠTIPENDIJE
..SLOVENIJALES"
LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE
Odbor za medsebojna razmerja delavcev razpisuje na podlagi 23. člena sporazuma o štipendiranju za šolsko leto 1978/79 naslednje štipendije:
1. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
Biotehnična fakulteta — lesna smer	2 štipendij'
Ekonomska fakulteta	1	štipendija
Pravna fakulteta	^	štipendija
Višja tehnična varnostna šola	1	štipendija
Fakulteta za strojništvo I. stopnja	1 štipendija
Fakulteta za kemijo I. stopnja	1	štipendija
2. SREDNJE ŠOLE
Tehniška srednja šola — lesna smer	3 štipendije
Ekonomska srednja šola	3	štipendije
Administrativna srednja šola	2	štipendiji
Tehniška srednja šola - oddelek za strojništvo
1 štipendija Tehniška srednja šola - oddelek za kemijo
1 štipendija
3. POKLICNE ŠOLE
Pohištveni mizar Strojni ključavničar Obratni elektrikar Brusilec rezil Sušilničar lesa Lesostrugar Žagar
3 štipendije
2 štipendiji
3 štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji
Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu 1,66 ter priložijo;
- zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ali frekventacijsko potrdilo,
- potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
- potrdilo o prejemanju otroškega dodatka ali prepis odločbe o prejemanju otroškega dodatka.
Za učence, ki se zanimajo za poklic lesostrugarja in žagari8 se zahteva, da so končali najmanj 6 razredov osnovne šole-
Prošnje sprejema splošni sektor LIK Kočevje do 31. 7. 1978.
r
{Pletenina
Odbor za delovna razmerja »PLETENINA" — tovarna trikotažnih izdelkov,
Ljubljana, Zaloška 14,
objavlja prosta opravila in naloge v obratu SODRAŽICA:
1.	KUHARICE ALI POMOČNICE KUHARICE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— KV ali PK kuharica
— opravljeni izpit iz higienskega minimuma
— veljavnost živilske izkaznice za leto 1978
— opravila in naloge kuharice se opravljajo v deljenem delovnem času
Poskusna doba traja 3 mesece.
Prijave z dokazili sprejema splošni sektor »PLETENINA ', tovarna trikotažnih izdelkov, Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni po objavi.
O izbiri kandidata za objavljena opravila in naloge boste obveščeni najkasneje 8 dni po zasedanju odbora za delovna razmerja.
vsak četrtek
V SPOMIN
9. maja letos bo minilo 9 let tihe žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin oziroma brat
JOŽE PEČJAK
Drašča vas
Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti in s tem lajšali bridko bolečino v naših srcih.
Žalujoči: ata Janez, mama Jožefa ter bratje Lojze-Janez, France in Rafael z družinami
16
DOLENJSKI LIST
.1498} - 27. apr
Usposabljanje za delovanje
Dipl. pravnik Alojz Ratajc, tačas je v politični šoli Maršala Tita v Kumrovcu, se Je udeležil tudi nedavnega osmega kongresa slovenskih komunistov v komisiji za razvoj in statut ZK.
V razpravi na kongresni komisiji se je zavzemal, da Pride v resolucijo tudi poudarek vzgojnim smotrom, na katere je tovariš Tito °Pozoril že v celi vrsti govo-r.ov■ „Predvsem pri mladini je treba utrditi vrednote, kot J« določajo socialistična korala, bratstvo in enotnost, entuziazem, tovarištvo ln podobno,“ je menil Ratajc.
V sestavi novih organov občinske konference ZK je ‘udi predsednik komisije za družbenopolitična in idejna vPrašanja ter mednarodne odnose. Pri tem delu ne gre 28°lj za predavanja in puste ^Stanke. Trebanjska komisija se zavzema za to, da si sle-.ma osnovna organizacija lzdela lasten program. „Ra-^wnljivo je, da bomo v ob-cWskem merilu pomagali Pripraviti seminarje, organizirati občinske politične °*e in tudi razna zanimiva Predavanja. Zavzemamo se Za spremljanje idejnopolitična usposabljanja slehernega člana. Zato bomo skrbeli ™di za posebno evidenco, tako bo v občini pregled nad tem, katere oblike so Posamezni člani že obdelali 'J1 kaj lahko še dograjujejo, “rez tega se vedno vrtimo v krogu enih in istih ljudi."
V
Jm
TEŽAVNA MODERNIZACIJA - Stara stiskalnica za podloge v trebanjskem tozdu Temenica je po starosti že edinstvena v državi. Ob njej je sodobnejši stroj (na sliki), uvoz drugih potrebnih in bolj produktivnih strojev je konfekcionarjem v Sloveniji onemogočen. (Foto: Železnik)
Temenica že izjema med boljšimi
Vse večji uspehi trebanjskega tozda Laboda - Razveseljivi dosežki v prvem trimesečju
Trebanjskim konfekcionarkam gre že dobro poldrugo leto v sestavi novomeškega Laboda vse bolje. Letošnji finančni načrt je pogumno zastavljen: predvideva 40 milijonov celotnega dohodka, med drugim 2 milijona čistega dohodka.
V težkih časih si je marsikdo poiskal delo drugje, ostal je le prekaljen kolektiv z ljudmi, ki želijo tu delati. Od životarjenja so se dokončno poslovili lani. Lani so izpeljali tudi nov sistem nagrajevanja po delu. Že prve tri mesece letošnjega leta ugotavljajo, da izpolnjujejo zadane cilje. To sc odraža tudi pri osebnih dohodkih, ki so med najvišjimi v Labodu. Med pogumnimi letošnjimi cilji izdvaja direktor Alojz Kopina
posebno nalogo, v kateri je treba za 4. odst. povečati produktivnost.
Ob tem velja poudariti, da delajo mnogi z dotrajano opremo, kije dejansko že odpisana. Prenekateri stroj bi bil že zdavnaj zrel za staro železo, če ne bi imeli tako dobrega vzdrževanja. Konfekcionarji so v Sloveniji postavljeni pod prepoved uvoza edino dognane tehnologije z zahoda, čeprav sami ravno tja dosti izvažajo
(trebanjski tozd lani 35 odst. proizvodnje). Lani so računali na 12 posebnih strojev, dobili so le enega. Na traku za izdelavo hlač jim manjka en stroj, da bi jih lahko izdelovali po novi tehnologiji. Ker tega stroja ni, se seveda spopadajo s precejšnjimi težavami. Tisti konfekcionarji, ki so dobro delali pred dvema letoma, so si lahko še nekako pomagali. Sami te priložnosti takrat zaradi znanih težav niso mogli izkoristiti. Vprašanje prihodnosti industrije konfekcije bo treba določneje opredeliti; to bo treba storiti tudi v občini.
A.ŽELEZNIK
Mokronog središče folklore?
Medrepubliška srečanja naj bi postala tradicionalna
Mokronožani, znani kot dobri prireditelji, želijo biti vsako prvo soboto v juniju gostitelji velikega srečanja folklornih skupin. Volje jim ne manjka, k slikovitosti prireditve pa lahko pripomore letno gledališče na gradu.
Prvič so se v tem poskusili lani. Začetek je bil obetaven, srečanja se je udeležilo trinajst skupin, manjkali niso niti ugledni strokovnjaki. Poslej naj bi vso skrb za organizacijo nosilo Kulturno-umetniško društvo Emil Adamič. Kot znajo v Mokronogu ob takih priložnostih potegniti vsi skupaj, združuje akcija prav vse, 6d družbenopolitičnih organizacij do krajevne skupnosti.
Minuli teden so razposlali razpise. Tokrat želijo folklorne skupine razvrstiti v dva dela: popoldne naj bi nastopile otroške skupine, zvečer pa
t&ebahjsee
min
Petim zaslužnim letošnja priznanja OF
odrasle. Med udeleženci ne bi smele manjkati zletne občine Medrepubliške zveze kulturnih organizacij. Mokronožani predlagajo tudi udeležbo iz vseh treh pobratenih občin — Obrenovca, Ilijaša in Velike Gorice. Nekatere od teh skupin so se ob raznih prilikah že predstavile.
V ponedeljek je bila že prva delovna akcija na mokronoškem gradu. Lani so bile narejene terase za gledalce. Ob podpori občinske kulturne skupnosti utegnejo do prireditve ugodno presenetiti.
A. Ž.
VABIJO MLADE KRVODAJALCE
V začetku maja bo v trebanjski občini spet redna spomladanska krvodajalska akcija. 8. maja bodo odvzemali kri v Trebnjem, 9. maja v Mokronogu in 10. maja na Mirni. Občinski odbor je vsem dosedanjim krvodajal-cem poslal osebna vabila. Vseeno vabijo v vrste krvodajalcev predvsem mlade ljudi, ki doslej še niso darovali krvi. Ob tej akciji pričakuje Rdeči križ tudi podporo sindikalnih organizacij. Avtobusi bodo vozili krvodajalce po ustaljenem voznem redu iz vseh oddaljenejših krajev.
frn *zb°r letošnjih dobitnikov srebrnih priznanj Osvobodilne anM * Je odločila žirija pri občinski konferenci že v začetku delT ' Po krajevnih skupnostih bodo ob prazniku OF 27. aprilu po-11 tudi bronasta priznanja.
Matilda
* t0
BORŠTNAR z Mirne
W” Priznanje prejela na predlog R10 konference SZDL. Tovari-dru-štnarjeva izhaja iz kmečke vklii*e’ mladosti sc je takoj J čila v OF, med vojno je bila hijj • dru£'m tudi kurirka. V njihovi Oblila navkljub bližini ceste celo Sevalna postaja VII. korpusa.
varnosti. Navkljub bolezni je še vedno delaven v raznih organizacijah.
JANEZ MIHEVC iz Trebnjega se je po vojni udeležil kot mladinec prvih delovnih akcij na progi Brčko-Banoviči in gradnje Nove Gorice. V trebanjsko občino je prišel 1955. Med drugim je bil podpredsednik občinske skupščine. Več mandatnih obdobij je tudi član občinskega komiteja ZK. Pod njegovim vodstvom se je mizarsko podjetje Treles razvilo v solidno obrtno podjetje. Z izredno prizadevnostjo dela v stanovanjski skupnosti,
času je izredno dejaven v družbenopolitičnih organizacijah na Mimi in v občini. V minulem mandatnem obdobju je bil vodja mirenske delegacije v zboru krajevnih skupnosti,
Anton Koračin
ljonu in brigadi. Do osvoboditve je bil komisar čete jurišnega bataljona
Matilda Borštnar
ii7'C:i ZK je od leta 1947. Vsesko-itjj, v družbenopolitičnih orga-Si/Wh v krajevnem in občinskem
b^T°N KORAČIN iz Mokrono-ItVu ^>re-fel priznanje na predlog kra-lihjj konferenco SZDL in izvršnega tj ?hU Predsestva občinskega odboji	se	je	v siromašni delav-
ce ^žini; v delo OF se je vključil ie mladinec marca 1942. Kasne-<1*1 bil v Gubčevi brigadi polit-■ 1 čete, sekretar SKOJ v bata-
Jože Tomažin
Janez Mihevc
XV. divizije. Po osvoboditvi je. opravljal razne dolžnosti v državni
kjer je predsednik izvršnega odbora, enako dolžnost pa opravlja tudi v območni vodni skupnosti Dolenjske. Tovariša Mihevca je za priznanje predlagal komite Z K.
JOŽF. TOMAŽIN z Mirne je prišel v trebanjsko občino 1960, v tem
Krvodajalci po poti bratstva
Krvodajalci trebanjske občine v pobratenem Ilijašu
Da je pobratinstvo nekaj več kot zgolj podpis listine ali izmenjava delegacije, je zgleden primer akcija občinske organizacije Rdečega križa v Trebnjem, kije 9. in 10. aprila popeljala v lani pobrateno občino Ilijaš pri Sarajevu 26 krvodajalcev. V avtobus osnovne šole Veliki
Rudi Krošl: „Pravo vzdušje bratstva in enotnosti."
Gaber so sedli nekateri izmed najbolj zaslužnih krvodajalcev trebanjske občine, med njimi rekorder občine Peter Šemrov z Mime, ki je dal kri že 44 krat.
Trebanjci so bili v Bosni deležni edinstvene gostoljubnosti in pozornosti. Predsednik občinskega odbora Rudi Krošl, le-ta je tudi vodil
„odpravo“ - ni našel pravih besed za opis toplega sprejema.
Posebnega sestanka se je udeležil tudi sekretar republiške skupščine Rdečega križa Bosne in Hercegovine. „Želja vseh je nadaljnje utrjevanje stikov,“ pravi Rudi Krošl. Po vsej gotovosti bo v jeseni pripotovala v trebanjsko občino skupina aktivistov Rdečega križa iz Ilijaša na proslavo krvodajalcev. V bodoče naj bi se med seboj pobratile ena od organizacij iz Ilijaša in katera izmed naših, predvsem kakšna izmed vaških, kjer nimamo industrije. Krvodajalstvo v Bosni še nima takšne širine kot pri nas. Večinoma dobivajo krvodajalce le med dijaki in delavci, ne pa med kmeti,“ ugotavlja predsed nik Krošl. Obisk krvodajalcev trebanjske občine je bilo zato tudi precejšnjega propagandnega pomena. Za izmenjavo izkušenj so ponesli s seboj tudi naše propagandno gradivo.
Občinski odbor Rdečega križa v Trebnjem se zavzema za to, da se podobno sodelovanje razširi še na ostali pobrateni občini Obrenovec in Veliko Gorico.
A. ŽELEZNIK
\
IZREDNA GOSTOLJUBNOST Krvodajalci trebanjske občine, ki so darovali kri v bratskem Ilijašu, ne bodo pozabili toplega sprejema in pozornosti, ki so je‘bili deležni med dvodnevnem bivanjem. S seboj so prinesli tudi spominsko darilo, delo rok tamkajšnjih livarjev.
Leta ga niso omajala
France Bukovec iz Trebnjega — devetdesetletnik
J
Franc Bukovec navkljub devetim križem vsak dan spremlja dogajanja po časopisu, ni to brez očal. Sam tudi redno zahaja v Pavlinovo gostilno na kosilo.
Je še edini živeči ustanovni član gasilskega društva Velika Loka. Za požarno obrambo se je zavzel kot trden kmet. Že v tistih časih je bil znan kot naprednjak in človek, ki misli s svojo glavo. Ko naj bi bil moral po navodilu novomeškega gla-
Stane Miklič
sedaj pa je predsednik družbenopolitičnega zbora. Predlagatelj, izvršni odbor občinske konference SZDL, še posebej podčrtuje njegove zasluge pri gospodarskem razvoju občine, reševanju kadrovskih vprašanj, utrjevanju delegatskega in skupščinskega sistema.
STANE MIKLIČ, kmet z Roj pri Trebelnem, je član ZK že od 1949. Je tudi udeleženec gradnje proge Samac-Sarajevo. Vedno je sredi družbenopolitične aktivnosti v krajevni skupnosti, med drugim je predsednik sveta KS Trebelno. Nedavnega kongresa slovenskih komunistov se je udeležil kot delegat. Za priznanja OF so ga predlagala vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini in krajevni skupnosti.
Franc Bukovec:	še	vedno
skrbno prebira časopise; ko jih zmanjka, seže po knjigah.
varja podpisati listo v podporo glavarju ljubih kandidatov, se je temu odločno uprl. Menda je tej volilni kuhinji pripisati, da so posledice segle vse do doma, kjer so izgubili občino. Poslej se je namreč reklo: Občina Velika Loka, sedež Šentlovrenc. Tega se Bukovec spominja, kot da bi bilo včeraj.
Sicer je bil tudi trden član Sokola. Po vojni je bil Bukovčev furmanski hlev znan daleč naokoli kot prizorišče ljudskih iger in plesov. Med drugim je bil Bukovec predsednik kmetijske delovne zadruge. Kakšno konspiracijo so imeli med vojno, najzgovorneje priča dejstvo, da sin ni vedel za očetovo dejavnost v OF, oče pa ne za sinovo, čeprav sta bila oba člana OF.
Še pri 84 letih je šilil kole za vinograd. Vinograd je bil sploh njegov konjiček. Nič kolikokrat jo je mahnil tja peš z Gomile. Posebnega recepta za to, kako doseči tako lepo starost, nima, bržkone pripomoreta k temu trdo delo in zmernost Kadar se sreča z upravnikom trebanjskega zdravstvenega doma dr. Jernejem Kranjcem, mu ta brez obotavljanja obeta stoletnico.
A. Z.
117
DOLENJSKI LIST
Velja šola, ki res nekaj da
Načrtno usmerjanje idejnopolitičnega in vsega družbenega izobraževanja medobčinskega študijskega središča v Brežicah — Sledita bo ocena učinkovitosti
Medobčinsko študijsko središče v Brežicah, ki neposredno organizira več oblik izobraževanja komunistov, ne dela izolirano, ampak se povezuje z občinskimi organizacijami ZK in delavskimi univerzami v regiji. Po tej poti želi doseči večjo učinkovitost in usklajenost idejnopolitičnega usposabljanja.
Izobraževanje naj bi izviralo iz enotnih programskih zasnov, prilagojenih potrebam organizatorjev in ravni slušateljev. Svet študijskega središča opravlja pri tem pomembno vlogo. Sodeluje pri načrtovanju seminarjev za kandidate pred sprejemom v Zvezo komunistov, seminarjev za novo sprejete člane in drugih oblik izobraževanja članstva.
Svet bo ocenjeval tudi delež delavskih univerz pri uresničevanju idejnopolitičnega usposabljanja in družbenega izobra-ževnanja idejnopolitičnega usposabljanja in družbenega izobraževanja v posavskih občinah. Poslej bo sodeloval prt razvijanju izobraževalnih oblik za
BOLJE KOT LANI
Letošnja spomladanska krvodajalska akcija v Brežicah je izpolnila pričakovanja organiza-toijev. V dneh 18. in 19. aprila se je odzvalo klicu Rdečega križa za odvzem krvi 513 prostovoljcev. Odklonili so jih 68. Lani je prišlo na odvzem 496 občanov, odklonili pa so jih več kot letos. Škoda le, da je veliko darovalcev prišlo v zdravstveni dom šele drugi dan, zato so dolgo čakali, preden so prišli na vrsto. To je vzbudilo med njimi nejevoljo, vendar ni šlo drugače. Normalno jih ekipa transfuzijskega zavoda sprejme po 250 na dan, tokrat pa jih je prišlo precej nad 300, kar si za prihodnjič velja zapomniti. Najpomembnejše je, da je akcija uspela in občinski odbor Rdečega križa se vsem darovalcem krvi iskreno zahvaljuje, prav tako pa tudi tistim, ki so s spodbudno besedo pripomogli k dobremu odzivu.
za čim širši krog delovnih ljudi. Ta organ bo analiziral tudi učinkovitost marksističnega izobraževanja v osnovnih organizacijah ZK.
Med pomembnejše naloge študijskega središča v Brežicah sodi nadalje usposabljanje aktiva predavateljev in zunanjih sodelavcev za razmah dela v seminarskih oblikah. Center bo razvijal študijsko enoto pri občinskih konferencah ZK, da bodo prevzele usmerjanje idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. Veliko se razen tega nadejajo od trajnega povezovanja s politično šolo v Kumrovcu. Začetni stiki so vzpostavljeni in obetajo uspeh, saj bodo v nekatere izobraževalne oblike tamkajšnje šole neposredno vključevali udeležence posameznih seminarjev iz Posavja.
Brežiško študijsko središče, ki ga vodi Miha Ffaler, tudi samo organizira več izobraževalnih oblik. Od februarja dalje teče trimesečni seminar iz teorije
NA VRSTI SO UTRDBE
Raziskovalna skupnost Slovenije in kulturna skupnost brežiške občine naj bi skupaj financirali raziskavo srednjeveških mestnih utrdb in nekdanjega pristanišča v Brežicah.
FESTIVAL BO
V	BREŽICAH
Filatelistična zveza Slovenije si je letos izbrala Brežice za prizorišče festivala filatelistične mladine Jugoslavije. Na to prireditev se brežiški filatelisti zavzeto pripravljajo, saj želijo, da bi se pokazali kot dobri gostitelji in organizatoiji.
n
k
V VINOGRADU. - Trta ne rodi brez gnojenja in na strminah, kot je tale na Cimiku, obvladajo zvrhane samokolnice gnoja le močni možje. Posnetek je iz Curhalekovega vinograda, kjer so imeli v soboto popoldne za to naporno delo precej pridnih rok. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
VITAMINSKA KRIZA - zadnje tedne sc tudi brežiškim potrošnikom ne godi bolje kot kupcem južnega sadja v drugih slovenskih mestih. Zaman povprašujejo po limonah in pomarančah, in to ravno v času, ko si ljudje s temi osvežujočimi sadeži preganjajo spomladansko utrujenost kot posledico pomanjkanja vitaminov. Tudi banan dolgo ni bilo.
DO KOD LETOS? Za investicije v zdravstvene objekte v Brežicah predvidevajo v tekočem letu 15,5 milijona dinarjev. Tu je všteta adaptacija ambulantnega kirurgičnega trakta in lekarniških prostorov v bolnišnici, izdelava glavnega projekta za nov operacijski in otroški oddelek ter gradnja druge faze zdravstvenega doma.
SPREMLJATI CENE - Skupščina prejšnjega sklica je želela, da bi oddelek za gospodarstvo poskrbel za
BREŽIŠKE VESTI
in prakse marksizma za neposredne proizvajalce, ki ga obiskujejo slušatelji iz vseh treh občin. Februarja se je pričela tudi dopisna šola marksizma, ki ima v vsaki občini po en oddelek s 25 udeleženci. Šola bo trajala do konca oktobra. Center pripravlja v jeseni še seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki naj bi ga takrat obiskovali direktorji tozdov in sekretarji osnovnih organizacij ZK.
J. T.
DELAVNA GODBA
Gasilska godba iz Kapel je lani 46-krat nastopila na proslavah, koncertih in ob drugih priložnostih. Velik uspeh je doživela na koncertu v Zagrebu. Tudi za letos ima v programu precej nastopov. Prvi koncert napovedujejo v Brežicah, nato nastop v Sevnici, Čateških Toplicah oziroma Mokricah. Kljub prizadevnosti pa se godbeniki ubadajo s finančnimi težavami. Ker niso videli drugega izhoda, so se obrnili na občinsko skupščino in si tako z njenim posredovanjem zagotovili najnujnejšo vsoto za nemoteno delo. Med gasilci pa niso delavni le godbeniki, vsi po vrsti se trudijo, da bi Kapele zaživele kot kulturno in družbenopolitično žarišče celotnega okoliša. Pri urejanju gasilskega doma in okolice so lani opravili nad tisoč prostovoljnih delovnih ur.
1 z	)ve želj a obstc	>j
Redki ostanejo doma		
točno in sprotno evidenco vseh cen v občinski pristojnosti ter zagotovil njihovo stalno spremljanje in takojšnje ukrepanje pri neupravičenem zviševanju. Ta sklep ni bil uresničen, je pa še vedno aktualen, saj so občani prav za cene izredno občutljivi.
GLUHI ZA DOGOVOR - Nekatere delovne organizacije v brežiški občini in drugod še vedno ne prispevajo svojega deleža za financiranje krajevnih skupnosti, v katerih živijo njihovi delavci. Gre za prispevek 1000 din na zaposlenega, ki je bil sprejet z družbenim dogovorom. Ta vsota po treh letih že tako ne ustreza več postavljeni vrednosti, če upoštevamo posledice inflacije. Toda še kljub temu nekateri kolektivi nimajo posluha za reševanje problemov krajevnih skupnosti, iz katerih so doma delavci. Bo res poUcben še dodaten dogovor, dogovor nad dogovorom?
Na Stojanskem vrhu so ljudje kljub vodovodu spet brez vode. Pa ne zaradi pomanjkanja; vode je dovolj, samo cevi so premajhne. Ko so si vaščani 1961. leta napeljevali vodovod, niso računali, da sc bo poraba tako hitro večala. Zato imajo vodo le niže ležeče hiše, tiste na visokem pa so brez nje.
„Vaščani bi rade velje prispevali po 3.000 dinarjev na gospodinjstvo, da bi dobila vodo vsaka hiša, “ zagotavlja Martin Pešec, ki je tam doma. „Tudi pri izkopu jarkov smo pripravljeni sodelovati, nadaljuje, „toda še vseeno bi potrebovali pomoč občine oziroma krajevne skupnosti. Na krajevnem uradu smo že oddali seznam podpisov, s katerimi se vaščani obvezujejo za svoj delež v denarju."
Prebivalce Stojanskega vrha pa tare tudi slaba cestna povezava. Vas je sedem kilometrov oddaljena od Cerkelj, od koder imajo šele avtobus. Tisti, ki hodijo na delo, najbolj občutijo posledice pomanjkanja prometnih zvez. Zato se mladi odseljujejo, ko končajo šolo.
Martin Pešec je eden tistih, ki bodo ostali doma. Toda tudi on je že premišljal, da bi odšel. Zdaj se trudi, da bi v vas čimprej dobili najnujnejše, vodo. Potem bo na vrsti cesta. Za silo si jo vaščani sami urejajo do vasi, naprej do Gadove peči pa je spet vsa razrvana. „Najgrši je odsek od Stojanskega vrha do Brvi, zlasti pozimi. Poldrugo leto nismo dobili za cesto niti samokolnice peska, po obljubah pa se ne da voziti," meni Pešec.
„Kam hodite na delo? “
„V Brežice. Zaposlen sem pri zasebniku in imam zjutraj še kar ugodno zvezo, ker začenjamo ob sedmih. Slabše je za tiste, ki morajo biti na delovnem mestu ob šestih. Veliko prezgodaj morajo z doma. Najteže pa je za popoldansko izmeno, ki za domov sploh nima prevoza niti do Cerkelj. Dokler ne bo urejena cesta Bušeča vas-Pirošica, pa SAP noče nič slišati o avtobusni progi."
Kljub vsemu vsi upajo, tudi mladi Pcšcc. V vasi je z njim vred šest fantov, eno neporočeno dekle in štiri šolarke od 5. do 8. razreda. Drugi so šli. Pet hiš od Stojanskega vrha do Gadov: peči je že praznih.
JOŽICA TEPPEV
TRAKTORJI SE MNOŽIJO
Še leta 1968 je bil traktor na kmetih redkost. V krški občini sojih takrat našteli komaj 34, pa še ti niso imeli potrebnih priključkov. Po tistem so se kmetje začeli hitreje opremljati s stroji. Tako imajo danes v občini že nad tisoč zasebnih traktorjev, 21 žitnih kombajnov, 2.500 motornih kosilnic, 370 samonakladal-nih prikolic, 12 žitnih sejalnic, 37 sodov za gnojevko, nad 20 trosilnikov za umetna gnojila, 2 kombajna za koruzo itd.
[IlltSCClC
U E BE
SKOK PRI ZAPOSLOVANJU
Leta 1973 je bilo v krški občini zaposlenih 6.434 delavcev, lani pa je njihovo število naraslo na 8.915. Zaposlenost se je povečala kar za 39 odstotkov, kar gotovo zmanjšuje odseljevanje. Med zaposlenimi je v krški občini 30 odstotkov žensk, pa še vedno povprašujejo po novih delovnih mestih za ženske roke. Za Krško je namreč značilno, da prevladuje industrija, ki pretežno zaposluje moške.
NAD 100 KILOMETROV CEST
Vrednost dela na cestah na območju občine Krško v zadnjih štirih letih ocenjujejo na 38,4 milijona dinarjev. Za ta denar so asfaltirali in modernizirali 108,3 kilometra regionalnih in občinskih cest in 5,5 kilometra mestnih ulic. Tudi občani so prispevali po svojih močeh. Njihov delež je velik, saj predstavlja nekaj več kot 5 milijonov dinarjev, prispevek v delu in drugih oblikah pa je ovrednoten na 6,5 milijona dinarjev.
LABOD SE ŠIRI — Tovarna perila Labod — tozd Libna Krško je dobila 2500 kvadratnih metrov novih skladiščnih in proizvodnih prostorov. Kolektivu omogočajo boljše delovne pogoje, specializacijo proizvodnje in izpopolnjeno organizacijo dela. Novi objekt so slovesno izročili namenu 26. aprila in tako počastili praznik Osvobodilne fronte in prvi maj. (Foto: Jožica Teppey)
Jablane solidarnosti
Pomoč vaščanom Stanovišča pri ozelenjevanju domov
ZAPORA. - Odkar je cesta skozi Staro vas zaprta, se je raz dalja med Brežicami in Krškim za štiri kilometre podaljšala. To samo po sebi nič ne pomeni, če ne bi bilo treba čez progo, kajti vozniki so se že odvadili čakati pred zapornicami. Obvoz je seveda samo začasen, dokler cesta skozi naselje ne bo modernizirana. (Foto: J. Teppey)
Skupina, ki smo jo sestavljali člani hortikulturnega in turističnega društva ter mladinci s tehniške srednje šole v Krškem je predzadnjo soboto poravnala lanski dolg obeh društev do potresnega območja. V vasi Sta-novišče pri Breginju je posadilo 135 mladih jablan.
Zveza hortikulturnih organizacij je namreč pred letom dni zasnovala široko prostovoljno delovno akcijo za hortikulturno ureditev novega Breginja, ki je zrasel na potresnih ruševinah. Vanjo ~so se vključili strokovnjaki, društva, mladinske brigade, taborniki in celo Gorani iz bratskih republik. Opravili so veliko delo pri ozelenjevanju skalnatega sveta in zasajanju javnih površin ter zasebnih vrtov v sadnim in okrasnim drevjem, z grmovnicami in cvetjem.
Krčani lani zaradi tekmovanja za najlepše urejen kraj in pa zaradi priprav na proslavo 500-letnice mesta nismo utegnili sodelovati, čeprav smo se prijavili. Besedo pa smo le držali in prebivalci Stanovišča so se tam v daljnem Krškem spomnili nanje. S skupnimi močmi smo posadili kakovostne sorte jabla-novih sadik na odporni podlagi. Z napotki sta nam pomagala dr. Dušan Modic, profesor na agronomski fakulteti in strokovnjak za sadjarstvo, ter podpredsed-
Mesto bo kot cvetoč vrt
Dvajset let dela turističnega društva v Krškem
*	)e
bilo ustanovljeno 1958, kmalu po tem, ko je mesto dobilo prvi hotel. Že takoj na začetku je društvo osredotočilo svoje delo na urejanje kraja. Ker za večje posege ni imelo denarja, se je lotilo naloge tako, da je spodbujalo prizadevanja prebivalstva za lepšanje okolja.
Člani društva so iskali take oblike dela, da so dobili denar za urejevalne akcije. Med drugim so izdajali Pustne novice in vsako leto prirejali tombolo. Iz tako ustvarjenih sredstev so financirali gradnjo ribnika na Resi, ki mu zdaj manjka samo šc hortikulturna ureditev. Društvo seje več let nazaj povezovalo s hortikulturnim društvom in ta povezanost je rodila lepe sadove. Krško je bilo lani ob 500-lctniei mestnih pravic proglašeno za najlepše urejen kraj v Sloveniji, čeravno seje v mestu istočasno odvijala izredno živahna investicijska dejavnost. To priznanje je obe društvi spodbudilo k nadaljnjim akcijam, da bi mesto postalo en sam cvetoč vrt. Veliko dela ju še čaka, zlasti ob glavnih prometnicah.
Med društvenimi dejavnostmi pa ne smemo pozabiti na redno izdajanje žepnega ..Informatorja", ki je postal občanom nepogrešljiv spremljevalec. Društvo priredi vsako leto tudi nekaj izletov, jeseni in pozimi pa organizira obisk dramskih in opernih predstav v Zagrebu. Do zdaj je z lastnimi sredstvi založilo 30 tisoč razglednic in ob pomoči drugih izdalo pet prospektov v skupni nakladi 1 50 tisoč izvodov. Vsa leta je podpirala tudi krški radioklub. Letos bo ves razpoložljivi denar vložilo
v dokončno ureditev ribnika. Razen tega bo postavilo informativne table ob mestnili vpadnicah, za kar je že nekaj let zapovrstjo zmanjkalo denarja. Jubilejno leto bo delavno kot vsa leta nazaj in člani smo ponosni, da se dejavnost širi, čeravno jo ponekod ovira mačehovski odnos do najbolj zavzetih društevih delavcev.
M. P.
nik hortikulturnih organizacij Slovenije Tone Zupančič, ki sta isti dan obiskala Breginjski kot
Vas Stanovišče je med vojn° izgubila skoraj vse moške. Veliko jih je padlo, druge pa s° Nemci postrelili kot talce. Lan-ski potres je vas porušil do tal Prebivalci so si z družbeno pomočjo zgradili novo naselje nekaj sto metrov niže od stare-ga. Na kamnitem pobočju je zraslo 22 hiš. Dobili so tudi novo asfaltirano cesto in sanio okolje je ostalo neurejeno. P° moč Krčanov je bila zelo dobrodošla, saj je večina mladih odšla za zaslužkom, da bi si laž« opremili domove in odplačevali posojila.
Ob odhodu so nas prijazni domačini povabili, naj jih spe* obiščemo, mi pa smo sklenili« da jim bomo pomagali pri ureditvi predhišnih vrtov.
TONE ZALOKAR
NOVE ŠTUDIJE
Agrokombinat Krško sc je odlo^ za financiranje študije o namakanj11 nasadov, študije za farmo bekon0v in ureditev klavnice. V kratkem b0-do dokončali tudi servisne delavnih za kmetijske, stroje ter obnovili hle' ve v Žadovinku. V Stari vasi in Za' dovinku bodo postavili montaži lope, razen tega pa načrtujejo mol)' tažno halo za potrebe vinske klet*-Letos bodo kupili še avtomatsk0 polnilnico za vino in več strojev 29 obdelovanje zemlje,
ČISTILNE NAPRAVE POSTOPOMA
Tovarna celuloze in papirja ,,DJU ro Salaj" v Krškem bo do leta investirala 365 milijonov dinarjev izgradnjo čistilnih naprav, da bi Prc prečila pretirano onesnaževanje ka in savske vode. Letos namenja 2 zmanjšanje onesnaževanja okolj 173 milijonov dinarjev, Postoponia bodo torej Krčani le dosegli, da b0-sta reka Sava m zrak manj umazana’ za to pa bo moral kolektiv Celul°zt odšteti veliko vsoto denarja.
KRŠKE NOVICE
SEDAJ „FINIŠ“ - Gradnje krške cestne obvoznice sc te dni hitro bliža uspešnemu koncu. Minuli teden so njene prve metre, pri vstopu v severni del mesta, že prekrili z asfaltom. Po vsej verjetnosti bo delo hitro napredovalo.
JUGOSLOVANSKI GOSTJE Mala sejna dvorana krškega delavskega doma je minuli teden imela v gosteh predstavnike sidnikata jugoslovanske industrije papirja in celuloze. Zbrali so sc na enodnevnem posvetu, na katerem so v referatih in razpravi v glavnem obravnavali dohodkovne odnose in delovno storilnost, govorili pa so tudi o usklajevanju razvojnih programov te naše industrijske panoge.
VEČJA PODPORA - Ker so v okviru občinske počitniške skupno-
sti za to poletje napovedali neko zvišane cene dnevnega penziona, sindikati v tovarni celuloze in j. ja predlagali različno višino poCJ. |,j
skega regresa. Vsi zaposleni dobili enotno vsoto, tisti pa, k*. ptj do poletje preživeli v Materaoj 'v. Poreču, naj bi bili deležni še
nega doplačila" usklajenega z osebnih dohodkov.
i?ve-
GORE VABIJO - Kot smo deli iz „Bohorskega planinskeg 0 locevalca", ki so ga te dni P°n.i(Cga izdali prizadevni člani s^ov Planinskega društva, bodo za mlade in druge ljubitelje go* popravili kar petnajst izletov. nji*1 meni vsak mesec dve turi, P0,® nc-pa vključuje njihov prograrn . v kaj drugih akcij, tako: sodelo planinskih taborih, usPosanaprcj-mentorjev in vodičev in tako n
18E
0LENJSKI UST
St. 17 (1498) ★ - 27. qp»lcL
BOLJŠE DELOVNE RAZMERE — Z gradnjo dodatnih prostorov tozda Lisce v Krmelju (v teku je todi gradnja na Senovem) bo v glavnem zaokrožena velikost zunanjih tozdov. V akciji za boljše delovne razmere naj bi krmeljski tozd pomenil vzor urejenosti. Na sliki: gradbena jama.
Tovarna združuje vso dolino
Krmeljski tozd Lisce gradi dodatne prostore — Skrb za boljše delovne razmere
V Krmelju, drugem največjem kraju občine, spet poteka vrvež 03 večjem gradbišču — tokrat za proizvodnimi prostori tozda Lis-f6- Predvidena naložba 20 milijonov dinarjev naj bi bila nared do Konca letošnjega oktobra.
Uspehi krmeljskih konfekcio-j^rk so vseskozi pri vrhu med t°zdi Lisce. Vse skupaj je lep dokaz, da ob primerni organizaciji dela in dobrem proizvo-
dnem
programu lahko lepo
uspeva kolektiv tudi v tem delu občine. Direktor Janez Valant j® posebej poudaija skrb za boljše delovne razmere konfek-c>onaijev za humanizacijo delo-^ih razmer. Sedanji proizvodni Prostori so bili sicer neprimer-jjlva pridobitev ^lede na začet-
v nekdanji graščini, vseeno Pa so posebno v vročih poletnih dneh zaposleni pogrešali klimatske naprave. Te bodo sedaj ''gradili. Oviralo jih je pomanjkanje raznih pomožnih prostorov. Sedaj je predviden večna--menski prostor, skladišče, bolje bo mogoče urediti družbeno prehrano.
Na leto dobijo v tovarno tudi po 20 prošenj za zaposlitev. Sprejeti program predvideva, da
inn , ™eljski Lisci 'melo kruh
jUU hudi: sedaj jih zaposlujejo
185. Lepe možnosti za zaslužek tako rekoč doma bo imelo torej še lepo število žensk iz vseh treh krajevnih skupnosti. Tako bodo zadržali tudi ustrezno sestavo zaposlenih, saj omogoča npr. Metalna zaposlitev predvsem moškim.
ALFRED ŽELEZNIK
PO STARI TRASI
Občinski izvršni svet je na svoji prvi seji tehtal razne možnosti za posodobitev cr.ste Sevnica — Blanca. Številni železniški prehodi so precejšnja ovira, prestavitev pa bi modernizacijo te ceste podražila po ocenah cestnega podjetja na najmanj 30 milijonov dinarjev. Tolikšnega denarja seveda ni kje vzeti. Člani izvršnega sveta bodo zato predložili občinski skupščini, naj bi modernizirali cesto po obstoječi trasi. Za to naj bi namenili presežke od zbranega posojila za ceste, podarjene obveznice občanov KS Sevnica in Blanca ter denar, zbran s samoprispevkom na območju KS Blanca. Denarja sicer ne bo veliko, po splošnem mnenju pa bi na ta način Blan-
DOGOVOR — Minuli teden je občinski odbor Rdečega c j*3 v Sevnici pred bližnjimi akcijami ob tednu Rdečega križa skli-. Posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij in aktivov v« , varnah. Razveseljivo je, da premorejo že devet takih aktivov, v erih so v glavnem dejavni mlajši ljudje. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
miadRES NA LEDINI - Prizadevna ptire'*11^3 organizacij3 na Ledini ki(Ja na predvečer prvega maja ni^nj® s plesom. Prireditev zače-*°i se 26 °k *	* *30 stcmni-
Vc'lik kre 3 ne sme* manj*cat' ,u<**
Sarini1 ZA RUDO - Razvaline fe ifCa Rudo ob poti na Lisco, ta-
k. Ot SO. nnč nisn knristilft ničft-
. pač niso koristile niče-Ojjj- ‘uQi loška krajevna skupnost v desetih letih ni mogla tam
je L.| ^ gostinskega objekta, čeprav tih i Za t° prvotno določen rok pe-drat ■ Sedaj bi stavbišče z 859 kva-0bj”In,‘ metri rad kupil zdomec. pQm^ski izvršni svet ni imel pri-je .“k prodaji te parcele. Ruševine ni J*eba odstraniti. Cena za kvadrat-neter stavbišča je 30,00 dinarjev.
Sp^P^ENITA UREDITEV - Ob VeRa anju delovnega programa no-bii 'Vršnega sveta do konca leta je tj, ®ovor tudi o ureditvi starega dQi„ jedra v Sevnici. Zadeva je je g0r°čnejšega značaja. Predviden sko 8°vor z Zavodom za spomeni-eVidvarstvo, da bi lahko temeljito te ^otirali vse, kar je vredno zašči-* Celovita ureditev bo terjala sode-
lovanje več služb. Zadeva ni zatonila v pozabo po enem izmed dokaj burnih zborov občanov tega dela mesta.
SLAB ZGLED - Pred časom je podjetje za odkup odpadnega materiala pri tako imenovani boštanjski graščini ogradilo prostor za zbiranje kovinskih odpadkov. Potrgana ograja in nasploh zanemarjeno odlagališče opozarja, da zanj, kot vse kaže, ni skrbnika. Pred nedavnim je celo sevniško Komunalno stanovanjsko podjetje kar ob cesto zmetalo odslužene štedilnike, pralne stroje in podobno navlako. Nespodbuden način razkazovanja standarda ob magistralni cesti, (na sliki)!
M:vniši:i m«
co lahko povezali po asfaltu s Sevnico že prihodnje leto.
VENDARLE NAPREDEK
Delavci Slovenija ceste zadovoljivo napredujejo pri modernizaciji ceste od Mokronoga proti Sevnici. Za prvi odsek je predviden pretežno še lanski denar, dobrih 19 milijonov dinarjev. Predvidenih 15 milijonov za letos naj bi zadoščalo, da bi lahko prišli precej dlje od Tržišča. Tako vse kaže, da ne bo posodobljenih le nekaj manj kot štiri kilometre ceste. Dogovaijajo se, da bodo asfaltirali tudi krake, ki povezujejo s to pomembno cesto kraja Pijavice in Tržišče. V okviru krajevnih skupnosti bo modernizirana tudi cesta od Krmelja do križišča pod Tržiščem.
RAZUMEVANJE ZA OKOLICO
Tozd knneljske Lisce je prvo leto namenil 600.000 dinarjev premostitvenega posojila krajevni skupnosti Šentjanž, zatem Tržišču, letos pa tudi samemu Krmelju, vse za modernizacijo cest.
Deset priznanj
V torek so bUa v Sevnici na proslavi praznika Osvobodilne fronte podeljena letošnja priznanja Osvobodilne fronte in srebrni sindikalni znaki. Priznanja OF je prejelo osem posameznikov, med društvi pa sevniško gasilsko društvo in DPM iz Šentjanža.
Ludvik Drobnič iz Skrov-nika je prejel priznanje OF za družbenopolitično delo v KS Tržišče, predvsem v krajevni konferenci SZDL, Zvezi borcev in Rdečem križu. Jože Kovačič z Bučke je že vrsto let predsednik sveta krajevne skupnosti. Pomemben je njegov delež pri gradnji vodovoda, prizadeven je tudi pri gasilcih. Leopold Krnc je delaven aktivist v KS Primož in pobudnik pri gradnji številnih cest. Ana Lazar iz Osredka pri Šentjanžu je kljub osmim križem še vedno sredi dogajanja. Je znana aktivistka iz časov NOB, kjer je mnogo prispevala za delo AFŽ, brez nje tudi ni mogel Rdeči križ. - Zaslužen za delo osnovne organizacije Rdečega križa je tudi nagrajenec iz Dolenjega Boštanja Alojz Lisec. Martin Mlakar iz Studenca je že drugo mandatno dobo izvoljen v samoupravne interesne skupnosti. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev prosvetnega društva na Studencu. — Jože Mam z Blance je dejaven doma in v Brestanici, kjer je predsednik pevskega zbora. Sevniško občino zastopa kot dele-
fit v svetu posavskih občin, tefka Vrtačnik je dolgoletna predsednica krajevne konference SZDL v Zabu-kovju. Bila je pobudnica vrste delovnih akcij na cestah v krajevni skupnosti, nepogrešljiva je tudi v izrecno delavnem aktivu žena.
Nova tovarna - motor razvoja
Cateški Elektromaterial bi po novem zaposloval 150 delavcev — Kruh tudi za Litijane V starih prostorih Mercatorjeva trgovina? — Onesnaževanja ne bo
Lendavska seja sklada skupnih rezerv Slovenije je prižgala zeleno luč tudi graditvi nove tovarne Elme—tozda Elektromaterial na Čatežu. Tovarna v Lendavi je finalist čateških polproizvodov za elektromaterial in male gospodinjske stroje.
Proizvodni prostori na Čatežu so zgrajeni pretežno na novo, so pa stisnjeni ob nekdanjem domu in zato brez možnosti za nadaljnjo širitev. Zajetna mapa idejnih načrtov nakazuje 44 krat 45 metrov veliko novo glavno proizvodno dvorano, objekt s pomožnimi prostori in drugimi površinami bo pokril 2.710 kvadratnih metrov. Naložba naj bi po zadnjih podatkih stala 32 milijonov dinarjev.
SREČNO ROKO!
Med vrsto izvoljenih organov in skupin delegatov na prvem zasedanju občinske skupščine Trebnje, v sredo, 12. aprila, so izvolili tudi delegate, zadolžene za sklepanje zakonskih zvez. To dolžnost so delegati zaupali predsedniku Tonetu Ž-bertu, podpredsednici Ivanki Pavlin, Štefanu Kaminu in Vladimiru Silvestru.
Franc Starič: „Težko je dobiti ljudi za delo na cesti. Krajevna skupnost je prešibka, da bi nam lahko bolj pomagala.
KS je prešibka
Hrastno: premalo rok
Okrog znamenite cerkvice Sv. duha na Vihru ni več nobene hiše, pa tudi na samem Hrastncm je že precej opuščenih domačij. Zato pravzaprav ni nič nenavadnega, da manjka rok za boljše vzdrževanje ceste za povezavo s Šentrupertom in svetom. „V te ceste smo vgradili že dosti ur dela, samo Hrastno na leto prav gotovo vsaj po 200,“ pravi Franc Starič s Hrastncga. „Pravzaprav bi bilo dovolj dela za cestarja. Prav težko je dobiti ljudi. Zgledno gre s sosedom Gorencem ali še Slapšakom," pohvali pridne in pograja druge. „Kra-jevna skupnost Šentrupert pomaga kolikor more, omogoči nam nakladalca in prevoz. Bolj prizadevnega predsednika krajevne skupnosti od Zgonca še nismo imeli," poreče in prav boji se, kako bo, če le-ta ne bi to postal tudi v tretje.
Na Hrastnem so svoje čase kopali celo železno rudo, domačini vedo povedati, da so jo z vozmi vozili na Dvor, čeprav ni bilo niti pravih cest. Še profesor Steklasa si v svoji zgodovini šentruperške fare ne more kaj, da ne bi zapisal veselja nad železnico od Trebnjega do Šentjanža, češ, da se bo tako le lahko razvila kakšna obrtnija. Ljudje so pričeli obnavljati vinograde, tudi od živinoreje si obetajo kaj več.
A. 1.
Trenutno naglo zbirajo dokumentacijo. Montažni objekti bodo menda že letos pod streho. Zdaj dela v čateškem tozdu Elektromateriala v dveh izmenah 80 delavcev, po dograditvi pa jih bo 150. Po mnenju Franca Anžlovarja, predsednika krajevne konference SZDL, ki dobro pozna ponudbo delovne sile, doma ne bo več moč najti dovolj delavcev. Ozreti se bo treba v sosednjo litijsko občino, predvsem v Gabrovko. Tovarna
KONJEREJA SE POBIRA -Franc Starič iz Hrastnega ima po očetu veselje do konj. S tritedenskim žrebičkom se deček dobro razume. Na prenekateri domačiji so že spoznali, da takšna konjereja ni slab dohodek.
bo tako še bolj kot doslej motor razvoja tega območja.
Stari tovarniški prostori ne bodo ostali neizkoriščeni, zanje se zanima Mercator, ki bi tako lahko rešil vprašanje ustrezne trgovine na Čatežu. Še novica za ljubitelje neokrnjenega okolja: galvanizacije, pri kateri je veliko opravka s kislinami, žago,tovo ne bodo gradili.
A. ŽELEZNIK
KRŽAN DIREKTOR DANE
Po sklepu delavskega sveta mirenske Dane je bil imenovan za direktoija delovne organizacije Slavko Kržan, donedavni predsednik občinske skupščine.
TUJI PARTNERJI ZADOVOLJNI
V trebanjskem tozdu novomeškega Laboda so pred nedavnim izročili tujemu kupcu 2.000 oblek. Le-ta je bil s kakovostjo izdelkov izredno zadovoljen. Trebanjskim delavcem so ponudili še en lep posel za-hodnonemškega partnerja, ki je bil pred tem obšel vso Jugoslavijo.
POSVET VODIJ DELEGACIJ
V jeseni se nameravajo v trebanjski občini lotiti temeljitejšega usposabljanja delegatov novih skupščin. Predvidoma že maja pa nameravajo izvesti najnujnejše usposabljanje za vodje delegacij v zborih občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Dobili naj bi najosnovnejše napotke, predvsem naj bi se sezanili z odgovornostmi in pravicami delegatov.
Z RAMO OB RAMI — Če takole kot pri Gorenčevih na Hrastnem poprimejo sinovi in svaki, se nekaj naredi. Pri prenekateri hiši ni take sloge, pa čeprav je za delo dovolj rok. (Foto: Železnik)
IZ KRAJA V KRAJ
CRNA OVCA - V novem delu Mokronoga so vsi z razumevanjem podpisali soglasje, da dovoljujejo prekop vrtov in drugih zemljišč za novo kanalizacijo, razen - ene izjeme.
ŠE VEČJE LUKNJE - Trebanjska glavna ulica je že znana po nič kaj gladkem asfaltu.
Krpanje lukenj ifovo delo. No,
ZARES GRE — Pogostokrat še pravi cestarji kaj dosti ne označijo obvoza zaradi del ali druge sile. V Šentrupertu je zadnje dni aprila pred krajevnim praznikom tudi to odraz prizadevnosti. Prizadeti krajani s hribov vseeno niso bili veseli daljših obvoznic.
je postalo pravo Sizifovo pa cesta proti Pristavi, kot vse kaže, ni deležna niti tega!
BOLJ SVEČANI - V tozdu Temenica v Trebnjem šivajo nove uni-
forme trebanjskemu pihalnemu orkestru. Starim se kljub negi poznajo številni nastopi. Zdaj bodo godbeniki' imeli dvoje oblek: običajne modre, za toplejše dni pa posebne hlače s telovnikom.
NE GRE IN NE GRE - Prav bi bilo, da bi tiste, ki sc najavijo v skupini, ko že vsi skupaj zgubljajo delovni čas, tudi čimprej vzeli na VTSto. Tako so mislili tudi pri Labodu, ko so v trebanjski zdravstveni dom poslali na pregled 15 delavk. Vseeno so čakale vse dopoldne.
TREBANJSKE NOVICE
! 1? (1498) - 27. aprila l‘J78
Ceneje za večjo strokovnost
Knjigovodski center opravlja posle za 25 raznih organizacij v občini zaključnih računih — Zaposlene samo ženske
Največ dela ob
Začetki knjigovodskega centra v Črnomlju segajo v leto 1956. Ustanovljen je bil z namenom, da bi za manjše delovne in druge organizacije v občini opravljal knjigovodske posle in jih tako razbremenil tega dela.
„Nekaj let je center bolj životaril/1 je povedala sedanja direktorica knjigovodskega centra Zinka Jelenič, ki je tu zaposlena že trinajsto leto. Prva leta je bilo težko prepričati te manjše organizacije, da je tak center koristen in potreben, da so njegove usluge poceni in bolj strokovne, kot če ta dela opravlja vsaka organizacija zase in po navadi niti z ne najbolje strokovno usposobljenimi ljudmi.
„ Razvoj centra se je pravzaprav začel pred kakimi osmimi
ŠTAFETA V ČRNOMLJU
Zvezna štafeta s pozdravi tovarišu Titu za 86. rojstni dan bo prispela v črnomaljsko občino v soboto, 6. maja. Črnomaljski mladinci jo bodo prevzeli v Črmošnji-cah, od koder bo pot nadaljevala skozi Semič do Črnomlja, kjer se bo ob 14. uri pred domom kulture začela osrednja prireditev. Vse lokalne štafete se bodo pridružile zvezni v Semiču in Črnomlju. Štafeta se bo v Črnomlju zadržala do 15.10, nato pa bo nadaljevala pot proti Gradcu, kjer jo bodo predali metliškim mladincem.
leti,“ se spominja Jeleničeva. Leta 1965 so tri zaposlene v knjigovodskem centru opravljale strokovne posle za pet organizacij. Danes je v centru zaposlenih deset žensk, ki opravljajo vse knjigovodske in druge finančne posle, vključujoč obračun osebnih dohodkov, za 25 organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. „Naš center opravlja posle za manjše delovne organizacije v občini, za SIS, društva, krajevne, skupnosti, za tri osemletke vzgojnovarstveni zavod Oton Župančič in za tri samostojne obrtnike. Poleg tega vsem zasebnim obrtnikom v občini obračuvamo prispevke za samoupravne interesne skupnosti.
Pred štirimi leti smo posodobili naše poslovanje ko smo kupili nove stroje, vendar s tem še nismo zadovoljni in bi se letos radi še bolj mehanizirali," pravi direktorica. „Gotovo je delo, ki ga opravljamo za te organizacije, cenejše kot če bi vsaka morala za knjigovodsko poslovanje zaposliti vsaj enega delavca. Poleg tega je pri nas delo specializirano. Veliko je seveda odvisno od splošne orga-
nizacije dela in vsakdanjega razporeda," nadaljuje Jeleničeva.
Kljub dobri organizaciji in mehanizaciji je zlasti ob konicah — to je predvsem izdelava zaključnih računov — dela toliko, da ga komaj zmorejo. V vseh organizacijah, za katere knjigovodski center opravlja usluge, je zaposlenih okoli 170 delavcev, bruto promet teh or-ganizcij pa znaša kakih 75 milijonov dinarjev na leto.
O kakovosti dela knjigovodskega centra precej pove tudi dejstvo, da se je v zadnjih trinajstih letih samo ena organizacija odpovedala uslugam centra, pa še ta je čez leto dni prišla nazaj.
A. B.
900 ODVZEMOV KRVI
Črnomaljski krvodajalci so se vedno doslej v velikem številu odzvali vsem pozivom za krvodajalske akcije tako v občini kot zunaj nje. Zlasti številni so krvodajalci iz vrst neposrednih proizvajalcev, kar priča, da imajo delavci zelo razvit občutek sodlidarnosti in humanosti. Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa načrtuje, da se bo letos krvodajalske akcije, ki bo v črnomaljski občini 30. in 31. maja ter 1. junija, udeležilo okoli 700 občanov; oktobra, novembra in decembra pa bo v novomeški bolnišnici dalo kri kakih 200 krvodajalcev.
V Gribljah po asfaltu?
KRESOVANJE NA MIRNI GORI
Črnomaljski mladinci že več let v počastitev 1. maja pripravijo pohod na Mimo goro. Letos je zborno mesto pohodnikov v nedeljo, 30. aprila, ob 9. uri pred gimnazijo. Okoli 14. ure bodo prišli na Mimo goro, kjer jih bo čakalo kosilo; po kosilu bodo mladinci začeli pripravljati velik kres, ki ga bodo prižgali zvečer in ob njem izvedli kulturni program. Povratek z avtobusom je načrtovan za 22. uro s Planine.
Vaščani Gribelj so sklenili, da bodo dva kilometra in pol vaških poti popravili, razširili, opravili vsa zemeljska dela, skratka pripravili za asfaltiranje. Do sedaj so opravili že več kot tisoč delovnih ur in nasuli okoli 1.700 kubikov gramoza. Samo material jih je stal 200.000 dinarjev, kakih 140 tisočakov pa je vredno njihovo delo.
V lanskem letu so asfaltirali 600 metrov vaških poti, letos pa bi radi dobili asfaltno prevleko še na ostalem delu, tako da bi bile Griblje popolnoma asfaltirane. Za stroške del
V' '• A.
so izglasovali samoprispevek: vsako gospodinjstvo je prispevalo od tri tisoč do petnajst tisoč dinarjev, vaščani pa so se obvezali, da bodo tudi vsa dela do asfaltiranja opravili sami, asfalt pa naj bi dala občina.
Čeprav je v občinskem programu javnih del za Griblje predvideno samo 368 metrov asfalta, vaščani upajo, da bodo lahko našli skupen jezik, saj so poleg denarja in dela za pripravo poti za asfaltiranje pripravljeni prispevati še 100 tisočakov za asfalt. Položitev asfalta na 2,5 km vaških poti v širini tri metre in pol bi stala 620.000 dinajjev, vendar bi stroške znižali za 100.000 dinarjev tako, da bi bila stranska pot široka le tri metre; sto tisoč din bi prispe vali sami, občina pa naj bi dala 420 tisočakov.
Povedati je treba, da so denar prispevali tudi nekateri Gribeljci, ki sicer ne živijo več v domači vasi, in to tudi po pet tisoč dinarjev. Asfalt bi za Griblje res veliko pomenil, saj se vsak dan vozi na delo v Metliko in Črnomelj 105 vaščanov. Še posebej neprijetno je v vasi takrat, kadar dež razmoči poti, in ob suši, ko je kraj poln prahu, ki se dviga z vaških poti.
PRIZNANJA
OSVOBODILNE
FRONTE
Na seji občinske konference SZDL Metlika — bila je 25. aprila - so poleg drugega obravnavali predlog žirije za podelitev letošnjih priznanj Osvobodilne fronte.
Ta visoka priznanja bodo dobili: Albina Tošeska iz Metlike, Franc Slobodnik starejši iz Slamne vasi, Jože Plesec iz Železnikov, Alojz Petrič z Radoviče in Daištvo upokojencev Metlika.
U ;	!	,	i
W- -	-...j
m < / v- j	1
\ ■ m
rt (
S SVOJIM DELOM IN DENARJEM - Vaščani Prilozja so se odločili, da bodo 1.800 m dolgo zelo slabo vaško pot popravili in u*e' dili za asfaltiranje. Sedem vaščanov je zbralo 100 tisočakov, p1*1' tako bodo vaščani sami opravili vsa zemeljska dela. (Foto: J. Kap*1' šin)
Združenje za razvoj obrti
Metliško združenje obrtnikov si prizadeva za tesnejšo povezavo industrije in zasebne obrti — Delegatski sistem odprl nove možnosti — Boljši stiki z občino
Gotovo je treba na to zadevo gledati tudi s tega vidika, eno delovno mesto v industrij danes stane okoli dva milij0® dinarjev, če pa obrtnik odpre delovno mesto, je s tem Porni' gal družbi. Tega se zavedajo di banke, predvsem Ljubljans^ banka, ki nudi zelo ugodne k*e' ditne pogoje.	.
„Odkar deluje naše z®'” ženje, so stiki z občino vel* boljšL O vsem se sedaj lažje P0-govorimo. Občina sicer posp6-šuje razvoj obrti, vendar ne ft0" re veliko narediti, ker tekstih industrija ne potrebuje te sne r. ga povezovanja z obrtjo. Met* ški obrtniki krijejo okoli en tretjino občinskega proračun^ letos pa bo verjetno ta delež večji," pravi Šturm.	,
Metliško združenje ima ve načrtov, tako namerava ustafl . viti knjigovodski servis in uves pravno pomoč za člane. to bomo lahko izpeljali, ko bo Komet preselil v nove Pr^ store, mi pa bomo dobili pr stor v obrtnem domu.“	„
A. P’
trm*
Pred devetdesetimi leti so v Metliki ustanovili obrtniško zadrugo. Metliški obrtniki so se združili zato, da bi se skupaj lažje upirali prodoru razvijajoče se industrije, kije grozila, da bo drobne obrtnike spravila ob kruh. V začetku stoletja, leta 1902, so si zgradili obrtni dom, v katerem ima danes poslovne prostore Komet. Pred tremi leti so v metliški občini ustanovili združenje obrtnikov, katerega namen pa ni upor proti industriji, marveč med drugimi tudi povezovanje in sodelovanje obrti in industrije.
„Vseh skupaj je v naši občini 204 zasebnih obrtnikov, od tega je več kot polovica avtoprevoznikov, v naše združenje pa je vključenih 110 obrtnikov,“ je povedal predsednik zdmženjs obrtnikov inž. Otmar Šturm.
Pred leti družbena klima ni bila najbolj naklonjena razvoju zasebne obrti, potem pa so se stvari spremenile. „Vse skupaj se je pravzaprav začelo z delegatskim sistemom, ko je tudi obrtnik na skupščini občine lahko spregovoril v imenu obrtnikov, prikazal težave, s katerimi se ubadajo. Koprska banka je prva omogočila zasebnim obrtnikom, da so lahko najemali ugodne kredite. Prej zasebni obrtnik ni mogel dobiti posojila, investirati pa je moral, če se je hotel razvijati in iti v korak s časom.“
Razvoj obrtništva je začela podpirati tudi Gospodarska zbornica Slovenije in tako so po vsej Sloveniji začeli ustanavljati združenja obrtnikov, ki so povezana v zvezo združenj obrtnikov Slovenije.
„V vseh teh letih se je nabralo veliko problemov, tako da so dnevni redi na naših sestankih zelo natrpani in vsega ne moremo sproti obdelati. V glavnem čutimo, da je v dolenjski regiji premalo povezovanja med industrijo in obrtniki. Nesmotrno je, da v novih industrijskih halah podjetja opravljajo obrtniška Hela, ko bi te prostore lahko pa-
metneje izkoristila, taka dela pa prepustila zasebnikom. Velik napredek na tem področju je novomeška zadruga Hrast, ki pozna potrebe gospodarstva in povezuje industrijo in obrt. Danes posamezni obrtnik ne more nastopati sam, ampak mora biti to povezovanje organizirano," je razlagal Šturm.
Vedno večji vpliv mladih
Mladi so si z zavzetim delom na vseh področjih pridobil' zaupanje — Kultura, šport, izobraževanje
CEPLJENJE PSOV — V sredo prejšnji teden so pri veterinarski postaji v Črnomlju cepili pse proti steklini. Lastniki so se najbolj pritoževali čez visoko ceno za cepljenje, saj le-ta znaša že 150 dinarjev.
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZAGORELI BODO KRESOVI -Mladi po vsej občini se že pripravljajo na počastitev 1. maja. Tako kot prejšnja leta so se osnovne organizacije ZSMS vključile v akcijo ,,tisoč kresov v Sloveniji" in bodo na gričkih in pri obeležjih NOB pripravili velike kresove, ki jih bodo prižgali na predvečer praznika. Seveda za to priložnost pripravljajo tudi kulturne programe.
DIRKAŠKA CESTA - Največje uspehe so črnomaljski dirkači dosegli v moto krosu, vendar kaže, da nekaterim ni do uveljavljanja na tem področju moto športa in se raje poskušajo v dirkah na asfaltu. Ugotovili so, da je za to še najbolj primerna nova partizanska magistrala od Črnomlja do Semiča. Ti samozvani dirkači pa s takim početjem ne spravljajo v nevarnost samo sebe, am pak tudi ostale voznike, ki jim ni prav nič za tako „potrjevanje“ svojih sposobnosti. „Dirkači“ se prej, da si naberejo korajže, ustavijo v
kakšni gostilni, cilj pa je večkrat kakšna zidanica.
NEKAJ LOPAT NE PRINESE ASFALTA - Grajska ulica še najbolj spominja na fevdalne čase: ozka je in luknjasta. Prebivalci si že dalj časa prizadevajo, da bi dobili asfalt, vendar se vsa zadeva ustavi pri denarju. Luknje pa se za to ne menijo in so vedno globlje. Zadnjič je neki prebivalec na svojo pest po ulici vrgel nekaj lopat asfalta in zadelal nekaj lukenj. Kdo bo naredil naslednji, odločilni korak.
OBLJUDENE POTKE - Toplejši spomladanski večeri so pripomogli, da so tihe in nepoklicanim očem skrite potke v okolici mesta spet bolj obljudene. Dehteči zrak in prebujena narava vzburjajo čustva, ki so bila čez zimo bolj ali manj prikrita. Tudi zanimanje za večerne televizijske oddaje se je med mladimi zmanjšalo...
Razstava belokranjskih vin, jedi in obrti
Ustanovljeno je Društvo belokranjskih vinogradnikov
Prireditve ob letošnji razstavi belokranjskih vin v Semiču so se pričele včeraj, 27. aprila, ko je bila v Domu Jožeta Mihelčiča v Semiču ustanovna skupščina Društva belokranjskih vinogradnikov. Danes, v petek, bo ob 20. uri v prosvetnem domu nastopil Študentski oktet iz Ljubljane, program pa bo povezoval igralec Janez Škof,
V soboto ob 9. uri bo otvoritev razstave belokranjskih vin v rfrrt iškem gasilskem domu, v hotelu Smuk bodo na ogled domače jedi in pogrinjki, v mali dvorani prosvetenga doma pa izdelki domače belokranjske obrti. Razstave bodo odprte v soboto, nedeljo in ponedeljek, razen razstave jedi, ki jo bodo zaprli že v nedeljo zvečer. Seveda bo v gasilskem domu vse tri dni tudi pokušnja vin: na razstavi bo 98 vzrocev belih in rdečih vin. Ob otvoritvi bo kulturni program, nastopali pa bodo Vilma Bukovčeva, Rajko Koritnik, Anton Prus in SilVo Mihelčič.
V soboto ob 11. uri bo pred hotelom Smuk koncert metliške godbe na pihala, od štirih popoldne do poznih nočnih ur pa bo
pri domu TVD Partizan igral za ples narodnozabavni ansambel Štirje kovači Ljubitelji gledališča bodo prišli na račun ob 19.30, ko bo v Semiču gostovalo Šentjakobsko gledališče s komedijo Fadila Hadžiča Državni lopov.
V nedeljo dopoldne bo v prosvetnem domu najprej inž. Anton Zafošnik predaval o sajenju in vzgoji vinske trte, nato pa inž. Miha Žmavc o rabi irt vzdrževanju kmetijskih strojev; pred domom, kjer bodo na ogled kmetijski stroji, bo nato demonstracija delovanja teh strojev. Tudi v nedeljo bo poskrbljeno za tiste, ki sc radi zavrte: tokrat bo za ples igral ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko. Zvečer bodo na Stari gori v počastitev 1. maja zakurili kresove, pripravljajo pa tudi ognjemet.
Ponedeljkovo jutro se bo začelo z budnico črnomaljske godbe na pihala, ki bo imela ob 10. uri tudi svoj koncert. Popoldne bo revija belokranjskih plesov; sodelovale bodo folklorne skupine iz Vinice, s Pretoke* iz iz Metlike, Črnomlja in Starega trga. Po reviji bo ples v hotelu Smuk.
Mladi v metliški občini se vedno bolj uveljavljajo v družbenopolitičnem življenju, zaupajo jim pomembnejše naloge v delovnih organizacijah, vključujejo se v delo samoupravnih organov in drugje.
Mladinci so tudi organizatorji kulturnih in športnih prireditev v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, skratka opazen je organizacijski in vsebinski napredek pri delovanju mladine, kar se vidi tudi v dejavnosti raznih društev, kot so mladinski klub, aero klub in športnih sekcijah.
„Vedno bolj čutimo potrebo po ustanovitvi športnih društev v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah," je dejala predsednica OK ZSMS Irena Flajnik. „Že sedaj mladi sodelujejo na mladinskih športnih igrah, vendar je zanimanje za šport-
no udejstvovanje že preraslo te &■ re. Dobro deluje tudi center obveščanje in propagando, ki Jc sedaj izdal že pet številk Kolovt3^' vendar se je pokazala potreba P® boljšem sprotnem obveščanju dih."	m
V zadnjem času so mladi naredili na področju idejnopo*1 nega usposabljanja. „Tu bomoj, prej potrebovali pomoč ^
f
k>°*.
Vpliv mladih na odločitve v KS> ^ lovnih organizacijah in občini Je dno večji. Mladi so si s svojim de ^ pridobili in zaslužili zaupanje- ^ dokazujejo tudi zadnje volitve’■_ so mladinci zastopani v vseh de st cijah za družbenopolitično skup .j, in samoupravne interesne skupn
družbenopolitičnih organizacij v čini, najbolj nas pri tem tare^ manjkanje strokovnih
Sprehod po Metliki
UČENKE POKLICNE ŠOLE BETI bodo pričele izdajati v kratkem svoje glasilo, v katerem bodo objavljale literarne prispevke in dogodke iz šolskih klopi. Pri delu jim bo pomagala tovarišica Zdenka Jamjevič. Zamisel zasluži pohvalo, pa čeprav samo v tej skromni rubriki.
TRADICIJA JE ŽE, da postavijo metliški gasilci ob prvem maju mlaj blizu gasilskega doma. Tako bo tudi letos. Veliko, okrašeno smreko bodo dvignili 29. aprila ob 15. uri. Gasilci vabijo krajane, naj jim pridejo pomagat. Tudi ženske, četudi bodo samo spodbujale postavljalce. V slogi je moč.
ZDAJ JE SEZONA MATURANTSKIH PLESOV. Največ pri-pravljalcev sc odloči za se miški hotel Smuk, kjer so najprimernejši prostori za zabavo. No, učenke poklicne šole Beti pa so povabile ljudi v metliški hotel Bela krajina. Zabave željni ljudje so bili zadovoljni, učenke pa tudi, saj so zaslužile ne-
kaj dinarjev. Veliko zabave je b je licitacijo torte, marsikdo Pa reče" razveselil dobitka iz bogatega lova.
MERCATORJEVA TRGOV^,
v Muhovi hiši je že nekaj časa k pj urejena in človek z veseljem jjjo vanjo. Prijazne prodajalke ^ metražno blago, srajce, . gumbe, kozmetiko za moške &,0t>3 ske pa še to in ono. Zdajšnja V° trgovine je v primerjavi s Vr/.tfV kot dan pa noč. Čestitke ■”
toriu-	„	#
RADIJSKA ODDAJA, ki prejšnjo sredo v menzi delovne ^ nizacije Beti, je navdušila d® jg#; J ože Privšek je vodil radijsk* V p orkester, pela je Majda SeP^ir smeh pa so skrbeli igralci: J?nRajt)*’ čevar - Rifle, Mirko Bogataj*., jšla' ra Levstik in Barbara Jakop1 'jyec' povcdovalcc je bil Vili Vod F^jj, Po radiu bo slišati oddajo J je ljubljanska radijska hiša P? Jjifl v brezplačno poklonila zaposie Beti.
metliški tednik
18
DOLENJSKI LIST
Obsodba zakulisne igre
Zahteva iz IN KOPA: politično obsoditi krivce za zaple-tljaje v kandidacijskem postopku
..Menim, da so programsko-analitične naloge najpomembnejše, j®to sem v novi izvršni svet predlagal ljudi, za katere menim, da “odo kos temu delu. Le na osnovi dobrih programov in analiz bo “onireč delegatska skupščina lahko uspešno delala,” je poudaril na PTi skupni seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje Alojz Petek, ko je bil ponovno izbran za predsednika izvršnega sveta.
Že prej, po poročilu pred-^vnika SZDL o predvolilnem ?eto kandidacijskih konferenc j11 o zapetljajih okoli kandida-t0v za predsednika OS, se je v j^pravi oglasil delegat INKOP. Poudaril je, da postopek v zvezi ^kandidiranjem predsednika ^ ni bil odgovorna voden, ker so se vse kandidacijske konference odločile za enega kandi-ata, nato pa je ta po zakulisnih “'anevrih nekaterih odstopil od ^ndidature. Zahteval je, naj Pnrotni kandidat dobi zado-^enje, in poudaril, da osnovna “tganizacija ZK INKOP zahte-
Kdo nas zastopa?
pegati za SRS in drugo
.0 delegatih, ki jim je občin-skupščina Kočevje na prvi N' zaupala najodgovornejše ^Jžnosti, smo že poročali. Za-pomanjkanja prostora nis-, mogli objaviti vseh, zato ""•J objavo nadaljujemo:
Skupine delegatov za delegiranje
K*
Ho
združenega dela skupščine
, a-)
gospodarstvo:	Tanja
, Alojz Kojek mL, Zdravko
10*
: f ,&r
[Na
p'e' toP1 # u le' VP lo“J
,C3-
;^čičza
Jože Škulj, Marjeta Rupnik, Jlan Levstik, Marija Poklač, Ljude-Gigurič;
leta ^ Za Področje kulture: Jože Ko-n^^lan), Franc Gornik (namest-
11^' za področje zdravstva in soci-varstva:	dr. Janez Klun
n), Jože Smolej (namestnik);
^ 'J za področje kmetijstva: k °n Andoljšek (član), Franc ^(namestnik);
(4la Za Področje obrti: Jože Ule “)> Jože Umek (namestnik); in Za področje državnih organov •^airf	Opolitičnili organizacij:
<J» Lindič (član), Pavla Pirc
jj tn tk).
j. ^eblajčeni delegati za sklepanje ’Kar zvez: Savo Vovk, Ignac ^OreJ1’ Bruno C iglic, Pavle Po
Oi
uPina delegatov za zbor občin ^lk ^UV0 ^,°v*c> l£nac Karničnik, b a kocjan, Bruno Ciglič, Ivan Stane Letonja, Miha kos.:1, Andrej Pečnik, Jože Furlan, Lin^n Fabjan, Alojz Pretnar, Jože
Ko
va, daje treba krivce za ta dogajanja in pobudnike zakulisne igre, ki so po njihovem mnenju tudi v vodstvu družbenopolitičnih organizacij, poiskati in politično obsoditi. Predsedujoči pa je nato na hitro zaključil razpravo, češ da je bilo že v obrazložitvi SZDL vse pojasnjeno.
Do manjšega zapleta je prišlo spet pri razpravi in glasovanju za sestav komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Po izvolitvi te komisije se je v razpravi oglasil delegat Rajko Jenko in poudaril, da je treba vedno že pred glasovanjem razčistiti vse sporne zadeve in da bi bilo treba glasovalni postopek zaradi dodatnega predloga obrazložiti pred glasovanjem in ne šele po njem. Nadalje se je povrnil k razpravi o postopku za volitve predsednika in menil, da delegatu iz INKOP ni bilo vse dovolj pojasnjeno ter da je bila razprava verjetno prehitro zaključena. Nadalje je poudaril, da gotovo ni potrebno še posebno zadoščenje za njihovega direktorja, s a je kandidaturo za predsednika OS sam odklonil, vse ostale dolžnosti pa so mu ostale, kar je dokaz, da uživa popolno zaupanje občanov in organizacij. Za to svoje razpravljanje je požel delegat Jenko buren aplavz večine delegatov.
J. PRIMC
IZ VAS-FARE
VAJE ZA TEKMOVANJE - Člani ekip prve medicinske pomoči 7. in 8. razreda se vadijo za občinsko tekmovanje, ki bo 13. maja v Kočevju. Pripravlja jih višja me dicinska sestra Ljubinka Nikolič, ki vodi tudi tečaj prve pomoči v 7. razredu.
VESELA ŠOLA - Tekmovalci za Veselo šolo so končali že šolsko in razredno tekmovanje. V kratkem se bodo pom erili z učenci iz osnovnih šol Kočevje in Struge.
M. V.
Prismojena jed
Zahrbtne „kuhinje“ okoli volitev predsednika občine v Kočevju še vedno burijo duhove občanov in še posebno vseh glavnih pobudnikov. Vendar občani niti več ne ugibajo, kdo je vse to zakuhal, saj je odgovor preprost: tisti, ki bi lahko imel korist, če se bo najbolj demokratično izbran kandidat za predsednika OS odpovedal kandidaturi, se pravi tisti, ki bi lahko v zadnjem hipu vskočil na mesto kandidata za predsednika, vendar na to mesto ne bi nikoli prišel, če bi šlo vse po redni poti, ker mu občani ne zaupajo.
Zveza komunistov je sicer v predvolilni oceni dobro ocenila razpoloženje občanov, žal pa je prezrla in tudi ni ocenila zakulisne „ kuhinje" oziroma „kuhinj". Kljub temu spodrsljaju in dejstvu, da je premalo odločno posredovala proti zahrbtnim govoricam in lažem o kandidatu, pa je v končni fazi ukrepala najbolje, namreč: zavzemala se je, naj bo kandidat za predsednika tisti, ki mu ljudje - po umiku prvega kandidata - najbolj zaupajo. To pa je prejšnji predsednik, ki zaradi bolezni sploh ni nameraval več kandidirati.
Tudi tokrat so delovni ljudje in občani, čeprav še premalo odločno, dali podporo tistim, ki jim zaupajo, ne pa gostilniškim politikantom. To pomeni, da naši ljudje cenijo delo, sposobnost, poštenost in odkritost, obsojajo pa zahrbtnost, obrekovanje, natolcevanje in tiste, ki svoje misli in prepričanje oznanjajo po gostilnah ter za hrbtom nekaj „kuha-
i°“.
JOŽE PRIMC
PREDLOG KOPRIVNIČANOM
Cesta Laze-Koprivnik v kočevski občini je zelo slaba in nevarna, zato je predvidena za obnovo. Nekateri ] predlagajo, naj bi jo začeli obnavljati od Oneka proti Koprivniku, Koprivničani pa menijo, naj bi najprej uredili odsek, ki je najbolj nevaren.
VSiSija za volitve in imenovanja (ptMa<*rovske zadeve: Rajko Jenko jtvjj ^dnik), Miroslava Dimitri-f|.’ Van Oberstar, Vlado Troha, tp^ ^°dnik. Valentin Južnič, Ani-°> Jože Golob, Stane Gabrič.
Krajevna skupnost Kočevje-mesto bo 4. maja spet proslavila svoj praznik. Na ta dan leta 1945 se namreč partizanske enote vkorakale v Kočevje. Gla-
Drobne iz Kočevja
Stvarno IGRO - Dom Du-N^miha. ki ima za svoje go-* ^da'5 a*t*rano košarkaško igrišče, V mJ dal postaviti še visoke zašči-Soat Tako Je poskrbljeno za ^ijsVjL jnladih gojencev pri rekre-^ 'grah.
fetoi parkirišče - Parkimi
X t P^d novim pokopališčem Wli. Potrebni material že
7**-
^Sedatje pajkjjjšje je do-
za običajne dr 'PogfpTvOpališča, premajhno . kitati Takrat morajo nekateri je oi^o na okoliških travnikih,
dnevne pa je
»J' °b sla
v//medved odgovarja
^ 1,1 bežiš iz Kočevja s cu-.medved, ko si vendar *a delegata?
Im j pa V°Jno 86111 krščen, “te«* bojim, da mi ne bi °a očital.
ugodno. Na pokopališču tudi posipavajo steze in pota. Potrebna je še ograja okoli pokopališča, da divjad ne bo povzročala škode.
„OD GLAVE DO PETE“ PO KOČEVSKO - Odtok deževnice je na mestu proti rudniku nujno potreben popravila. Sedanji je napačno narejen ah pa neredno čiščen. Cesta ima od gasilskega doma proti mostu precejšen padec, pa se vsa voda steka na most in tu zastaja. Pešci dožive nato pravo prho, ko peljejo avtomobili čez most. To je kočevska inačica TV oddaje „Od pete do glave“.
NEVARNE IGRE - Golobi so prestah zimski mraz in lakoto, zdaj pa jim preti nova nadloga - zračne puške. Na uhci vidimo pohabljene golobe brez noge, s polomljenimi krili in ranjene z zračno puško. Nekateri niti ne morejo vzleteti. Ne gre le za human odnos človeka do živali; s puško so možne tudi druge nesreče. Ni izključeno, da bo dobil svinčen „pozdrav“ tudi mimoidoči človek, kot se je to zgodilo pretekli mesec v Ljubljani, ko je dobilo mlado dekle svinec v oko. Člani sindikalnih in strelskih družin naj ne bi imeli zračnih pušk doma, temveč v društevnih prostorih. Tako otroci ne bi mogli uporabljati pušk za nevarne igre.
Največ prekrškov zakrivi alkohol
Začasno odvzetih 90 vozniških dovoljenj — Kazen, če daš vinjenemu piti — Nekateri neradi plačujejo denarne kazni — Mladi bolj disciplinirani
Sodnik za prekrške občine Ribnica je prejel lani v obravnavo 560 predlogov za kaznovanje (ali nekoliko manj kot leto prej) proti 657 obdolžencem. Največ predlogov so dale postaje milice, in sicer 484, od gozdnogospodarskih organizacij in šol jih je prejel 25, od javnega tožilstva 21, od inšpekcij 14 itd.
45 obdolžencev je bilo opro- nijo, razen tega jim je bilo odv-ščenih, 612 pa kaznovanih, in sicer 584 z denarno kaznijo, 6 z zaporom, 5 z ukorom in 17 mladoletnikov z vzgojnim ukrepom.
Največ, in sicer kar 341 (ali 75 manj kot leto prej), je bilo kaznovanih za prometne prekrške. Od tega jih je 81 vozilo brez vozniškega dovoljenja (med njimi je bilo 13 mladoletnikov), 72 pa jih je vozilo pod vplivom alkohola. Vsi vinjeni so bili kaznovani z denarno kaz-
Predlog: .Jelko’ Tekstilani
4. maj1, praznik KS Kočevje—mesto
vna svečanost bo 4. maja ob 19. uri v Šeškovem domu, ko bodo med drugim podelili tudi letošnja priznanaj KS. Najvišje priznanje, bronasto jelko, naj bi po soglasnem sklepu žirije dobila Tekstilana iz Kočevja, dokončno pa bo o tem odločal še izvršni svet KS.
Kočeuske KOVICE
ŠTAFETA PRIHAJA
Zvezno štafeto s pozdravi za predsednika Tita bom o sprejeli v Kočevju pri spomeniku 6. maja ob 12.30. Obiskala bo tudi Kočevsko Reko, kjer je bil pred 35 leti ustanovni kongres ZSM Slovenije, ter. Livold in Dolgo vas. Na svečanosti ob sprejemu bo nastopil gimnazijski pevski zbor, recitatorji osnovne šole in folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ. Lokalna štafeta pa bo v tednu pred sprejemom zvezne obiskala skoraj vse kraje v občini.
V kulturnem programu bodo nastopile kultumo-umetniške skupine | pobratene KS „Kreško Rakič" iz Novega Zagreba in učenci osnovne šole Kočevje, ki bodo med svojim programom prikazali tudi delo in uspehe KS.
V okviru praznika bo še več drugih prireditev. Tako bodo v Likovnem salonu že 26. aprila odprli razstavo „Kultura v NOB“, na sporedu je več športnih tekmovanj z ekipami KS, ki so pobratene s Kočevjem: ribiči bodo izvedli tekmovanje v lovu rib s plovcem: na sam praznik, 4. maj, pa bo popoldne pri spomeniku koncert delavske godbe.
*1
KONČNO DRUGI PROGRAM
Julija lani je bil svečano odprt RTV pretvornik nad ortneškim gradom, s čimer je bil občutno izboljšan sprejem prvega TV programa na večjem delu ribniške občine. 4 takrat je bila dana pobuda, da bi vgradili še aparature za drugi program. Denar je bil kmalu zbran, roki ureditve drugega programa pa nekajkrat prekoračeni. Pred kratkim pa je tudi pretvornik za drugi program začel delati. TV gledalci ga lahko spremljajo na 40 in 42 kanalu. Ortncški pretvornik pa ne more pokrivati vse občine, zato bo treba podobne aparature vgraditi še pri pretvornikih v Loškem potoku in Sodražici.
M. G.-č
Revija uspela -poslušalci živi
Dom JLA v Ribnici še nikoli ni bil tako poln kot za nedavno glasbeno revijo ansamblov iz ribniške občine. Poslušalci so zasedali vse sedeže, vse dodatne sedeže, vsa stojišča in celo vse prehode. Takega obiska v tej dvorani ne pomnijo.
Pod močnimi reflektorji se je na odru izmenjevalo osem ansamblov: „Revijski orkester” iz Ribnice (sestavljajo ga člani godbe na pihala, vodi pa Uroš Bregar), „Vrnitev z gore” iz Loškega potoka, „Impulz“ iz Su-šja, „Pika“ iz Ribnice, „Bele stene” iz Rakitnice, „Šepet“ iz Sodražice, „Ribnčan“ iz Ribnice in „SMB“ iz garnizona Ribnica, Manjkali so le „Ribniški fantje”. Nekateri izmed nastopajočih ansamblov so se predstavili tudi z lastnimi skladbami. Posebnost ansambla iz Rakitnice pa je, da so med osmimi člani tudi tri ženske oz. dekleta.
Uspeh ansamblov je presegel vsa pričakovanja organizatorjev, ki so. najprej vstopnice delili brezplačno, nato pa sojih zaračunavali, ko pa jim jih je zmanjkalo, so spet spuščali poslušalce v dvorano brezplačno. Poslušalci so burno in lahko bi rekli tudi nekritično pozdravili vsak nastop. To dokazuje, da si ljudje glasbe izredno želijo.
Nekateri ansambli, kot na primer „Ribnčan“, so pokazali veliko praktično oz. glasbeno znanje, vendar pa tudi ostali | ansambli, ki so bili ustanovljeni kasneje veliko obetajo. Publika je verjetno pričakovala več narodne glasbe, saj je bilo dogovorjeno, da bo vsak ansambel zaigral po 3 narodne in 3 zabav-I ne skladbe. Tc bi lahko izvedli, če bi sodelovalo manj ansamb-I lov, zdaj pa ni bilo mogoče, saj j je zmanjkovalo časa.
Zaradi velikega uspeha te prve ribniške glasbene revije bodo prihodnje leto organizirali tekmovanje ansamblov, ki naj | bi trajalo kar tri večere. Najbolje ocenjeni bi prejeli priznanja ali celo nagrade. To bi bila nekakšna nova vrsta nekdanjega ..Ribniškega festivala.” ,
Že zdaj pa je jasno, da bo v bodoče v občini več takšnih koncertov. Prvi bo v Dolenji vasi, drugi pa v Sodražici.
M. GLAVONJIČ
zeto vozniško dovoljenje za dobo treh mesecev do enega leta. Skupno je bilo začasno odvzetih 90 vozniških dovoljenj ali 18 manj kot leto prej.
Zaradi s prekrškom povzročene prometne nesreče je bilo kaznovanih 63 občanov ali kar 38 manj kot leto prej. Vzrok za tak padec je, ker za manjšo materialno škodo (do 20.000 din) milica več ne ugotavlja škode in ne predlaga povzročiteljev v kaznovanje. Najpogostejši vzroki nesreč so: neprimerna hitrost, nepravilno sreča-vanje, prehitevanje in nespoštovanje prednosti.
Prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani 216 ali 48 več kot leto prej. Največ je bilo kaznovanih zaradi nespodobnega vedenja na javnih krajih, čemur je običajno botroval alkohol. Kaznovanih je bilo tudi nekaj gostilničarjev, ki so točili alkoholne pijače vinjenim gostom.
Za gozdne prekrške je bilo kaznovanih 31 občanov. Takih kazni je bilo precej več kot minula leta. Vzrok je ker so bile pri odkrivanju prekrškov bolj prizadevne gozdarske inšpekcije in gozdnogospodarske organizacije.
Mladoletnikov je bilo kaznovanih manj, in sicer le 19. Stari storilci so postali namreč polnoletni, nova mladina pa ni toliko nagnjena k slabim dejanjem.
Delo sodnika za prekrške otežuje tudi pogosto menjanja kraja prebivališča, predvsem sezonskih delavcev, pa tudi daljša odsotnost storilcev—šoferjev. Nekateri kaznovani neradi
plačujejo denarne kazni. Šele ko jim jo sodnik spremeni v zaporno, hitro plačajo. Po novem je predvidena prisilna izterjava denarnih kazni po davčnih organih.
J. P.
FRANJO MATOH
Kruta smrt je 19. aprila utrnila še eno plemenito življenje. Franja Matoha, tega prijaznega, gostoljubnega, delavnega človeka in velikega prijatelja Ribniške doline ni več med nami Njegova smrt nas je vse izne-nadila.
Rojen je bil leta 1906 v Novem mestu. Služboval je pri železnici in sicer v Sarajevu, Karlovcu, na Jesenicah ter Ljubljani, kjer je bil železniški inšpektor in Ribnici, kjer je bil šef železniške postaje. Upokojen je bil pred petnajstimi letL Od takrat je posebno prizadevno delal v Turističnem društvu, kjer je bil tudi vodja ,,Spominkarstva“.
Ko je pred mesecem dni prestal težko operacijo žolča, je dejal: „Samo da pride maj, pa bo vse dobro." Žal maja ni dočakaL Neizpolnjeni so ostali mnogi njegovi načrti Njegovi prijatelji, znanci, Turistično
društvo, krajevna skupnost in najožji sorodniki so izgubili svojega ljubljenega tovariša, sogovornika, člana in dragega ter spoštovanega človeka.
Ob zaključku naj povem o, da je tovariš Franjo Matoh prejel za svoje nesebično delo več pohval priznanj in odlikovanj železnice in turističnih organizacij.
M. GLAVONJIČ
USPEH DOMAČIH ANSAMBLOV - Nedavna prva glasbena revija ansamblov iz ribniške občine je privabila v dvorano doma JLA rekordno število poslušalcev, zaradi česar bodo take in podobne koncerte organizirali še po drugih krajih, revijo v Ribnici pa v nekoliko dopolnjeni oz. spremenjeni organizaciji prirejali vsako leto. (Foto: M. Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
DVAJSET ŠTEVILK - Poročali smo, da je v Loškem potoku odprta avtomatska telefonska centrala in da so tako Potočani končno povezani s svetom. Doslej so imeli tu le eno direktno telefonsko zvezo s svetom, vse ostale pa so vzpostavljali ročno na pošti. Nove, direktne, številke so zdaj dobili stari telefonski naročniki, predvsem delovne organizacije in ustanove. Sedanjo zmogljivost 20 novih številk nameravajo povečati, ker je želja za priključke precej.
ČIGAVI SO PSI? - Po Ribnici se že dolgo potepajo skupine psov različnih velikosti. Obiskujejo tudi tuja dvorišča in oelo kleti. Občani takih obiskov niso veseli, posebno ne ponoči, ko so najbolj glasni. Verjetno se bodo lastniki pojavili, ko bo cepljenje psov, ki je zelo drago, saj je treba odšteti kar 150 din za psa. Ostalih potepuških psov pa je treba Ribničane rešiti, saj lahko prenašajo tudi bolezni.
V PRAGO GREMO - Upokojenci iz ribniške občine bodo 5. maja krenili v Prago. Spotoma si bodo ogledali zanimivosti te države, obiskali pa bodo tudi Mathausen, uničevalno taborišče iz druge svetovne vojne.
DOLGI PRAZNIKI - Letošnji prvomanjski prazniki bodo gotovo najdaljši doslej. Veliko zaposlenih je že delalo na račun petka. Mnogi se prav zdajle pripravljate za izlete. Za praznike sta v Ribnici gostovala Mi-ča in Minja, junaka emisije „Od glave do pete". V domu JLA je bila svečana akademija. Občinski sindikat je organiziral izlet v Ohrid. Čestitkam občanom za prvomajske praznike se pridružujemo tudi pisci ribniškega „Rešeta“.
M. G-č
občan	rčč\
irašuje T>
medved odgovarja
- Naša mladina vse manj pije in razgraja, da sodišče skoraj nima z njo več dela.
- No, vidiš, mi smo bili v mladosti vse drugačni, zdaj pa se na mlade ne moreš več zanesti.
REŠETO
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 27. IV.
10.00	FESTIVAL KURIRČEK -
t aSa pesem
10.15 TABORNIKI
10.45	RICHARD PEARSE
11.40	M. Kozina: PROTI MORJU
11.55	in 16.00 POROČILA
16.05	PROFESOR BALTAZAR
16.15 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE
16.50	KO JE BILO NAD BEOGRADOM NEBOCRNO
Dokumentarni film Svete Pavloviča govori o tragičnem 6. aprilu 1941, ko je nemško letalstvo brez vojne napovedi napadlo Beograd. V bran mesta zoper premočnega sovražnika se je postavila maloštevilna' skupina letalcev, v nenakopravnem boju pa je padlo enajst jugoslovanskih pilotov.
17.10	NAŠA PESEM 78
17.40	GENERAL IB RO Oddaja bo posvečena generalu Ibrahimu Ibrahimiju, velikemu revo-lucionaiju in borcu s Kosova. Na pragu druge svetovne vojne je bil vojak, odgnali so ga v nemško taborišče, od koder je pobegnil v Italijo in nato peš v Slovenijo, kjer se je priključil partizanskim enotam. Kot izreden borec je bil imenovan najprej za komandanta Gradnikove, kasneje pa Bazoviške brigade, ki je sodelovala v zaključnih bojih za osvoboditev Trsta. Videli bomo generala
I.	lbrahimija ter njegove soborce Janka Rudolfa, Toneta Svetino, Vido Tomšič in druge.
18.10	OCl KRITIKE
18.55	BAZA 20 Po besedah F. Leskoška — Luke je Baza 20 največji slovenski spomenik NOB. Med vojno so v roških gozdovih delovali CK KPS, Izvršni odbor OF, slovenska narodnoosvobodilna skupščina, tam je bil glavni štab NOV in partizanskih odredov Slovenije, dandanes pa se na Bazi 20 večkrat srečajo borci. V dokumentarnem filmu Dušana Prebila bomo tokrat videli tudi Zdenko Kidrič,
Metoda Mikuža, Toneta Fajfarja, dr. Janeza Milčinskega in druge.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	KO SE KORENIN ZAVEMO „Kidrič je bil resnično eden od izjemnih ljudi našega revolucionarnega gibanja. In mislim, da nam je malo tistih, ki so že morali zapustiti naše vrste, ostalo tako živo in trajno v spominu, kot nam je ostal pokojni Boris Kidrič." To so Titove besede
o	velikem revolucionarju, ob 25-let-nici smrti slednjega pa je ljubljanska televizija pripravila oddajo o njegovem življenju in delu.
20.50	A. Isakovič:	PAPIRNA,
drama
21.55	TV DNEVNIK
22.10 POROČILO S KONGRESOV ZK MAKEDONIJE IN VOJVODINE
17.15	TV dcnvnik - 17.35 Borac: Hajduk (prenos nogometne tekme)
—	19.30 G. Verdi: Tmbadur (med odmorom 24 ur in komentar) -
22.20	Ženska danes
PETEK, 28. IV.
I©,
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.00 TV V SOLI: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, Moije
10.00 TV V ŠOU: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V SOLI, ponovitev , /.00 POROČILA
1 7.05 POLIEDER H3 l /.20 OSTRŽEK /.50 OBZORNIK
3.00	POROČILO S KONFERENCE ZK VOJVODINE 1 3.15 DC MACl ANSAMBLI . 3.43 Klil, TOK NAŠEGA ŽIV-tjENJA
lz dneva v dan nas spremljajo sivi, naj darujemo kri, življenjsko i> -;očino, ki je ni mogoče narediti umeten način. Letos poteka tudi let prostovoljnega krvodajalstva Slovenskem v okviru RK, vsak r.odajaiJc pa ve, da se po odvzemu hitro obnovi Tokratna oddaja o vekovem telesu nas bo seznanila z /rsto zanimivih podatkov o krvi.
19.11 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	GLASBENA RISANKA Na sporedu bo druga zabavnoglasbena oddaja skopske televizije. Pripravil jo je režiser in animator Darko Markovič, tvorec številnih domiselnih risank, za njegovo Kašo, zabavnoglasbeno lepljenko, pa je skopska televizija na lanskem mednarodnem televizijskem festivalu v Mon-treuxu dobila srebrno vrtnico.
21.05	P. Graves: JAZ, KLAVDIJ Po romanu Petra Gravesa so angleški televizijci posneli nadaljevanko z naslovom „Jaz, Klavdij", ki dokaj verno sledi literarni predlogi.
V	romanj (preveden je tudi v slovenščino) je pisatelj obdelal čas in ljudi starega Rima na začetku našega šte -tja. To je čas, ko je bil antični Rim na višku moči, četudi so ga že načenjala notranja trenja in sovražniki s severa. Klavdij, bolehen, šepajoč in ne preveč bister, je postal cesar proti svoji volji. Vladanje ga ni zanimalo, posvečal se je zgodovini. Imel je velik dar opazovanja in kronološko bo predstavil svojo življenjsko pot od malega do starosti. Po nasilni Kaligulovi smrti je, že razmeroma
star, postal zadnji veliki cesar, pod katerim je Rim še užival blaginjo in precej miru. Glavne vloge v nadaljevanki igrajo D. Jacobi, S Philips, B. Blessed, M. Tyzack, J. Hurt, G. Baker, P. Stewart in drugi.
21.55	PARLOV GREEN, prenos boksarskega dvoboja
22.30	TV DNEVNIK
17.00	TV dnevnik - 17.20 TV koledar — 17.30 TV drom — 18.00 Poročilo s konference ZK Vojvodine -
18.15	Obramba in zaščita - 18.45 Glasbeni krog - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21 20 Portreti
- 21.50 Medicus musicus — 22.20 Zabava vas Shirley Bassey
L OBOTA, 29. IV.
I©i
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.00	POROČILA
8.05	PROFESOR BALTAZAR
8.15 S. Makarovič: KOSOVIRJA
na leteCi Žlici
8.30 PLAŠČEK ZA BARBARO 8.48 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE
9.15 MALI SVET
9.45	PO SLEDEH NAPREDKA
10.15 DOHODEK - SMOTER DE-I AVCFV V 7D
10.30 SOCIALIZEM FRANCOSKIH BARV
11.20	G. Duricux: PAUL GAUGIN
12.15	in 15.40 POROČILA
15.50	BUDUCNOST: SLOBODA, prenos nogometne tekme (med odmorom ob 16.40 OBZORNIK)
17.40	ORLI ZGODAJ LETIJO, film Film je bil 1966 posnet po istona-slovnem romanu Branka Čopiča. Zgodba se odvija tik pred zadnjo vojno in med vojno. Gre za pripoved o vaških dečkih izpod Grmeča, ki niso pretirano navdušeni nad šolo, pač pa se raje gredo hajduke, pod vodstvom harambaše Jovančeta, potomca pravih hajdukov. Vojna je prekinila brezskrbno igranje, toda dečki se hitro zavedo, kje je njihovo mesto. Bratu enega izmed njih, Nik( ni Bursaču, pomagajo, da pobet.; ustašem, lotijo pa se tudi večjih podvigov. Z orožjem oskrbijo celo partizansko četo, toda njihovo početje ne ostene dolgo skrivnost, zato se kot kurirčki pridružijo parti-
zanom. Režija: Soja Jovanovič, v glavnih vlogah: M. Petrovič-Ckalja, D. Dobričanin, L. Samardžič, B. Paskaljevič, P. Jovanovič in P. Pola-ček.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 A. Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO
21.00 TV ŽEHTNIK
21.40	TV DNEVNIK
21.55	625
22.10 BEOGRAJSKA POMLAD 78
23.20	POROČILA
17.45 Plus pet - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Slavnost v operi - 21.35 24 ur -
21.45 Feljton - 22.15 Športna sobota
NEDELJA, 30. IV.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00	POROČILA
9.05	NASA PESEM 78
9.35	625
9.50	RUBEŽNIKI Po izteku Gruntovčanov bo ljubljanska televizija ponovila sarajevsko nadaljevanko Rubežniki. Dogajanje je postavljeno v čas avstrijske okupacije Bosne, ko je razvijajoča se trgovina omogočila boga-
tenje posameznikov in povzročila še večje socialne razlike. Obubožani kmetje odhajajo v mesta in se prilagajajo pohlepnemu meščanstvu. Tako glavni junak Stojan Mutikaša prehodi pot od naivnega kmeta do brezsrčnega trgovca, sc odpov poštenju in stopi v svet pridobit-
ništva. Nadaljevanko je režiral A. Jevdevič, igrajo pa D. Jovičič, P. Vujisič, V. Cukič, Z. Numanagič, O. Markovič, V. Brajovič in drugi.
10.40 E. Švare: ZMAJ
Na sporedu bo prvi del predstave, ki so jo televizijci posneli v ljubljanskem Mladinskem gledališču. Drama ruskega književnika Evgenija Švarca opozarja na nasilje, zatiranje človekove osebnosti in uničevanje vsega lepega. Dramsko dogajanje je postavljeno v pravljični okvir, gledalce pa bo neprisiljeno navajalo k razmišljanju o svetu in ljudeh.
11.10	Čarobna žoga
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA
14.50	BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
15.25	TV ŽEHTNIK
16.00	POROČILA
16.05	MEJA, film Film, ki ga je režiser Krešo Golik posnel 1973, je na filmsko platno prenesena kmečka povest. Ne gre za prikazovanje kmečke idile, ampak za razčlenjevanje več generacij, ki imajo različne interese. Gre za odnos med očetom in sinom, ki sili v mesto. Med njima je meja, prepad, saj so njuni medčloveški odnosi prisiljeni, igrani. Igrajo P. Vujisič, Z. Trach, A. Vrbenski, J. Stefanovič in drugi.
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.45 BOSNA : RADNlCKI FOB, prenos finalne košarkarske tekme za jugoslovanski pokal
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	POZDRAV PRAZNIKU, prenos koncerta
20.45 D. Jovanovič: LJUBEZEN
21.40 BAR
22.10	TV DNEVNIK
22.25 OKROGLI SVET
22.40 ŠPORTNI PREGLED
23.25 POROČILA
14.15	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri
-	21.20 Celovečerni film
PONEDELJEK, 1. V.
©
9.00	PRAZNIČNA BUDNICA 9.30. PO LOVČEVIH STOPINJAH
9.45	E. Švare: ZMAJ, 2. del drame
10.15	FOLKLORNE SKUPINE SRBIJE, KOSOVA IN VOJVODINE
10.55	PRIMER ASFALTNE BAZE1 Asfaltne baze so pojem za peklensko vdušje. Prah, hrup in smrad. Kako zmanjšati dim, prah, kako zadušiti hrup? V tem boju si stojijo delavci in strokovnjaki z ramo ob rami.
11.25 POROČILA
15.25 Čudoviti svet bratov GRUEMM, film
Ameriški film, ki sta ga rešiseija George Pal in Henry Levin posnela 1962, prikazuje življenjsko pot bratov Gruemm, znamenitih
nemških pravljičarjev. Mlade gledalce bo film pritegnil še toliko bolj, zato ker so vanj vključene tudi tri manj znane Gruemmove pravljice. Igrajo: L. Harvey, C. Bloom, K. Boehm, R. Tamblyn in drugi.
17.30 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
18.00	POROČILA
18.05 PARTIZANSKA BALADA
V	oddaji se bo predstavil Tržaški partizanski zbor, ki pod vodstvom O. Kjudra žanje uspehe, kjerkoli nastopi. Njegovi člani se bodo predstavili s petjem in s kratkimi izjavami o nastanku zbora.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.05 Čufar: POLOM, drama Posledice velike gospodarske
krize, ki je med obema vojnama zajela svet, so na Slovenskem dodobra zaznamovale desetletje do 1941. Kriza v kateri so se znašla velika podjetja, je zunanji okvir drame (v treh dejanjih), ki jo je Tone Čufar izdal 1934. Dramatik je
prikazal, da se v tistem času nisb mšila samo podjetja, katerih ustroj in učinkovitost sta temeljila na izkoriščevalskem odnosu do delavcev, ampak sc je podiralo vse razredno, propadu je bilo zapisano vse, kar je hotelo s kapitalom ohranjati dosežene odnose, ki niso upoštevali razmer in zahtev delavskega razreda. Dramo je režiral Janez Drozg, glavne vloge pa igrajo J. Souček, R. Polič in J. Mereelova.
21.10	KULTURNE DIAGONALE
21.50	TV DNEVNIK
9.30	Poročila - 9.40 Prvomajske prireditve - 15.50 Poročila - 16.00 Partizan : Mladost (prenos odbojkarske tekme). - 17.00 Balkansko prvenstvo v vaterpolu - 18.00 Meta-loplastika: Železničar (prenos rokometne tekme) - 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti — 21.00 Glasbeni trenutek — 21.05 Panorama - 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 TV dnevnik — 22.35 Dokumentarni film
TOREK, 2. V.
9.50	POROČILA
9.55	E. Švare: ZMAJ, 3. del drame
10.30	OKTET GALLUS
11.00	PRAZNIČNI KONCERT NARODNE GLASBE
15.05	IZPOD UČKE GORE Dokumentarni film je Mario F'anelli posnel 1975. Gre za predstavitev cele vrste posnetkov o boju istrskega ljudstva za neodvisnost, svobodo. Ljudje izpod Učke gore so bili vselej o dločni, zlomiti jih ni moglo niti fašistično divjanje.
16.10	POROČILA
16.15	PRED SVETOVNIM PRVEN-STVOMV BOKSU
17.50	BUKVAR PRVOBOREC, dokumentarni film
18.00 PISANI SVET: KRILA Tokratna oddaja bo ubrana na
temo kril, takšnih ali drugačnih. Mladi bodo slišali zgodbo o bajeslovnem starogrškem letalcu Ikaru ter vrsto zanimivosti o letalih, krilatih živalih in podobno.
18.35	JUGOSLOVANSKA
TRIMSKA TELEVIZIJA
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 SREČA NA VRVICI, film Kdor se ni mogel ali utegnil odločiti za ogled filma v kinomatografu, bo zamujeno lahko nadoknadil drevi. Za konec prazničnih dni so televizijci uvrstili na spored film Janeta Kavčiča. Ob dogodivščinah otrok, ki imajo radi psa novofundlandca, odrasli pa ga v imenu reda in miru preganjajo iz stolpnice, se bomo prijetno zabavali. Igrajo: M.
Gruden, M. Tavčar, N. de Gleria, P-Rajšter in drugi.
21.35	VELIKI MOJSTER: RUDOLF NUREJEV Tokrat si bomo lahko ogledali drugi del oddaje o velikem baletnem umetniku.
22.20	TV DNEVNIK
17.45	Balkansko prvenstvo v vaterpolu — 18.45 Narodna glasba -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja — 21.05 Znanost - 21.50 Dokumentarni film
SREDA, 3. V.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.35 TV V ŠOU: Dnevnik 10, Naftne poti, Zahodna Makedonija, TV gledališče
10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek
17.15	POROČILA
17.20	OTROŠKA ODDAJA
17.35 POTOVANJE V DEŽELO LUTK
17.55	OBZORNIK
18.05	REPORTA ŽA
18.40	S. Mokranjac: RUKOVETI
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: UJETNIK DRUGE AVENIJE
Kratka vsebina: Mel Edison je uslužbenec velike reklamne agencije, toda vse mu gre narobe. Odpovedujejo mu živci, odpustijo ga iz službe, zato je že prav potreben dopusta. Z ženo se odpravi na obisk k bratu, toda stanje se mu še poslabša, medtem pa oropajo njegovo newyorško stanovanje. Mel je obupan. Žena se zaposli na televiziji, in ko se zave, da je moževo stanje resno, ga pošlje k psihiatru. Tudi ona je kmalu ob službo, stvari pa se še bolj zapletejo. Scenarij za to duhovito komedijo je
napisal Pisatelj Neil Simon, film Pa je režiral Mclvin Frank, ki g3 poznamo po komediji Ljubimec velikega stila (z Glendo Jackson v glavni vlogi). Nocojšnji film je bil pred dvema letoma prikazan tudi na beograjskem Festu, v prid velike kakovosti pa govori tudi podatek, da glavno vlogo igra Jack Leminon-Ob njem nastopajo še A. Bancroft G. Saks, E. WlLson in F. Stanley. 21.50TV DNEVNIK
22.05	NOGOMETNI FINALE ZA POKAL POKALNIH PRVAKOM posnetek iz Pariza
23.30	POROČILA
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 28. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.00 Proslava v Šoštanju. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti
1	2.30 Kmetijski nasveti (dr. J. Verbič: Krmljenje krav v spomladan-sk em obdobju). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Napotki za turiste. 1 5.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o mo iju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program
SOBOTA, 29. IV
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Lokalne radijske postaje sc vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. P. Kumer: Uporaba motornih žag v gozdni proizvodnji). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem... 15.45 S knjižnega trga. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS.
19.45	Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program
NEDELJA, 30. IV.
7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Sc pomnite tovariši? 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci.
11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popo-
ldne. 17.50 Radijska igra (R. Cola-kovič: Hiša žalosti). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Plesni orkester in njegovi gostje. 23.05 Literarni nokturno (G. Lorca: Pesmi). 23.15 Po domače. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 1. V.
4.30-8.00 V praznično jutro. 8.07 Praznična matineja. 9.05 Ringaraja.
9.25	Pomladansko kolo. 10.05 Ogenj srca jeklo raztopi. 11.05 Pomladni zvoki 11.30 Ne samo v srcih, tudi na prsih rdeč nagelj. 12.10 Čestitke delovnih kolektivov. 13.20 Pesmi svobodnih oblik. 14.05 Uspehi jugoslovanskega delavskega razreda. 15.10 Slovenski pihalni orkestri.
15.40 S praporom na delo. 16.00 Koncert za praznično popoldne.
17.05	Kultura na delovnem mestu.
17.35	Izročila tisočletij. 18.05 Na barikade... 18.30 Zvočni signali.
19.45 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta. 20.00 Radijska novela (C. Kosmač: Pomladni dan). 20.30
V	opernem svetu 22.20 Za prijetno razvedrilo. 23.05 Literarni nokturno (Ognjeni prapor). 23.15 Zaplešite z nami. 0.05 - 4.30 Nočni program
TOREK, 2. V.
8.07	Praznična matineja. 9.05 Z roko v roki. 9.30 Glasba nam pomaga živeti in ljubiti. 11.05 Godala v veselem ritmu. 11.30 Nagrajevanje po delu. 12.10 Opojno poletje.
12.40 Pozdrav Koroški. 13.20 Najlepše je doma. 14.05 V korak z mladimi 15.10 Iz novejšega opernega arhiva. 17.05 Kakšno barvo ima srce. 17.45 Zdravo, tovariši!
19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (B. Zupančič-V. Frantar: Veselica). 21.15 Veliki valčki jn ba-
letna glasba. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (j-Andrič: Pesmi). 23.15 Popevke iz vsega sveta.
SREDA, 3. V.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktuslni problemi mai ksizma. 11.03 Po lalijinih P0*e,7j
12.10	Veliki zabavni orkestri. 12;^ Kmetijski nasveti (Vrt v maj ul-
12.40	Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture.
Naši poslušalci čestitajo in P0Z“J5 " Ijajo. 15.45 Spomini in pisma (N vak: 1. maj). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz slovenske m svetovne zborovske glasbe. »9. Minute za ansamblom Slavka Zn daršiča. 20.00 Koncert iz n a sep1 studia. 22.20 S festivalov ja#
23.05	Literarni nokturno (J. Str«®V, Mladostne ljubezenske). 23.15 *v vija jugoslovanskih pevcev zabavi* glasbe. 0.05-4.30 Nočni program
ČETRTEK, 4. V.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ra”. ska šola za višjo stopnjo. 9.35 J1*^ slovanska zborovska glasba. j- jq
I laanifp nn vam 7aicrrjimo!
Uganite, pa vam zaigramo! ^ Zvoki znanih melodij. 12.3U	..
tijski nasveti (inž. S. Avšič: N1 aQ visok fižol za zrnje). 12.40. vasi do vasi. 14.05 Koncert za m
poslušalce. 14.40 Enajsta *> j 15.45. Jezikovni pogovori (ot■ Toporišič). 18.05 Z opernih od
19.45	Minute z ansamblom M°Jl",(r Sepeta. 20.00 Četrtkov vccef mačih pesmi in napevov. 21-l)u , terarni večer (Umetniška P^P0Mal*
21.40	Lepe melodije. 22.20 ^5 koncert z deli B. Martinuja. Literarni nokturno (Cesely- ^ ford: Jutranji vlak). 23.15 ^,30 popevk in plesnih ritnov. 0.05-Nočni program
20
DOLENJSKI LIST
karta pri taroku
plod oljke
{razigranost
tropsko
drevo
celovški
športni
klub
tone
svetina
tolažba
govorništvo
testo v zah. romuniji
Puznik
dela
silen
vihar
del noge bikoborec ograda zlatnik tniaj
popravek
sitasta
kost
žlahtna
vrsta
sadre
kdor vidi določen dogodek
vojskovodja
gr. črka
težke
sanje
angl. reka. plovna do strattorda
pritok bal-haškegajezera (sz)
neresnica
rimski
filozof
zbor.
miting
top
zdravilo
proti
malariji
del telesa
gl. mesto jordanije
verovanje
nekdanja votla mera
telesni oškoj polirajina v Imatiji.
dnlmj
JBJI
berite dl
sev. it.mesto
trščica
az.država
(perzija)
juž. amer. prežvekova lec
vrsta
posode
okrasni
kipec
nasilna
tatvina
vetrni
jopič
pokol
stari slovan
starogrško
tekmovanje
stelja
vetrnica
(rastlina)
nem.
pisatelj
(wilhelm)
Vladimir lenin
sen
srb.m. ime
kanton v Švici
V"
skupno
streljanje
prebivalec
tajske
glavni otok špan.otočja pitjuzi
sestavni deli optičnih instrumentov
dl
duh po Mjanem
naulr. veda-.
skupek
naziranja
"a
svetniška ia
edvard
kardelj
začimba
krilo rim. legije
l.maj
praznik
dela
nedotakljiv
Predmet
vrsta
jedi
prebivalec
irske
jezero v jv afriki
soba
moštvo
morjem
obdano
kopno
mesec
narodopisje
frnikola
izpodnebnik
(meteor)
mineralna
tolšča
inton
dermota
mami
|9aspenc . m vlada-
sat
trezilo
makedonsko kolo
izrastek na glavi
pod/emn.
1. MAJ
PRAZNIK DELA
beiite dl
evr.
veletok
usnie za kžvice
godal iz
crgnenc
eg.bog
sonca
barij
dl
pristaši
husitizma
ncvo/cland. noj_________
inSU5f
glina
naravni
logaritem
st.gr.
potujoči
pevec
razprava
pritok rena
Švici
it.pisatelj
(ignazio)
prašek za lase
park na dunaiu
praded
hamitov
piščanček
plutonij
pretep
stric
redtejše z. ime (dr.živago)
dl
človek i velikimi očmi
lahka
tkanina
obloga
belg.
terme
»malajski
vrh
mzozem.
avtomob.firm
Plug
eden od fanetov
kočevsko
podjete
žarčenje
slikar. JPfetenvu-Porabljanju
barv
poklon
važna zah. evr. reka
Cimosov
»to
»tlantski
Pakt
b«ite
’ kdor goji atletiko
angl.
časnik
gibanje
zraka
surrealizem
am.komik [stan in....)
pominska
plošča
imrlemu
osnutek
peneče se vino
dovršni
pretekli
čas
svetozarevo
dalm.ž.ime
pnpi germanskega naroda
špansko m. ime
ielezova
'uda
u*fmelje-nost
etiopski
juSBl
st.gr. in strim kultura in umetnost
'00
pokrajina
shranjena roba za kasnejšo uporabo
pisateljica
negri
pregovor
zah.afr.
republika
dl
veznik
«»bna
Pozicij,
11,1 šahu
zajezitev
♦amer. humoristični jn
D
dl
padanje tekoče vode (reke)
naziv
mit. lepotec pokrajina v srbiji
vrsta
dalm.vina
del tedna
stena
povrtnina
International refugee organization
gradbeni
material
ana frank
zaverovanec v svojo veličino
v vsako hišo dl
berite dl
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Pred nami so spet prvomajski prazniki, ko bo na voljo več časa tudi za reševanje križank, zlasti če bo vreme čemerno, kar pa seveda m naša praznična želja. Tudi tokrat čakajo reševalce nagrade, če bodo poslali pravilno rešene križanke do vključno četrtka, 11. maja 1978.
Nagrade znašajo:
1. nagrada: 500 din
2. nagrada: 400 din
3. nagrada: 300 din
4. nagrada: 200 din
5. nagrada: 100 din 10 knjižnih daril
Reševalci naj pošljejo križanke na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p. p. 33, na kuverti pa naj bo obvezna oznaka: KRIŽANKA. Naslov reševalca naj bo napisan na belem robu križanke, ki je hkrati kupon pri žrebanju.
Prijetne prvomajske praznike
vam želi DOLENJSKI LIST
tedensKole
&
Četrtek, 27. aprila - Ustan. OF Petek, 28. aprila - Vital Sobota, 29. aprila - Robert Nedelja, 30. aprila - Katica Ponedeljek, 1. maja - Praz. dela
Torek, 2. maja - Boris Sreda, 3. maja - Aleksa Četrtek, 4. maja — Florijan
LUNINE MENE
29. aprila ob 22. in 02 min.:
zadnji krajec
BRESTANICA: 29. - 30. Naklad v srebrnem jezeru"; 1. — 1 S-. amer. zgod. film ,,Quentin Dur-
SLUŽBO ISCE
V SLUŽBO sprejmem kvalificiranega ali priučenega elektro-mehanika-previjalca elektromotorjev.	Elektromchanika BAHUN, Trebnje, telefon (068) 83-135.
V SEVNICI sprejmem v varstvo dva otroka, p o možnosti v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (1527/78).
SLUŽBO DOBI
TAKOJ zaposlim oziroma sprejmem
v	priucitev mlajšega pridnega
fanta. Mizarstvo Medvode 161.
Janez Iskra,
ward“; 6. - 7. 5. amer. vohunski film ,.Trije kondorjevi dnevi" BREŽICE: 28. - 29. jug. film ..Metuljev oblak"; 2. — 3. 5. itaL film „Izziv bele sape"; 5. - 6. danski film „Profesor nudist"; 7.-8. amer. film ..Jeklena pest"
ČRNOMELJ: 30. 4. „Zadnji dne-
vi	Pompejev"
KRŠKO: 29. - 30. jap. film „Bomba v superekspresu"; 3. 5. amer. film ..Nashville'
MIRNA: 29. 4. ,.Pomagajte šerifu"
MOKRONOG: 29. - 30. „Po-slednji tango v Parizu"; 6. — 7. 5. ..Nočni stražar"
NOVO MESTO: 28. - 30. amer. film ..Veliki skavt"
RIBNICA: 6. - 7. 5. itaL film „Heroji“
SEVNICA: 7. - 8. 5. ..Ljubice" TREBNJE: 29. - 30. avanturistični film „Zoro“; 6. - 7. 5. .poslednja igra smrti"
STANOVANJA
iSČEM neopremljeno enosobno stanovanje s souporabo kopalnice. Oglasite se v trgovini Astra, Glavni trg 31, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo mirni ženski osebi Partizanska 19.
ODDAM sobo fantu. Naslov v upravi lista (1549/78).
Motorna vozila
PRODAM traktor Ferari na vse štiri pogone, po zelo ugodni ceni. Tone Stimpfel, VeL Strmica 13, Mokronog.
PRODAM avto Passat, letnik 1974, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjen cena 115.000 din. Slavko Lončar, Trška gora, n. h., Krško, telefon popoldan (068) 71-840 ali 71-005.
PRODAM kamionet IMV 1600. Anton Miklič, Mirna peč, Jablan 3.
AVTOMOBIL Simca 1000 LS, letnik 1973, prevoženih 85.000 km, prodam. Naslov v upravi lista (1514/78).
R-10, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do aprila 1979, nujno prodam. Franc Kuzma, Podgrad
UGODNO prodam diano-citroen, leto proizvodnje 1976 december, registrirano do 31. 12. 1978, v odličnem stanju. Ogled je možen vsak dan od 14. ure dalje. Rudi Planinc (pri Zagorcu), Šentjernej.
PRODAM odlično ohranjen taunus 1300 XL, metalik modre barve, letnik 1974, 35.000 km. Ivan Prus, Gotna vas 43 C, Novo mesto.
PRODAM katrco v dobrem stanju. Tone Pakar, Novo mesto, Mestne njive 16.
PRODAM austin 1300, letnik 1969, lahko tudi po delih. Janez Bašelj, Luterško selo 6, Otočec.
PRODAM fiat 126 P, letnik 1976, registriran do oktobra 1978. Bogdan Mali (pri Grili), Na Tratah 13, N ovo mesto.
PRODAM fiat 850 šport coupc. Ruden, Šentjernej 1.
PRODAM MAN 635 v zelo dobrem stanju. Ivan Jelenič, Globočice
11,	Kostanjevica.
AMI 8, letnik 1971, odlično ohranjen, prodam. Informacije na telefon (068) 88-807, popoldan. Viktor Bec, Krmelj 105.
UGODNO prodam osebni avto VW 1200, starejši letnik, na novo registriran. Franc Ucman, Na Tratah 17, Novo mesto.
UGODNO prodam kombi 750, letnik 1973. Janez Pavlin, Vel Slatnik 18.
PRODAM fiat 850 spccial. Kastelic, Novo mesto, Nid mlini 18.
PRODAM novo kosilnico BCS, mlatilnico, gumi voz in kravo. Anton Bcrus, Sr. Globodol 6, 68216 Mirna peč.
PRODAM dve čistokrvni siamski mucki, stari 2 meseca. Naslov v upravi lista (1563/78).
PRODAM traktorsko kosilnico. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM 5 ton sena. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Topli-
PRODAM odprt fordon jup, registriran, z rezervnimi deB. Jože Jako-vac, Šeškova 18, Kočevje. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 86-488.
PRODAM fiat 750 L, letnik 76, oktober. Naslov v upravi Usta (1584/78).
PRODAM zastavo 750, letnik 1974, registrirano za leto 1979. Informacije po telefonu (068) 61-362 po 17. uri.
PRODAM R 4, letnik 1970. Informacije po telefonu 85-204. PRODAM FIAT 850 šport kupe, letnik 1970 in zastavo 750, letnik 1970, tudi na kredit. Informacije po telefonu 85-230, Košak. PRODAM DACIO 1300, letnik
1974, prevoženih 54.000 km, registrirano do marca 1979. Ante Stipanovič, Ragovska 12, Novo mesto, telefon (068) 22 - 886.
PRODAM LADO special, letnik
1975. Dol. Toplice 150.
PRODAM zastavo 101, letnik 1974.
Polde Okleščen, Loke 5, Straža. PRODAM zastavo 1300, letnik 1972, dobro ohranjeno. Jože Lindič, Pekel 10, Trebnje.
PO UGODNI ceni prodam škodo, letnik 1970, dobro ohranjeno. Anton Može, Potok 3, Straža. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Barbič, Otočec 82, telefon (068) 85-128.
PRODAM skoraj nov avto Vartburg, prevoženih 5.000 km. Naslov v upravi lista (1576/78).
PRODAM VW 1300, letnik 1970. Žabja vas 36, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO prodam 12,13,14, 15 in 16-colskc gumi vozove. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana
-	Rakovnik.
PRODAM rabljen čoln Bohinc. Pavla Kastelic, Pugljeva 5, Novo mesto.
PRODAM čoln Elan T 380 z motorjem. Štrukelj, Gotna vas 56, Novo mesto.
NOV kasetni radio Philips ugodno prodam. Telefon 85-107.
PRODAM 2 m3 suhih hrastovih desk (5 cm). Vane Murn Novo mesto, Mirana Jarca 37.
PRODAM grablje Sip-Maraton za motorno kosilnico. Slavko Kirar, Grmovlje 6, Škocjan.
PRODAM odlično ohranjeno 80 let staro pohištvo, slog secesija. Ogled ob sobotah in nedeljah. Franc Kocjan, Zagrad 3, 68275 Škocjan.
PRODAM diatonič no harmoniko Hohner 3-tonsko. Zvone M uhič, Češnjice 27, Trebelno.
PO UGODNI ceni prodam TV sprejemnik Panorama, star 3 k‘ta. Naslov v upravi lista (1535/78).
PRODAM novo diatonično harmoniko; je lesena, 3-krat glašena, zelo lepa in glasna, duri C, F, B, zasebno izdelana. Milan Krevs, Pokopališka , Ljubljana.
PRODAM kravo, brejo 8 me secev, staro 5 let in polvprežno. Anton Jakše, Rakovnik 1, 68000 Novo mesto.
PRODAM dolgo rumeno poročno obleko št 38. Paderšičcva 13.
PRODAM 5 krav s tretjim teletom v brejosti 7-9 mesecev, telico -brejo 8 mesecev, dve starejši kravi in koso za traktor Zetor 35 ali 45. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica.
MLADE volčjake prodam. Ragovska 5, Novo mesto.
PRODAM gumi voz, 15- ali 16-colski. Dol. Kamence 27. Novo mesto.
PRODAM dve postelji. Naslov v upravi lista (1586/78).
UGODNO prodam motorno kosilnico Hobby Alpina, primemo za vrtičkarje. Jože Lindič, Pekel 10, Trebnje.
PRODAM manjšo hišo z nekaj zemlje in vrtom ob glavni cesti, 10 minut od trgovine in avtobusa. Voda in elektrika v hiši. Mihael Simonišck, Trebež 10, Artiče. Informacije v popoldanskih urah.
SOLASTNIKA prodasta pod ugodnimi pogoji hišo z gospodarskim poslopjem v Dol. Straži štev. 23 in še nekaj zemljišča, pare. štev. 273 stavbišče, 2664, 2665, 2666, 2933/1 in 2933/2, vi. štev. 123, k. o. Prečna. Podrobnejše informacije dobite pri Olgi Šimenc, Podgora štev. 41, 68351 Straža.
PO UGODNI ceni prodam pri Krškem nov vinograd s prostorom za dva vikenda. En vikend (6 x 7) je že zgrajen do prve plošče. Voda in elektrika v bližini, dostop z vsemi vozili. Informacije: Alojz Janc, Koritnica, Raka.
PRODAM zidanico na Osojniku. Okoli sadovnjak, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (1498/78).
PRODAM hišo, zgrajeno do 1. faze, v Šmihelu. Naslov v upravi lista (1504/78).
UGODNO prodam 42 arov mladega gozda pri DoL Toplicah, primerno za vikend. Jože Godnjavec, Gor. Gradišče, DoL Toplice.
V	BLIŽINI Mirne na Dolenjskem prodamo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Zemlje in gozda je 3 hektare in poL Informacije dobite: Ulica Heroja Slaka 15, Trebnje, ali Kidričeva 5, Trebnje.
PRODAM travnik (17 a) v Mirni peči Cesar, Veliki Kal 14.
PROSTORE, primerne za kakršnokoli obrt, oddam v najem ali prodam ob glavni cesti 8 km od Brežic v smeri proti Zagrebu. Naslov Marija Tursan, Šenkovec 28.
PO UGODNI ceni prodam v Krškem hišo z veliko delavnico in vrtom. Ogled vsak dan. Takojšna selitev. Ivan Andrejoš, Valvasorjevo obrežje 1 1, 68270 Krško.
PRODAM parcelo, približno 50 arov (travnik in gozd), v bližini Šoštanja, primerno tudi za vikend. Informacije pri Ferdu Androjna, Boštanj 68.
POROČNI PRSTANI! Poroka -spomin nanj naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IŠČEM strokovnjaka iz kemije za poslovno sodelovanje. Pišite pod šifro:	..IZREDNA PRILOŽ-
NOST".
OSEBO za pomoč na manjši kmetiji sprejmem. Vsa oskrba zagotovljena. Štefan Kopač, Gunccljska 37, Ljubljana — Šentvid.
DNE 23. aprila sem ob 14.30 uri pozabil na avtobusni postaji v Novem mestu moško jopico beš barve. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na upravo lista.
CPREKUCl^
OPOZARJAM vse mejaše Jožeta Dežclana v Venišah pri Kr&em, da preneliajo delati vsako škodo ali si lastiti zemljo, sicer jih bom sodno prcganjaL
FRANC BOIITE, Hrib 13, Stopiče, opozarjam FRANCA KLOBUČARJA iz Stopič, da preneha izkoriščati mejo zemljo, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganja L
OPOZARJAM vse, ki igrajo nogomet na igrišču v Podbočju, naj prenehajo brcati žogo na parcelo št. 643/1 k. o. v Podbočju, če se hočejo izogniti nepotrebnim stroškom ali celo sodnemu postopku. MARTIN STIPIČ, Podbočje n. h.
DRAGEMU možu, atu in staremu atu JANEZU TURKU z Vrha pri Šentjerneju, želijo za njegov 80. rojstni dan vse najboljše in veliko zdravja vsi njegovi
iffOBVESTILA I
CENJENE goste obveščam, da bo v nedeljo, 30. aprila, lokal zaradi odsotnosti zaprt. GOSTIŠČE HENČKOV DOM
K U P I M
KUPUJEM gradbeno parcelo, dovoljeno za obrt v Novem mestu. Jože Bcrkovič, Orešje 80, Bizeljsko.
KUPIM stanovanje ali manjšo stanovanjsko hišo na relaciji DoL Toplice - Novo mesto. Naslov v upravi lista (1497/78).
KUPIM starejšo kmečko hišo ali jo vzamem v najem (lahko tudi z mak) zemlje) v okolici Trebnjega ali Novega mesta. Naslov v upravi lista (1500/78).
KUPIM rabljene žične ograje na območju Novo mesto — Črnomelj. Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič.
HZSHMLE
Iskreno sc zahvaljujemo vsem dclavccm	podjetja	Varnost z
območja Bele krajine, ki so mi finančno pomagali ob požarni nesreči, ki mi je prizadejala večmilijonsko škodo. Janez Plut, Kot 18. Semič.
ZAHVALA
12. aprila je ob svojem 70. rojstnem dnevu preminil ljubi mož. ata, dedek
CVETO NOVAK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in sočustvovali z nami. Hvala družinam Majcen, Tislerič in Lazar, vaščanom, sodelavcem, delovnim organizacijam Itas, Avto Kočevje, Slovenijales in Trikon, godbi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ančka, hčerke Anka, Majda in Breda, sin Janez z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nasje zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in st ric
FRANC PRAVNE
z Mirne 92
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh hudih trenutkih. Posebna hvala osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za trmi in nesebično pomoč, da bi mu vrnili zdravje. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, godbenikom in pevcem za ganljive pesmi, govorniku za tople poslovilne besede, župniku za obred in vsem, ki so nam izrazili sožalje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Njegovi; Žena Minka, hči Marica, sinova Franc in Jože z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče in tete
NEŽKE GRABNAR
roj. ROBEK iz Gor. Lakenca pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom Lakenca, 'iv. Urha,. Šmar. Toplic za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala Jožici in Julki Košelctovima in Rudiju Medvedu, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Vso zahvalo smo dolžni maminim nekdanjim sosedom Polenškovim, Bevčevim in Lamovškovim za obiske in podarjeno cvetje. Industriji obutve Novo mesto pa se zahvaljujemo za vence in sodelavcem za spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku bolnice Novo mesto, posebno dr. Starcu za razumevanje in pomoč, zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto za obiske na domu ter župniku iz Šmarjcte in Mokronoga za zadnji blagoslov in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franci Lukman z družino in hčerka Rezka z Brankom in Juretom ter vnuk Drago Obrh pri Šmar. Toplicah, Novo mesto, Ljubljana, Krmelj
ZAHVALA
V	86. letu starosti nas je zapustila naša nadvse dobra in draga mama, stara mama, babica in teta
ALOJZIJA BLATNIK
iz Črmošnjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in našo drago spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali in jo bodrili v času njene bolezni. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke, župniku za obiske rta domu in opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Albin in Viktor z družinama, sin Johan, hčerki Olga in Angelca z družinama, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
Preselitev naročniškega in oglasnega oddelka Dol. lista
Naročnike in poslovne partnerje obveščamo, da sta se naročniški in oglasni oddelek DOLENJSKEGA LISTA te dni preselila iz poslopja na Glavnem trgu št. 3 v Novem mestu na Glavni trg št. 5 (v stavbo dr. Ivanetiča, kjer je doslej imel odvetniško pisarno Slavko Sitar). Vse cenjene stranke, ki nas obiskujejo zaradi naročanja tednika, plačevanja naročnine ali želijo objaviti mali ali kakršenkoli drug oglas, prosimo, da se oglašajo od danes naprej v pisarni naročniškega in oglasnega oddelka: GLAVNI TRG št. 5 (med trgovino SADJE—ZELENJAVA in MESARIJO).
ČZP DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LlST< Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konferenc* SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto« Ribnica, Sevnica in Trebnje.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured' nik), Ria Bačer, A-ndrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), P°'
jan Budja, Milan Markelj, Janez PezeH, Jože Primc, Drago Rustja.
Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge-Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
Jožica
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna ročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnapreJ
-	Za inozemstvo	400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50	DM (oZ;
ustrezna druga	valuta	v tej vrednosti) -	Devizni	račun'
52100-620-107-32000-009-8-9.	,
OGLASI: 1 cm višine	v enem stolpcu 125 din,	1 cm na	določen
sUani 155 din, 1	cm na	srednji ali zadnji strani	200 din,	1 cm j*J
prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsa^g nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi v*1}* do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenj" sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 197 » sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proiz* dov.	..
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, J-JU . talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 681'“ Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611-ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stay- ’ filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni til1™ tisk: Ljuaska pravica, Ljubljana.
22
D0I,ENIŠKI UST
St. 17 (1498) - 27. nnriln
k«
V SPOMIN
4. maja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga
BARBKA
LUKŠIČ
roj. Ahačič
Ne moremo se sprijazniti z resnico, da je ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem, ki je niso pozabili in ji na njen prerani grob nosijo cvetje.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje
MARIJE DEJAK
iz Rakitnice pri Ribnici
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ali z mislijo
Sočastili njen spomin, ji podarili cvetje in vence in nam izrazi-sožalje. Posebna zalivala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za ves trud in Ujšanje bolečin. Ifrala kolektivu SV? Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Se.enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoči: sin Peter, hčerka Milena z družino, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
I
• :
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in nepozabna mama, sestra in stara mama
IVANKA
GUČEK
iz Brestanice
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter še posebno za toliko podarjenih vcnccv in cvctja. Najlepše sc zahvaljujemo za štabno pomoč zdravniškemu in medicinskemu osebju brežiške bolnicc, zahvaljujemo sc tudi sodelavcem uprave Metalne Senovo in OOS Metalne, obrat Senovo za podarjena venca, nadalje godbi in pevcem Svobode Senovo, Društvu upokojencev Brestanica za njihovo sodelovanje ter žup. uradu za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Dolfi in hčerka Beba z družinama, sestre Rozi, Marija in Jožica, brat Franc z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti smo izgubili našo drago ženo, mamo, sestro, teto in staro mamo
MARIJO
RAMUTA
roj. PUŠIČ iz Metlike
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, nas tolažili in našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam, delovnemu kolektivu Komet Metlika, konfekciji Beti Metlika, ZUIM Kamnik, SAP-Globus Ljubljana, Godbi, govornikoma tov. Molekovi in tov. Urhu za poslovilne besede. Posebna zalivala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka
splošne bolnice Novo mesto za prizadevno skrb in zdravljenje;
Žalujoči: mož Rudolf, sin Rudi, hčerki Zofka in Albina z družinami, sestra Nežka z družino, sestra Rezka in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas jc v 8 2. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta
JOŽEFA KATIC
iz Brežic
pr^telienHn 7mn*^U,*"ep0 vscm sorodnikom, sosedom, mili na zadnii	v	talco	velikem številu posprc-
izra7ili - I- d' J’ P°kl°nili toliko vcnccv in cvctja, nam pa izrazih sožalje Posebna zahvala dr. Neinctu za dolgoletno zdravljenje, tov. Zorku iz Brežic in tov. Zupančiču iz Loč za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na piliala iz Loč, kolektivoma iz tovarne pohištva iz Brežic ii Gozdnemu obratu iz Kostanjevice na Krki, župniku iz Dobove za oprav-Ueni obred. Posebna zahvala tistim dobrim sosedom, ki so večkrat prihajali k naši mami in ji s tem krajšali čas in trpljenje, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani in nam ob njeni smrti pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoče hčerke, vnuki in pravnuki
V	SPOMIN
28. aprila mineva žalostno leto, odkar nas jc zapustil naš n^dražji in nepozabni mož, očka, stari ata, brat in stric
JOŽE MIKULIČ
iz Dolge vasi
Vedno boš ostal z nami v naših srcih in mislih. Žalujoči: žena Slavka, otroci Nada, Boris, Dušan
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, brata in starega očeta
ANTONA
JAKOFČlCA
Griblje 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, teljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivom Mladinske knjige Ljubljana, Stanivesta Ljubljana, tožilstva Novo mesto, KZ Črnomelj, pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, osnovni šoli Črnomelj, gasilskemu društvu in pevcem iz Gribelj. Hvala duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Terezija, otroci France, Pavla, Anica, Matjan ter Tone, Stanko, Mimica in Slavica z družinami, sestri Anica in Ivanka z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
JOŽETA JERMANA
iz Straže pri Šentrupertu
ki nas jc komaj v 56. letu starosti zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za pomoč in požrtvovalnost. Iskrena hvala tudi kolektivoma Dana na Mirni, Palače Portorož, SO Koper in ostalim kolektivom, ZB Šentrupert, Mirna, Mokronog, Društvu upokojencev Šentrupert, osnovni šoli Šentrupert, govornikoma tov. Ludviku Golobu in tov. Jožetu Bizjaku za poslovilne besede, pevskemu zboru Svoboda Mirna, godbi in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji potL
Žalujoči: žena Vera, sin Boris in hčerka Vera z družinama, hčerki Magda in Nevenka, brat Polde, sestre Mimi, Ivanka, Justina. Hilda, Majda in Pepca z
družinami in drugo sorodstvo
V času od 15. do 22. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ivana Hriberšek iz DoL Leskovca - dečka, Slavica Debeljak iz Harmice - deklico, Zofija Očko iz Stižišča - Katjo, Ivanka Sušin iz Pišec - Aleša, Vera Ristič iz Brežic - dečka, Marija Volčanjšek iz Kapel - Tanjo, Vera Savine	iz Loga	-	Sandro, Slava
Kavčič	z Vel	Kamna -	dečka,
Zdenka Rednak iz Sevnice -Karmen, Dragica Androšec iz Brdov-ca - deklico, Andela Prelec iz Luke - Biljano, Martina Lipar iz Studenca - dečka, Stanka Peteline iz Malega	Obreža	-	Mirana,	Marija
Elijaš iz Brežic	-	Branka,	Durda
Vugrin iz Samobora - Durdo. ČESTITAMO!
V tem času so pri nas umrli: Juraj Kalamir - kmetovalec iz Zaprešiča, star 79 let, Terezija Kos - kmeto-valka iz Set star 66 let.
lllllltllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
gb' 1 j t
Zofka kveder HA KMETIH
°Pqz nOV'm Posojil°m ne bo nič. Sicer pa vas lCrati<rai^am’ *3° m°j gospodar morda v vsalr ti,n z.a^teval ves dolg. Povem vam to za stiičaj, da ste pripravljeni.44
Mahn i°VeC n* ve^e*> kako je odšel iz fabrike. °Pil H J° -*e naravnost k Dobniku in tam se je dQ ’	glasno kriče in docela pijan prišel
Pretenki	?’ U J° Je srečal v veži> Je
mater-	ma‘e8a sinka, ki se je zbudil na
nogo ln j°k *n pritekel bliže, je sunil surovo z na D„v. s.t.ran se potem v kamri hrope vrgel steljo opravljen, kakor je bil.
Itn?ne8a dne je počel piti.
5est d *eP° posestvo, vredno gotovo kakih pri je °,osem tisoč goldinaijev. Vedel pa je, če polovi Pr0(laje, da morda ne dobi niti Proehre’u ^UP*1 bi v Reichovem imenu vseli] lj Za s^eP° ceno in čez nekaj časa bi se Žen	v nJe8ovo hišo.
*avar0ma **ota P®4 sto goldinaijev jc bila sicer ReiCh ana>. toc*a 113 drugem mestu za koristili’ ^ k* mu končno to tudi
Izsekal je še tisto iz gozda, kar se je dalo, prodal Reichovemu mešetaiju, ki je po okolici kupoval les za njegov račun, in za skupljeni denar spet kupil konja.
Vozaril je kak or prej, ali vendar ne kakor prej.
Prej je štedil vsak groš in trikrat si je premislil, preden je stopil v kako obcestno krčmo, da izpije četrt v okrepčilo. Zdaj ni bil več tako vesten. Mnogokrat je prišel domov, ne da bi prinesel le krajcar od voznine. Preklinjal je, psoval in razmetaval vse, kar mu
je prišlo pod roke. Z €
'ena in sinek sta jokala, dekla pa je obljubovala zgoraj v kamri, da v taki hiši ne ostane in ne ostane niti do Božiča.
Sledeči dan je bilo Pavlovcu sicer žal in od samega sramu se ni upal pogledati ženi v oči. Zatijeval si je, da pusti sploh vse vozarjenje, ki itak ne donaša nikakega dobička. Deial je potem nekaj dni z gorečo pridnostjo na polju, vozil gnoj, popravljal ograje in zvečer pripovedoval ženi, da morda vendarle pojde in da se posreči izplačati Reichu oni denar.
Čez nekaj dni je ta gorečnost redno spet ugasnila in začelo se je prejšnje popivanje.
Bil je v vednih denarnih stiskah in tako ni pil vina, ki mu je bilo predrago, ampak žganje, spočetka boljše, pozneje pa tudi čisto prosto.
Žena je jokala doma in zastonj molila za pomoč.
Neko noč ga spet ni bilo doma. Prišel je pod večerom s konji, izpregel, spravil konje v hlev in odšeL
Žena jc čakala nekaj časa, potem je sama z deklo napojila živino.
Prižgala jc luč in v strahu čakala, kdaj pride mož.
„Ali očeta še ni?“ jo jc vpraševal mali štiriletni Tonček, ki ji je dremal v naročju.
„Ne.“
„Zakaj pa jih ni tako dolgo? “ je vprašal otrok in ji polagoma zaspal v naročju.
Ona jc tiho sedela in solze so ji kapale na mehke otrokove lase.
Čakala je čakala, a njega od nikoder.
Enajst je bila, a njega še ni bilo.
„Ponj pojdem,“ se je ojunačila, nežno slekla spečega otroka in ga oprezno položila na postelj.
„Kako spi,“ je dejala ginjeno, napravila križ čezenj, ugasnila luč in odšla.
Zunaj je bilo vse tiho.
Bila je pomlad, ljudje so imeli mnogo dela na polju, zato ni bilo čuti nobenega glasu iz temnih hiš. Nad vasjo so se svetile luči in nek nejasen šum je prihajal od tam. Bila je parna žaga, na kateri so delali tudi ponoči.
Nek nejasen čut, neka slutnja jo je prevzela, kakor da izhaja vse njeno gorje od onih nemirnih luči, ki so se svetile skozi temino. Dvign ila je pest in v tihem, a strastnem srdu zapretila proti temni gmoti nad vasjo, iz katere so prodirale luči Pogledala je proti nebu in proseče stegnila roke kvišku, kakor da bi hotela prositi moči v višini, naj jo rešijo muk in nesreče. Za hip se je obotavljala, kakor da bi se hotela vrniti, potem pa je naglo odšla naprej.
Pred Dobnikovo krčmo se je ustavila. Izza premajhnih okenskih zastiral so nedoločeni tresoči odsviti padali v noč. Culo se je pomešano govotjenje in vmes je zazvenel zdaj pa zdaj glasen smeh.
Stopila je v temno vežo in nekaj časa nepremično stala pred sobnimi vrati.
Razni tuji glasovi so ji udarjali na uho, vendar med njimi ni mogla spoznati govorjenja svojega moža. Naposled se je ojunačila in odprla vrata.
Gorak, dušljiv zrak ji jc udaril naproti. V sredi pod stropom jc v gostem tobačnem dimu medlo gorela velika petrolejska svetilka. Krog miz jc sedelo dokaj pivcev in od njih je velo neprijetno, pijano ozračje.
Mlada žena jc obstala pri vratih in z očmi iskala svojega moža.
Tu nasproti se ji jc pogled uprl na majhno glasno družbo.
Zardela je. Bilo je nekaj mladih ljudi, očividno gosposkih tujcev. Iz kota so se svetile puške ...
Obrnila se je v drugo stran. Takoj na desni so igrali štirje na stare, zamazane karte tako imenovani „edenindvajset“.
Bili so tihi, samo posamični klici so jim uhajali iz tesno stisnjenih ust. Na bledih obrazih se jim je brala strast, oči pa so z nekim demonskim svitom sledile kartam.
„Ti vlečeš!11
„Bene!“
„As!“
„Tudi jaz imam asa,“ je dejal oni, ki je držal „bank“, in potegnil denar k sebi.
Zrla je dalje.
V kotu pri peči je dremal vaški berač Miha. Iz njegovega odurnega, zabuhlega obraza in iz smradu, ki ga je bil nasičen vsak njegov dih, je bilo videti, daje pijan.
Dalje, pri dolgi mizi pod oknom sta sedela dva kmeta. V enem izmed njiju je spoznala svojega moža. Kazal ji je hrbet in bil je videti razjarjen, ker je tistemu nasproti grozeče pretil s pestjo.
Plaho se je približala in se bojazljivo dotaknila njegove rame.
„Ti, Anton prosim te, pojdi domov!“
„Kaj hočeš? “ je zarežal in na topo gledajočih očeh se mu je bralo, da se je opil.
„Domov pojdi!" se je oglasila tiho.
,,Kaj, domov? ! Domov ne grem! Na, tu
pij!“
V očeh se mu je vžgalo nekaj vročega, nerodno jo je potegnil k sebi in ji ponujal žganje.
„Ne, ne bom!“ se je branila in v oči so ji silile solze.
„Pa boš! Če jaz rečem, moraš!“
Surovo jo je potisnil na klop.
„Ha, ha! Lepo si jo naučil! Zdaj že hoti pote! No, če bi moja prišla ...“ in oni, kije ž njim sedel pri mizi, je zaničljivo namrdnil obraz.
Bister um in pridne roke
Danes je Vene Pečarič, vodja elektro vzdrževanja v novomeški Krki na poti v Beograd, kjer mu bo v poslopju ' zveznega izvršnega sveta Stevan Doronjski izročil „Prvomajsko nagrado dela“ za inovacijsko dejavnost. Samo štiri taka priznanja bodo letos podeljena v Sloveniji.
Še fantič je bil, doma iz znane Pečaričeve gostilne v Prečni, ko ga je že privlačilo vse, kar je mogoče razstaviti, kar je vezano na električni pogon. Fantič je tudi bil, ko je šel leta 1943 v partizane h gubčevcem, in prehitro dozorel, ko je kasneje prestajal nemško internacijo.
„Takoj po demobilizaciji leta 1946 sem se šel učit za električarja, v Krki pa sem že 22 let. Krka je bila takrat majhen kolektiv, v katerem smo se sami lotevali raznih izboljšav, pa tudi izdelovanja naprav. Najprej sem naredil dražirne kotle z ventilacijo, ki še zdaj obratujejo. Potem so v proizvodnji tablet potrebovali napravo, ki bi oblikovala zdravilno snov v tableto in jo prevlekla z vrhnjo plastjo. Ko smo to naredili, smo postopke še izboljševali. Hkrati smo delali sušilne omare in avtomatizirali proizvodnjo tablet. Vse to je pomenilo za Krko večmilijonsko vrednost in prihranek, vendar tedaj nihče ni pomislil na patente in nagrade. Však je za kolektiv naredil, kar je največ mogel in znal To smo šteli za svojo dolžnost. “
Kasneje je bilo izboljšav še več, od vakuumskih sušilnikov in steliziratorjev za ampulni oddelek do najnovejših, s katerimi skušajo proizvodnjo čimbolj avtomatizirati. V zadnjih sedmih
letih, kar se v Krki načrtno bavijo z inovacijsko dejavnostjo, je Vene Pečarič, deloma v sodelovanju s kolegi, predvsem pa z Jožetom Gu-bino, naredil avtomatiko za avakuacijske naprave, ki jih uporabljajo na črpališču ob Krku Naredili so tudi idejni projekt za povezavo tovarniškega generatorja z Dieslovim agregatom. Med drugim je naredil avtomatiko za dajanje zvočnih signalov. V proizvodnji vselej zazvoni, kadar je čas malice, in zvonec spet avtomatično poklice delavce k strojem. V „Krki“ sta s kolegom Gubi-no že dobila nagrado za inovacijsko dejavnost.
Vnet za tehniko, je vsa leta aktivno delal tudi pri Ljudski tehniki in seveda pri Aeroklubu v Prečni, prav tako pa v organizacijah in v samoupravnih organih. Leta so tekla, kot bi jih navil, tako bo Vene Pačarič letos praznoval že petdesetletnico.
„Sam ne vem, kdaj je minilo, “ je rekel z nasmehom. Zadnje čase mu zelo prija gibanje v narav L Že res, da je tudi prej hodil včasih pomagat prijateljem v vinograd, ampak vse drugače je, kadar delaš na svojem. Pred štirimi leti je na Vrtači nad Semičem zasadil svojo trto, letos pa v strahu in upu čaka na prvi pridelek. Vene Pečarič si zdaj najraje oddahne tako, da po zidavi ali obdelavi vinograda v Semiču izpije kozarček v veseli družbi, in uživa, če se domača pesem razlega v dolino. Žal pa nedeljski popoldnevi prehitro minejo. Ž? spet je tu ponedeljek, pa „tuhtanje“ o novih izboljšavah za Krko. Njej je zapisan z dušo in telesom.
RIA BAČER
*
Znanje nas varuje pred pretečo prometno nevarnostjo
ZABUK0VJE:U\1RL
POD TRAKTORJEM
V nedeljo okoli 21.30 je prišlo na lokalni cesti v Za-bukovju pri Sevnici do hude prometne nesreče, v kateri je bil ob življenje 56-letni kmetovalec Franc Pajk z Mrzle Planine, medtem ko je bilo materialne škode za 3000 din. Omenjenega veče-ra je Pajk vozil traktor jz Podvrha priti Zabukovju, tu pa je na ravnem delu ceste zavil v desno, traktor je neslo s cestišča, da se je pi vrnil, in pri tem pod seb pokopal tudi voznika.
Po tekmovanju ostane znanje
Novo mesto dva dni gostitelj 10. republiškega tekmovanja pionirjev in mladincev „Kaj veš o prometu?
V petek dopoldan je novomeške glavne ulice napolnil skoraj kilometer dolg sprevod, ki jo je sestavljalo
$
Prometna tekmovanja mladih so postala že tradicionalna in zajemajo vsako leto nad deset tisoč otrok osnovnih in srednjih šol, njihovih učiteljev — mentorjev ter številne organizacije, ki sestavljajo občinske organe za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsa prometna tekmovanja spremlja množičnost, kajti le prometno znanje lahko človeka zavaruje pred vedno večjim številom prometnih nezgod.
mek-Bor. Med 52 tekmovalci, ki so nastopili v, tekmovanju „Kaj veš o prometu? “ za osnovne šole, je zlato odšlo v Lendavo, srebro pa si je prislužil Lado Kostevc iz Brežic. Do desetega mesta najdemo še naslednje Dolenjce: 5. Andrej Kunič (Črnomelj), 6. Daijan Marčič (Novo mesto) in Mojmir Flisek (Sevnica).
Tekmovalcev med srednješolci je bilo le deset. Največ točk je zbral Robert Pustovrh (Krško), četrti pa je bil Andrej Prus (Novo mesto).
Pri tekmovanju pioniijev prometnikov je sodelovalo 33 ekip. Prvo mesto je odšlo v Domžale, drugo v
Pustovrh in Kostevc	S	k“’$edma P°je bi’a ***“
blizu 300 udeležencev tekmovanja, pionirji novomeških osnovnih šol in vrtcev in drugi. Po končani, dobro pripravljeni manifestaciji so se vsi nastopajoči zbrali v športni dvorani na svečani otvoritvi. V imenu prireditvenega odbora jih je najprej pozdravil Jože Gosenca nato pa predsednik republiškega sveta za vzgojo in preventovo Boris Cižmek-Bor.
Tekmovanje je odprl Boris Gabrič, podpredsednik občinske skupščine Novo mesto.
Praktična vožnja, ki je sledila 40 testnim vprašanjem, je potekala na dveh poligonih: za osnovnošolce, ki so tekmovali s kolesi, v športni dvorani, za srednješolce z motornimi kolesi pa na odprtem igrišču o.š.
„Katja Rupena". Oboji so se morali izkazati tudi z ocenjevalno vožnjo po mestnih ulicah.
Pionirji prometniki, ki so nastopali kot tričlanska ekipa, so sc pomerili v orientacijskem pohodu s postajami, kjer so reševali naloge s področja prometne varnosti, varstva okolja, uporabi kompasa, streljanju z zračno puško ter poznavanju kulturnozgodovinskih spomenikov mesta. Njihovo gibanje je budno nadzorovala in si beležila komisija in pionirska prometna služba.
Medtem ko so tekmovalci čakali na rezultate, so si ogledali rokometno in košarkarsko srečanje med mladinskima ekipama Novega mesta.
Zlata, srebrna in bronasta odličja je zmagovalcem podelil Boris Čiž-
Robert PUSTOVRH - zmagovalec tekmovanja „Kaj veš o prometu? “ za srednje šole, dijak I. letnika srednje strojne šole iz Krškega: „Nisem prekinil tradicije svojih kolegov, saj je ,zlato* že četrto leto v naših rokah. Zasluga gre prav gotovo tudi na račun mojega prizadevnega mentorja in lanskega zmagovalca, ki sta nas pripravljala. Marsikaterega tekmovalca je presenetil nov poligon, po katerem smo prav na tem tekmovanju prvič vozili. Težka je bila tudi vožnja po starih in o '.kih mestnih ulicah."
Prvi štirje najbolje uvrščeni med osnovnošolci se bodo udeležili zveznega tekmovanja, ki bo 5. in 6. maja v Titogradu.
Republiškemu tekmovanju o prometu so posvetili tudi razstavo, ki bo v novomeškem Domu JLA odprta do 13. maja.
Ekipa prometnikov o.š. Katja Rupena: ,.Pripravljali smo se v krožku in so nas vodile tri mentorice: tov.
Fabjanova, Oblakova in Gostišev! Zal, tekmovanja iz prve pomoči, ! katero smo bili najbolj pripravljf ni bilo. Vse zanje nam bo prišlo'] zelo prav.“
Besedilo in slil JANEZ PAVLIN
DOLENJCI, LJUBITELJI j ŽIVALI
Na nagradni natečaj, ki ga je P učence osemletk razpisalo slovenski Društvo proti mučenju živali, j* prispelo veliko prispevkov, ki pokazali, da je skrb in ljubezen dc živali že precej razvita med naf8 mladino. Posebna komisija je spevke ocenila in desetim najboljSii* podelila knjižne nagrade. Med desf timi nagrajenci je kar sedem dijak«1 z območja širše Dolenjske. To s° Alenka Flajnik iz OS Dragatui Andrej Hajdinjak iz OS Kočevj*’ Slavka Hudoklin iz OS Bršljin '11 Novem mestu, Andrej Koležnik fr OŠ Metlika, Alenka Kastelic iz 0-Grm v Novem mestu, Jurček Mate kovič iz OŠ Metlika in Jožica Pi* kovič prav tako dijakinja OŠ Me' lika. Vsi udeleženci natečaja, tud tisti brez nagrad, bodo prejeli zna^ ko društva.
NOVOMEŠČANOM DRUGO Lekše in Peter Gašperšič
MESTO — Borut Moretti, Marko
Za nagrado Bele krajine
V nedeljo v Dragovanji vasi tekmovanje v motokrosu
V Dragovanji vasi pri Črnomlju bo v nedeljo, 30. aprila, ob 15. uri tradicionalno tekmovanje v motokrosu. Tokrat se bodo tekmovalci iz Švedske, Italije, Avstrije in Jugosla-
Ne le ribiči, tudi gospodarji
Odrasle ribe iz potokov v Kolpo, mlade pa iz ribogojnice v potoke
Ekipa ribniške ribiške družine je prišla pred kratkim na pomoč kočevskim ribičem pri odlavljanju postrvi v potokih pri Vasi in Fari ter selili teh rib v Kolpo. V izpraznjene potoke na tem območju bodo v kratkem vložili kar 38.000 potočnih postrvi, ki jih bodo po letu dni spet preselili v Kolpo.
Gostje iz Ribnice so nastopili v postavi: Andrej Kersnič-Bukva,-anoda, Milan Nigerle-Kobilac-sak in Anton Klajič—prevoz.	po
prvih korakih se je izkazalo, da je ribniška ekipa „uigrana“ in da ima veliko prakse pri odlovu rib z agregati, saj so kočevski ribiči komaj sproti odnašali ribe, ki jih je elektrika toliko omamila, da so se obrnile ne hrbte. Za ribiči so vztrajno hodili domačini in gostje ribiških družin Brod na Kol^i in Čabar.
Domačini so opozorili na onesnaženi Topli jarek in čisti Mrzli jarek. V Topli jarek se je prav takrat povr: šinsko stekala gnojnica iz prepolne preproste čistilne naprave pri prašičjem hlevu v vasi Potok. Ta hlev je zakrivil že več poginov rib v tem potoku, enkrat pa so poginile zaradi
prehudega kloriranja na izviru, kjer je zajetje pitne vode.
Med odlovom so ribiči opazili tudi precejšno nesnago ob potoku, predvsem pod asfaltno bazo. Tu so v potoku in na vejah cunje, polivinil, . »St
konzervne škatle, razna posoda, tetrapak in celo repa in čebula. Iz asfaltne baze pa vodi do potočka tudi kanal.
J. PRIMC
s
RIBE SELILI V KOLPO — Kočevski ribiči so s pomočjo ribniških pred kratkim selili postrvi iz potokov v Kolpo, da bodo izpraznjene potoke vložili čisto majhne ribice. Agregat za odlov so si sposodili pri ribniških ribičih, v kratkem pa nameravajo kupiti svojega. (Foto: J. Primc)
CEZ DRN IN STRN - Tekmovanje v motokrosu na stezi v Dragovanji vasi pri Črnomlju vsako leto privabi več tisoč gledalcev, ki uživajo v drznih vožnjah dirkačev.
vije že petič pomerili za nagrado Bele krajine v dirki z motoiji do 125 kubičnih centimetrov. Skupaj je pri-
Graditelji!
Imate težave z nabavo in montažo stropnih in stenskih lesenih oblog in stavbnega pohištva?
Pokličite telefonsko številko (068) 21-478 ali pa se osebno oglasite pri Ivanu Krajncu v Adamičevi ulici 38 v Novem mestu in vaših problemov bo hitro konec.
javljenih za tekmovanje v tem razredu nekaj čez trideset tekmovalcev. Domačini bodo gotovo še najbolj spodbujali edinega njihovega zastopnika, Črnomaljca Florijana Satoška.
V dirki do 50 ccm, ki šteje za republiško prvenstvo, bo v vožnji čez drn in stm merilo svoje moči, znanje in drznost okoli štirideset mladih tekmovalcev, med njimi bosta tudi dva člana črnomaljskega AMD Jože Potočnik in Anton Henigsman. Motokros je med najbolj priljubljenimi športi v Beli krajini in tekmovalci AMD Črnomelj so v zadnjih letih dosegli lepe uspehe na republiških in državnih prvenstvih. Najboljša voznika Božo Štukelj in Aljoša Satošek tokrat ne smeta nastopati, ker sta se že uvrstila za nastop na državnem prvenstvu. Kljub temu pa domačini računajo na najboljša mesta. Še posebno veliko pričakujemo od Henigsmana.
S
GOLOBI IZ NOVSKE DO NOVEGA MESTA
Prvo od štirinajstih letošnjih tekmovanj golobov pismonoš, ki so last članov Kluba pismonoš je bilo 22. aprila v počastitev dneva železničaijev. Za poki ZTP Koprivnice, Zagreba, Ljuf ljane in Novega mesta so golof leteli iz Novske do Novega meV ta. Zmagal je golob s številko 21220-3-03-76-YU, last Jožeta Pečnika iz Novega mest* Za 166.728 m dolgo pot je g0, lob potreboval 2 uri in 4 minute« kar pomeni, da je letel 1.340 metrov na minuto. Med prvini desetimi golobi je na cilj pril«' telo 6 Pečnikovih golobov, trij* od Toneta Dolinška in eden o& Vlada Lopatiča. Na drugem tek' movanju bodo golobi poleteli *z Slavonskega Broda.
PRED DOLGO POTJO 166.728 m dolgo pot je Pe^ nikov golob preletel v dve*1 urah in štirih minutah.
LAGALI ZA TV - Na gradu rtneljnik se je v četrtek zbralo
_	^	_	  1	-flf
navihanih pionirjev iz osnovne šole Katje Rupene, da bi pred ^p
 —!l **	.	 -•	rtffc
ro in mikrofonom za oddajo Pisani svet razpravljali o laži otr°% odraslih. Skupaj s „solažnivcem“ Janežem Hočevarjem -Rifle $ so lagali, da se je kar kadilo. Vse njihovo laganje bomo na 1,9 malih zaslonih spoznali 2. maja, koncem maja pa še oddajo, &
maja, koncem maja pa še oddajo, posneli dan kasneje o strelcih iz o.š. Katja Rupena. (Foto: J® Pavlin)
1
>»• jr,’ . j~n * j	EIV«m
mm.
Ne samo jutrišnji, vsak dan pričakajmo z veseljem in radostjo v srcu. Naj nam bo v ponos smeh naših otrok, naj nam bodo v ponos naše delo vne zmage, naše samoupravljanje, za katero si prizadevamo vedno in povsod — na vsakem koraku, ki vodi v še lepšo in svetlejšo bodočnost.
CITROEN^
čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela 1. maj
w
Poleg našega znanega stilnega pohištva s katerim lahko opremite spalnico, dnevno sobo jedilnico, samsko sobo ali predsobo vašega stanovanja, proizvajamo tudi moderno pohištvo za predsobe, spalnice in gugalnike. Posebej vam predstavljamo naš najnovejši program „KOLPA”, ki je namenjen opremi
kopalnic.
Predstavljamo vam tudi ostale naše proizvode:
VEZANE PLOŠČE REZAN LES ELEMENTE IZ PLASTIFICIRANE
IVERICE
ACRYLNO STEKLO IN A CRYLNE PROIZVODE
OBIŠČITE NAS V NAŠI TRGO VINI V STR A tl
KOPALNIŠKA OPREMA IZ PROGRAMA „KOLPA”
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ !
novoles
NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO STRAŽA
Diana 61H
Model 1978 ima vrsto koristnih izboljšav. Popolnoma na novo je konstruiran zavorni sistem s kontrolno lučko na armaturni plošči, spredaj so kolutne zavore, ki omogočajo še varnejšo vožnjo. Volan je nekoliko manjši, na novo so oblikovani predali za sklopko, zavoro in plin.
Udobnejša sta tudi prednja sedeža. Motor ima 602 ccm, 32 KM/DIN in doseže naj večjo hitrost 120 km/h, poraba goriva je 6,1 litra/100 km. informacije:
CIMOS, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312-250 CIMOS, Beograd, Kolarčeva 8, tel. (011) 631-699
OBČUTNO BOSTE PRIHRANILI, če boste izrabili dopust v predsezoni do 8. julija in po sezoni od 26. avgusta dalje. POSEBNE CENE za sindikalne, mladinske in šolske skupine. POSEBEN POPUST za upokojence v času od 22. septembra do 31. maja.
NUDIMO VAM namestitev v hotelih, bungalovih, družinskih vilah, karavan prikolicah, v zasebnih apartmajih in sobah v Dajli, Novigradu, Červarju, Poreču in Funtani.
NATURISTI imajo na voljo poseben Kamp Ulika pri Červarju.
PIAVA LAGUNA
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
— Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 22-555
— pri vseh pooblaščenih agencijah
— Predstavništvo Plave lagune v Ljubljani, Cankarjeva 4 a (pasaža nebotičnika)
Spredaj kolutne
zavore
Izdeluje
CIMOS
V
v3 trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
DOLENJSKI LIST
Opečni zid-zdravo stanovanje
Obiščite
/ HH Wbu ik
vnovih - 'm 1%) P l§>
Poslovnih	|||	||
bomo
kmalu
mmh
čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela 1. maj
Poleg tega prodajamo montažne stropne nosilce, preklade, potresne vogalnike, strešnike, klinker zidake in vse vrste opečnih izdelkov lastne proizvodnje in od drugih proizvajalcev. Nudimo tudi armaturne žične mreže in sprejemamo naročila za kovinske podboje.
TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO LJUBLJANSKA CESTA 27 telefon: (068) 21-956
OPRAVLJA
- vse posle javnih carinskih skladišč,
- skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih in odprtih skladiščnih prostorih,
- nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo,
- prevoz blaga s tovornimi avtomobili.
Priporočamo se za sodelovanje in čestitamo občanom in poslovnim partnerjem za praznik dela 1. maj.
ISKRA - Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3, n. sub. o.
TOZD TOVARNA ELEKTROSPOJNIH VEZIJ ELA NOVO MESTO, Ragovska c. 7a, n. sub. o.
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ.
Kolektiv trgovske hiše Maximarket •skreno čestita občanom Dolenjske
za praznik dela 1. maj
/© ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto s poslovnimi enotami in ekspoziturami v
ČRNOMLJU, VINICI, METLIKI, TREBNJEM, MIRNI, STRA2I IN NOVEM MESTU
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO p.o-
IELEFON 21403, 22291 POŠTNI PREDAL 10 TEK. RAČUN PRI SDK NOVO MESTO 52100-601
10082
OBVEŠČAMO CENJENE GRADITELJE O NOVOSTI V PRODAJNEM PROGRAMU TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM
V	sodelovanju z montažno industrijskim podjetjem iz Ljubljane vam nudimo kvalitetne TO — MO
— Dl dimnike za centralno kurjavo vseh dimenzij za zasebno gradnjo.
Vse nasvete in informacije vam nudi komercialna služba, sicer pa vam enostavnost montaže TO — MO
— Dl dimnikov omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lahko lotijo tudi amaterji.
rUff/S r!ČN O NA SEL j e J. s UNČA NA UVALA'' V MALEM LOŠINJU
NOV! DOM JLA
Jg^sgsšjjj
iPS
iiiirf
Zopet smo bogatejši z novimi izkušnjami in znanjem s pristnejšimi medčloveškimi odnosi, pa tudi velikimi materialnimi pridobitvami, ki delovnemu človeku naših TOZD omogočajo lažje in zadovoljnejše delo in življenje.
Ustvarjalni nemir, ter zagnanost naših delovnih ljudi nas sili naprej k še hitrejšemu materialnemu in samoupravnemu razvoju, ki bo taistemu delavcu na slehernem delovnem mestu odprl novo perspektivo - perspektivo modernega, visokomehaniziranega in avtomatiziranega industrijskega proizvajalca.
150 - tisoč osebnih avtomobilov, 50-tisoč prikolic in 10.000 gospodarskih vozil letno niso ve?	in
zelje, temveč resničnost, ki dobiva konkretne obrise v letošnjih rezultatih in doseženih uspehih.
Zato smo tembolj prepričani, da bomo s pospešenim razvojem proizvodnih zmogljivosti, širšim povezovanjem ter z intenzivno zunanjetrgovinsko usmerjenostjo uspeli dosledno uresničiti zastavljeni program in s tem prispevati k nadaljni krepitvi naše samoupravne socialistične skupnosti.
S tem se tudi pridružujemo čestitkam in pozdravom ob našem skupnem delavskem prazniku — 1. maju.
inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
Tudi ob letošnjem 1. maju zapuščamo delovni ljudje IMV svoja delovna mesta zadovoljni in ponosni, saj doseženi uspehi ponovno potrjujejo našo skupno odločenost da samoupravno in združeno izgrajujemo sebe in našo tovarno.
HAMMAMET	od din	2990
DJERBA	od	din	4500
KROŽNA TURA	od din	5700
vsak teden........!...l.....
grcija
ATENE	od
KINETTA	od	dirtVfiSp*
ISTHMUS	od	din 3vr0
LOUTRAKI	od	din 233Čf
AEGINA	od	din 3200
RODOS	‘ od din 2950
KLAŠIČNA	TURA	od	din 4990
KRIŽARJENJA	Z. LADJO od din 8250
vsak teden........................
MfljEjSEE^in 2100 torreSSunos
od din 2750
TENERIFE od din 3990
KLASIČNA TURA
od din 5550
POMLADANSKA TURA od din 5950
KROŽNA TURA
od din 5990
/air tours
/ yugoslavia
DOLENJSKI LIST
ZAUPAJTE NAM
NAS PREDSTAVNIK VAS PRIČAKUJE 2E NA LETAllSCU. OD UVODNIH INFORMACIJ PRI PRIHODU DO NAMESTITVE V HOTELU; POMOČI ALI NASVETA 0 IZLETU, KATEREGA Sl JE NAJBOLJE IZBRATI PREDSTAVNIK AIR TOURSA BO SKRBEL ZA VSEBINO IN KAKOVOST VASlH POClTNIC	|i:
NASA CENA JE DEJANSKA CENA
V ceni AIR TOURSA ni presenečenj! Pri našem aranžmanu ste deležni po polne storitve: z vplačilom za potovanje — letovanje ste si zagotovili prevoz do izhodiščnega letališča (v Beogradu, Zagrebu ali Ljubljani), pomoč
na letališču, plačane letališčne takse na domačih ali tujih letališčih, polet ter prigrizek v letalu, prevoz do hotela ter storitve stalnega predstavnika Air Toursa.
ZA
MLADE
LETALO + AVTOMOBIL
LETIMO Z LETALI DC-9
letalo avtomobil Fly&Onv« V Španiji io ono novost ..Pr0 gram z« svobodna"!
Polet je zagotovljen, ob izhodu i letališče pa vos pričakuje vo-i filo a načrt potovanja, vse do povratka na letališče, si dok* | čite sami.
Letališka taksa je vključena v ceno vseh aranžmajev Direktni poleti iz Zagreba, Ljubljane in Beograda v letošnjem programu Air Toursa omogočajo najhitrejše in najudobnejše potovanje do izbranega cilja.
DRUŽINE Z OTROKI
Za dopuste družin z otroki priporo	ajfc	j	A	$5»
čarno hotele, ki s svopm položajem,	3	ATv
s svojimi objekti ter vsebino odrjo varjajo našim naimlajšim gostom
spamja
DRET DE MAR od i
ALLORCA odj
Na vseh potovanjih letuje en otrok v spremstvu obeh staršev brezplačno, in to v mesecih aprilu in maju (razen med prvo majskimi prazniki) tor v oktobru.
POPUSTI ZA OTROKE
Tudi letos ta otroke do 12 let tudi do 40% popusta!
POPUST ZA PRIJAVE DO 15. IV. 78
Popusti za prijavo m vplačila do Ib. aprila 1978
Varčujte načrtujte vnaprej'
POSEBNI POPUSTI ZA SKUPINE! ZAHTEVAJTE POGOJE NA PRODAJNEM MESTU _
Ce ste lastnik ACI kartice — potujete z dobičkom! Kadar vam dopušča čas. si izberite cilj ter nam dovolite, da vas povabimo k odhodu — po posebni ceni. Natančne informacije daje klub po telefonu (041) 444726.
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA
YUGOSLAVIA
PRIHRANITE NEKAJ SVETLOBE ZA JUTRI
l ZATEMNILNIKI ISKRA
1*01	IN	PO	2
Montažna sUca za SR-W500-P0 1
Montažna skica za SR-W500-P0 2
boste enostavno in praktično regulirali osvetljenost prostorov in hkrati pr|nranili veliko električne energije.
^ESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN °BCaNOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
SKRA ŠENTJERNEJ
ISKRA IEZE - TOZD TOVARNA UPOROV IN POTENCIOMETROV
Šentjernej
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P.O. r\. DOBRUŠKA VAS PRI NOVEM MESTU	V	yCTDECI||K
PoSta 68275 Škocjan, telelon /068/85-230-Tekoči račun 52100-601-10612 pri SDK Novo mesto	UI MUlll ll
Odločite se za nakup sodobne in kvalitetne
strešne kritine
Nasa streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo in kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenske priključke. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in proti nalivom. Pozimi pa preprečuje drsenje snega in je zato primerna za pokrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Če ste se odločili za nakup naših strešnikov, vam priporočamo, da si jih oskrbite do meseca avgusta zaradi velikega povpraševanja v jeseni.
Proizvajamo:
strešnike v rdeči, rjavi, zeleni, grafitno in cementno sivi barvi
STREŠNIK ZA ZRAČENJE	STREŠNIK	ZAKLJUČNI	LEVI
SLEMEN3AK
SODOBEN NAKUP V PRODAJALNI ELEKTRONSKE INDUSTRIJE
Niš
nas spremlja skoraj na vsa-
•me Elektronske industrije Zato vam priporočamo, da Kolektiv prodajalne pod vod-
izkoristitc vse prednosti in stvom poslovodje Djevada Cosi-ugodnosti, ki vam jih nudi ma- ča čestita za praznik dela 1. maj tična prodajalna Elektornske vsem delovnim ljudem, industrije v Ljubljani.
en) koraku. Brez nekaterih Pr°izvodov pa si sodobnega živine ne moremo več predstav-Da bi vam lahko povedali ai več, smo obiskali prodajal-Elektronske industrije v Hubljani, v Gregorčičevi ulici .*< ki je dobro založena z vse-^ izdelki široke potrošnje, ki n°s'jo znak Ei.
Prodajalna je tudi dobro za-°2ena z vsemi rezervnimi deli *a Proizvode Elektronske indu-*tr'ie in deloma tudi za izdelke ru9'h proizvajalcev. V prodaj-n°ceno marža ni vračunana.
^osebno pozornost zasluži •^tiranje elektronskih izdelkov. ako kupcu lahko zagotovijo re*hibno delovanje. Osebje ^r°dajalne ne dovoli, da bi ne-. tirani izdelki zapustili prodajno. Ob nakupu pa prodajalec Pred kupcem demonstrira Pravilno delovanje izdelka in u da vsa tehnična navodila. Veliko strokovno pomoč pri akupih nudi sam poslovodja,
1 ie televizijski mehanik. Tako }e stranka pravilno seznanjena z okovanjem z napravami. Če je Potrebno, nudi pomoč tudi pri °ntaži v stanovanju in usposobi za delovanje.
V primeru reklamacij, ki pa ?° °b navedenem načinu proda-ulfZel° rec*l<e' Prodajalna hitro . r?pa'. “i sta v nieni neposred-1 bližini servis in trgovinsko Predstavništvo Elektronske 'ndustrije Niš
Prodajalna Elektronske industrije v Ljubljani, Gregorčičeva 13
Pred nakupom prodajalec pojasni stranki rokovanje s televizijskim sprejemnikom
KONČNI SLEMENDAK
8
PRVOMAJSKO PRILOGO ZBRALA IN UREDILA: JANKO SAJE IN MARKO KLINC
DOLENJSKI LIST
31