f\, i\i U I fln i umi iinuiuviini i mnn«wi w
Eingelangt
mit-g^-- Beilage^
18 SEP. 1913
K-
J
3,
Maribor, dne 18. septembra 1913.
T«čaj LXVII.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Maja vsak četrtek in velja 3 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom zh e*k> leto 4 K, pol leta 2 K in za ffitrt teta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske 4eiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravniitvo »Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje .Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi »e ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamaciie. Z», inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 33 vin. Za večkratne oglas« primeren popust. Inserati »e sprejemajo do torka opoldne. — Na
zaprte reklamacije so poštnine proste.	_
Današnja številka cbsega 10 strani in Gospodarske Novice.
Kdor tako! vpoIUe 1 krono
dobiva Slov. Gospodar do konca leta. Kdo še manjka?
Slovensko katoliško časopisje se je zadnji čas, kar je pač samoumevno, veliko bavilo s hrvaško-slo-venskim katoKškim shodom. Na njem se je podalo toliko novih misel, začrtalo toliko lepih načrtov, stare resnice se razglašale v tako krasni obliki, da je vsak katoliški časnik moral postati ob teh dogodkih ter jih naznaniti v svojih predalih. Saj zadnji katoliški shod v Ljubljani ni vzbudil samo pri Slovencih in Hrvatih občudovanja, ampak po celi Avstriji. Nemški katoliški časniki očitajo nemški javnosti, da je cel nemški narod v Avstriji, ki šteje okoli 9 milijonov, poslal na katoliški shod v Lincu komaj 5000 zastopnikov, a majhen katoliško-slovenski narod vsaj 5krat več. Katoliki slovanskih narodov v Avstriji pa gledajo na naš shod kot na vzor, katerega si skoro ne upajo do' seči. Češki katoliški listi odkrito priznavajo, da so slovenski katoliki prevzeli vodstvo katoliškega gibanja med Slovani, poljski listi pa se veselijo, ker se je na tem shodu našlo v bratskem objemu vse slovan-stvo, ki ne škili preko, avstrijskih mej.
Toda ko smo se mi veselili, je sejal sovražnik ljuliko med pšenico. Bolj kakor kedaj poprej so liberalni časniki in agitatorji delali v tem času za razširjenje svojega časopisja. Z mladeniško gibčnostjo so pisali in delali za svoje liste. V liberalne vrste se je zaneslo novo navdušenje za časopisje, in to navdušenje že rodi svoje sadove; liberalni časniki zahajajo v slovenske hiše, v katerih jih prej ni bilo.
Cisto jasno se vidi pot, po kateri hočejo spraviti liberalni generali svobodomiselstvo med naš narod. Trojna je ta pot: snovanje ciril-metodovih podružnic, v katerih se goji čista narodnost s popolnim prezira-njem verskega naziranja, ustanavljanje sokolskih društev, v katerih se že vceplja svobodomiselstvo, in tretja pot je liberalno časnikarstvo, ki odkrito in brez ovinkov seje seme prostomiselstva med slovenski narod.
Cirilmetodarstvo, sokolstvo in liberalno Časopisje, to so punčica v očesu vsakega spodnještajerske-
ga liberalca. Taktika, katero zasledujejo liberalci pri svojem delu, ni neumna. S cirilmetodarstvom premotijo marsikaterega in nerazsodnega človeka. S sokol-stvom lovijo osobito mladino v svoje zanjke, s Časopisjem pa vse to delo pospešujejo in dovršujejo. Časnikarska naloga je najvišja naloga, zato tudi taka skrb za razširjenje liberalnega časopisja.
Rekli smo, da liberalna taktika ni neumna. Toda obenem je tudi tako jasna, da bi morali biti slepi in gluhi, ako bi ne spoznali, kam meri. Liberalci se pripravljajo, da vzamejo pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah posest od našega ljudstva. Celo ljudje med liberalci, ki se že leta niso premaknili iz svojih, s kmečkim denarjem bogato opremljenih pisarn, so začutili zopet mladost v svojih starih kosteh in se pehajo okoli po domovini za cirilmetodarijo in sokolstvo in časopisje. Vse zastonj, vse brez ekspenzarjev, tudi žrtve doprinašajo, saj se gre za boj proti preklicanemu klerikalnemu zmaju!
A na naši strani? Posebno, kar se tiče časopisja, bi se med nami lahko mnogo več storilo. Mnogo naših pristašev nima nobenega našega časopisa in kadar pridejo burni časi, takrat dajejo taki ljudje največ dela, ker cincajo med resnico in neresnico, med katoliško in protikatoliško stranko. Vsaka liberalna laž jim zmede glavo. Skrbimo za te ljudi že sedaj in prigovarjajmo jim, da se naročijo na katoliški politični časnik. Preglejmo te dni svoje vasi in kraje, preglejmo vrste naročnikov na katoliške časnike, stavimo si resno vprašanje: Kdo še manjka?
Pridobimo našim listom še ta mesec novih naročnikov. Ne spimo, lro liberalci sejejo!
Kako govori katoliški učitelj ?
Noben govor na katoliškem shodu menda ni segel zborovalcem tako globoko v srce, kakor govor u-čitelja Jankota Grad, ki je govoril o predmetu: Katoliški učitelj. Kaj smo? Kaj hočemo? Kaj moramo biti... Njegove besede so bile navdahnjene s tako plemenitostjo, s tako nežnostjo, s tako ganljivo prepričeval-nostjo, da so se mu poslušalci nehote udajali in mu sledili z največjim zanimanjem. Solze veselja in gin-jenosti, kako vzvišeno pojmi ta krasni govornik svoje stanovsko znanje, so napolnjevale očesa udeležencev. Ko je končal, se navdušenje ni hotelo poleči. Odlični gostje in tovariši-učitelji so hiteli k njemu, da mu ča-stitajo in se mu zahvalijo na krasnih besedah.
Da bodo naši čitatelji spoznali, kakšni bi morali biti naši štajerski učitelji, prinašamo odlomke iz pre-lepegaGradovega govora:
Kdo izmed vas se ne spominja onih blaženih časov, ko je čul iz materinih ust prve molitvice, onega trenotka, ko je stopil sredi med stariši prvič h Gospodovi mizi, zadnjih materinih besedi: „Bodi verenl" Katoliškemu učitelju je vera vzor, ona mu je vir, iz katerega črpa (zajemlje) moči za svoje neumorno delo. Katoliški tičitelj prizna sam prvi oblast Stvarnika in zato jo more le on vcepiti v otroška srca. Izpostavljen pa je zasmehovanju. Razna imena in psovke lete nanj; ali naj se jih ustraši? Ne! Žali, bog, da so naši lastni tovariši, ki nas najbolj blatijo in nam kriče, da smo izdajalci.
Oni so zavrgli ta maternl tastament,zato jih grize črv in odtod izvirajo vse psovke,. Ali smo hinavci, če se zvesto držimo materinih besedi, če iščemo tolažbe v molitvi, če stopamo z mladino k obhajilni mizi. Saj smo vendar prisegli, da bomo nam izročeno mladino versko vzgajali. Kdo bo pa versko vzgajal, če ni sam veren. Ne bojmo se sovražnih puščic. Ker smo vzgojitelji Kristusovi, moramo biti tudi vojaki Kristusovi. Katoliški učitelj vzklika s katehetom: Le čez najino truplo imate pot do otroških src s svojim proti-verskim strupom. 'Moderni (novodobni) učitelji vidijo v otroku neko bitje, katero skušajo nabasati z novodobnimi vedami, katoliški učitelj pa vidi v njem podobo božjo. Kje naj dobi za svoje delo milosti kakor v molitvi, kje naj se odpočije, če ne na presvetem Srcu Jezusovem. On ve, da je les križa v šoli najbdlj-ši vzgojitelj. Le katoličan ne pravi: Jaz delam le, za kolikor sem plačan. — On ne čepi le v šoli, ampak gre med narod. On dela za narod, ker ve, da stavi narod svoj up nanj. Pravijo, da so vzori izginili, a v srcu katoliškega učitelja ne izginjajo vzori. Dobro je naše ljudstvo, a ima tudi napake. Pri nas posebno pijančevanje. Katoliški učitelj vidi pogubonosne vplive in zastavi vse moči, da se ustavi to zlo. Katoliški u-čitelj bodi organizator, ne le narodov, ampak tudi svoj; In naj ne bo katoliškega učitelja, ki bi naj ne bil član naše Slomškove (učiteljske) zveze. Dolgo so delovali naši nasprotniki pod Slomškovo podobo, a zavrgli so jo. Sveta vera naj nam bo luč, maternl jezik pa ključ do prave vzgoje. Tudi v društvih naj deluje katoliški učitelj. Ce se ne plašijo nasprotniki truda za svoja društva, čemu bi pa ne sodeloval katoliški učitelj pri katoliških društvih. Pridno pa naj se izobrazuje s čtivom. V tem bodi tvoje geslo: Ne beri
Ptujska pisma.
(Sodobna premišljevanja).
(Dal}«.]
Reči moramo, da so Slovani v turških vojskah dosti več storili za Nemce kot Nemci za Slovane. Ko so 1. 1529 Turki napadli Dunaj, bilo je med dunajskimi brambovci več vojakov iz slovenskih dežel, med njimi naš slavni Janez Kacijanar, ki je s Slovenci branil takozvana „Koroška vrata",
L. 1532 se je napotil sultan Soliman s silno armado naravnost proti Dunaju, da bi poiskal cesarja, toda vrli hrvaški junak Nikola Jurišič, „ki nemški ni znal niti brati niti pisati ter se je vselej cirilsko podpisoval", mu je v mali trdnjavi Kisek na Ogrskem zaprl pol. Tri tedne je sultan oblegal trdnjavo, kri je tekla v potokih, a Jurišič se ni udal. Po tritedenskem brezuspešnem obleganju se je sultan vrnil nazaj v Carigrad in cesar je bil rešen. Rešil ga je slovanski junak Jurišič. Zato pa je sultan tem strašneje divjal po Štajerskem in Hrvaškem, vse je oropal ter odpeljal seboj 30.000 kristjanov.. Slovenca Kacijanar in Pavel Bakič sta pri Lipnici naletela na zadnji oddelek ter ugrabila veliko Turkov, konj in dragocenosti. In da so 1. 1683 rešili Dunaj Slovani s slavnim poljskim kraljem Ivanom Sobieskim, ve že vsak otrok na slovenski zemlji.
Pozneje koncem 16. in 17. stoletja se je vsaj nekaj storilo za varstvo južnih dežel. Mnogi kraji na Hrvatskem, na Kranjskem in Štajerskem so se utrdili, skrbelo se je za orožje in municijo. Celo oddahnili so se pa južni Slovani za časa princa Evgena Savoj-skega. Princ Evgen jo bil po rodu Francoz in najslavnejši avstrijski vojskovodja. Zmagal je Turke v slavnih bitkah ter jim vzel rodovitne dežele in lepa mesta- Poleg tega pa je bil državnik, ki je vedel, da
je prihodnjost Avstrije na jugu. Za njegovega časa so že mislili na izgon Turkov iz Evrope. Ce bi bil prišel za njim le še en izvrsten državnik, ki bi bil izvajal njegove načrte, tedaj bi bili Turki že davno v A-ziji. In Avstrija bi bila dandanes prva, če ne edina moč na Balkanu! Toda za slavnim princem ni bilo sposobnih in dalekovidnih mož, zato so njegovi načrti padli ž njim v grob. .
Tudi cesar Jožef II. (1780-1790) je bil hud nasprotnik Turčije. Se pod njim je 1. 1789 slavni Lav-don osvojil mesto Belgrad. Toda ponemčevalna politika tistega Časa, je na jugu, zlasti na Hrvaškem, izzvala najhujši odpor. In ta ponemčevalna politika je ostala na dnevnem redu od tistega časa do dandanes. Ob enem se je Avstrija sprijaznila z gnilo Turčijo. Starokopitni minister Metiernich, ki je vodil 40 let avstrijsko politiko, je bil nem in gluh za stok in jok uboge „raje" v turški sužnosti. In istih misli je sedanji predstavitelj naše zunanje politike.
Dedščino osvobojenja Slovanov izpod turškega jarma pa je za princ Evgenom prevzela Rusija. Ta je od 1. 1790 do 1. 1878 v neštetih slavnih zmagah vzela Turčiji kos za kosom ter osvobodila narod za narodom.
V.
L. 1877 sem bil še celo mal deček, a prav dobro se spominjam, kako so ljudje govorili o rusko-tur-ški vojski. Povsod je bilo veliko veselje, ker so Rusi tako naklestili Turka. Pozneje sem govoril o tem z gospodom, ki je bil ravno takrat navzoč v neki nemški družbi, ko se je bila raznesla vesela vest, da je Plevna padla. Ni mi mogel opisati, kako so bili Nemci vsled te vesti razburjeni in potrti. Nemci so namreč takrat sočustvovali s Turki; pa ne le Nemci, ampak tijidi Madžari in Angleži. Angleži so se zdaj spa-
metovali, Nemci in Madžari so pa ostali dosledni, strupeni sovražniki vsega, kar je slovansko. Madžari so po plemenu in duhu sorodniki Turkov, zato so se v prejšnjih stoletjih vedno družili s Turki zoper avstrijske vladarje. Kakor so tlačili Turki vse druge narode, tako delajo še dandanes Madžari. Nobenih pravic ne dajo ne Slovakom, ne Srbom,, ne Rumunom! Kako pa zatirajo v zadnjem Času Hrvate, to presega vse meje, to je škandal za celo Evropo sploh in za Avstrijo še posebej. Slovanska „raja" na Balka.nu je postala svobodna, dobri hrvatski narod, „predzid krščanstva", ki je toliko krvi prelil za Avstrijo, pa se v istem Času zasužnji. Te krivice se bodo Še hudo maščevale !
Ni še dolgo tega, ko je pisala brezzoba graška Židinja „Tagespošta", da je na svetu ena sama država, ki od zadnjih slovanskih zmag nad Turki še trše pritiska na svoje slovanske državljane, in to je Rusija, ki ne da Poljakom nobene svobode. Grda Židinja, udari se po zobeh! Poglej, kako delajo Madžari s Slovaki in Hrvati! Glej, kako tlačijo Nemci Poljake v nemškem cesarstvu! Pa saj ni treba iti tako daleč. Poglej na Koroško in Štajersko, kako se tlačijo prestolu udani Slovenci, Dr. Steinwender je rekel dne 11. julija 1897 v Celovcu na nekem shodii: Wir Deutsche können zwar dem Staate dienen, aber wir werden in keinem Staate die Dienerrolle spielen, denn wir sind ein Herrenvolk und zur Herrschaft müssen wir kommen". Smisel tega stavka je: Mi Nemci smo gospodje, poklicani v to, da zapovedujemo drugim. — ln tega se še dandanes držijo na Koroškem, kjer nimajo Slovenci nobenih pravic. Ce na kolodvoru zahteva kdo vozni listek v slovenskem jeziku, že ga hočejo zapreti! Graška Židinja, poglej na Koroško in pusti Rusijo v miru!
(Koneo prihodnjič.)
nič, kar ni katoliško! Bodi še tako trden, kdor bere nasprotne liste, postane mlačen, hladen in navsezadnje mrzel za naše vzore. Zakaj pa bero nekateri nasprotne liste? Ta bi rad izvedel, kjij pišejo o njem, drugi bi rad slišal oba zvona. Prvemu pravim: Če ne boš čital, boš miren, pa jih še podpiraš, da te blatijo. Drugemu pa: Nikjer zvonovi tako lepo ne pojo, kakor doma. Tvoja dolžnost je pa, paziti tudi, da se ljudstvo ne zastrupi s slabim čtivom. Ne pozabimo pa tudi preblažene Device Marije, ki nam je vzgojila največjega učitelja. Ljubljenec Marijin je naš narod slovenski, k njej ga dovajajmo. Nasprotnike posebno peče ime katoliški. Mi smo pa ravno na to ponosni in je hočemo pogumno nositi. Razšli se bomo, s seboj pa vzemimo geslo:
Srce Tebi — premili Stvarnik, delo pa tebi — narod moj I Ne da se popisati čustev, ki jih je vzbudil s svojim lepim govorom govornik v srcih zborovalcev. Odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Politični ogled.
—	Državni zbor bo baje sklican čisto gotovo za dan 15, oktobra. Kako negotov je pri enakih poročilih ta „Čisto gotovo", je-našimČitateljem znana stvar. Vlada si mora prej zagotoviti, da ima veČino, popolnoma slepo vendar ne bo sklicala državnega zbora. Češki Nemci bi bili sicer radi še nadalje pri vladnem koritu, a si zaradi volitev niČ*prav ne upajo. Tudi iz češkega tabora ne prihajajo za vladna ušesa ugodna poročila. Voditelj skupnega češkega kluba, poslanec Stanjek, razglaša, da bodo Cehi v jeseni nasproti vladi v opozicijo. Kdo bo še potem podpiral vlado? Slovenski liberalci imajo žal samo enega poslanca, in ta je nekoliko prešibek, da bi podprl cel vladni kabinet,
—	Deželni zbori. Cesar je sklical naslednje deželne zbore za jesensko zasedanje: solnograškega na dan 17. t. m., tirolskega in predarlskega na dan 23., kranjskega na dan 24., nižjeavstrijskega na dan 23. t. m. Goriški deželni zbor bo sklican za dan 1. oktobra, da si izvoli deželni odbor. V kratkem bosta imenovana deželni glavar in namestnik. Deželni glavar bo najbrž vodja katoliške italijanske stranke, prošt Fajduti, namestnik Slovenec dr, Franko.
—	Štajerski Nemci. Med krščansko-socialno stranko in nemškim centrumom, kojo stranko vodi vitez Panc, se vneto nadaljuje huda časnikarska vojska. Nadarjeni vodja krščanskih socialcev, kmet Ha-genhofer, očita Pancu, da se je zvezal z liberalno agrarno stranko. Skraja je hotel Panc to tajiti, a sedaj je s tajenjem ven. Zadnjo nedeljo, dne 14. t. m., sta se Pančeva stranka in agrarna stranka združili na skupen program in določili veliko skupno zborovanje za dan 28. septembra v St. Mihaelu na Zgornjem Štajerskem. A tudi med liberalnimi in takozvanimi nem-škonacionalnimi poslanci ni edinosti in sloge. Eni poslanci se držijo lista „Tagespost", drugi lista „Tag-blatt". Zadnjim se godi bolj slabo. Njih vodja je poslanec Einspinner. Nam Slovencem pa nič ne škodi, ako v nemških političnih taborih ni edinosti,
—	Naša zunanja politika. V* znamenje, da so se naše razmere nasproti Rusiji izboljšale, je odstopil naš poslanik v Petrogradu, grof Turn in na njegovo mesto pride grof Sapary. Ker je Madžar, je pač težko razumeti, ali bo ravno ta mož na pravem mestu. Grof Sapary je bil dosedaj oddelni načelnik v zunanjem ministrstvu. Na njegovo mesto pride prejšnji poslanik v Belgradu, grof Forgač, ki je bil sedaj poslanik v Monakovem, Grof Forgač se je izkazal povsod, kjer je bil, za nesposobnega in nepriljubljenega. Zdaj bo imel odločilno besedo v zunanjem ministrstvu. Govori se še kljub uradnemu tajenju, da tudi zunanji minister grof Berhtold kmalu odstopi in da pride na njegovo mesto sedanji naš poslanik Mery v Rimu, o icaterem gre glas, da je res velesposoben.
—	Nemška bahavost. Grška kraljeva rodbina je nemškega pokolenja. Sedanji grški kralj Konstantin je Še vrhu tega poročen s sestro sedanjega nemškega cesarja Viljema. Sedaj po končani vojski je prišel grški kralj na obiske k svojemu svaku cesarju Viljemu, v zahvalo, da je Nemčija tako vstrajno podpirala Grško proti slovanskima državama Bolgariji in Srbiji. Pri slovesnostih, ki so se vršile povodom tega obiska, se je bahal grški kralj z junaštvom svoje armade, čeprav vsakdo ve, da je bolgarski general Ivanov, ki je vodil proti Grkom trikrat manjšo armado, dobil o grškem junaštvu vse druge pojme, kakor jih sedaj prodaja grški kralj po Nemčiji. Obenem se je grški kralj še polaskal Nemcem, zatrjujoč, da so dosegli Grki le radi tega take uspehe, ker so se učili pri Nemcih. Nemcem in njihovemu cesarju je ta hvala čudno dobro djala, kajti pri Turkih se nemški učitelji častniki niso odlikovali. Toda že so se oglasili Francozi, ki očitajo grškemu kralju, da je v Berolinu govoril neresnico, kajti sam dobro ve, da so bili učitelji grške armade Francozi. Nemci so učili le Turke in ti so tudi pokazali, kaj so se naučili pri Nemcih. Bolgari, Srbi in Grki pa so hodili pri Francozih v šolo. Grški ministrski predsednik se je pri francoski vladi že opravičil zaradi nepremišljenih besed, ki jih je njegovemu kralju narekovala grda nemška bahavost.
—	Na Balkanu. Zmagovalci nosijo visoko glavo in njihove besede so ponosne. Med Bolgarijo in Turčijo pa se vršijo pogajanja zaradi nove meje. Pogajanja so zelo tajna, vendar gotovo napredujejo, ker se
do sedaj niso prekinila. Pri Turkih je zavladala nekoliko večja popustljivost, ker v armadi še vedno niso ponehali boji med mlado- in staroturki. V glavnem vojaškem taboru je prišlo med znanim Enverbegom in generalom Abuk-pašo do tako vročega spopada, da je Abuk-paša potegnil samokres in ustrelil na Enverbe-ga, a ga je le neznatno ranil na roki. Vlada v Carigradu, ko je zaznala za ta dogodek, je ukazala, da se odvzame Abuk-paši meč in samokres ter ga odpeljejo v Carigrad. Toda častniki-pristaši so se zavzeli zanj, ko bi se bil moral ta ukaz izvršiti, in začelo se je streljanje in sabljanje med častniki mlado- in staro-turškega mišljenja. Slični pojavi niso dokaz za urejene in zdrave razmere v turški armadi, — Na Bolgarskem vlada kljub veliki nesreči, ki je zadela ta narod, mir in red. Med narodom se je začela agitacija za prestop v katoliško cerkev, ker se pravoslavni cerkvi ne zaupa. Slovenci se dejanski zanimajmo za bolgarske razmere s tem, da radi darujemo za katoliške misijone na Balkanu.
—	Protiavstrijske demonstracije v Rimu. Katoliški telovadci raznih narodov so se šli te dni poklonit sv. Očetu v Rim. Laški framasoni so pa skočili pokoncu in so hoteli preprečiti vso slavnost. Najhujše se je godilo mali skupini avstrijskih telovadcev. Lahi so jih strahovito zasramovali, Udrli so nato pred avstrijsko poslaništvo in divje kričali: „Dol z Avstrijo! Živio italijanski Trst!" Policija demonstrantom ni bila kos; še-le poklicano vojaštvo je izpraznilo trg. Zaprli so 50 oseb. To so naši zavezniki!
—	Proti (lrugovercem. Rusko pravoslavje se obnaša zelo nestrpno nasproti drugovercem. Poroča se, da se je zadnji čas razpustilo zopet 22 društev. Izmed teh društev jih je 7 katoliških, vsa verskega in dobrodelnega značaja, 11 pa mohamedanskih društev, ki so tudi vsa verskega značaja. Posebno veliko pa znajo pripovedovati o pravoslavni nestrpnosti oni poljski katoliki, ki so prišli ob delitvi Poljske pod rusko car-stvo.
Angleško zračno brodovje. Angleška hoče biti prva, Zgraditi bo dala zračno brodovje iz vseh vrst letal in zrakoplovov. Samohidroplanov, ki se bodo dvigali z morja in opazovali sovražnikovo mornarico, bo 200. Zrakoplovi bodo Služili za poizvedovanje v daljavah. Vsa letala bodo imela brezžične brzojave, po katerih se bodo dajala poročila admiralu-poveljniku.Več križaric bo imelo hidroplane na krovu. Gradi se za letala posebna vojaška delavnica. To bodo grozne vojne v zraku!
—	Japonska proti Kitajski. Jasno je, da išče Japonska priložnosti, kako bi začela vojsko s Kitajsko. Kitajska ji je ugodila v vseh prepornih točkah, toda japonska javnost je sedaj na svojo vlado huda, Češ, da je premalo zahtevala. Japonska čuti v sebi moč mladosti in se pripravlja, da sosednje ozemlje kolikor mogoče «spravi pod svojo oblast. Najprej je bila Korea na vrsti, sedaj Kitajska. Thdi Rusija se že oglaša in oznanja pravico do severnega dela Kitajske.
Kolera.
Vedno bližje prihaja kolera našim krajem. Cel Balkan je okužen, okuženih je po koleri mnogo krajev na Ogrskem in Hrvaškem, da, pojavili so se že tudi posamezni slučaji v Galiciji, na Dunaju in na Češkem. Bati se je, da tudi v naših krajih nastopi prijateljica smrti — kolera. V naslednjem podamo poročilo o stanju kolere v posameznih deželah po poročilih, ki so došla dne 15, septembra:
Češko: Žena višjega okrajnega zdravnika v Tuzli, Galcinska, je došia dne 6. t. m. v kopališče Marijine vari, kjer je nenadoma obolela na koleri. Oddali so jo takoj v bolnišnico za kužne bolezni. Ker je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, se je posrečilo, Galcinsko rešiti. Novejša poročila pravijo, da je žena že izven nevarnosti. Namestništvo je izdalo stroge varnostne odredbe.
Dunaj: Zida Pardo so že izpustili iz bolnišnice, ker je popolnoma okreval.
Galicija: Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva na Dunaju poroča, da je izbruhnila kolera tudi v Galiciji, in sicer v vaseh ob ogrski meji.Va-si Oparčac, Oberce in Skole so deloma okužene. Kolera se je prenesla po delavcih iz Ogrske. Umrla jo neka kmetica. O številu drugih slučajev se molči.
Hrvaško: Od 10. do 14. t. se je pojavilo zopet 26 novih slučajev, a smrten ni bil nobeden. V mnogih okrožjih je vlada prepovedala promet s sadjem.
Ogrsko: V Budimpešti in tudi v drugih krajih Ogrske je izbruhnila zadnji čas kolera z vso silo na dan. Dne 11. septembra je v Budimpešti nenadoma obolelo 7 oseb, njim so kljub varnostnim odredbam še vsak čas pridruži po več novih bolnikov. Umrli sta dosedaj 2 osebi. Iz dežele prihajajo vedno pogostejša poročila o koleri. Uradni list javlja skupno z dežele 48 slučajev. Znano je, da so Ogri zelo nesnažni, glede pitne vode pa sploh niso izbirčni. Pijejo vodo iz Donave in drugih rek, luž, studence pa imajo navadno poleg gnojnic. Vlada je sedaj, ko je že kolera v deželi, prepovedala piti vodo iz Donave in pa smrdljivih studencev, tudi dovoz sadja in živeža iz okuženih krajev, posebno iz Srbije in Rumunije, je prepovedan. V Budimpešti so oblasti zaplenile 1 vagon suhih rib iz Apata in jih dale sežgati.
Bosna: Kolera pojema. V Gornji Tuzli se nahaja zdaj le 1 bolnik; z dežele pa se poroča, da leži še od prejšnjih bolnikov 22 neozdravljenih, — Novejša poročila pravijo, da je v vasi Kreka bligu Tuzle v nekem mlinu, kjer je pred dnevi neka žena umrla
iH^^» \\
\ *
18. septembra 1913.
za kolero, na novo obolelo 5 oseb. Tudi v Breki je na novo obolel nek otrok.
Srbija: V okrožjih ob Drini (ob bosanski meji) zboli v posameznih vaseh vsak dan na desetine oseb. Posebno hudo divja kolera v Sabacu in Mitro-vici. Od 1. do 13. septembra je obolelo na Srbskem 1224, ozdravelo 370, umrlo 277, a bolnih je še 577 o-seb. Tako pravi uradno poročilo.
Rumuni j a: Od 10. do 13. septembra je o-bolelo na novo 112 oseb, umrlo 46, ozdravelo 15. Posebno hudo divja kolera v mestih Silistrija, Sulina in Tyrmagurele. — Od kar je izbruhnila kolera, pa do 14. t. m., je obolelo za njo 1555 oseb, 661 jih je umrlo, med njimi 79 vojakov, 159 bolnikov pa je ozdravelo.
Bolgarija: Najbolj so okuženi okraji Vidin, Vrača, Plevna in Sistovo. Od 5. do 13. t. m,, je na novo obolelo 614 oseb, umrlo jih je 115.
Tu r č i j a: Od 1, do 13. septembra obolelo je v Carigradu in okolici 214, umrlo 73 oseb.
Rusija: Okužena so okrožja: Odesa, Cher' son, Balta, Podolija, Dnijepravsko in tudi Besarabi-ja. Dosedaj je obolelo 2107 oseb, a umrlo 619 oseb. Kolera se je prenesla na Rusko največ po rumunskih potnikih.
* * •
Kolero pomnožujejo posebne glivice (bacili), katere se zarijejo v želodec in čreva. Dokler so te glivice še v želodcu, je bolezen še lahko ozdravljiva, kakor hitro pa so se kolerine glivice ukoreninile v čreva, je človek skoro gotovo izgubljen. Zdravniki razločujejo troje vrst obolenja za kolero. Najložji napad ali prva vrsta kolere se pozna po hudi driski, ki pa se od navadne driske ne da mnogo razločevati. Ljudje, ki so bolj rahle nravi, navadno podležejo že prvotnim napadom, močnejša narava pa kljubuje še do druge ali tretje vrste. Pri drugi vrsti ali stopinji začne človek bruhati iz želodca jedila in kri. V tej srednji stopinji umrje največ ljudi. Pri tretji vrsti se poleg driske in bruhanja pojavi Še strjenje krvi, žila začenja le po redkoma biti, voda se zapira, krč se loteva celega života in po hudih mukah boinik umre. Največ žrtev zahteva kolera pri ljudeh med 30. in 40. leti, a med ženskim in moškim spolom ne dela kolera nobenega razločka.
Navadno se kolera naleze po glivicah (bacilih) v straniščih ali drugih javnih prostorih, n, pr. če se takoj vsedeš na sedež, kjer je sedel človek, ki je bolan na koleri, je lahko mogoče, da se je tudi ti nale-zeš. Lahko pa se nalezeš kolere tudi, Če piješ slabo vodo, zavžijeŠ gnilo ali nezrelo sadje, spiš v neprezračenih prenočiščih ali delaš v bližini, kjer zastaja voda iz stranišč. Kolero pa posebno pospešuje nesnaga. Ker med obolelimi za kolero umrje navadno 60%, je povsod, kjer se kolera pojavi, če tudi v najmanjšem obsegu, treba stroge previdnosti. Ker je slaba pitna voda najboljši prenašalec kolere, se priporoča, da skrbijo gospodarji, da bodo studenci snažni, da se ne steka v studence razna nesnaga, ali pa celo voda iz perilišč. Posebno skrb se naj obrača tudi na stranišča. Snaga naj bo tudi tukaj na svojem mestu. Gospodarji naj skrbijo, da se zbirajo odpadki v globoki jami. Posebno pa naj skrbijo za snago v straniščih gostilničarji, kjer se shajajo razni potniki! Gospodinje pa naj skrbijo za snago stanovanj in perila.
Ako se prikaže pri kaki osebi sumljivi znak kolere — liuda driska, naj se takoj pokliče zdravnika. Vlada odredi povsod, kjer se pokaže kak sumljivi slučaj, takoj stroge varnostne odredbe, da se nevarna kuga ne razširi. Tem naredbam se je treba že z ozi-rom na lastno korist brezpogojno pokoriti in navodila izvajati.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tednav
21.	nedelja: 19. po Binkoštih; Matej, apostol.
22.	pondeljek: Mavricij in tovariši, mučenci, Emeran, škof.
23.	torek: Tekla, devica in mučenica; Liu, papež.
24.	sreda: Marija Devica, reš. ujetnikov; Gerhard, škof.
25.	četrtek: Kleofa, spozna valeč; Firmin, škof.
26.	petek: Ciprijau in Justina, muč
27.	sobota: Kozma in Damijan, mučenika; Kaj, škof.
*	Duhovniška vest. P. Blaž Seme, kaplan in slovenski spovednik v Marijinem Celju, je premeščen v Aflenc.
Iz. sodnijsko-pisarniške službe. Sodnijški kan-celist Franc Flux v Gornjemgradu je imenovan za oficijala.
*	Občni zbor Slovensko Stražo bo dne 12. oktobra t. 1. ob 3, uri popoldne na Jesenicah. Štajerske podružnice, skrbite, da boste vse zastopane!
*	Naš cesar prvič pri armadi. Iz dnevnika pokojnega cesarjevega vzgojitelja, grofa Coroninija, ki leži zakopan v Šempetru na Goriškem, priobčuje list „OstOrr. Rundschau" par podatkov, kako je takrat 141etni nadvojvoda Franc Josip dne 10. oktobra 1844A nadzoroval prvič svoj dragonski polk št. 11.
*	Našim dopisnikom. Pišite 1. s črnilom. Urednik vam bo hvaležen, ker ne bo izgubil vida pri čitar nju in popravljanju in Črkostavec vas bo hvalil; 2. samo na eno stran; 3. razločno; 4. z velikimi črkami; 5. kratko; 6. zmeraj kaj novega in zanimivega; 7. ne pišite malenkostnih dopisov; 8. dajajte dovolj znamk za kuverte; na pismo do 20 gramov je treba, prilepiti znamko za 10 vin., čez 20 gramov pa 20 vin. Ako nimate tehtnice za pisma doma, pa vprašajte na pošti! 9. Poročajte zmeraj svoje pravo ime uredni-
štvu. „Slovenski Gospodar" ima 15.000 naročnikov; o-zirajte se na to in ne jezite se na uredništvo, če včasih malenkostni dopisi, ki niti 50 bralcev lista ne zanimajo, izginejo v uredniškem košu. Tako boste urednikom in črkostavcem delali veselje in jim vsaj za par let podaljšali življenje!
*	Iz šole. Začasni učitelj na Dobrni, Janez Za-gažen, je imenovan za stalnega istotam; začasna u-čiteljica v St. Pavlu pri Preboldu, Hildegarda Sad-nik, za stalno istotam; začasni učitelj v Trbovljah, K. Oinerzu, za stalnega istotam; začasna učiteljica na-Vranskem, Amalija Jezovšek, za stalno učiteljico v Grižah; stalni učitelj v St, Vidu pri Ptuju, Kari So-rec, za nadučitelja v Selah; stalni učitelj v Cirkov-cah, Kari Planer, za učitelja v Rečici; začasni učitelj v Ljutomeru, Janez Baukart, za stalnega istotam; stalna učiteljica na Teharjih, Viktorija Flere-Kosi, na Letuš; svoji mesti sta menjali stalni učiteljici Terezija Cvar v Dramljah in Terezija Jelovšek-Hiti na ESi-zeljskem. Iz službe izstopi stalna učiteljica v Letušu, Frida Zmerzlikar. V stalni pokoj stopita učiteljica M, Ferlinc v Šmarju pri Jelšah in učitelj Boštjan Krajnc
v	Ptuju. Učiteljici ročnih del v Laškem, Ani Aman, in Boštjanu Krajncu v Ptuju, je izrekel deželni šolski svet priznanje za dolgoletno zvesto službovanje.
*	Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar že pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za 1. ,1914. 2, Pravljice. Spisali Utva in Mira. 3. Mlada Breda. Povest. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek. 5. V tem znamenju boš zmagal. Zgodovinske slike iz prih krščanskih stoletij. Spisal dr. J. E. Zore. 6. Krščanska mati. Nauki "in molitve krščanskim materam. Sestavil J. 'M. Seigerschwied. 7. Zorislava. To je 7. knjiga za tiste, ki nočejo molitvenika. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Amerika, Afrika in Azija. 2, Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškof i j a. 6. Tržaško-koprska škofija. 7. Lavantinska škofija.
*	Katoliško tiskovno društvo v Mariboru je i-melo dne 15. t. m. svoj občni zbor. O delovanju in stanju društva sta poročala ravnatelj dr. Jerovšek in tajnik dr. Lubman. Občni zbor je vodil predsednik kanonik dr, Matek. Odbor se je izvolil stari.
*	Mladeniči, vojaki-novinci! Kmalu pride zopet čas, ko bode naš presvitli cesar marsikaterega mladeniča iz vrst naših organizacij poklical pod orožje. Vsaka država, ki hoče varovati svoje pravice in svetinje domovine, rabi vojaštvo. Marsikateri mladenič bo moral zapustiti svojega dragega očeta in mamico. Vojaki-mladeniči! Sveta, častna dolžnost je, posvetiti domovini svoje najboljše mladostne moči. Niste
vi	prvi, ki vas Čakajo te dolžnosti, ampak tisoči in tisoči so jih že pred vami izpolnjevali, zavedajoč se svoje svete naloge. Vsak stan ima svoje veselje in vsak stan tudi svoje težave. Vživaj, kar ti je Bog naklonil, pogrešaj, Česar nimaš, pravi stari izrek. Naravno je, da vojaški stan ni vedno prijeten, posebno v začetku ne, dokler se vojak ne privadi. Da je lepše doma, to je umevno. Vojašnica ni mesto za zabave in razvese-"ljevanje, temveč celo zdravišče za mnoge svojeglav-neže. Vojašnica je šola utrjevanja, kjer se morata te' lo in duh pripraviti za slučaj vojske. Zato pa, dragi mi mladeniči, priporočam vam 4 glavne točke: pokorščina je neizogibna pri vojakih, vestno izpolnjevanje dolžnosti, potem pa vera in molitev. Vera in molitev, to je pa največja opora za mladeniča pri vojakih. Kajti kdor na to pozabi, ta je izgubljen za svojo večno srečo. Da ostanete zvesti svoji veri in mili slovenski domovini vam želi — A. B., štajerski rojak iz Koroškega.
*	Mladim vojakom, ki bodo skoro šli služit cesarja, priporočamo, da si kupijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjigo: „Krščanski vojak", ki obsega kras-ije nauke za mladeniče-vojake. Slovenski mladenič, naroči si jo! En komad stane broširan 80 vin,, trdno vezan 1 K 20 vin,
*	Zdaj prihajajo... Te dni so zopet oživele naše mariborske ulice. Dijaštvo je prišlo nazaj in dalo našemu mestu prijaznejše lice. Z dijaki so prišli stari-ši, le da jim zberejo stanovanja, potem se zopet vrnejo. Na mladih dijaških obrazih je brezskrbnost in radost, na obrazih starišev resnost in skrb, kakršno rodi ona velika, neizmerna ljubezen starišev do svo^ jih otrok, pred katero se vsi klanjamo, ki jo poznamo. Kako ljubezni polno in vendar tudi boječe se ozirata oče in mati na svojega sina, v njih pogledu počiva težko vprašanje: Kaj bo iz tebe? Pridnega in poštenega so dali stariši svojega fanta v mesto, sedaj jim v strahu trepeta srce, da se jim pokvari in zgreši pravo pot. Ljubi Bog, izpolni vroče želje skrbnih starišev in spremljaj s svojim blagoslovom slovensko dijaštvo.
*	Bolgari za prestop v katoliško cerkev. Neki nemški Časopis poroča iz Sofije, da se je ondi razvila močna struja, ki dela na to, da raztrga Bolgarija vse vezi z vzhodno cerkvijo in prestopi k rimsko-katoliški cerkvi. Zlasti so se oprijeli te misli macedonski Bolgari, ki upajo na ta način preprečiti raznarodovanje. Sedaj se je za stvar zavzelo tudi dnevno Časopisje, ki pozivija javnost in duhovščino, da zastavi vse svoje moči v to, da se bolgarska cerkev odreče pravoslav' ju in prizna Rim, ki bi Bolgare z odprtimi rokami sprejel.
*	Sudmarka proko avstrijskih mej. Letos je zborovala sudmarka v Inomostu, ob sklepu pa so se peljali zborovalci v Monakovo na Nemško. Naši Nemci so tam na posebnem zborovanju prosili rajhovske
Nemce, da naj pomagajo izpodriniti Slovence z njihovih posestev. Zborovanje se je sklenilo s pesmijo: Nemčija, Nemčija, čez vse! Pri nas pa so hoteli zapirati ljudi, ko so nekateri Slovenci prosto dajali duška svojemu veselju, da je slovansko orožje na Balkanu zmagovalo nad Turki. Slovenci molčimo, a ne pozabimo te dvojne mere nikdar!
*	301etnica hrvaškega jezika v istrskem dež. zboru. Te dni je poteklo 30 let, odkar se je v istrskem deželnem zboru izpregovorila prva hrvaška beseda. Bil je dr. Matko Laginja, ki se je kot prvi v hrvaščini oglasil proti krivicam, ki so se ob tedanjih volitvah godile pod italijansko krutovlado hrvaškemu narodu.
*	Ne pravdajte se! Pravde zaradi poti so požrle našim kmetom že mnogo časa in denarja. Neko tako kmečko pravdo je pred kratkim imelo v rokah najvišje sodišče, ker se niso prej poravnali. Stvar je tale: Neki kmet je vozil listje in drva iz svojega gozda čez senožet svojega soseda, ki mu je dal za to dovoljenje. Sosed pa je senožet prodal in novi lastnik je kmetiču zaprl pot. Kmetič je šel tožit, češ, da on ima pravico voziti tam, ker mu je prejšnji lastnik dovolil. Toda prva sodnija je dala novemu gospodarju prav in kmetič ni smel več voziti čez senožet. V drugi instanci je pa kmetič pravdo dobil, a v tretji so potrdili razsodbo prvega sodnika in kmetič je zatrdno izgubil svojo pravdo. S tem da je prvi posestnik prodal svojo senožet, je izgubil kmetič od njega mu dano dovoljenje za vožnjo. Sodnijski stroški te dolgotrajne pravde znašajo, kakor poročajo nemški listi, veliko svoto 3850 kron. Ali ni škoda denarja?
*	Avstrijska razredna loterija. Dne 1. septembra je začelo glavno ravnateljstvo državnih loterij izdajati srečke I. razreda avstrijske razredne loterije. Od 100.000 srečk jih je 2000 celih, 18.000 četrtinskih, ostanek pa osminskih. Cele srečke imajo večjo obliko, nekatere tako kakor lOOkronski bankovci. Temeljna barva celih srečk je rurmena, četrtinskih rožasta in osminskih vijolčasta; na sredi je avstrijski grb, Barva okvirja, ki obdaja črno tiskano nemško besedilo, je pri vseh srečkah I. razreda rujava; v isti barvi je tudi tiskano besedilo v osmih avstrijskih deželnih jezikih na zadnji strani. Barve okvirja bodo pri posameznih razredih: rujava, modra, olivnata, vijoličasta in rdeča. Cele srečke imajo napis: „Los1-, delne pa: „Ein Viertel Los" in „Ein Achtel Los", Pod besedilom na sprednji strani se nahaja na desni posnet podpis glavnega ravnatelja državnih loterij, dr. pl. Neupau-erja, na levi pa pečat poslovalnice, ki oddaja srečke, s posnetim podpisom njenega lastnika ali voditelja; srečka je le veljavna, če ima ta pečat.
*	Iz drvarja študent. Na graškem moškem učiteljišču se je prijavil letos k izpitu tudi prav koščat in okoren mladenič že starejših let ter prosil za vstop. Fanta so vsi začudeno gledali, ko je povedal, da je navaden drvar. Toda znal je pa dobro in sprejeli so ga — za učenčka. Resne volje je pač treba, da se loti človek kaj takega!
*	Slovenski vojaki v Albaniji. V Skadru tvorijo avstrijsko posadko vojaki našega slovenskega štajerskega infanterijskega polka št. 87. Očividci trdijo, da so to najlepši In najpostavnejši fantje v Skadru. Sedaj morajo še drugi slovenski mladeniči v Albanijo. Minulo soboto je pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belovara odpotoval voj 60 mož 97. pešpol-ka, ki so namenjeni za varnost komisije, ki ima urediti severne in vzhodne albanske meje. V južno Albanijo je v isto svrho prispela italijanska vojaška Četa.
*	Velilu manevri. Ta teden se vršijo na Češkem okoli mesta Tabor veliki manevri, katerih se udeležuje tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Kot nasprotnika si stojita nasproti general Au-fenberg, prejšnji vojni minister, in general Bruder-mann.
*	Kontrolni zbori za to leto odpadejo.
*	Vojvoda Putnik na Štajerskem. Minister notranjih zadev in načelnik generalnega štaba srbske nrmade, vojvoda Putnik, sta se odpeljala v kopališče Glajhenberg na Štajerskem, da se tam nekoliko oddahneta. Vojvoda Putnik je napravil načrte za vojsko na Balkanu in tudi vso srbsko vojsko vodil.
*	Proti beguncem. V zadnjih letih je opazilo avstrijsko vojno ministrstvo, da se vsako leto izseljuje veliko število mladeničev iz Galicije, ki so bili potrjeni v vojake. Zato se je uvedla stroga preiskava proti mnogim izseljeniškim agentom. Policija v Krakovem je te dni ustavila na kolodvoru 1100 mladeničev iz Avstrije in 400 iz Ogrske, ki so se hoteli z izseljevanjem odtegniti vojaški službi. Večina teh je bila židov in Madžarov. Vojno ministrstvo je izdalo ponovno stroge odredbe proti beguncem, ki se hočejo odtegniti vojaški službi. Slovenski mladenič, ne uhajaj! Bodi ponosen, če si klican v cesarsko službo!
*	Trgatev v Italiji. Na splošno se računi letos v Italiji na dosti bogatejšo trgatev kakor je bila lani. Lansko leto je pridelala Italija skupno 44 milijonov hektolitrov vina. Za letos se računi najmanj na okroglih 56 milijonov hektolitrov. Seveda ti računi niso še sklenjeni, ker predno pride obili pridelek pod streho, ga lahko zadene še marsikatera nezgoda.
*	Tržno poročilo. Cena slivam je zopet malo poskočila. Večinoma se plačuje za 1 kg po 14 vin, ali za 1 štartinjak 46—48 K. Skoro enaka cena velja za jabolka. — Na Dunaju in v Gradcu je cena živini skoro ista kot prejšnji teden. Z domačih sejmov pa nam dohajajo poročila, da cena neprestano pada. Tako nam poroča prijatelj iz kozjanskega okraja, da se je v ponedeljek, dne 15. t. m., na sejmu na Planini
plačevalo za lepe vole samo po 70—80 K 100 kg žive teže, po nekod pa so cene še slabše. Cena je šla sedaj že do skrajnosti navzdol in se pričakuje, da bo odslej šla cena zopet naprej. — Tovarnarji so zvišali ceno bakru za 2%. — Cena letošnjemu vinskemu moštu bo najbrž precej visoka. Vino utegne biti izbor no. Vinogradniki, bodite previdni pri predprodaji!
* Domoljubni pevec. V Cirilovi tiskarni v Mariboru je izšla knjižica „Domoljubni pevec", zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi. Cena 1 izvodu 40 vin.
*	Za vsako nase društvo in družbo, za vsako našo šolo, za vsako naše županstvo in pisarno, za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brevmadežni ob priliki katoliškega shoda, veliko trobarvno podobo Brezmadežne z besedilom posvetitve. Cena veliki umetniški podobi skupno s poštnino samo 1 K. Naročite več podob skupaj. Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, Ljudski Dom! Prodajajo se pa tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v trgovini Goričar & Leskovšek, Celje.
*	Slabe letme kmetovalec lahko prepreči. V praksi se je izkazalo, da so zimske setve, ki so se krepko gnojile s Tomaževo žlindro, mnogo bolje piezimile, sploh da so se bolje upirale slabemu vremenu in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnojmje s Tomaževo žlindro k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za hektar za dosdgo najvišjih dohodkov izredne važnosti. Brez gnojenja s hlevskim gnojem se bo dodatek Tomaževe žlindre na 500—600 kg zvišalo; ob enem pa se bo dalo primerno gnojenje dušika in kalija.
*	Oddaja sadiih drevesc Iz deželnih drevesnic se bo oddalo letos 38.000 komadov sadnih drevesc štajerskim posestnikom. Podrobno
v	današnjem razglasu.
*	Drnžinsua pr tika se dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Nesreče.
Nesreča pri električnih zgradbah v
Fali.
Fala, 13. sept.
Včeraj, dne 12. t. m., se je med 11. in 12. Iftro predpoldne pripetila tukaj pri električnih napravah velika nesreča. Pri gradbi nekega odra za montiranje in spravljenje prvega zajeza na desnem bregu, se je ogrodje nenadoma porušilo in je podklopalo pod seboj osem delavcev. Okrog 12 drugih delavcev, ki so tudi delali na onem odru, se je še lahko rešilo. Od onih osem delavcev jih je bilo pet težko poškodovanih in sicer: Jožef Horner, kateremu je zlomilo levo 'nogo, Simonu Svoršniku je hudo poškodovalo levo nogo, Karol Strohmaier je zadobii težke notranje poškodbe, Karolu Straussu je poškodovalo roko in nogo in istotako Antonu Polančiču. Vsi ti se nahajajo v mariborski bolnišnici. Polančič je doma iz Roš-paha, Svoršnik iz Zg. Boča.
O vzroku te nesreče krožijo različne vesti, tipamo, da bo oblast natančno preiskala zadevo in poklicala 'krivca, da se bo zagovarjal.
Nesreča na mariborski postaji.
Nesreča sledi nesreči. V petek nesreča na Far li, dne 14. t. m. nesreča na mariborski postaji. Ta nesreča je sicer minila brez občutnejše telesne poškodbe katerega človeka, vendar je pa materijalna škoda precejšnja. Nesreča se je zgodila tako-le: Ko je vozil ob 4.20 popoldne proti postaji vsakdanji redni osebni vlak iz Gradca, je zapustil postajo neki tovorni vlak. Pod prehodom ob zgornjem delu postaje, ki pelje proti vili Alwies, sta se vlaka >srečalai. K nesreči je pa osebni vlak prlvozil do premikališča še predno je zavozil tovorni vlak z vsemi svojimi vozo->
vi	na izhodni tir. Tako se je zgodilo, da je stroj o-sebnega vlaka zavozil v zadnje vozove! tovornega vlaka, , katerega je potiskal neki stroj. Dva prazna vozova sta bila razbita^ tretji, zadnji pred strojem, obložen z žitnimi vrečami, je pa vsled trčenja skočil iz tira. Osebni vlak, katerega stroj je seveda tudi precej trpel, ni mogel naprej. Potniki so morali izstopiti in so šli peš na kolodvor. *Tudi razbite vozove tovornega vlaka so spravili proč. Največ časa je še trajalo, da so spravili omehjjeni naloženi tovorni voz Zopet na tir. Se brzovlak, ki pripelje okrog petih v Maribor, ni mogel takoj ,na postajo. Čakal pa ni dolgo in promet je bil zopet urejen.
Težje ranjen pri nesreči ni bil nihče, samo male praske in male bunke so dobili nekateri potniki vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje.
Kakor pravijo, se je nesreča pripetila,, ker je kazalo železniško znamenje na „odprto", a je bilo to prezgodaj, ker tovorni vlak še ni odpeljal.
0
Grozna noč na morju.
Dne 7. septembra popoldne se je odpravilo 7 mladeničev iz Devina na Goriškem z barčico na ples k Sv. Križu. Vesljali so za obrežjem mimo Sesljana, a daleč pod Sesljan si niso upali, kajti bližala se je huda ura. Obrnili so torej čoln in veslali nazaj. Morje pa je postalo nevarno in stemnilo se je že tudi popolnoma. Bili so v velikem strahu in nevarnosti, zla-sti ker so trepetaje opažali, da jih nese vedno dalje cd obrežja. Že kake 4 ure so se borili z viharjem, ko so jim valovi naenkrat preplavili ladjico. Bili so naenkrat vsi v vodi Eni so skušali s plavanjem doseči pol kilometra oddaljeno obrežje, drugI pa, so se krčevito držali za rob prevrnjenega čolna in so klicali na pomoč. Na obrežje pa je prispel le Herminij Zuliani po 2 urah obupnega boja z morjem, dočim so se vsi drugi morali vrniti in se oprijeti prevrnjenega čolna. Slaba bi bila z mladimi izletniki, da ni čul njih onemoglega vpitja finančni stražnik iz Devina, ki je bil slučajno v službi blizu devinskega pristana. Mož je takoj tekel po pomoč, a ker je bilo že polnoči, je komaj našel 2 moža na cesti, ki sta odpela prvo barko, s katero sta odjadrala v smer, od koder je prihajalo
\
vpitje. Na razburkanem morju so rešitelji res našli obupane mladeniče in jib rešili..
Dekle utouilo.
V ponedeljek, dne 8. septembra, se je šla kopat v Sočo 171etna šivilja Ivana Primožič iz Pevme. Pograbil jo je krč in izginila je v vodi. Potegnili so jo iz vode in jo skušali oživiti. Že je odprla oči, a tedaj je prišel konjederec in je s prenaglim ravnanjem vse prejšnje delo pokvaril. Deklice ni bilo več mogoče vzbuditi k življenju.
Smrtna nesreča pri vojaških vajah.
Okrog St. Petra na Krasu so se pretekli teden vršile strelne vaje v velikem obsegu. Strelnih vaj v tako velikem obsegu doslej ni imela nobena armada. Ostrega streljanja se je udeležilo 40 topov 'in 13.000 pušk. Pri tem se je zgodila smrtna nesreča. V petek popoldne je namreč pri sklepni vaji neka izstreljena krogla zadela ob kamen, odskočila in zadela v trebuh nadomestnega domobranskega rezervnika Ivana Kai-serja, doma od Slovenjega Gradca na Spodnjem Štajerskem. Revež, ki zapušča ženo s 6 nepreskrbljenimi otroci, je v petek zvečer umrl v ljubljanski bolnišnici. Krogla je zadela tudi enega stotnika, ki leži ranjen v Trstu.
Mariborski okraj.
Razstava. Prihodnjo nedeljo, dne 21. septembra, se vrši ob 11, uri v stolnem župnišČu v Mariboru slovesna otvoritev paramentne razstave. Razstava traja do četrtka. Vsi dobrotniki in pospešitelji družbe „Vednega češčenja" so prisrčno vabljeni!
Mariborski „Orel" je imel v sredo, dne 10. t m. svoj redni oblini zbor. V iskrenih pozdravnih besedah je orisal naš g predsednik dr. Kari Verstovšek telovadbo kot vzgojno sredstvo. Povdarial je dejstvo, da se je mariborski „Orel" lepo razvijal kljub raznim oviram in težkočam, ksr vzbuja najlepše nade v bodočnost. Omenjal je zlasti razširjeni delokrog našega odseka z ozirom na osnovanje odseka „Orlic" in čete naraščaja, katero vprašanje bo rešda prva odborova seja. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je < dsek jako lepo razvijal. Nato je poročal br. biagijnik Fr. Žabi t o odsekovem denarnem stanja. Spominjal se je velikodušnih dobrotoikov in rednih podpornih članov, ki se zavedajo velike važnosti mariborskega Orla. Sklenil je poročilo z željo, da bi nas tudi v bodoče, ko nas čaka še toliko dela, ne zapustila vrsta podporn kov. Po blagainikovem poročilu je poročal br. načelnik Kores o telovadbi in udeležbi pri isti, ki je bila prav povoljna. Pri nato si deči volitvi so bili izvoljeni: za predsednika dr. Kari Verst >vštk, podpredsednikom Ferdo Leskovar, blagajnikom Fr Žebot, njegovim nemest br. Bende, tajnik g. urednik Kemperle, njega namestnikom br. Tiatnik. Kot odbornika sta se izvolila še vlč. g. dr. M. Sl»vi6 in br. Stiper. Načelnikom je bil z vskli-kom izvoljen naš vrli dosedanji načelnik br. Kores, za pod-načelnika pa br. Bende. Voditeljski zbor sestavi prihodnjo odborovo sejo. Z volitvijo se je zaključil dobrouspeli občni zbor. Predloge in načrt za bodoče delo v odseku je rešila prva odborova seja, ki je bila v sredo, dne 17. septembra.
m Krčevina-Lajteršperg. Slovenski razredi tukajšnje Šole so zagrizenim Nemcem in nemškutarjem trn v peti. Radi bi spravili tako daleč, da bi slovensko šolo uničili. Te dni so si dovolili zopet nov drzen napad na našo šolo. Vrgli so jo iz dosedanjih prostorov ter so ji odkazali prostor v prizidku zadaj na dvorišču. Tam pa, kjer je bila leta in leta slovenska Šola, so namestili nemško. In to so storili kar na tihem, da bi starše, ki so pripeljali dne 14., 15. in 16. t. m. svoje otroke k zapisovanju, premotili in jih zvodili v nemško šolo. Za slov.-nemško šolo se je namreč popisovalo v prostorih nove stavbe na dvorišču, za kar večina starišev ni vedela, K sreči je bila Kmečka Zveza po nekaterih stariših zadnji hip opozorjena ter je poslala v dnevih, ko se je popisovalo, na lice mesta več svojih ljudi, ki so starišem pojasnjevali, kam naj peljejo svoje otroke vpisovat. Nadučitelja na nemški šoli, "VVernitznigga, ki je sin slovenskih starišev, a sedaj iz dobro znanih razlogov velik in hud Nemec, se je silno jezil nad slovensko stražo v Kokošineko-vem drevoredu. Mož je kar pihal od jeze, ko je videl, da se njegova namera ni posrečila. Nahrulil je večkrat oni korajžni mladenki, ki sta navajali otroke v slovensko šolo, pretil na razne načine, poslal po župana Schafferja in policaja, a vse ni nič pomagalo. Slovenska straža je ostala vstrajna do zadnjega in je tako rešila več desetin slovenskih otrok. Zelo odurno se je obnašal tudi župan Schaffer, ki je hotel kar prepoditi naši Slovenki, a ti dve se nista udali. Posebno nemško korajžo je kazal učitelj Valent, a vse mu ni nič pomagalo. Z "\Vernitzniggom sta se čez mero jezila, ko sta videla in spoznala, da jima vrli krčevin-ski in lajteršperški stariši nočejo za šullerajnske gro-še prodati svojih otrok. Naši vrli slovenski posestniki in viničarji v Krčevini in Lajteršpergu so zopet javno povedali, da hočejo svojim otrokom dobro in jih pošljejo v slovensko šolo, kjer se tudi nemščine dovolj naučijo.. Do 60 otrok se je vpisalo samo v I. razred slovenske šole, lani saimo 49, torej smo zopet napredovali. Wernitzniggu pa krepko povemo, da ga naša slovenska šola popolnoma nič ne briga; njemu, ki ne spoštuje svojega materinega jezika, nočemo zaupati svojih otrok!
m Sv. Križ nad Mariborom. Tudi v naši župnijski cerkvi smo obhajali slovesno 3dnevnico v proslavo Konštantinovega jubileja, katero sta z veliko
gorečnostjo vodila čč. g g. Alojzij Kovačič, duhovnik salezijanske družbe iz Veržeja, in P, Emerih iz Maribora. Tudi to pot zopet so vrli Križevčani pokazali, da hočejo ostati stanovitni v zvestobi do sv. križa, — Zaključilo se je lepo slavlje v nedeljo, na god povišanja sv. križa, s teoiorično procesijo, katere se je u-deležila velikanska množica domačega ljudstva, kakor tudi ljubih sosedov od Sv. Duha, Kamnice, Sv. Jurija ob P. in Zg. Sv. Kungote. Ohrani nam dobri Bog trajnih sadov ginljive pobožnosti! — Pretečeno soboto smo ob mnogobrojni udeležbi spremili k zadnjemu počitku Elizabeto Pajtler, mater predsednika tukajš-. njega Bralnega društva, Jakoba Pajtler, ki je doživela lepo starost 81 let. N. v m. p.!
m Račje. Nemila smrt nam je pokosila dne 7. septembra pridnega kmeta in veleposestnika Jožefa Zernko, starega 76 let. Mož je bil eden izmed najži-vahnejšth živinorejcev; pri njem je bilo dobiti vsaki čas konja, vola, bika ali kravo, kakoršne si je kdo želel. Rajni je tudi hodil pred leti celo na Hrvaško in Ogrsko kupovat lepo živino. Kot skrben kmetovalec je svoj Čas zvozil več sto vagonov krompirja v Zagreb in v Trst in ga tamkaj po dobri ceni prodajal. Bil pa je tudi marljiv delavec in si je precej prihranil za svoje otroke, kateri so zdaj vsi oženjeni 111 preskrbljeni. Ti so: Treza, omožena Gojčič, v Orehovi vasi, N, Lorber pri Sv. Petru, Marija Žigart v .Mariboru, in sin Jožef Zernko na domačiji v Račah. Ljubi Bog pa naj podeli skrbnemu in blagemu očetu za ves njegov trud nebeško hrano, večni mir in pokoj!
m Podova. V četrtek, dne 11. t. m. zjutraj je po dolgotrajni 7mesečni bolezni umrla blaga mladenka Magdalena Gassenburger, stara 22 let. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj. Spremljala so jo dekleta Marijine družbe. Se pred svojo smrtjo je izgovarjala se-ve le še tiho besede: Marija. — Hudo je trpela in Bog jo je rešil bolezni ter jo vzel k sebi. Bog naj ji da večni mir in vživati nebeško veselje!
m Sv. Martin na Pohorju. Pri nas je umrl Jurij Koren, p. d. Letič, kmet in načelnik konkurenčnega odbora, ki je lani kupil nov lestenec za 1600 K in tudi letos že daroval 1000 K ter tako veliko pripomogel k prenovljenju domače župnijske cerkve. Veliki dobrotnik naše cerkve naj v miru počiva!
m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 21. septembra ob 8. uri dopoldne se vrši v Zadružni Zvezi mesečni podučni shod Jugoslovanske Strokovne Z<eze. Govori g dr Veble iz Celja. Ob enem bo za mestno in okoliško skupino vplačevanje prispevkov. Pridite vsi člani in še pripeljite svoje znance seboj!
m Sv. Magdalena. V nedeljo, dne 21. septembra popoldne po ve-černicah se vrši mesečno Zborovanje tukajšnje podružnice „Slovenske Straže". Na dnevnem redu je: 1. Govor o važnosti katoliškega časopisja. 2. Vaja v narodnem petju na podlagi novoizdanega zvezka „Domoljubni pevec". Na svidenje! Slovenci, pridite v obilnem številu!
m Sv. Jur<j v Slov. gor. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 28. septembra poučen shod, in sicer po rani službi božji v gostilni Fr. Krajnca. Predaval bo g. Fr. Pirnat o živinozdravništvu. Sprejemala se bodo tudi naročila za umetni gnoj. Torej ste v obilnem številu povabljeni.
m Sv. B-nedikt v Slov. gor. (Zahvala). V imenu tukajšnjega bralnega in gospodarskega društva bodi tem potom izrečena srčna hvala vsem onim posestnikom od Sv. Lovreuca in Puščave, ki so za našo društveno dvorano blagohotno darovali tako lepo število desk. Pri svojih prireditvah se jih hočemo vsak čas hvaležno spominjati. Pavlič J. tajnik.
m Sv. Martin pri Vurbergu. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. septembra po večernicah v stari šoli igro „Domen". Pridite!
m Ruše. V nedeljo, 21. t. m. prirede naši vojaški novinci v prostorih g. Novaka veselico z zanimivim in zabavnim sporedom. Začetek ob 4. uri popoldne. Pridite prijatelji naših fantov.
m Ruška koča. Glede koncerta prihodnjo nedeljo javljamo, da se isti vrši pri vsakem, le količkaj ugodnem vremenu, če bo vreme prav neugodno, se vrši enkrat pozneje koncert v Nar. Domu v Mariboru.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Najboljše sredstvo, da mladino v našem okraju otmemo pogubnemu šnopsu in strupenemu vplivu nemškutarskih časnikov, je pač, ako delamo na to, da se mladina priklopi našemu mladinskemu gibanju. To pa se zgodi le v onih hišah, kjer so naši časniki na razpolago. Vse preveč prepuščamo naš okraj časnikarskemu vplivu liberalnih časnikov. O bratje, bratje — prišel je čas! O bratje, bratje — kako je v vas? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo.
p Hajdin. Na vzvišeni ravnici blizu cerkve se ponosno dviguje Društveni Dom, zgrajen s požrtvovalnostjo domačinov in vodstvom bivšega kaplana č. g. Sketa. V nedeljo, dne 14. t. m., smo ta dom slovesno otvorlli. Po večernicah smo se podali pred slavolok, postavljen pred glavnim vhodom v društveno dvorano in po molitvi rožnega venca je mil. g. prošt ptujski, Josip Fleok, blagoslovil Društveni Dom. Nato smo se zbrali v dvorani. Slavnost je otvoril pevski zbor pod vodstvom g. Severa, ki nam je zapel pesem ..Naš prapor". Goste je nato v lepem govoru pozdravila mladenka Katica Pal. Mladina je predstavljala v splošno zadovoljnost igro: „Marijin otrok sem". Slavnostni govornik dr. Hohnjec je govoril o pomenu in važnosti Društvenega Doma in izobrazbe sploh. Nekdaj so naši pradedje pred Turki zidali trdnjave in tabore pri cerkvah, a nag današnji boj velja nemškutar-stvu in liberalizmu. Novi dom bodi dom katoliške izobrazbe, narodne zavesti in poštene zabave! Božji blagoslov naj spremlja naše delo! Mladenka Rezika Sketa iz Braslovč navdušuje nato mladino za vstop v bralna društva in mladinske zveze. Na splošno željo je nastopil še deželni in državni poslanec dr. Korošec, ki je povdarjal, da se Narodni Domovi, h katerim je prispeval tudi kmet, kmetu zapirajo, zato si pa kmetje zidajo domove, kjer je prostor za krščansko slovensko ljudstvo. Nemškutarski in liberalni listi nimajo pristopa v te domove. Nato so se vrstile sloven-
ske pesmi, burka: „Junaki" in razne druge vesele točke. C. g. kaplanu Sketa, ki si je pridobil za Društveni Dom največ zaslug, se je izročila lepa diploma častnega članstva Bralnega društva. G. Sketa se je v iskrenih besedah zahvalil ter je izročil Društveni Dom cerkvi ter Hajdinčanom v last. G. Pal se je še zahvalil vsem gostom, posebej g. proštu in navzočim poslancem. — Sedaj pa HajdinČani, posebno mladina, le na vstrajno delo, bodi dika in ponos hajdinske župnije v vašem novem domu!
p Sv. Trojica v Halozah. Pri nas sta se vršila v nedeljo 2 shoda: Po rani sv. maši shod Kmečke Zveze, pred poznim opravilom pa shod Mladeniške Zveze. Na obeh zborovanjih je govoril državni in deželni poslanec dr. Korošec.
p Avstrijsko vinarsko društvo priredi dne 22. septembra na Osterbergerjevem posestvu v Domajni v Zg. Halozah praktičen pouk o razstreljevanju zemlje bodisi za rigolanje vinogradov, kopanje drevesnih jam ali za rablanje zemlje v starih sadovnjakih in podiranje gozdnih dreves ter izkopavanje drevesnih štorov z novim „Dinamon I." imenovanim razstreljivom, ki je samoob-ebi tako brez vsake nevarnosti, da se razpošilja celo s pošto, vendar pa ima veliko večjo razstrelilno moč, kakor navadni smodnik. Ker je želeti, da bi si te, gotovo zelo zanimive in koristne poizkuse ogledali tudi nači kmečki posestniki, viničarji in delavci, zlasti iz Haloz jih nujno vabimo k obilni udeležbi.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na gostiji Mojzar—Loštrek je nevestin brat Anton nabral za „Slov. Stražo" 6 K. Obilo sreče mladima poročencema, srčna zahvala vsem darovalcem!
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. septembra priredi Marijina družba in Mladeniška zveza Konštantinovo slavnost Ob pol 10. uri bo v spomin desetletnice Marijine družbe blagoslovljenje novih podob sv. Alojzija in sv. Neže, slovesna procesija v cerkev, pridiga, med sv. mašo skupno sv obhajilo Marijine družbe in članov Mladen. zveze. Hitro po sv. opravilu ima Mlad. zveza slavnost na cerkvenem prostoru. Slavnostni govornik je veleč. g. dr Hohnjec; nastopijo razni govorniki iz sosednjih župnij, sodeluje slavni pevski zbor od Sv. Tomaža. Mladeniči, potrudite se v Lovrenčko dolino. Prijazno vabi odbor.
p Ormož. V nedeljo, dne 21. septembra se vrši pri nas velika mladeniška slavnost. Ob pol 10. uri sv. maša in pridiga. Pridiguje dr. Hohnjec. Po cerkvenem opravilu bo na vrtu Ormoške posojilnice veliko zborovanje mladeničev celega okraja Govorijo organizator slov. mladine dr. Hohnjec, poslanca Brenčič in Meško ter zastopniki raznih društev. Popoldne po večernicah bo ravnotam veselica in velika ljudska slavnost spojena z govori, deklamacijami, gledališko predstavo, petjem, srečolovom, telovadbo itd. Sodelujejo mladenke Dekliških zvez dekanijskega okrožja. Katoliški stariši, ki Vam leži prihodnjost Vaše mladine na srcu, udeležite se te slavnosti! Mladeniči in mladenke, agi-tirajmo za obilno udeležbo. Pokažimo, da se naše organizacije zavedajo naloge za obrambo in obstanek naše sv. vere in slov. narodnosti. Torej na veselo in mnogoštevilno svidenje v Ormožu vabi odbor Mladeniških zvez dekanijskega okrožja.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 6. t. m. poročila se je tukaj šivilja gdč. Olga Lah z g. Fr. Magdičem, najemnikom tukajšnjega tržkega mlina. Dne 7. t. m. se je vršila poroka gdč. Vekoslave Cimermanove, bivše članice Slovenskega pevskega društva v Ljutomeru, z g. R. Stegmiillerjem iz Gradca. Pevski zbor jima je ob poroki zapel primerno pesem kot Častitko. Vrlo narodnima poročencema obilo sreče in blagoslova!
1 Ljutomer. V ponedeljek, dne 15. t. m., izročili smo materi zemlji 761etno cvetličarko Marijo Nemec, p. d. „Lukačka". Pokojna je bila svoje dni, še izza dobe nepozabnega učitelja in organista g. Postružnika mnogo let izvrstna moč kot cerkvena pevka. Pa tudi pozneje je še rada popevala, zlasti pri ljudskem petju, dokler jo niso moči popolnoma zapustile. Kot cvetli-čarka je mnogo pripomogla v okrašenje naše cerkve, podružnic in kapelic, Oplela je v celem 35 gg. priml-cijantov ali novomašnikov z najboljšo zadovoljnostjo. Rajna je bila zelo priljubljena; to je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo mnogo Marijinih družbenic in prijateljic. Voditelj družbe, preč. g. dekan Jurko-viČ, je ob odprtem grobu orisal v vznešenih besedah vzorno njeno življenje ter njene lepe lastnosti, ki so jo dičile, ter stavil tovarišicam za vzgled. Z eno besedo: pokojna je bila vror bogoljubnega življenja. Pevke-tovariŠice so se poslovile od nje z lepo, v srce segajočo nagrobnico. Naj ti bode žemljica lahka!
1 Križevci. Našim trgovcem svetujemo, naj se pri nabavljanju in prodajanju vžigalic ozirajo bolj na mišljenje ogromne večine ljudstva, kakor pa na maloštevilne liberalčke. Sicer bomo tudi v tem oziru začeli izvajati načelo: „Svoji k svojim!" Vsakdo izmed nas pa naj od trgovca, pri katerem kupuje, odločno zahteva „Stražine" vžigalic.e „V korist obmejnim Slovencem" ter zavrne vsake druge.
1 Vetržej. Posvečevanje kapele v salezijanskem eavoclu „Marijanišče" se je ob krasnem vremenu izvršilo prav slovesno dne 8. septembra. Od vseh strani je privrelo nešteto ljudstva. Ob 4. uri v nedeljo popoldne so se prevzvišeni knezoškof pripeljali na kolodvor v Bučečovee, kjer jih je pričakoval g. dekan Jur-kovič in pozdravil v imenu dekanije, župnik Weixl v imenu križevske župnije, ravnatelj zavoda, A. Gva-dagnini, in predsednik društva „Marijanišče", prof. Kovačič. Med potom od Bučečovee do Veržeja so stali ob križih in kapelah slavoloki s primernimi napisi in mlaji ter je verno ljudstvo pričakovalo svojega nad-pastirja. Sredi trga pred Marijinim kipom je bil pripravljen' prostor za sprejem. Tu je pozdravil Prevz-višenega domači g. župnik, župan in stotnik tržke parde, nadučitelj Šprager, ter šolska mladež. V žup-nišču so se sveti ostanki, namenjeni za nove oltarje, položili v kelih in v slovesni procesiji prenesli v župnijsko cerkev, kjer so bile večernice. Potem je šla procesija s sv. ostanki v zavod, kjer je Prevzvišene-ga pozdravil ravnatelj zavoda z novinci in oratorijan-ci. Sv. ostanki so se položili v začasno kapelico in o-pravile pred njimi predpisane molitve. V mraku so zapeli domači pevci Prevzvišenemu podoknico. V ponedeljek točno ob 8. uri se je začelo posvečevanje kapele. Poldne je že odzvonilo, ko je bilo posvečevanje končano, na novo posvečenem oltarju so natoPrevzvi-
geni opravili slovesno sveto mašo. Med posvečevanjem kapele sta bili tudi na dvorišču pod milim nebom dve sveti maši. Bila je blizu 1 ura popdldne, ko so Pre-vzvišeni stopili na oder in nešteti množici govorili v srce segajoč govor. Marijino rojstvo je jutranja zarja krščanske vere, ki je zlasti vzdignila in posvetila vzgojo mladine. Marsikateremu očetu in materi se je porosilo oko. Slišali smo tudi prekmurske Slovence, kako so solznih oči blagrovali naše ljudi, češ: Blagor vam, ki imate tako vnetega škoia in jih lahko slišite v svoji domači besedi. — Z darovanjem in zahvalno pesmijo se je okrog 3. ure popoldne končala veličastna slovesnost, ki ostane v neizbrisnem spominu vsakemu udeležencu. Ob 5. uri so se Prevzvišeni vrnili na kolodvor v Bučečovce.
1 Radgona. „Veselice le ne bo!" Tako si šepetajo naši nemškutarji in se veselijo, da se bojimo, da jim ne pade srčece v hlače, kakor pri nameravanem „Waldfestu". Slišite, to je bilo drvenje po Poterni, ko se je izvedelo, da priredi naše Izobraževalno društvo veselico! Tisti gospod, ki imajo 2 becirksbika, od katerih pa je bil samo eden po milosti znanega debelega gospoda zadnjič v Radgoni premiran, so se nemirno zibali po cesti sem in tja, da jim je bila preozka, Kakor liuzarjem radgonske ulice. Z veliko težavo so zbrali okrog sebe svoje zveste in jih tako-le nagovorili: „Pjebje! Tisti prešmentani študentje, saj jih poznate, priredijo neko veselico v Žetincih. Kaj pa bi bilo, če bi mi naredili ravno isto nedeljo v mojem tali ,..WaldIest"?! Jaz dam vse! Pa tiidi tisti gospod z Radgone, ki znajo tak dobro liidi parati, so rekli, da to ne bi bilo po norci!" Vsi so pritrdili z velikim veseljem, ker jim ni bilo treba ničesar dati, in hajd' na delo! Pa kako so delali!?! Mislili smo, da bodo na vsak način priredili kaj pametnega in poštenega. Pa glejte! Ko je moralo naše Izobraževalno društvo vsled odpovedi prostorov preložiti veselico, jih je rešilo iz velike zadrege. Ker so namreč izprevideli, da ne morejo ničesar prirediti, so si očka becirksštirbezicar mislili: „Zclaj veselice ne bo, pa tiidi Waldiesta nej treba!" Poklicali so takoj svoje verne ovce in njim tako-le govorili: „Hajl! Pjebje! Rešeni smo! Veselice ne bo, pa tiidi Waldiesta ne! Mi tak ligo vkiipr spra-v mo. Jaz ne dam tala, pa tiidi dela nemo nič. Pa napravite sami, če morete!" Tako se je razbil "VValdfest, kar je popolnoma prav; kajti najbolje je označil to nameravano nemškutarsko slavnost član „Waldfestaus-schuBa" v gostilni s sledečimi besedami: „A irisches Bier und an glotter Tonzbodn, sunz brauch'ma nix!" A mi nismo- spali, ampak smo si najeli prostore drugod, se pridno vadili za krasno Jurčič-Cesnikovo igro: „Domen" in agitirali za veselico. Zaradi tega pa je postalo vroče našim nemčurjem in so Šli vprašat za svet vsenemškega generala v Radgoni. Potem so oblajali ubogo vdovo-krčmarico in ji grozili tako dolgo, da se jih je končno ustrašila in nam odpovedala prostore. Res, kavalirji so naši nemškutarji, pa naj reče kdo kar hoče! — Zgodilo se je, kakor so želeli, in veseli, da smo se bali, da jih zadene kap, so to sporočili svojemu generalu in mu iz hvaležnosti po vrsti poljubljali roke, Ristl, Koller, pa drugi gostilničarji pa trdijo, da celo leto niso naredili tako dobrega kšeita kakor takrat. Take židane volje so bili namreč naši nemčurji, da je marsikateri objemal in poljubljal obcestni jarek, seveda iz same — ljubezni.Tako je torej prišlo, da nismo imeli veselice, pa tudi ne „Waldiesta", a dovolj komedije.
1 Sv. Kr ž na Murskem polju Naše bralno društvo vabi domačine in sosede na veliko Konštantinnvo slavnost, ki jo priredi v nedeljo, dne 28. septembra na novem odru v Slomšekovi dvorani. Začetek takoj po večernicah. Na vsporedu so lepe pevske in tamburaške točke, govor vlč. g. Štuheca o Eonštantinovem jubileju, primerne deklamacije in zgodovinska igra „Sv. Just", ki nam kaše preganjanje kristjanov pred Konštantinovim odlokom Predno bodo nekateri izmed naših tam-burašev odšli k vojakom, se še hočejo skupno s svojimi dosedanjimi tovariši pokazati na novem odru v obliki nekdanjih rimskih vojščakov. Z ozirom na novi oder se preplačila hvaležno sprejemajo. V nedeljo, dne 28. t. m. pribitite torej vsi v Slomšekovo dvorano!
Slovenjgraški okra!.
s Razbor pri Slovenjem Gradcu, Tukaj se je vršil dne 14. t. m. po sveti maši shod K. Z., na katerem je poročal poslanec dr. Verstovšek. Predsedoval je vrli kmet Pačnik. Po shodu se je vršila veselica Izobraževalnega društva z igro: „Pri zvitem rogu". Poučen govor je imel dr. Verstovšek. Vrli raz-borski kmetje in mladeniči se dobro gibljejo.
s Turiška vas pri Slovenjem Gradcu. Konštan-t;nova slavnost se je pretečeno nedeljo prelepo izvršila, Slavnostni govor je imel -^rofesor Vreže iz Maribora. Obširno poročilo prihodnjič.
s Smartiu pri Slov. Gradcu. Kat. bralno društvo ponovi na splošno zahtevo v nedeljo, dne 21. t., m. igro: „V tem znamenju boš zmagal". vSte vabljeni!
s Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi naše Izobraževalno društvo veselico. Na vsporedu ste med drugimi dve igri ena za mladeniče in ena za dekleta in srečolov. Vabimo že danes na to prireditev.
s Velenje V nedeljo, dn% 28. septembra zjutraj takoj po prvem sv. opravilu se vrši zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze v Društvenem Domu Kmetje, rudarji, delavke, mladina, pridite vsi! Govornik bo prišel iz Ljubljane, ter mogoče tudi g. Zebot iz Maribora. Popoldne bo veselica, katero priredi J. 9. Z. Pridite v obilnem številu.
s Sinartin pri Velenju. Kam gremo v nedeljo, dne 28. avgusta? V Društveni Dom! Tam se bo predstavljala igra „Turški križ", čegar snov je vzeta iz turških časov. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Naj-prvo govori govornik iz Ljubljane. Sodeluje tudi godba iz Pake. Po predstavi ljudska veselica. Sosednja društva, pridite!
s Ribnica nad Mariborom. V nedeljo, dne 21. septembra se vrši po večernicah v kaplaniji shod Mladeniške in Dekliške zveze. Govori g. nadrevizor Vladimir Pušenjak. Mladeniče in dekleta, pa tudi stariše ter mladinska društva drugih župnij prisrčno vabi k obilni udeležbi odbor Kmečkega bralnega društva v Ribnici.
Konjiški okraj.
k Konjice. Pri dekliškem zborovanja (na malo Gospojnico) dne 8. septembra se je v treznostni odsek vpisalo 8 deklet v I. stopinjo in 36 v II, stopinjo. Lepo je to in hvale vredno, ali še bolj potrebno bi bilo, da bi se to gibanje proti zlorabi "alkohola začelo pri moških in tistih fantih, ki že med 10. sv. mašo po gostilnah in šnopsarijali popevajo ter se še-le zvečer zibljejo proti domu. — Po 24 ur zapora in nekaj globe so dobili neki neredni fantje iz Vešeneka in eden iz Prikove, ki so 31. avgusta pri belem dnevu brez vzroka napadli'poštenega, iz cerkve se vračajočega fanta Franca Pouh.
k Konjice. Nova cesta iz Konjic v Oplotnico je sedaj vendar že enkrat gotova. Izpeljana je tako, kakor bi jo bil meril kak pijanček, kajti dala bi se bila izpeljati veliko bolj naravnost, kar bi bilo tudi veliko bližje. Koliko stane ta cesta, vedo samo gospodje pri okrajnem zastopu, mi davkoplačevalci pa ne. Delali •so jo namreč skoro tako dolgo, kot Noe svojo barko. Ker pa vozniki nočejo težo voziti po tej cesti, ker pri-prega preveč stane, pa plača okrajni zastop vsakemu 2 K, kateri po njej pelje težo. Davkoplačevalci le tako naprej, volite pri občinah in okrajnih zastopih samo nemškutarje in njihove podrepnike, kajti potem bo prišel konjiški okraj z davki in dolgovi na najvišjo stopinjo.
k Konjice. Cerkveno slavlje Konštantinovega jubileja se je prav lepo dovršilo s slovesno procesijo v nedeljo (14. sept.) popoldne, pri kateri je bila naravnost velikanska udeležba. V procesiji smo opazili svitlo kneginjo Windischgratz s princi in princezi-njaini ter več odličnih gospej in gospodov iz trga.
k Konjice. Hvalevredno se opaža, da se prirod-ni in umetnostni čut goji s pridnim negovanjem vrtnih in posodnih cvetlic. Okoličanke tekmujejo s tržankami; bujna okna, bujnopestre vrtne gredice te povsod pozdravljajo, To je vidno znamenje, da so tam doma ljudje, recimo dekleta, ki so res blagega srca. Konji-čanke, le imejte In napravljajte veliko nedolžnega vžitka ob pestrocvetočih bujno duhtečih lepih cvetkah!
Celjski okraj.
c Celje. Pretečeno nedeljo se je Marijina cerkev zopet otvorila za božjo službo. Cerkev je okusno preslikana in prenovljena ter napravi na opazovalca prav ugoden utis. Po večmesečnem presledku se je nedeljo prvič v njej opravila sv. daritev, katero je ob veliki asistenci daroval m. g. opat Ogradi. Nekdanji pridigar pri tej cerkvi profesor dr. Hohnjec je imel cerkveni govor, v katerem je razpravljal pomen letošnjega Konštantinovega jubileja za katoliško cerkev in evropsko kulturo ter s prisrčnimi <besedami vnemal k zvestobi do Kristusa in katoliške cerkve in do Marije, ki je mati katoliške cerkve, pa tudi posameznega kristjana. Ob tej priliki je tudi prvič nastopil novi cerkveni zbor, ki je pod spretnim Rich-terjevim vodstvom pel prav dobro. Naj bi nadaljeval tako dobro, kakor je začel!
c Celje. Slovenski trgovci in obrtniKi so si u-stanovili svoj lasten denarni zavod, kisezove „Trgov-sko-obrtna kreditna zadruga v Celju".
c Žalec. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. septembra, gledališko predstavo s petjem v prostorih g. Nidorferja v Vrbjih. Ena igra bo šaljiva, ena pa resne vsebine. Začetek ob 4. uri. Predstava se vrši ob vsakem vremenu.
c Vransko. Umrla je na Vologi vrla mladenka Antonija Grabner v najlepši dobi, stara komaj 18 let. Na njeni sedmini so vrli pogrebci njen spomin na tak način počastili, da so darovali za Slovensko Stražo 3 K. Naj bi jih po vseh sedminah posnemali.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Za seboj imamo lepo slavnost jubileja Konštantinovega pri g. Jože Simon-čiču na Proseniškem. Ob prav ugodnem vremenu se je zbrala velika množica pod košatimi kostanji. Gospod slavnostni govornik (hvala mu), dijaki tambura-ši in dekleta igralke so občinstvo v poln, meri zadovoljile. Zdaj je postalo jasno; vsakoletna prireditev na tem mestu bodi za društvo pravilo. Saj oder je tukaj, torej ni ovire.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 7. septembra, je priredilo naše proti alkoholno društvo „Sveta vojska" velezanimivo poučno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 200 ljudi, starišev in mladine. V imenu društva je govorila pozdravne besede mladenka Marija Drofenik, Nato je v izredno krasnem govoru navduševala učiteljica Antonija Stup-ca iz Maribora vse zbrane za trezno življenje. Pojasnila je zlasti veliko škodo uživanja alkoholnih pijač za nežne otročice in polagala staršem na srce, naj otrokom ne v zibelki, ne šolarjem, ne dajejo alkoholnih pijač, zlasti ne nesrečnega čaja, kateremil naši ljudje primešajo velike množine špirita. Govornica je pov-darjala, kako potrebno je, da se v tej sveti vojski vsa? nekateri popolnoma odpovedo vživanju alkoholnih pijač, da dokažejo, da je mogoče prav lahko živeti in delati brez alkohola in da s svojo zdržnostjo vsaj nekoliko zadostujejo za drugih nezmernost. S pretresljivim vzgledom je ganila vse pričujoče. Končno je pozvala zbrane, naj se oglase nekateri za abstinenco, ki je v boju zoper pijančevanje potrebna. Takoj sta se oglasila en mladenič in ena mladenka, ki sta oba podpisala obveznico za I. stopinjo. Lep uspeh poučnega zbora! Vrli prvoboritelji za treznost našega
ljudstva, za prelepi poučni govor iskrena zahvala! Naj prepričevalne besede rode mnogo sadu zlasti pri naših materah, da ne bodo več v bodoče zastrupljale otrok z alkoholom. Naše društvo ima sedaj 69 zmerni-kov in 2 abstinenta. Želimo, da pristopi še veliko novih udov. Naj raste naša vojska proti grdemu pijančevanju, zlasti še žganjepitju!
c Sv. Mihael nad Laškim. Kn.-šk. nadiupnij-ski urad na Laškem naznanja vsem častilcem sv. nadangela Mihaela, da se vrši letošnji cerkveni shod pri sv, Mihaelu v nedeljo, dne 28. septembra. Ravno letošnji, od sv. Očeta zaukazani Konstantinov jubilej je v prav tesni zvezi s češčenjem sv. nadangelja Mihaela. Z ozirom naletošnji Konštantinov jubilej je kn.-šk. nadžupnijski urad na Laškem zraven nadžupnij-ske cerkve proglasil cerkev sv. Mihaela nad Laškim za jubilejno cerkev, kamor se je vršila prva jubilejna procesija na praznik povišanja Sv. Križa. Sv. Oče Pij X. so romarsko cerkev sv. Mihaela nad Laškim odlikovali s tem, da so podelili popoln odpustek vsem, ki na god sv. Mihaela ali na glavnem shodu prejmejo sv, zakramente in v cerkvi sv. Mihaela molijo po namenu sv. Očeta. — M. S.
c Iz laškega okraja. V sredo, dne 3. septembra, se je vršila v Laškem razstava goveje živine in svinj. Dasiravno se je prignalo veliko in lepe živine, vendar bi lahko imeli še lepšo živino, kakor je rekel g. Jelovšek, če živinorejci ne bi pripuščali premlade živine. Bilo je razdeljenih več daril. Prvo darilo je dobil g. Miha Hrastnik, posestnik v Zagočah pri Laškem, drugo pa Anton Lapornik, posestnik v St. Le-nar u. Oba sta«, pristaša naše stranke.
c Petrovfie. Že dolgo goji mladina srčno željo, priti v Petrovče, da bi so tam na Marijinem srcu navdušila za vzvišene vzore srečnega mladostnega življenja. Zato pridite vBi mladeniči in vse mladenke Savinjske doline in sosednjih krajev zadnjo nedeljo t. m. to je 28. septembra v Petrovče, posebno še tisti, ki se jim ni bilo mogoče udeležiti katoliškega shoda v Ljubljani. Vspored: 1. Ob 9. uri uri dopoldne pridiga in slovesna sv. maša. 2. Zborovanje v Društvenem Domu. Go or-niki in govornice Orlov in Zveze dobro došli. 3. Po večernicah ob 2. uri vrtna veselica s prav živim programom. Pevski zbori dobrodošli!
c Vo niiv. Naše slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v prostorih g. župana Vrečko Konštantinovo slavnost. Na vsporedu je petje, slavnostni govor in dve šaloigri „Pri gospodi" in „Boj za doto". Prijatelji poštene zabave prisrčno povabljeni!
c Gornja Ponikva. Bralno in pevsko društvo priredi dne 21. septembra popoldne po večernicah igri: „Marijin otrok sem" in „Sinovo maščevanje".
c Polzel». Naše Kat. Bralno društvo, ki je več let prečeč mirovalo, se je začelo v zadnjem času živahno gibati. Mladina pridno povprašuje po novih knjigah. Da bo pa mogoče večje število dobrih knjig nabaviti, priredi društvo, dne 21. septembra ob 3. uri popoldne pri g. Cimpermanu veselico, katere čist dobiček je namenjen v društvene namene. Polzelani! Smatrajte te vrstice kot vabilo in udeležite se v mno-gobrojnem številu veselice v prid našega društva, katero je namenje v duševni napredek nas vseh.
c Fraiikolov>. Tukajšnje Izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza priredita v nedeljo, dne 21. septembra po večernicah dve igri „Pravica se je izkazala" in šaljiv prizor „Junaki". Nastopi tudi pevski zbor. Vstopnina: prvi sedež 1 K, drugi sedež 50 vin., in stojišče 20 v. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
c ZiMka. V nedeljo, dne 21 septembra ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih našega Izobraževalnega društva (stara šola) shod Slov. Kmečke Zveze. Govoril bo deželnega gla arja namestnik in drž. poslanec g. dr. FranG Jankovič. Volilci, možje in mladeniči, pridite iz domače in sosednjih župnij v velikem številu.
Brežiški okraj.
b Brežice. Nek uzmovič je začetkom t. m. na koru mestne farne cerkve pokradel veliko not za petje in orgle. Kmalu nato jih je tudi v Krškem mnogo zmanjkalo.
b Zakot pri Brežicah. Dozdaj so se vsi pošteni ljudje — in tudi že v Vašem listu — zgražali nad vedno muziko in plesarjenjem v nemškem „pufštajnu" vsako nedeljo in praznik. Zdaj pa je tudi novi gostilničar v Narodnem Domu na isti ostudni način začel vabiti goste k sebi. Od ranega jutra, še med službo božjo, ti hrešči harmonika v uho, če prideš mimo. Mislim, da posojilnici sami mora biti do tega, da gostilna v Narodnem Domu ostane na dobrem glasu!
b Dobova. KonŠtantinova jubilejna stavnost se je kaj lepo vršila. Začetek iste je bila 3dnevnica, katere so se farani mnogoštevilno in z veseljem udeleževali. V nedeljo, dne 14. t. m., pa smo obhajali praznik patrone naše župnije, „Ime Marije", in 251etnico mašništva vlč. g. dr. Antona Medved — jubilanta. Z godbo in v spremstvu 7 duhovnikov, mnogobrojne-ga ljudstva, deklic-šolaric v belih oblačilih, izmed katerih je lOletga Tončka Lubšina iz Gaberja v Imenu župnije in vseh romarjev jubilanta ganljivo nazdravila in mu v znak ljubezni in hvaležnosti podarila šopek pomenljivih cvetlic, se je on podal v cerkev pred oltar, od koder je bila jubilejnaj procesija s sv. Reš-njim Telesom. Pred prvim sv. evangelijem je bila blagoslovljena Marijina kapelica, katero je na lastne stroške postavil posestnik Janez Smrekar iz Vel. O-breža. V pridigi je jubilant po pričevanju cerkvene in svetne zgodovine dokazal, da je Marija mogočna mati in varuhinja sv. katoliške cerkve in ponosnih kristjanov. Pretresljivo se je potem zahvaljeval za „njemu" podeljene velike milosti ter sebe in vse verne izročeval njenemu varstvu. Njegov glas se je razlegal kakor glas zvona, so djali poslušalci. Naj se zgodi, kar srčno želijo vsi: Prečastiti jubilant doživi zdrav in srečen še zlato sveto mašo!
b Rajhenburg. Pred kratkim je pičil gad v vinogradu posestnika Strnada v Stolovniku. Moral je takoj v bolnišnico, kjer se je posrečilo zdravniku, o-teti mu življenje.
b Planina. Jožef Pinter, gostilničar in mesar na Planini, se očitno hvali, da je naročen na „Štajerca", kakor njegov kramarski sosed. Tudi je že nekaterim odjemalcem meso v to smrdljivo cunjo zavil. 0-količani pravijo, da tako ne bo šlo naprej.
12 vinarjev za 2 delavni uri
je gotovo malo. Zakaj torej odlašate se dalje in si ne kupite za poskušnjo 12 vin. zavoj pralnega izvlečka „Ženska hvala"?v Ce namočite z njim perilo Črez noč, si prihranite nekaj ur dela, kajti: Ce je ,Ženska hvala' nesnago temeljito razkrojila, odide s toplo vodo in Schichtovim milom sama od sebe iz perila.
b Dobje pri Planini. Nepopisno veselje je v župniji povzročila novica, da v kratkem dobimo g. kapla-na. Hvala Bogu! Sedaj so zavezani hudobni jeziki, ki so našega neumorno delavnega župnika opravljali doma in v liberalnih časopisih, da si je za-se zidal novo poslopje. In tudi planinskemu policaju se ne bo več treba v „Narodnem Listu" pritoževati, da hodijo dobska dekleta na Planino njegove angelsko-Čiste mladeniče in sramežljive zakonske može zapeljevat. Bog daj prvemu g. kaplanu prav dolgega obstanka pri nas!
b Posavski mladeniči! V nedeljo, dne 21. t. m.,
pridite od vseh strani v velikih skupinah na svoj mla-deniški shod v Brežice! Ob 10. uri je v farni cerkvi služba božja, ob '/212. uri v Narodnem Domu mladeni-ško zborovanje s poučnimi in navdušenimi govori; po večernicah pa si lahko ogledate igro: „Tri sestre". Fantje, na vas gleda domovina, postavite se in pokažite, da se resno pripravljate na delo v življenju!
b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra bo na sv. Gorah veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upel-jala nova Marijina družba pri Sv. Petru. Po cerkveni slavnosti bo dekliško zborovanje Pridiguje in na shodu govori dr. Hohnjec. članice Marijinih družb, Dekliških zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednjih župnij, pridite v obilnem številu!
Listnica uredništva.
Hum pri Ormožu: Dobili prepozno. Deloma izročili „Straži". — Smartin pri Slov Gradcn: Ker preobloženi z rokopisom, odložili za prihodnjič. — Breg pri Ptuju: Hvala za izborno poročilo. A tokrat že ni prostora. — Bovec na Goriškem: Poročajte raje „Novemu času" on je na Goriškem to, kar na Štajerskem „Slov. Gospodar". — Brezno: Prisrčna hvala. Pride. — Gornjigrad, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Jurij, Ormož, Razbor, Sv. Benedikt, Križevci, Rožički vrh: Prihodnjič.
Vprašanja in ponudbe.
Na prodaj ima Blaž Tovšak, posestnik v Št. Ilju pod Turjakom, pošta Mislinja več glav lepe goveje živine, različne starosti in velikosti, čista marijadvorska pasma.
Več vagonov goveje živine, plemene, za pitanje in pitane, kupi po dnevnih dunajskih cenah „Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine", Dunaj VIII. okraj, Lammgasse št. 4. Ta družba kupi tudi tri vagone sladkega sena. Naznani se naj cena, franko Maribor, ali pa kaka druga železniška postaja.	Osrednja zadruga.
O-rašIso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 11. septemb. 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 92—110 kron (izjemoma 114 kron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68—74 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 68—82, poltolste od 48—66, suhe od 40—46, biki od 66—86, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 68 do 86 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nespremenjene.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'10, K 136; teleta Ia (izjemoma cena od K 1'36 do K 140); mlade svinje od K 1-56 do K 164; nemške pitanske svinje od K 144 do K 1'56; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'48 do K 1 50; ogrske pitanske svinje Ha od K 1"40 do K 1"46; mesne svinje od K 1'48 do K 160; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 1'48 do K 1 52; ovce od K —'80 do K —•86; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene nespremenjene.
Generalna agentura za Štajersko Murplatz 3 GfSCSCC Murplatz 3
Najhitrejša zveza Gradec —New-York v 8 dneh. 4 parniški razr.
Izvrstna brana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji parniki:
»Viktoria Luise« 25. septembra, »President Lincoln« 27. septembra, »Cleveland« 30. septembra, »Imperator« 1. oktobra, »Graf Waldersee« 4. oktobra, »Amerika« 9. oktobra. »Cinncinati« 10 oktobra. »Patricia« 11. oktobra.
Kupim hišo, primerno za gostilno in mesarijo, blizu ceste, na kakem dobrem prometnem kraju. Zraven je lahko še gospodarsko poslopje, hlev in nekoliko travnika ali vrta. Ponudbe s ceno prosim na naslov: Pire Anton, ml v Ravniku štev. 3 p. Krško na Kranjskem. 1116
Izjava. Podpisana prekličem in obžaljujem, ker sem žalila gosp. Janeza Vertiča, kmeta v Zg. Se-narski, radi meje pri travniku in se mu zahvalujem, da me ni tožil. Marija Zver, posestnica v Gornji Seuarski pri Sv. Trojici v Slov. gor.	1117
Deklica, pripravna za vsako domače delo, se takoj sprejme pri g. Fani Krenzvtirt, hišni posestnici na Bregu pri Ptuju.	1107
Za stalno, dobro službo se išče 14—15 let staro dekle brez sta-rišev. Naslov: H. Postel, restavracija na kolodvoru v Bistrici nad Mariborom.	1110*
Na prodaj 2 nova mesarska voza in eno novi „Plato"-voz, pri J. Kokot, Maribor, Koroška cesta štev. 84._1105
Dva mala dijaka sprejme po ceni S. Ulčar, narodni brivec v Mariboru, Koroška ulica.	1104
Novi bencin-motorji Žemtna ponudba.
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad.	. 1118
Kuharica, ki zna dobro gospodariti in opravljati vsa kmetijska dela, se sprejme v župnišče z malim gospodarstvom. Natančne ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na upravništvo Slov. Gospodarja v Mariboru.	1122
Lovski pes, srednje velikosti, bel s svetlo rujavimi lisami, „hektor" se je zatekel. Kdor ga najde, naj ga odda proti nagradi Franu Štu-pica, c. kr. notarju v Št. Lenartu v Slov. gor.	1121
Krojaški p6m-«čnlk, mlad, se sprejme pri F. Korner, Pobrežje št 37 pri Mariboru.	1120
Učenca sprejme takoj g. černec, pekovski mojster, Maribor, Tržaška cesta 11.	1119
HENRIK MATIČ
— CELJE — Kolodvorska nI. 7
priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo
špecerijskega blaga
posebno kave
od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kare in čaja
JULIJ MEINL
DUNAJ. 851
Priženil bi se rad na kakšno posestvo ali gostilno vdovec srednje starosti z lepim posestvom, za katerega dobi čez 4000 kron. Pripravljen bi tudi bil vzeti v najem gostilno. Ponudbe na upravništvo Slov. Gospodarja pod „Slovenec" štev. 1113.
Lepo posestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do i 6 glav živine redi, za 4000 K vse vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in stoječim fun-dus instruetus, se po zelo nizki ceni proda za 20.000 kron. Vpraša se pri g. Gaube Juriju, trgovec pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izključeni.
1115
Priporčča se nova gostilna par
minut od cerkve sv. Martina pri Vurbergu, z verando, lepim vrtom in kegljiščem. Za dobro postrežbo je preskrbljeno: sveže Götzevo pivo, naravno vino, topla in mrzla kuhinja. Za obilno udeležbo se priporoča Jožef Berlinger.
|PJ|, S m m»Z« | Za jesen in zimo svojo veliko novo B i IPOI OChIII ' zalogo blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda.
Redka priložnost! E 'rSr frS
dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
Jožef Ullaga :: Maribor,
Tegethofova cesta št. 21.
1100
Ssaha ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
BflK* Velik cenik brezplačno
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . , 14 karatne zlate ure za gospode
Srebrne ure ........
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure .
Goldin Roskopf ure.....
Prave železničarske Roskopf-patant. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure.......„ 2'40
Budilke......... 3 —
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat ine in srebmine.
. 4--„40"-K 6-50 „ 9-50 „13— . 6-. 2--„20--»10--„ 4-
Loterijske številke.
Trst 10. septembra 1913 63 18 28 19 65
Dunaj 13. septembra
86 2 44 83 49
■ MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje upravniitvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 yin.
m
Štefan Kaufmai
trgovina t ielesnino
v JEtstdljgroiai
priporoča naj bolj Se o-celne, kose ia srpe, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Rla-mazllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašau
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
Priden konjski hlapec
se takoj sprejme za mesečno plačo 16 K pri Janezu Toplak, Jur-šinci pri Ptuju.	1083
Na prodaj je hiša z hlevi, 10 minut od cerkve in šole, 15 minut od železniške postaje, za cesto in potokom, hiša ima več sob, kuhinj in kleti, zraven spadajo njive, travnik, vinograd, letošnja trgatev, preša, vinska posoda, hišna oprava; v hiši je bila več let gostilna. Naslov: Poštno ležeče, Polj-čane št. 15.	1080
Maksimilijan Poberaj
mestni zidarski mojster
Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dola, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Vešče in poljudno spisana knjiga „l*on*erv«raiiJe sadja In v^Rkojabe povrtnlne za d<i>nia(*o T|iornhou je
ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 v. več. Dobi se pri Jos. Zupane, dež vinarski inštruktor v Ptuju. 894
Vsem gospodinjam!
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru. rotovž, Glavni trg. 611
Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	1033
Kupci posestev pozor 1 Na prodaj imam posebno dobičkanosno posestvo z 21 orali, kjer je mnogo jako lepega sadnega drevja, tri četrt orala novo nasajenega vinograda, gozd, njive, umetni travniki vse v lepem razmerju ter se celo posestvo skupaj drži. Na posestvu so novi vzorni hlevi, za katere se je dobila državna premija v lepem znesku. Goveji hlev je za 11 glav, svinjak pa za 30 svinj. Cena je primerno nizka in jako ugodni plačilni pogoji. Posestvo leži pol ure od Sv. Ane na Krembergu, deset minut od okrajne ceste v občini Ledinek. Več se izve pri Francu Kurnik, posestniku pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ali pa pri označenem kraju v Ledineku. 1060
Lepo posestvo na prodaj; od 5000 kron naprej do 30.000 kron, kakšno kdor želi. Oglasiti se jo pri Matiju ¿ižek, Kamnica št. 16 pri Mariboru.	8
Učenec, priden in čvrst ter zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino Ignaca Sitar, Toplice, Dolenjsko.
1045
Dva dijaka S0^"
celo oskrbo po nizki ceni sprejme poštena slovenska obitelj. Vpraša se pri g. Andreju Strnad, Rošpah pri Mariboru h. štev. 210. Nova hiša.	1079
Majer s 3—4 odraslimi delavskimi močmi, ki razumejo poljsko delo, se sprejme s 1. novembrom. Vpraša se pri Oto Švaršnik, Majšperg, p. črna gora pri Ptuju. 1066
Krojaški učenec se takoj sprejme pri Jos. Folgerju, krojaškem mojstru v Mariboru, Koroška cesta 19. 1084
Učenec se sprejme pri g. Kloko-čovnik, pek. mojster v Mariboru, Meljska ulica 23.	1094
Želim kupiti staro rabljeno Motorno ktlo. Naslov po številko 1052 na upravništvo.
Jaboljlnica
izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popr.lnoma naravnim sredstvom „Mus&atin".
Muskatln
je žlahtai naravni preparat za napravo dobre domače pijače.
Iz Muskatina nareta pijača daje moč poživi in krepča živce.
Muskatin
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Musil atina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Muskatln
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz,
Maribor, Koroška ulica.
Posestvo z mlinom in žago
v neki veliki župniji blizu Celja, kraj z mnogimi gozdovi, zraven železnice, mnogo sadnega drevja, lepa hiša, mlin s tremi tečaji, velik hlev in gospodarsko poslopje, mlin in žaga. imata mnogo dela (na teden eden do 2 vagona). Cena 22.000 krön. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila daje brezplačno uprava „Realitäten-Markt" Gradec, Hammerlinggasse 6 (2978). 1101
Priden in krepek učenec se takoj sprejme proti mesečnemu plačilu pri Janezu Böhm, umetni mlin v Framu.	1103
Na predaj je gostilna In mesarija
na Sp Štajerskem v sredini mesta, zraven okrajne sodnije, okraj, glavarstva, farne cerkve, sejmske-ga prostora in zraven železniške postaje. Hiša je enonadstropna, mesnica, ledenica, živinski hlev, vrt in nekaj zemljišča. V gostilniških prostorih je tudi električna razsvetljava. Piva se stoči na leto 1300—1500 sodčkov, vina pa 50— 60 polovnjakov, v mesnici se kolje vsak teden po dva vola. Proda se vse, kar leži in stoji. Naslov v upravništvu Slov. Gosp. pod št. 1106
Učenec iz dobre hiše z dobrim spričevalom zmožen tudi nemškega jezika se takoj sprejme v trgovini Jos. Senica, Domžale, Kranjsko.	1108
S
Mft
O £1
<9 XI
MU g
V*
(L
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; — #■ rj i a Jjii— _ _ Vsekakor ti priznavam kot trgovec I Vil CJCBllG 5© Da neprilike se najdejo povsod.
obiskati domačega in narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča eenj. občinstva za jesen in ziino veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi razno platno za životno in posteljno perilo.
Kadalje priporoča
za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlače vino, nove kooe in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drogega novega
blaga za oblačila.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	FrčlIlC LSHEirt
983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
•o o
VI
S
er
s»
v
o
««
ST
3
fi)
Sloucnci! Zajedajte se!
Trgovino z mofto in de-= ieinimi pridelhi «
i
si. «llogo In ielflia Izbira 5pan]sfeBga urvnrshegn blaga, n. pp. štrang, uzd, vrvi, itrihou za perilo, mrež za seno In za otro-ihe postelje Itd.
1 Ravnikar i
Celje
Toina in solidna postrežba.-^ GPaiföa 1JÜCÜ ŠtEV. Zl.
i
Blavna slov. zaloga suhih In oljnatih barv, topißev, firneža in lahop.
Kupujem po najvišji Geni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. W Točna in solidna postrežba.
Na drobno in na debelo!
Zaloga rudninskih uoda
TOMAŽEVA ZL
Sism
(vpisana znamka).
je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. TO!f!§Ževa IlindfS »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo ilindfO »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek.
POZOR.
T®fflSŽ@Va Žlindra »zvezdna znamka« se v or ginalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih:
Peter Majdič, Celje; Jos. Kasimir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppan?, Pristava; N. Zanier, Št. Pavel pri Prebolda.
Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: 1017
Thomasfcsfatfabriken" z. z o. z.
Berolin W 35.
Prosim le Palma-podpetnik! je najtrpežnejši imed vseh.


	Pred manjvrednim blagom se svari.	HBHMB
		
Redki priložnostni nakup.
Mlin s posestvom blizu prometnega mesta na Štajerskem ob železnici, vedno ledu prosta vodna sila, izvrsten obrat. Cena z gospodarskimi poslopji in posestvi 30 tisoč kron. Proda se le radi starosti in bolehnosti posestnika. Naplačilo 8 tisoč kron. Dopisi pod „Gelegenheit št. 65626" na anončno pisarno Henrik Schalek, Dunaj I. Wollzeile št. 11.	1089
Lepo posestvo blizu okrajne ceste v prijazni Studeniški fari se proda. Hiša in gospodarska poslopja so zidana in so v prav dobrem stanu. Posestvo, obstoječe iz lepih rodovitnih njiv, travnikov in gozda; meri 10 oralov. Cena 9600 kron. Pojasnila daje g. Franc Vodenik, trgovec v Poljčanah.	1095
894-12
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela I
Varujte se
ponaredb!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Nagrobni spomeniki!
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši iapeljavi iz marmorja, granita itd.
Franc Koban,
kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko, ses
o u 3
v X M
M-<
N
M"»
O 0) ti a,
r>
M
3
M >=♦-
O <
fi) -t 3 fi)

Rafael Salmič Celje Nar. dom
to ]e največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
azglas.
v Ljutomeru.
Prvi telefonski pogovor v Ljutomeru. Halo!	Halo!
Vsakovrstno novo, lepo in modno blago za moške, ženske in otroke Vam najcenejše ponuja trgovec Vršič v Ljutomeru. Za 4 krone cela volnata obleka; (Ausverkauf) ker fle to razproda. Sešito blago, suknje, hlače in zimske srajce za odrasle, za šolarje zgotovljene štofnate in cajgaste obleke in vse kar za šolo rabi. Za jesen in za zimo novo štofe za možke in damentuhe za ženske obleke ter lepe štrikane in svilnate robce. Vse, kar potrebujete, kupite le pri domačemu narodnemu trgovcu po najnižji ceni. Ogledajte si zalogo in prepričajte se sami. — Tudi lepe kovčeke (kofre) in vsakovrstno perila za tiste, ki grejo v Ameriko ali k vojakom. — Najboljšo žgano kavo.	1089
*■!•■	— -»t - ^-^- - ^i ■■ ■ *»-^..e. .	^ .J ITI- t_ilr	-.i —— -iriTfc -ari i . -1 r^.j 1- ^iifffrT1! ■ ^ i ii-i^r-• 1
Priporoča se Vam za nakup
Tečaj za pletenje košaric na deželni viničarski šoli na Silberbergu pri Lipoici.
Da se razširi znanje izgotovljenja košaric, ki so po trebna pri gospodarstvu, posebno pri vinartvu in sadjarstvu, in da se pletenje istih razširi in udomači po celi deželi ter da se kmečkim delavcem v zimskem času da priložnost za delo in zaslužek, je deželni cdbor sklenil, na goraj omenjenem zav du v zimskih mesecih in sicer v času od 1 dec. 1913 do 15 febr. 1914 otvoriti tečaj za pletenje jerbasov in košaric za 12 udeležencev. — Udeleženci dobijo na zavodu prost poduk in prosto okrb in plavajo za hrano, katera se tudi na zavodu preskrbi, mesečno 25 K. — Oglasi se pošiljajo do 15. novembra t. 1. na deželni odbor potom, občin, okrajnih zas«opov ali kmetijskih podružnic. Sprejeli se bodo le ponudniki, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico in so najmanj 16 let stari. Prošnji je priložiti: krstni in domovinski list, spričevalo nravnosti in izjava ponudnika oi. nj. starišev ali korporacij (okr. zastopov, kmet. podružnic), da plačajo stroške xa hrano.
Gradec, dne 25. avgusta 1913.	1088
Štajerski deželni odbor.
Za njive in travnike, za sadje, ze-lenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
Tomaževa žlindra
zvezdne

znamke
je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino iosforove kisline, ki je na vrečah označena
se da popolno jam?tvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Peter Majdič, Celje. Naročila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019
Zaloga pohištva.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por., Maribor. Burgplatz št. 3. Podružnica v Ptuju, darnitzova ulica. 771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene
Prevzetje lekarne.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril
lekarno „Pri zamorcu" Maribor, Glavni trg št. 3.
Priporočam sfe tem potom cenjenemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Dragotin Raymann,
lastnik lekarne „pri Zamorcu" Maribor, Glavni trg štev. 3. 1090
A
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno 1
iT
• • • • • •
CELJE
■ BL Btegmm» .
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ta porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip ta okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ta stavbah.
Nafsoildnejša in točna postrežba.

Serravallovo
železnato kina-vino
Hi^ien. razstava Dnnaj 1906: Državna od-:w.?iika jn častni diplom k zlati kolajni ::
KrepOno sredstvo za slabotne, malo krvne in rekonvalscente. Povsroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Iaboren okus. Nad 7000 sdrsv-niških spričeval.
I. Serpavallopc.kr. dvorni dobavitelj
Tpieste-BarciiEio
Kapi se t lekarnah v steklenicah po pol litra i E 2'60 tu 446	po 1 liter i K 4'80.
je „Pravi :zagrebški Franck: I tako priljubljen pri naših ^ gospodinjah ?	w
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka: Kavin mlinček.
bI em 151/25.548
{0
iiu	odvetnik
je otvoril pisarno v Ljutomeru.
Bolezen pri svinjah
pomeni za vsakega svinjerejea veliko izgubo.
Vse šolske potrebščine
moiE^^	liudskesole kakor:
se kupi
proti takojšnjemu plačilu. Naznani se naj, kaj posestvo stane, kako daleč do železniške postaje, koliko dolga je prevzeti. Dopisi se naj pošljejo pod našlo vom »Paul Gruber" na upravo „Reaiiiaten-Markt", Gradec. Ehmerlingrgasse št- 6 (po c kr. oblasti dovoljena posredovalnica prodaje posestev)	1112
svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatlji-ce za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri	186
Goričar & Leskovšek
¥ C@IJy.
Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo !	Na drobno!
Svinjereja je le tedaj dobičkonosna, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice,
„Sassannoi", ki
so se že nad 50 let dobro obnesle. Neštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, doka-znje izborni učinek tega izvrstnega sredstva Vsak svinjerejee bi moral imeti te iz-
borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. D?set steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „SussanOl", Vse drige preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne.
Glavna znloga v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Pomagaj1' W. A. König, Tegsthofova cesta 1 (nasproti frančiškanski cerkvi).
Edinu izdelovalnica s
Lekarna „Pri obelisku", Mr. Viktor Häuser, Celovec, Kardinalni trg (Koroško). 1102
Karol
v«
ociancic
Ohranitev zdravega želodca
obstoji v glavnem v vzdržanju, pospešitvi in ureditvi prebave in odstranitvi nadležnem zaprtju.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odraja in odstranjuje posledice nesmemosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, nipotost, preobilo tvori tev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr.i Rosa-Balzam za želod««" iz lekarne) B. Fragoerja v Pragi. tSv&riljl Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak.
R&cpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, de se pošlje napre K 1"50, se pošlje mala steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske.
Izdolovaleo In R ET^annfii* lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga O. TrdljiSUr, zal. Prag» III. št. 203.
Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Viktor Savost.
Nobenega opravila ni
pri katerem 8e človeku ne bi zgodile kake poškodbe (rane) in kjer se praško domače mazilo ne bi rabilo.
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 k ono.
Oe se pošlje naprej K 1'50, se 1 tuba » » , » » 5'—» » 5 s » n	n n i » ^
aba	i
.	g B
»	I	rfi
»	J	o a.
Izdelovatelj in glavni založnik B. Fragner, lekarnar in dvor. založnik Praga HL, št. 203. 39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W.A.König, Fridrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
umetni kamnosek-podobar,
izdeluje oltarje, prižnice, krstne kamne, podobe, grobišča in mauzoleje
Veilka zaloga gotovih spomenikov po priznano nizkih cenah.
liSerjeva ulica Stav. 25.
Maribor

Vež kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111

Mädhenhot
99
Prvo splošno dobrodelno drnštro za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poročitve 600 K in se torej svota obrestuje z 124%. Sprejem članov: brez določen» starosti, brez razlike
glede vere, brez zdravniškega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplačilaice „Mddbenhorta" za Štajersko, Gradeo Annenstrasse 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji vplačilnic se na Štajerskem in Koroikem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemajo.
Trgovsko • o
reg. zadr. z omej. iamsfvom
elju
zadruga v
reg. zadr. z omei. Jamstvom
je otvorila svoje uradne prostore na Krožni cesti (Ringstrasse) št. 9 visoko pritličje. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne; uraduje se pa vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ob tem času se vlagajo hranilne vloge in se dobe pojasnila glede trgovsko-obrtnega kredita. — Hranilne vloge na hranilne	«	■ ■	od vložitve sledečega dne do dne vzdiga. — Rentni
knjižice ali v tekočem računu se obrestujejo	O O	O O S »O davek plača zadruga in ga ne odteguje vlagateljem.
1109
Izdajatelj In saloJnJSi Katolitko tiskovno društvo.
I'MgOvmnti iF r » »| a 2i e l* 0 L
»tok tiskarno «v. Cirila v Maribora,