OVENEC , PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — m pravico i* resnico — od boja de tmagt! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDTNJENTH DRŽAVAH C Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI (N NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH ŠTEV. (NO.) 244. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 12, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Angleškemu parlamentu predloženi zakoni, s katerimi se ima uveljaviti cdstopitev kralja Edvarda in proglasitev novega kralja. — Edvard se bo izselil v inozemstvo. — Novi kralj je oženj en in mirne ter plahe narave. — Njegova hči postane prestolonaslednica. ZAHTEVA PO KOLONIJAH London, Anglija. — Pred angleško nižjo zbornico se je med napeto tišino prečitala v četrtek popoldne izjava, ki jo je podal kralj Edvard, s katero je objavil, da se odpoveduje prestolu. Glavni del te izjave se glasi: "Jaz, Edvard VIII. Velike Britanije, Irske, britanskih do-minijonov onkraj morij, kralj-cesar Indije, s tem izjavljam POVODENJ ZADELA FILI- pine Manila, Filipini. — Več tisoč oseb je pogrešanih in bo- ----j je se, da so mnogi od njih po- Nemčija povdarja potrebo po stali žrtev katastrofalne po-novih trgih. Ivodnji, ki je prizadela dolino —o— i reke Cagayan. Na stotine hiš Berlin, Nemčija. — Pred- 'je bilo odnesenih od deročih D O r* C17 F\ KI F11 nemške državne banke, vodovij in governer prizadete 1 K ih l) U t> Uif i K U dr- Schacht, je v sredo v ne-'province je zaprosil za javno --ikem govoru povdarjal, da mora pomoč, da se prepreči strada- Nadaljnje pravice za predsed- j Nemčija na vsak način priti do nje. Reka se je na nekaterih nika V slučaju vojne. ikolonij in tujezemskega trga, krajih tako daleč razlila pre- _o— |ako se llQče ohraniti v Evropi ko bregov, da znaša nje širo- Washington, D. C. — Pri- mir- "Mil* Evrope in celega čina do dveh milj. VEČ OBLASTI hodnjemu (zasedanju kongresa sveta," je dejal, "je odvisen od bo predložen -nov zakonski na- teSa> ali se b° nudila gosto na-! v/rtV ^TM CI/H7V A črt, ki je že sestavljen, po ka- sojenim ljudskim masam v liKlZ&M OV t i A svojo nepreklicno odločitev, da terem dobn predgednik v srednji Evropi prilika za živ- j __ se odpovedujem prestolu za se sIučaju yojne novo izre(Jno ol> ijenje. Nemško ljudstvo ni pri j _ PariZ; Francija. — Ka-in za svoje potomce. Moja ze- ]agt Tako bi imd pravico> da volji, da bi prenašalo pritisk,'kor Se iz zanesljivih virov polja je, da se takoj potrebno dolo& . cene življenjskim po- vsled katerega hrome njega živ- 10Ča> namerava francoska vla- ukrene, da postane ta izjava trebščinam, kakor tudi njih iz- Uenjske moči, in iz zemlje, ki da "nastaviti za poslanika nHnrvsrorli nrnvfmnma ______■ • , ,. ________ BITKE NA CEL[FRONTI Uporniki podvzeli novo ofenzivo. — Liga narodov preprečila posredovanje v Španiji. Madrid, Španija. — Dolgo pričakovana velika ofenziva 1% Jugoslav!!** Gosta megla, ki je v zadnji polovici meseca novembra pokrivala Krko, je povzročila tragično nesrečo, ki je zahtevala življenje starega posestnika iz Rumanje vasi pri Toplicah. — Še druge novice. Nesreča s čolnom na Krki Novo mesto, 20. nov. — V torek sta se okrog 60 let sti.ri uporniške armade je izbruhni-j posestnik Janez Nose in nje-la v četrtek, in sicer ob celi1 gov sosed Brkopec iz Ruma- severni fronti, od Guadarama na zapadu do Guadaiajara na vzhodu. Kakor govori poročilo vlade, so njene čete prve napade uspešno odbile in istočasno prisilile v bitki ob za-padni strani Madrida uporniške čete k umiku. Med tem pa govori vest iz nje vasi pri Toplicah napotil v svoja vinograda v Straških goricah. Ubrala sta najkrajšo pot po Krki vsak s svojim čolnom, s katerima sta se peljala do Straže, nato pa nadaljevala pot peš do vinogradov. Po končanem opravilu sta se vrnila pozno ponoči iz zidanice k čolnoma. Kakor prej sta se odpovedi pravojjiočna Istočasno, ko se je ta delovanje in razdeljevanje. 3° ima Nemčija zdaj, ne more v/ashingtonu bivšega financ- 8 12- Dalje bo lahko proglasil vodi- Priboriti dovolj za celi narod." ntmisfra Rmineta. in si- e java prečitala, se je v nižji telje industrijalnih podjetij za zbornici tudi objavilo, da bo federalne nameščence, s čimer Edvardu nasledoval na presto- bo y njegovi oblasti Upravljanje lu njegov brat, yoreki vojvoda, tovarn. Pravico bo imel' tudi Potrebni zakoni, s katerimi se urejevati promet na borzah in ima uveljaviti odpoved in se te zapreti) ako bi bilo potreb. postaviti novi kralj, so bih no> in končnQ bo ]ahko izda] zbornici takoj priženi, Uredbe-proti dobičkarstvu in kor se je min. predsednik gpekuliranju. Baldwin izrazil v četrtek, bc j __f)_ zadeva urejena do petka ve- j tudj senat odobril PRO cera. j dajni DAVEK Ker je obstojala možnost, j Springfield, 111. — Podalj-da bi utegnili kaki izzivalci! šanje državnega I prodajnega uporabiti zmedo, da bi našču- davka treh odstotkov, ki je to-vali ljudstvo h kakemu nasil- j časno v veljavi, je zagotovljenemu dejanju, se je varstvena no do 1. maja, ko je v sredo služba po Londonu znatno zbečer tudi državna senatska ojačila. Izkazalo pa se je, da zbornica sprejela tozadevni to ni bilo potrebno, kajti glav- zakon, ki je bil že prej odo-no razburjenje med ljudstvo bren od poslanske zbornice, se je tekom dni že poleglo in Za uzakonitev je potreben sa-dasi je prebivalstvo še vedno mo še podpis governerja Hor-z nestrpnostjo pričakovalo, ka- nerja. ko se bodo dogodki razvili, je | -o- vendar zdaj že prevladovala mesto bo imelo lastno elektriko Los Angeles, Cal. — Tukaj-dušenje za kralja in ljudstvo šnje prebivalstvo je v toza-je prišlo do prepričanja, da ni devnem glasovanju v torek z prav naredil, ko je zamenjal večino 2 proti 1 odločilo, naj skrb za celokupno državo za 'mesto vzame v svojo lastno ljubezen ene same ženske. jupravo zalaganje prebivalstva z V zgodovini Anglije je bilo električno silo. Odobril se je pri že več kraljev, ki so odstopili; glasovanju predlog, da kupi rae-vsi prejšnji pa so bili prisilje- Isto električno centralo za ne-ni k temu koraku, dočim je jkaj nad 46 milijonov dolar-Edvard storil to prostovoljno jev. in kot tak ima tudi svoj re- j kord v zgodovini. Kam se boj Edvard, ki bo odslej znan kot Mr. Windson, zdaj preselil, še ni znano; skoraj gotovo pa ie, da ne bo živel v -o- pamet. Z razburjenostjo pa se je poleglo tudi prejšnje nav- razburjenje zaradi "ugrabljenega" otroka Chicago, 111. — 19 mesecev nobenem stari Robert Redfteld, sinček ozemlju, ki je last britanske-'dr. Redfielda, dekana socijsl-ga imperija, in enako je zelo nih ved na chicaški univerzi, verjetno, da svoje domovine !je v sredo dopoldne izginil od ne bo več videl. jdoma na 5724 Dorchester ave„ Novi kralj, yorŠki vojvoda, [ko se je sam igral na porču. katerega prvo ime je Albert, Na alarm, ki so ga dvignili NAZIJI POZORNI NA OBRAVNAVO Chur, Švica. — V tukajšnjem mestu se vrši neka sodna obravnava, katero s pazno-stjo in napetostjo zasleduje nazijski m enako tudi judovski svet. Na zatožni klopi namreč sedi 27 letni judovski medicinski dijak iz Jugoslavije, David Frankfurter, ki je priznal krivdo, katere je ob-dolžen, namreč, da je umoril nazijskega voditelja v Švici, Wm. Gustloffa, kar se je izvršilo 4. februarja. Zdravnik: so ugotovili, da je obtoženec v polni meri odgovoren za svoje dejanje, ker je njegov razum v redu, ■-o- KONČNI IZID VOLITEV Washington, D. C. — Za predsedniške volitve, ki so se vršile 3. novembra, se more zdaj po petih tednih vendar i.gotoviti natančni končni izid. Po teh končnih podatkih je bilo pri volitvah oddanih skupno 45,812,155 glasov. Od teh jih je dobil Roosevelt 27,-751,612, Landon pa 16,681,-9.13. Za Lemkeja je glasovale 891,858 volilcev, za socijalista Thomasa 187,342, za komunista Browderja pa 80,181. Kakor razvidno, ima torej Roosevelt nad 11 milijonov glasov večine nad Landonom. Ženeve, da je tamkaj svet lige narodov, ki se je zbral v'tudi nazaj vozila vsak v svo-nega ministra Bonneta, in si- četrtek k zasedanju, zavrnil,jem čolnu. Nose je vozil prvi, cer z naročilom, da se pogaja predlog Anglije in Francije za z Ameriko za znižanje vojnih dolgov Francije. — Berlin, Nemčija. — Itali posredovanje v Španiji, da bi se bojevanje prenehalo. Liga se je zbrala k zasedanju, da janska kraljica Elena je pri- vzame v pretres pritožbe spela v Nemčijo na obisk k .španske vlade proti Nemčiji m svoji hčeri, omoženi s princem Filipom von Ilesse. Hči je Brkopec pa v primerni raz- dalji za njim. Ko sta se tako peljala po Krki proti domači vasi, je ležala nad Krko velika megla. Spričo tega je Brkopec za svojim tovarišem za- je malo znana osebnost, ker se ni podajal dosti v javnost, Po naravi je bolj plah in mi- namreč bolna na influenci, katera se je letos nevarno razširila po Nemčiji. — Vatikan. — Papež Pij je od svoje bolezni toliko okreval, da je bilo v sredo zveeer dovoljeno njegovi sestri, Camilla Ratti, da ga je smela obiskati in govoriti z njim. Doslej zdravniki niso dovolili sorodnikom obiskov pri pacijentu. -o- aeroplanska katastrofa Londcn, Anglija. — Usodna aeroplanska nesreča se je pripetila v sredo dopoldne, ko je velik nizozemski potniški aeroplan treščil na zemljo kmalu potem, ko se je dvignil s tukajšnjega letališča na svojo pot proti Amsterdamu. Katastrofa je zahtevala 14 človeških življenj, dočim so se tri osebe rešile. Med ubitimi je tudi Španec Juan de !:• Cierva, ki si je v avijatiki pri. dobil ime z izumitvijo tako-zvanih "avtogyro" aeroplanov. Kaj ie nesrečo povzročilo, se še ni ugotovilo. Italiji, ker ste ti dve priznali (klical, naj mu da znak z vzklikom, ko bo pri kraju struge. Nose je dal Brkopcu uporniško vlado in jo podpirate, češ, da ste s tem na nekak način stopile v vojno z legalno v resnici dogovorjeni znak. Ko vlado. Liga pravi, da bi seda-'pa je slednji priveslal h kra-nje vmešavanje, kakor ga že- ju in stopil iz čolna, je prelite Anglija in Francija, uteg- strašen ugotovil, da njegovega nilo pokvariti ves Ligin mirov- tovariša ni nikjer, ni načrt. Omenjeni državi štej • Ves v skrbeh je nato pre-hoteli, naj bi Španci potom iskal breg, pa tudi čolna ni plebiscita odločili, katera vlada mogel najti. Pohitel je v vas naj ostane. in alarmiral vaščane, ki so prihiteli h Krki s svetilkami. Njih trud pri iskanju pa je bil zaman. Krka je pogoltnila noč- zastoj v zintakovi obravnavi Chicago, 111. — Več dni tra- 'nega čolnarja s čolnom vred. jajoča obravnava proti bivše- Kljub vestnemu iskanju se do mu klerku višjega sodišča, danes niso mogli najti Noseto-Frank V. Zintaku, je v sredo vega trupla. Našel se je le nje-prispela do takega stadija, da gov čoln v Krki pri vaai Lac-se je zdela popolnoma brez- ni, ki je oddaljena kakih 15 uspešna in da se bo moralajkm od kraja nesreče. Čoln je podvzeti ponovna obravnava, jvea razbit, ker ga je voda vrgla na svoji poti cez stin velike jezove. Ugotovilo se je, da je prišlo do nesreče samo zaradi goste Porotniki so namreč sedeli pri posvetovanju nad 22 ur in so končno sporočili, da se ne morejo zediniti; sodnik jim jej1 nato naročil, naj še enkrat megle No seje kakor kaze poizkusijo. Kakor znano, je priveslal ze do brega prije Zintak obdolžen poneverjenja za čolnovo verigo in hotel pri $26,500, kar pa je vse porav- tem napraviti skok na suVux nal pred obravnavo. 'Coin pa se je od sunka v breg in njegovega zaleta ze toliko širite amer. slovenca NAČRT ZA MEDNARODNO RAZSTAVO prestrašeni starši, se je takoj podvzelo iskanje, v katerem je sodelovalo na stotine poli- i'en ter kot tak bržkone vladi cistov in univerzitetnih dija-ne bo delal dosti preglavic, da kov; nad osem ur je ostalo po- bi se namreč vmešaval v državne posle in upravo. Je oženj en ter oče dveh deklic, 10 letne Elizabete, ki bo s tem postala prestolonasledni-co, in šestletne Margaret Rose. Njegovo glavno zanimanje je doslej veljalo družini in športu. ŠIRITE AMER. SLOVENCA izvedovanje brezuspešno in splošno se je domnevalo, da je bil otrok ugrabljen. Proti večeru pa so izgubljenega dečka končno našli, veselega in zadovoljnega. Igral se je na cesti z dvema drugima otrokoma, ki sta ga odpeljala od njegovega doma, pač malo sluteč, kako razburjenje bosta s tem povzročila. Mesto San Francisco, Cal., bo imelo v letu 1939 takozvano "Golden Gate" mednarodno razstavo m gornja slika kaže vzorec, izdelan iz gipsa, predstavljajoč del nameravanih razstavnih prostorov. Ta vzorec sam je stal $10,000. Ob istem času s to razstavo pa se bo vršila tudi na drugem koncu Amerike, v New Yorku, svetovna razstava, toda obe mesti ste se sporazumeli, da ne bo nobene konkurance med njima. # pomaknil od kraja, da je nesrečni mož namesto na suho padel v Krko. Nose, ki je bil dober posestnik, zapušča ženo, dva sinova in hčerki. Obstreljen France Križanec, 18 letni fant iz Jiršovcev v Slovenskih goricah je bil v Rogoznici pri Ptuju pri neki družini, kjer so obhajali gospodarjev god. Ko se je pozno ponoči vračal domov, je neki J. K., streljal nanj in ga zadel v levo roko. Napadalec je bil prijavlien sodišču. -o- Ogenj v tovarni V veliki tovarni "Penkala" v Zagrebu je pred kratkim nastal velik požar, ki je po j površni cenitvi napravil za celi poldrugi milijon škode. Kako je ogenj nastal še ni ugotovljeno. "Zgleden" župan Župan občine Vračešnice se je po trgovskih poslih podal v Gornji Milanovac in vzel s seboj precej denarja. Preden se je pa lotil svojega posla, je stopil v neko gostilno in igralska strast mu ni dala, da bi ne začel igrati. Zaigral je ves denar, uro, prstan in nazadnje še vso obleko, da je ostala na njem samo še srajca. K sreči so bili tam nekateri iz njegove občine, ki so ga zavili v konjske odeje in skoro nagega odpeljali z vozom domov ter ga izi*očili njegovi ženi. -o- Nesreča na žagi Na Lednikovi žagi v Socki pri Celju se je težko ponesrečil žagar Franc Špegel iz Pa-roža pri Dobrni. Pri delu ga je zgrabila cirkularka za levo roko in mu odrezala tri prste. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Beber, reprezentant in kom r-cijalni vodja Akcijske družbe za kemično industrijo. — V Vrhovem dolu pri Limbušu je umrla Apolonija Terbos, po-sestnica stara 55 let. — V Mariboru je umrl Franc W stan, upokojeni magistra ) oficijal star 79 let. — V Ljubljani je umrla Elizabeta Tomšič. Napaden Pred neko gostilno na Rakeku so v nedeljo 8. novembra neki neznanci napadli 51 letnega brezposelnega delavca Franca Pii'mana. Eden izmed napadalcev ga je sunil z nožem v levo stran prsi tik srca in mu zadal smrtnonevar-no rano. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. -o- Strup je bil Na samotni klopi v Regally-jevem gaju, ob poti na ljubljanski grad, so sprehajalci opazili mlajšega človeka, ki je nenadno omahnil. Ko so stopili bližje, so opazili poleg njega manjšo stekleničko, v kateri je bil lizol. Po dokumentih ki so jih našli pri njem, so v obupancu spoznali 20 letnega trgovskega potnika Stanka. Pripeljan je bil v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. --o-- Novi most Pri Petanjcih bodo v kratkem začeli z gradnjo novega mostu čez Muro, ki bo stal tri milijone dinarjev. Dolžina novega mosta preko struge bo znašala 95 metrov. Most bo imel tri razpetine in bosta radi tega zgrajena sredi struge dva močna oporna stebra. Poleg tega bodo zgradili še dva stranska in tri manjše stranske mostove v obcestnem nasipu. gtraa 9 "AMERIK AN SKI SLOVENEC* Sobota, 12. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto--------- Za pol leta______ Za četrt leta __________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6 00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta-----------1.75 Posamezna številka______3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _______ For half a year____ For three months____ ____$5.00 __2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$(5.00 For half a year_____3.00 For three months____1-75 Single copy________ _____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard: Cankar bo bičal? Bridka pritožba je prišla iz nasprotnega tabora nad "srboritim" bičanjem, bičanjem, ki sem ga priobčeval na tem mestu zadnje čase. Pravijo, da sem njihove besede napačno zavil. Rekli so bili baje, da nas bo Cankar bičal, bičal, bičal v novem mesečniku, ne da nas bodo ustanovitelji in pisavci v njem bičali. A, tako! Vzamem na znanje. Obenem vpijejo: Cankar je naš, naš, naš. Klerikalci nimajo nobene pravice, da Cankarja reklamirajo zase, še manj, da mu postavljajo spomenik, najmanj pa, da se sklicujejo na kake njegove spise, kakor da bi se bil Cankar kdaj strinjal s tisto miselnostjo, ki jo zastopa katoličan-stvo. Kar je takega pisal, da se katoličanom dopade, je baje pisal tik pred svojo smrtjo, ko je bil strt in polomljen na telesu in na duhu in takorekoč ni več prav vedel, kaj piše. Slabič, ki ga je življenje strlo, je nazadnje pisal nekaj reči, ki se zde katoličanom kot nekak povratek nazaj h katoliški miselnosti. Zlasti tista njegova predsmrtnica v Podobah iz sanj, v kateri pridejo povrsti oni vzkliki: Mati — Domovina — Bog ... Takrat da je bil Cankar "nenormalen" in "nekdo drugi . . Spregovorimo popolnoma objektivno in brez strankarskih strasti! Mi kot katoličani nismo nikdar reklamirali Cankarja kot človeka in ne kot umetnika samo zase. Vedno smo poudarjali, da je Cankar last vsega naroda. Ni vsem všeč vse v Cankarjevih spisih in marsikaj ni vsem všeč v Cankarjevem življenju. Nam ni vse všeč in, kakor vidimo, tudi nasprotnikom ni vse všeč, drugače ne bi skušali "opravičevati" zadnjih Cankarjevih spisov z izgovorom, da je bil — strt. . . Komur je znana zadeva Kulturnega vrta v Clevelandu od začetka do konca, bo vedel, da je šlo od začetka za to, da se Slovenci zgrnejo okoli njega kot narod, ne kot stran-karji. Več let je Kulturni vrt čakal in ž njim je čakal Cankarjev spomenik, da bi postal last slovenskega naroda^ ne te ali one slovenske stranke. Da slovenskega naroda kot celote ni bilo blizu, je pa zakrivila stranka, ki ji je bilo strankarstvo več kot slovenski narod. To je pribito. Ko se je bolj in bolj videlo, da se narod zavoljo nestrpnosti neke stranke ne bo zgrnil okoli Kulturnega vrta, je vso reč vzel v roke tisti del naroda, ki nosi katoliški pečat. In ker je bil Cankar od vsega začetka namenjen za Kulturni vrt, je bilo naravno, da bodo propagatorji Kulturnega vrta tudi s Cankarjevo soho razpolagali. Takrat se je začelo kričanje, da Cankar ne spada v katoliške roke in da si ga je naš tabor po krivici prisvojil. To bi bilo pravilno samo pod pogojem, če more kdo dokazati, da katoliški Slovenci nismo del slovenskega naroda. In očitek "prisvojitve" bi bil na mestu, če bi bil katoliški del naroda drugo stranko odrival od Kulturnega vrta, do-čim vemo, da je več let čakal nanje in jih vabil zraven. Zdaj vpijejo: Cankar je naš, naš, naš! Mi ne pravimo, da ni. Ker mi nočemo biti krivični in smatramo te ljudi še za Slovence, radi priznavamo, da je Cankar tudi njihov. Obenem pa pravimo, da je tudi naš, ker smo tudi mi Slovenci. Kot Slovenec je Cankar last nas vseh, njegova umetnost je naša umetnost, njegove ideje so pa toliko naše, koliko se strnjajo z našim svetovnim nazorom. In med tem ko je bila Cankarjeva umetnost vedno enaka, so bile njegove ideje večinoma iskanje in tipanje za nečem, kar bi utegnilo biti pravo, pa kar je otipal, se je večinoma izkazalo za blodnjo. Tu pa tam se mu je posrečilo, da je prišel prav blizu krščanskih nazorov, in pri vsaki taki priliki se da opaziti, da se je mu duša v tem stanju še najbolj umirila. Mi katoličani prav obžalujemo Cankarjeve blodnje, veseli nas pa njegovo iskanje resnice, čeprav je pri tem iskanju zašel na strahotne ovinke. Vsaka iskrica resnice, ki se mu je med tistim iskanjem razodela, nas veseli in ji damo priznanje. Pravijo, da je bil ves strt takrat, ko je razodeval v svoji umetnosti ideje, ki se nam zde približevanje k našim nazorom. Torej tiste ideje so se rodile v njem v znamenju slabosti! Ali je bil takrat strt samo kot človek, ali je bil strt tudi kot umetnik? Še noben poznavalec Cankarjeve umetnosti ni izjavil doslej, da je moč Cankarjeve umetnosti kaj popuščala takrat, ko je pisal svoje "predsmrtni-ce". Oblikovno je vsekako ostal na višku do zadnjega in načinu njegovega umetniškega ustvarjanja se ni prav nič poznalo, da bi bil "strt". Iz tega sledi, 6s je moral biti pri polni moči tista leta tudi glede idejnega sveta, s katerim se je bavila njegova umetnost. Ali je res treba, da človek zavije idejno na drugo pot samo pod vplivom "strtosti"? Ali ni Cankar tudi poprej v srednjih letih svojega umetniškega delovanja dostikrat zavil od neke na videz ravne linije zopet in zopet zdaj na levo, zdaj na desno? Pa seveda, mi nimamo pravice o teh rečeh govoriti, ker po trditvah nasprotnikov Cankarja sploh ne poznamo. Saj najbrž njegovih spisov niti ni v naši bližini, kaj šele, da bi jih brali! 1 kc ječi se pričakujejo samo od naših' nasprotnikov. Zato tudi samo oni smejo govoriti in pisati o Cankarju ... Kal: .a! Ako v isti sapi zatrjujejo, da je samo njihov in nikogar drugega, jasno pokažejo, da ga sami še mnogo manj poznajo kot ga po njihovih trditvah poznamo mi. V vseh Cankarjevih blodnjah pa menda vendar tudi oni ne najdejo odmeva svojih lastnih načel? Toliko mi tem ljudem še vedno zaupamo. Če je tako, naj nikar ne vpijejo, da je Cankar njihov in samo njihov. Do katere meje ravno pa je bil socialist, ne spada v okvir tega članka. • Cankar je v neki dobi svojega pisateljevanja bičal in ironiziral na vie strani. Bil je tako razdvojen v svoji notranjosti, da je našel duška samo v odporu zoper vse obsto-l ječe. Takrat j< J'I njegov bič zelo žgoč. Ako hočejo tiste reči sedaj ponatiskovati v svoji nameravani novi reviji in s tem udrihati po nas, je pač stvar okusa. Tisti bič lahko sedaj vsak obrne, kakor ga ravno hoče. Kam je prav za prav meril takrat, ko je bil prvič tiskan, je pa vprašanje literarne zgodovine, ne pa današnjega strankarstva. Pazite, gcq ^aje, da ne bo tudi Cankarjev bič v vaših rokah — ponarejen, kakor je ponarejen tisti, ki ga v svojem lastnem imenu dvigate! O takratnin razmerah pa piše najboljši Cankarjev poznavalec dr. It i dar Cankar sledeče: "Spričo tega ... je jasno in odločr ? stališče, na katerem je v svojih ocenah v Domu in Svetu 7edno stal Evgen Lampe (duhovnik), bilo | gotovo še najboljše. Naj tudi ni vedno prav razumel dela, ' o katerem je pisal... je vsaj pogumno in naravnost povedal, da mu idejive smeri nove literature niso všeč, kar je Ivanu Cankar ju, kakor se je kmalu potem pokazalo, bilo ljubo. Vedei vsaj, s kom ima opravka, in je mislil, da je bolje sodelovat? z odkritosrčnim konservativcem nego z nepristnim nsprednjakom ..(Podčrtal jaz.) Naj bo zaenkrat zadosti! KATOLIŠKI SLOVENCI V OBRAMBO ZA NAŠE NAJDRAŽJE SVETINJE! NA DELO ZA SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠE MLADINE! Johnstown, Pa. Slovenska ameriška javnost ve, da je v založništvu mesečnika Ave Maria začela izhajati "Naša Straža", ki ima nalogo izdajati za sedanji čas in naše razmere prepotrebne in velekorist-ne brošurice. Do zdaj sta izšla dva zvezka teh brošuric. Naj vendar nikomur ne bo več za tistih pet centov, kot stane izvod teh brošuric, kot pa tako važno, potrebno, času in razmeram primerno čtivo, kot so te brošurice. Redila jih je naravnost krvava potreba. Enako velika potreba je tudi, da se te brošurice kar najbolj mogoče med nami razširijo, da jih narod čita in iz njih izve, kar je v sedanjem času najbolj potrebno vedeti vsakem izmed nas. Starši, pomislite le kakšni časi so to, v katerih živimo in v katerih dorašča naša mladina. Kako strašno viharni in razburkani so, v katerih je še vse bolj opravičen strah in skrb, kakor pa na ladiji v sredi razburkanega morja, od katerega jej preti pogin in katastrofa. Ali se vam pri pogledu na te strahovite čase od skrbi ne krči srce pri misli, da vtegnejo vaši otroci, če ne z njimi vred že tudi vi sami, doživeti kdaj, da bodo od komunističnih podivjancev umorjeni, morda prej še mučeni ali pa morda vtegnejo sami biti med komunističnimi morilci, požigalci in razdejalci, da bodo morili, po-žigali in pustošili. Eno in drugo bi bilo za vas in vaše otroke neizrečeno zlo in gorje. Toda do vsega tega prav lahko pride tudi med nami, kakor je prišlo v Rusiji, v Mehiki in Španiji. Ker je pa vsega tega največ kriva nečuječnost in nezavednost katoličanov, ki se vse premalo brigajo z§ organiziranje svojih moči in sil, premalo za obrambo svojih najdražjih svetinj — posebno pa premalo za moč in vpliv svojega katoliškega tiska, zato je nujno potrebno, da vsaj zdaj, ko je v tem oziru že toliko zamujenega, začnemo bolj na to misliti. Naj ne bo torej nobene zaved-,ie slovenske in katoliške hiše, ki bi ne bila gotovo naročena na Arnerikanskega Slovenca in na Ave Maria. To so naši listi. Ti listi so za nas. Širimo in podpiraj mo jih zdaj bolj, kot smo jih do zdaj, ker zdaj jih najbolj potrebujemo. Skrbimo tudi,, da čimprej omogočimo izdajanje novega nameravanega lista, kateri bo okrepil našo fronto. Žr-tvujmo za obnovo in moč krščanstva, skrbimo za poglobitev vere, kar edino bo omejilo moč komunizma. Ce nam bo žal za to malo žrtve in le nekoliko truda, bomo morda morali pozneje žrtvovati vse, tudi svojo glavo. Moramo, moramo se odločiti za en ali drugi tabor in pokazati se, kaj smo, ali smo brezverci ali ,.:Smo katoličani in to, kar smo, smo celi in ne vsakega pol. Takih ne mara ne Bog, ne satan in njegovi hlapci komunisti. Če pa tega ne, pa kar čakajmo, nas bodo pa komunuisti s silo, z ognjem in mečem razdelili v dva tabora. And. Tomec PENNSYLVANSKA MICIKA SE ZOPET OGLAŠA Z UGANKAMI BridgeviMe, Pa. Malo zakasnela sem že z odgovorom na moje uganke in kot izgleda bom morala lecna-tega konjička le kar sama imeti. Zelo so ugibali, uganil pa le ni nobedn. Celo tam oa zapada mi piše Mrs. Plantar; tri dni je rajžalo pismo predno je dospelo v Bridgeville. Na uganko, zakaj prašič v tla gleda, so mi poslali take le rešitve: Da zato, ker se mu blišči, drugi da zato ker je predebel, tretji pa da zato, ker mu ušesa pokrivajo oči in ne more kvišku gledati. Pravilno je pa to, da prašič za-! to tako gleda v tla, ker se sra-jmuje, da ima njegova mati tako igrdo ime. Tak je rezultat prve uganke, ki ga nihče ni uganil. — sDruga uganka: Mati stoji, sin v zraku visi, hči pa v hiši leži. Rešitev te uganke je vinska trta, grozd in vino. — Tretja uganka, zakaj petelin meži kadar poje, je pa ta, da zato meži, ker zna svojo pesem na pamet in mu ni treba na note gledat. — Taka je torej rešitev teh ugank. Sedaj dam zopet tri uganke med vas ki vas moje uganke zanimajo, da boste imeli kaj pre- mišljevati. Nagrado za te uganke bom pa nekoliko izboljšala in sicer dobi kdor jih ugane prvi, pelič lešnikov. — Prva uganka je ta: Pri nas doma smo bili revni, pa vendar ima moj brat nekaj, kar še Bog ni imel. (To smo videli večkrat v starem !kraju.) — Druga je: Gospod ni, Bog ni, šest nog, dve glavi pa eden rep. — Tretja je pa ta: Kje je Adam motiko pustil. Če bo Amerikanski Slovenec zopet preplaval široko morje, jih I bodo na Logu menda najprej uganili. Dobro se še spominjam, ko je bil semenj na Logu in smo se zbrale skupaj ter šle doli, pa nas ni hotel nihče kupiti. Vse te "Lecnate punčke" so šle, me smo pa ostale, prav kot se glasi ena pesem: "Ti boš pa doma ostala, suhe hruške ribala." — Tam v naši domovini je z dekletom sko-ro tako kot z mačkom. Razlika je samo tolika, da z mačkom ko ga oddaš od hiše moraš dati špe-ha, dekletom pa doto. Tukaj v tej novi domovini se pa zvečer na , plesu spoznata, drugi dan se pa i že gresta poročat na sodnijo, kaj .bosta pa mama in ata rekli, jim j je deveta briga. Ko se sodnijske : poročijo, jim ne rečejo "smrt je j ločitev." Tukaj mi zopet pride na misel ena rokovnjaška: "Če ni ona za tebe, pa spod' jo od sebe." Pa, pustimo to, saj mi smo s tem "biznesom" že opravili. Držali smo se besed božjih, ko je rekel Bog, da človeku ni dobro samemu biti. Naročil je možu naj pazi na ženo, ker ona je dar božji. Ženi je pa rekel: Ljubi ga kot nebeški kolač. Kako rado se na vse to pozabi. Proti koncu tega dopisa imam še nekaj prav važnega za povedati. To vem, da že veste, da gre za ustanovitev katoliškega mesečnika. Dobro, to že veste. Ne veste pa še, da bom jaz vse obiskala, pa naj bo to celi katoličan, ali pa tudi samo na pol katoličan. In če tudi mi vrata zaprete, bom pa "Santa Clausa" prosila, da Id mi umakne in bom skozi dimnik prišla v hišo. To je naša dolžnost, da kolikor bolj pritiskajo brezverski listi, toliko bolj se moramo mi upirati. Torej pridem in se že v naprej priporočam, da kateremu je le mogoče, naj se naroči na ta list. Pravo ime bo dobil takoj, ko se napolni število kot je določeno za začetek, da začne list lahko izhajati. Kaj več se bomo že pogovorili, ko pridem okrog. S seboj, to vam povem, bom tudi prinesla mojo suho robo, pratike in koledarje. H koncu tega dopisa pozdravljam vse čitatelje in naročnike tega lista ter obenem voščim in želim vsem prav vesele božične praznike in nad vse srečno novo leto. Drugo leto se zopet oglasim. — Kdor bo reševal uganke, naj pošlje rešitve na M. Usnich, Morgan Pa. -o-- ČLANICE JUGOSLOVANSKA ŽENA ŠT. 2. VABIJO Chicago, II!. Čla nice Jugoslovanska žena št. 2. prirede bunco party v nedeljo 13. decembra ob 2:30 popoldne v šolski dvorani na Cermak Rd. in Lincoln street. |Vabljeni ste vsi prijatelji te zabave, da pridete in se zabadate ter s tem pomagate k boljšemu uspehu, ker ves prebitek je namenjen potrebnim družinam, za božične praznike, ki se nam približujejo in katerih se gotovo vsak veseli. '— K obilni udeležbi vabi odbor Jugoslovanske žene. PISMO IZ STARE DOMOVINE Birčna vas, Jugoslavija (Konec) grem za ovinkom proti domu, se okrenem v hosto in po hosti po-tihem nazaj pridem do tam in iskrivši opazujem, a ženska se ne gane. Ker mi je bilo že jako .mraz, sklenem, da grem, še poprej pa poskusim z kamnom. Ga .vzdignem, roka postane trda. ,Osel si, si mislim sam sebi. Sna-mem klobuk, se pokrižam in skozi domov molim za to dušo. Seveda doma nič ne povem, ker se bojim da bi me imeli za norca. Tak je duh ženskega spola a moški je nekateri še bolj čuden. Bom čisto na kratko popisal enega. Pa to je bilo skoro sred vasi a opolnočni uri. Ali ta je bil velik siromak vse je imel roke, noge, život, tudi klobuk je imel nič manj kot meter v premeru širok, a nizek. Jaz pa sosed prideva tam in misliva, da kdo z dežnikom stoji. Ko prideva bližje se pogovarjava, kaj stoji tam z dežnikom saj luna nič ne greje. Bi-jlo'je namreč jasna in polna luna. [Prideva in vidiva da to ni dežnik ampak širok klobuk. Dober ver-čer! Nič ne odgovori. Dober večer! Ali spiš ali kaj, ali si mu-tast? Nič glasu. Sosed ga misli porukat v hrbet, pa ga ne more prijet. Neka nevidna sila mu ustavi roko. Jaz pravim: Ti, kje pa ima glavo? Menda pod klobukom, pravi sosed. Ali ne vidiš da leži klobuk na ramah, du-lo je pa komaj 3 prste visoko. Vidim pravi, potem pa nima glave. On : saj lahko pogledava. Stopi pod klobuk in pravi, glave nima, pa vratu tudi ne. Kako je pa videl sem priti? Ne vem. Zlezem pod klobuk in zakličem: Ti, ta bi bil pa dober za dile nositi. Glej ga, pa bos je, pa še zdaj, ko je mraz. Pa glej kakšne debele prste ima na rokah. Saj ima tudi pesti in roke debele, je faj n dedec drugače močan, eden bi ga mogel vodit kot osla, nesel bi več kot osel. Jaz pravim: Ali bi še ti šel z njim metati ? Se ne da prijeti. Zdaj poskusim jaz, pa mi nekaj roko odrine nekaj nevidnega. No si videl, pravi on in prime svoj klobuk z obema rokama pa hajdi. Kaj že greš, kličem za njim, kar molči, pa gre. Drug dan ga pa uprašam kaj si pa tako bežal? Groza me je bila pravi. Kaj si pa tako klobuk držal z obema rokama. Ali si se bal, da ti ga bo oni vzel, vsaj še svojega ni imel kaj rabiti, ko ni imel glave. — Pa še eno, ta pa mora biti kratka, leta 1914 je odšel v vojsko, med drugimi eden mojih najboljših prijateljev, sosedov France. Pred spopadom so ga še nekateri videli, potem pa ne več, samo eden je trdil, da je videl ko ga je gra- (Dalje na 3. str.) "TARZANOVA DVOJNIKA" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Od časa do časa je lev Niima, iska-joč plena divje zarjovel, kar jo Dicka in Doca vselej močno prestrašilo. Vedela sta, da če ju lev zavoha, je po nju, zato sta se podala v beg,, kolikor so jima noge in moči dopuščale. Pri tem jima je dobro služilo to, da sta že bila poprej v šoli, dobra telovadca. l'recej dolgo sta tekla, ne da bi čutila kaj utrujenosti in tudi dihala sta še lahko, toda ker je tek le predolgo trajal, so jima začele moči polagoma popuščati. "Nisem mislil, da sva zašla tako daleč," je pripomnil Dick in Doc je dostavil: "Izgleda, da smo zašli in izgubili pot k železniškemu tiro." "Pa si rekel, da bi bilo nekaj imenitnega, če bi prebili eno noč v džungli," zopet reče Dick. "Saj bi tudi bilo, to nekaj velikega in imenitnega," odgovori Doc, "toda vedi, da ne maram, tla bi zgrešili vlaka in kar tako ostali tukaj. Veš, to rjovenje, se meni zdi, je zelo podobno rjovenju leva!" "No, zakaj pa nisi počakal, da bi bil videt kaj je," je povedal Dick nazaj. "Saj si vendar rekel še danes zjutraj na vlaku, da bi ti rad videl živega afriškega leva." — ''Jaz tebe tudi nisem videl, da bi bil čakal. Svoje življenje nisem videl nobenega tako teči," odvrne Doc. — Ne daleč od tam je počasi stopal lev. Sobota, 12. decembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 PRIJAVA ZA SOCIJALNO-VARNOSTNI RAČUN Tiskovine za zaposlenčeve prijave (employee application forms) so bile razdeljene dne 24. novembra in s tem so Združene države začele izvajati svoj program za zaščito vseh onih, ki dobivajo mezde ali plače, pred pomanjkanjem in negotovostjo v njihovih starih letih. Na podlagi teh prijav bo federalna oblast— Social Security Board—nakazala številke za socijalno-varnostni račun (Social Security Account numbers) kakim 26,000,000 v industriji in trgovini, razun v takih poklicih, ki so po zakonu izrecno izvzeti. Kot se pričakuje bo ta starostno-pokojninski sistem končno vključeval približno 40,000,000 delavcev. Ljudje, zaposleni v industri-jalnih ali trgovskih podjetjih, so morali dobiti od svojih delodajalcev iztis tiskovine Form SS-5, ki nosi naslov "Aplication for Account Number" (prijava za računsko številko), skupaj z le- naslov, ime in naslov njegovega sedanjega delodajalca, delavčeva starost, kdaj in kje se je rodil, polno ime očeta, materino dekliško ime, in njegovo pleme (barva) ter spol. Ta informacija se smatra za zaupno. Na podlagi informacije, podane v delavčevi prijavni tiskovini, se otvori starostno-pokojninski račun (old-age benefits account) za vsakega posameznega delavca. Vsled teh računov bodo miljoni delavcev, čim dosežejo starost 65 let, dobivali od zakladnice Združenih držav mesečna pokojninska plačila za vse ostalo življenje. Ta plačila bodo segala od $10 do $85 na mesec, kar je odvisno od tega, koliko je delavec zaslužil od 1. januarja 1937 do onega časa, ko bo 65 let star. Ako umre pred starostjo 65 let, se njegovi zapuščini izplača enkratna svota (lump sum), znašajoča 3 in pol odstotkov njegovih zaslužkov. Ako umre potem, ko je začel dobivati mesečne LET" takom, ki razlaga določbe onega . . , , . .. , , starostne pokojnine, njegova za- odstavka socijalno-varnostnegai vv. , . Jj . , , . , v, . i * i \ -i . puscina dobi svoto, ki preostane, zakona (Social Security Act), kir ' ^ v . . , lako se vsa prejeta mesečna po- se bavi s starostnimi pokojnina-' ... . v., ,v, . . , , ,, , j... x .i i i ikojninska plačila odštejejo od mi (old-age benefits). Ako kaki .. . J J , , , . „ , • i zneska, ki je ena tri m pol od- delavec ni se dobil take tiskovine, i , . . . . .. .... v, stotkom skupnih mezd, zapisanih naj se poda takoj na bližnji post-: . * , , . . . . ., ... i v socij amo-varnostnem računu, ni urad, kjer jo lahko dobi. t . , . „ ... ' ..... . i V nekaterih slučajih se zgodi, Vsak vpraviceni delavec naj - , . , . . . , . . . , . .. .... ; da kdo nima minimalnega zne- izpolm eno od teh prijavnih tis-1 , ■ ■< j. ■ . . . j j c i ska od $2000 zapisanega kot kovin in jo povrne pred dnem 5. , ... . . . , , , , v j , • skupno svojih mezd, m vsled te- decembra. Ako kdo ne zeli, da bi _ . ■ , „ v, , . , ga ni vpravicen do mesečnih ponj ego va prijava sla skozi roke , . . „ . . . _ _ . ... J , J . 1 , v... ~ kojmn. Taki delavci, kakor tudi delodajalca, sme posluziti se ce-__. , . . . + , ' v. j . oni, ki niso bili zaposleni v vsaj tvero drugih načinov, da jo vpo-___.. 1 • . v,. j Petih raznih koledarskih letih po , . , i k 1936 in pred dosego 65 leta, do- 1. More osebno prinesti .izpol- , , , . v. . bilo enkratno plačilo, la je enake njeno tiskovino na postni urad „ . . , J., 0 ,, , ,. .. . . 3 in pol odstotkom skupnih mezd 2. More vposlati prijavo skozi .., .. , ^ ,, , ..... . v njihovem socijalno-varnostnem delavsko organizacijo, kjer je ... računu, včlanjen; ~ . , „ ., „ o i\t v.,. . . v. Social Security Board je usta- 3. More vročiti ]o pismonosi, , .. , J brez poštnine ■ pokrajmske Podružnice A K* .. • v.. (field offices) v 105 mestih ši- 4. More poslati jo po posti, , v , . . , r v, . ,. , . iiom dežele in iste morejo odgo- urez poštnine, v zaprti kuverti,i v . Ulovljeni na "Postmaster, Lo-I™"* "a VS,a ^rasanja stavlje-' I na na-nje glede starostnih po- aT " . ,. . . ... kojnin. Za vsa pojasnila se je Izpolnjene tiskovine ki jih obfniti na te ke poštni urad dobi, se od tam od- družnice. Pi^aviio na 1,072 centralnil pi-/ mnl' , .. . . . . J/; ' , v v. Take pokrajinske podružni-sarn (tvDimr centers), namesce-1 . , , .. , cuii viypmg /> ce se izmed drugih kraiev naha- mh v prvo-klasnih postnih ura- l-aJ-ov. dih širom dežele. V teh central- ' llih pisarnah se napravi začetni r Pokrajinsko okrožje štev. 1: Hart-„„ . , .. „ iv-f«,,™« lfonl' Conn.; New Haven, Conn.; Bo- zapis o vseh prijav, mforma- st011( Mass. Springfield, Mass.; A«- cijah in se potem ta zapis skupaj |Rusta, Maine; Portland, Maine; Con- 'cord, N. H.; Portsmouth, N. H.; Providence, R. I.; Burlington, Vt.; Mont-pelier, Vt. Pokrajinsko okrožje štev. 2: Alba- Slika kaže gradbo novega "Golden Gate" mostu v San Francisco, ki bo kmalu dogotovljen. Izdelan bo tako trdno po izjavah inženirjev, da bo vzdržal tudi 100,000 let, če bo treba. Pod jeklenimi tramovi se vidi razpeta mreža, ki je doslej obvarovala življenje štirim delavcem, dočim se jih je ob graditvi podobnega Oakland mostu ubilo 24. ZA NAŠE GOSPODINJE več mLeka v naše družine mer kislino v želodcu, mehurčke in druge izpuščaje na koži itd. Vendar pa spaclajc redke iz- [ jeme. Mleko in mlečni produkti bi i ..... morali tvoriti velik del dnevne |taksm slucajl med prehrane odraslih oseb in otrok, kajti vsebujejo ne le mnogo izmed vitaminov, bistveno potrebnih za zdravje, marveč so bogati na drugih zdravonosnih snoveh. Ljudje, ki rabijo mnogo mleka in mlečnih produktov za hrano, uživajo boljše zdravje, živijo dalj in imajo zdravejše otroke. TakO piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar newybr-ške mestne občine. Privaditi se k pitju mleka je dobro za mlade in stare. Gospodinja, ki servira mlečne jedi, prispeva k zdravju svoje družine. Mlečni- produkti vsebujejo mleko,- maslo in vsake vrste sira. Mnoge matere ne rabijo zadosti teh jedi pri PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Sirovi štrukljš. Razvlečeš testo ko navadno, ko je razvlečen, ga pomažeš s presnim maslom in do tri četrt napolniš z mažo. Nato ga zvijaš, skolačkaš in položiš na prtič, ki ga vzameš iz mrzle vode in ožmeš. Štrukelj lepo zavijeiš v mokri prtič, daš v vrelo vodo in kuhaš 35 minut. Nato ga varno vzameš ven, ga raz-viješ in razrežeš in potreseš z opraženimi drobtinami in sladkorjem. — Maža je: V 3 unče presnega masla ubiješ tri jajca, dodaš malo soli, 1 funt pretlačenega kravjega sira, nekoliko (Vt cup) smetane, 'i svojem kuhanju. Mlečne juhe,'unčo drobtin, 2 žlici zdroba, z izvirno prijavo odpošlje na veliki centralni zapisni urad, ki ga federalna oblast otvarja v Baltimore, Maryland. Centralne pi- j Buffalo, N. Y.; Brooklyn, j • * iN. Y.; New York, N. Y. (2 offices)-same pripravijo tudi identiiika- Rochesterj N. Y.; Syracuse, N. Y. Pokrajinsko okrožje štev. 3.: Wilmington, Del.; Camden, N. J.; Newark, N. j.; Trenton, N. J.; Erie, Pa.; Har-risburg, Pa.; Philadelphia, Pa.; Pitts- cijske listke, potrjujoče, da je bila računska številka nakazana dotičnemu delavcu. Njegov listek, imajoč njegovo računsko burgh, Pa.; Scranton, Pa. številko, se vpošlje delavcu po'. Pokrajinsko okrožje štev 4: Wash-. ,. ,. , , .'. . v., • iington, D. C.; Baltimore, Md.; Char-Istl poti, po kateri je vložil SVOJO lotto N. C.; Greensboro, N. C.; Ra- prijavo. jleigh, N. C.; Salisbury, N. C.; Rich- Ako je kak delavec V dvomu, I"'0'"1- Va.; CharIeston W. Va ; Par-, ,. . . . , kersburg, W. Va.; Wheeling, W. Va. da-ll ima on izpolniti tiskovino j Pokrajinsko okrožje štev. 5: Ash-Uli ne, ga Board poziva, naj ven- land, Ky.; Louisville, Ky.; Detroit, darle izpolni in vpošlje tiskovi-1Mi<*:i pra"d Rapids Mich.; Marquet-„ ,, . , , v., , ,. ;te, Mich.; Saginaw, Mich.; Cleveland, 110; Board bo potem določil, da-hj0hio, Columbus, Ohio; Toledo, Ohio; naj dobi Številko za socijalno- I Cincinnati, Ohio. Varnostni račun. Delavci, ki ne1 Pokrajinsko okrožje štev. 6: Chicago, dobijo računske številke, so: Ilk; Peoria, 111.; Springfield, 111.; Evansville, Ind.; Indianapois, Ind.; South Bend, Ind.; Eau Claire, Wis,; Green Bay, Wis.; Milwaukee, Wis. Pokrajinsko okrožje štev. 7: Birmingham, Ala.; Montgomery, Ala.; Jacksonville, Fla.; Tampa, Fla.; Atlanta, Ga.; Savannah, Ga.; Jackson, Miss.; Vicksburg, Miss.; Columbia, S. C. Knoxville, Tenn.; Memphis, Tenn.; Nashville, Tenp. Pokrajinsko okrožje štev. 8: Des Moines, Iowa; Omaha, Nebr.; Duluth, Minneapolis, Minn.; St. Paul, Fargo, N. D.; Aberdeen, S. D.; Sioux Falls, S. D. Pokrajinsko okrožje štev. 9: Little Rock, Ark.; Topeka, Kans.; Wichita, Kails.; Kansas City, Mo.; St. Louis, Mo.; Oklahoma City, Okla. Pokrajinsko okrožje štev. 10: New Orleans, La.; Shreveport, La.; Albuquerque, N. M.: Austin. Tex.; Dallas, ^'•uvljenih izključno za verske, 1 J"-; KI Pas'': Tl'x'; Hou'ston' Tcx'; dok« )i ' , -San Antonio, lex. Modelne, znanstvene, knjizev- l.o|.1.;ijinsk0 okrožje štev. ll; Phoe- «e ali prosvetne svrhe oziroma nix, Arizona; Denver, Colo.; Boise ^ preprečen j e krutosti napram ltla,w: »uttl'- A,ont-: Mo"t.; Otvr,L-«„ • i- Salt Lake City. I tali; Cheyenne, Wyo. "Okom in Zivahm; I ,>okl.ajinsko okrožje štev. 12: Los Osebe, ki zaposlujejo same se-'Angeles, Calif,; Sail Francisco, Calif.; to jo, ki rt- delajo za nikake- Ncv-; Portland. Ore.; Seattle, Sa delodn ialf-i ' 'Wash. (Alaska); Spokane, Wash.; uLKKtujaica. (Tacoma. Wash.; Juneau, Alaska; Ho- » prijavni tiskovini, ki jo de- noluhi, Hawaii. Gc izpolni, se od njega zahte- | -o- vajo 1® nekatere bistvene infor-i Kdor Oglašuje ilt'je, kot njegovo polno ime, (Ulje. napravljene s smetano ali mlekom in ne z; moko, niso le okusne, marveč tudi jako hranilne in zelenjava, pripravljena z mlekom, in take jedi kot makaroni s sirom prispevajc k zdravonosnim kakovostim obeda in ne stanejo mnogo. Več pažnje bi se lahko daja- 3 unče sladkorja in 2 unči očiščenih, poparjenih in osu-šenih rozin. Maža mora počivati eno uro in biti pokrita. * Krompirjeva torta. Krompir skuhaj, olupi in pretlači. Mešaj, da narase, tri rumenjake, 5 to unče sladkorja, ter rebro lo na to, cla se servira sir pred naribane čokolade. Nato pri- Poljedelski delavci; Častniki in moštvo na ladijah, dokumentiranih pod zakoni Zdr. držav ali drugih dežel; Hišni delavci v privatnih družinah ; Delavci slučajno zaposleni iz-Ven delodajalčeve obrti ali posla; Vslužjbenci Zdr. držav ali nji-!Minn "ovih ustanov oziroma onih dr- Minn Zav in njihovih ustanov; Delavci, ki spadajo pod želez-ftičarski pokojninski zakon od 1. 1935; Vslužbenci v ne-koristonosnih Ustanovah, organiziranih in u (n napre- dezertom ali po njem. Mleko in mlečni produkti preskrbujejo telo z mnogo-vrednimi protejini v taki obliki, ki se posebno podaja za potrebe telesa. Otroci bi morali dobivati okrog liter mleka vsak dan ali enakovredno količino. Mleko daje tudi energijo in zalaga z važnimi minerali, zlasti apnom in fosforjem, ki so potrebni za zgradn j o čvrstih kosti in zdravih zob. V nikaki drugi hrani nista ta dva velevažna minerala tako lahko na razpolago. Vsi ti zdravonosni či-nitelji se prenašajo v telo potom kuhanih mlečnih jedi ali pa potom mrzlega svežega mleka. Dobra in zdrava navada je, ako pijemo kozarec mleka z vsako jedjo. Zdravniki večinoma smai-trajo mleko kot najpopolnejše hranilo. Seveda pa je tudi res, da posameznikom mleko in mlečni izdelki včasih škodujejo ter jim povzročajo v organizmu razne motnje, kakor na pri- mešaj i unčo zmletih lešnikov, 5 da v vsem te" les VELIK ljenih, ne presladkih jedi, pač pa mnogo zelenjave. Poleg tega se moraš dosti gibati, da pospešiš krvni obtok. * Večina madeža izgine z marmorja, če jih izpiraš z oksidirano vodo — agua oxige-nada — Ovenelo zelenje zopet osveži, ako ga postavimo za nekaj ur v vodo, v katero smo dejali olupke limone. --o-- PAR ZDRAVNIŠKIH Skoraj je žaljivo omenjati ponovno, da je podlaga vsega reda v oblačilu velika snaga in da ne ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in drage zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. nobenim pogojeni dan in noč najiesu m je bol-i združena « telesom kot kri, ker duhovi imajo J tudi lase in brke, in nohte na ro- telesu. Vsak je sebi najbližji zdrav nik. * kah in nogah, samo pošastar ni imel nobene dlake na sebi, ker so mu menda zgorele v peklen- Menim, da ni boljšega roko- 'skem ogn->u- Sa-i je Kristus do" delstva od zdravniškega. Kajti stl jasno Predal, da je v peklu napravi tu svojo stvar dobro ali vefu Toraj, duša je po-slabo, plačan boš vseeno. Kar. foInoma združena s telesom, in zašušmarimo, nam ne bodo oči-! brezverci bodo še naprej iskali taji in lahko režemo po mili vo-1zaston-'' kaksne luknie v Povelji v stvar, ki jo obdelujemo. -o— — rOOOOOO00<>00<>OK><>0<^ MUZIKANTJE POZOR! Xa prodaj imam MERVARJEVE NEMŠKE TRIKRAT UGLAŠENE HARMONIKE, izdelane iz celuloida. Stare .so samo tri mesece in sc prodajo ZA POLOVIČNO CENO. V zalogi imam tudi piano harmonike vseh velikosti, od $19.35 naprej. Plačila se na željo ' lahko izvršujejo tudi na obroke. Dajem BREZPLAČEN POUK v igranju na note z vsako kupljeno harmoniko. JOHN Pl.UTH, EDINI SLOVETNSKI UČITELI NA HARMONIKE V CHICAGI. 3800 VV. 2fith St.. Chicago, III. TeL Crawford 3801 v OOOOOOOOO{XKKKKKKKKKKKKKKXKK) OO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOO^ pismo iz domovine (Nadaljevanje z 2. strani) nata raznesla, in ta je bil cigan. Pa je bila menda resnica, čeprav jo nismo verjeli,-ampak smo mislili, da mora biti v jet kje v Rusiji, ker tako kar človek noče, ne verjame rad. Le ta 16. maja meseca pa pride ponoči k meni. Jaz vesel, France, France kaj si prišel? Prišel, pravi. No kam pa, kaj ne boš dal roko. Tebi ne, pravi. Kaj nisva več prijatelja, kaj sem ti storil. On: Pa res mi nisi nič pomagal. Jaz: Daj roko, ko te imam tako rad. On se umika, pride do zida, jaz razpro-strem roke da bi ga zgrabil in poljubil. Stisnem, pa nič ne pri-mem, on pa že tam zraven stoji. Skočim za njim, tedaj me pa on zgrabi z dvema prstoma za mojo brado. Jaz kriknem: France, škem telesu, misleč, da je človeška duša kakšen keber, ali metulj, če ne celo raca. Samo tisti, ki ni imel glave, mislim, da je tudi v življenju ni imel, kot jo tudi noben bogatajec in dušota-jec nima. Ja, pa tisti katoličan bi tudi rad vedel koliko kilometrov je bil visok babilonski stolp. Ta stolp so pa delali j udje v Aziji. Jaz sem videl na sliki, je tam celi grič in se še dandanašnji imenuje Babel, to je zmešnjava. Naj gre kar sam tja in naj premeri tisti hrib v kubične metre, in potem naj si zamisli mogočen stolp in naj računa, pa s seboj naj vzame tudi kakšnega učenjaka, da bo izračunal koliko je v več stoletjih voda odnesla, ali pa prinesla, ker učenjaki so v takihle rečeh, ki so se v predav-nih časih godile, pravi mojstri. Dragi rojaki in rojakinje, zdaj bom pa skleni to moje slabo pi- sanje. Čeprav nisem povedal vsega, kar sem nameraval, in to iz več razlogov, eden glavnih je pa ta, ker ne vem kako boste to moje pismo sprejeli. Morebiti ga bo še celo urednik v koš vrgel. Če bom pa našel to natiskano v Slovencu, bom pa kje drugo leto nadaljeval. Ker nisem še dost pokrtačil "prosvitljencev". Nisem še skoro nič razkrinkal očeta laži, napuha in nevere, Satana. Kako je začel svojo karijero v nebesih, kako jo nadaljuje na zemlji. In kako jo bo večno nadaljeval v peklu. Nisem še utemeljil avtoriteto, to je pravo božje poslanstvo sv. katoliške cerkve itd. Zdaj pa vas, katoliški bratje in sestre, srčno pozdravljam in vam častitam k tako sijajni izvolitvi vašega predsednika Roosevelta. Bog vas živi! ŠUŠTARŠIČ FRANCE, Birčna vas, P. Novo mesto, Dravska ban., Jugoslavija. Pesem noža v ljubljansko bolnico je bil pripeljan 42 letni gostilničar Jakob Lekšan iz vasi Klanec v občini Stari trg pri Ložu. Lekšan je fbil v ;nedeljo 15. novembra zvečer med gostilniškim prepirom zaboden z nožem v hrbet. Napadalec mu je porinil nož precej globoko, zato je njegovo stanje zelo nevarno. & ' € I BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim iomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: <1 € Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20..._............... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 & & & £ t> & & Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40.............................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amen Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois € I <1 <1 € <1 41 <1 a SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR Prevzemam vsakovrstna vcSJa m manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, Tne samo pokličite na elefon: HAYMARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala m. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ig-e vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC S Sobota, 12. decembra 1936 . :iii;itti-uiii)iiiiiiu.iiiiiiHiuiiilituiluuJuiiuiiuiiHiiniiluuii)iiiiutiniiiunimiiiiiiiiiu)iiiitillijniiii)iii.iiiiiiiiiiiiiuJillJii Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IYAN PKEGELJ. Lej ga, juda! Sem prepozno spoznal, da so si tudi vsi judi na svetu podobni. Tisti pa. je bil prvi in zadnji, da me je ociganil. Komaj je dež oro-sil tisti moj novi klobuk, že mi je zlezel krajec čez obraz. Kaj ne bi, če je bil le z lepom pritrjen k oglavju. Gologlav sem šel naprej in sam Bog me je tik pred nočjo napotil na nekega dijaka, ki mi je pokazal pot k samostanu." Dolgih šest let je prebil Peter Pavel v šolah nemškega Gradca. Redko je zmotila enolično življenje dijakovo ta in ona vest iz domovine, da so umrli stari oče Je-rasov, stari magister Jeronim, stara Maruša. Srečno je bil dijak izdelal latinske šole in dve višji in se začel z vso žarkostjo ljubezni do vzvišenega poklica potapljati v bogoslovne nauke, v pisma svetih otcev in velikih Kristusovih učenjakov. Pomagal si je, kakor je vedel in znal, poučeval je nižjih šol dijake, včasih je mogel celo prihraniti male denarje, katere je pošiljal župniku Roglju za siroto Manico. Tako je dokončal še zadnje šole in poln zaupanja verjel, da se bo kmalu vrnil na Kranjsko kot novomašnik. To svojo srečo je tako živo občutil, da se je samo še ene-o-a bal, da ne bi nenadoma zbolel in umrl, preden ga posvetijo. Ni umrl, a preizkušnja hujša od katerekoli prejšnjih je stopila predenj. Predstojniki so mu sporočili, da mu ne morejo dati redov, ker imajo preveč nezadovoljive podatke o njegovem pokolenju. Dali so mu svet, naj se vrne v Komendo in od svojega župnika izve potrebno in si poskrbi potrebnega za iz-pregledanje duhovniškega zadržka. Ves nesrečen se je zatekel bogoslovec k svojemu spovedniku, ki ga je potolažil z besedo: "Bog, ki vidi tvojo gorečnost in te je poklical, te ne bo zapustil. Izgladil ti bo pot do cilja. Le zaupaj vanj, moli in ne n-odrnjaj. Zadeni križ, ki ti ga je Kristus dal na rame za preizkušnjo in ga nosi vdano." S solzami se je poslovil Peter Pavel od svojih učiteljev, ki so mu dali najboljša spričevala na pot. Krenil je naravnost na Kranjsko. Potoval je v veseli božji svet, ki se je zbujal v bogato žetev. Srečal je mnogo veselih ljudi, silil se je, da bi bil veder v njih družbi. Ko pa je ostal sam in je ležala pot pred njim, ga je obhajala bridkost in slabost: "Če pa namenjeno ni, ne bom duhovnik. Moj Bog, čemu sem potem neki študiral? S čim bom povrnil župniku Roglju, Manici in dušam rajnih Jerasovih?" In vedno zopet si je oživljal pogum z besedo svoje mladosti: "Fiat voluntas Tua — Dein Wille geschehe!" — VIII. ZA POSVECENJEM. Ni se še bilo zdanilo, ko je stal Peter Pavel Glavar pred cerkvijo svetega Petra v Komendi. Cerkev je bila zaprta, vas je še spala. Mladi človek je stopil s prečud-nimi, mešanimi občutki bridkosti in ute-šenega domotožja pred župnišče in sedel na prag. Hlad kamenitega sedeža je dobro del njegovim od hoje razbolelim nogam. Položil je roke na kolena in nagnil glavo vanje. Potem ga je obšla misel na davnino in je mrmral sam vase: "Tu sedim v rani jutranji uri, kakor izgubljeni sin, ki se je vrnil k očetu strgan i skesan iz tujine. Saj nisem izgubljeni sin, a podoben sem mu le in ne bo me preveč vesel gospod župnik. Ne bo me vesela sestra njegova, Marta. Nisem se vrnil, da bi ji novo mašo pel." In nato je mislil v drugo smer: "Prav v taki jutranji uri je morda bilo, ko so me odložili na ta prag. Kaj bi ne posedel tu še zdaj in bi vstajal v hlevu pri Jerasu? Dan ni daleč. Naj bom, naj bom do svita tu." Vzdihnil je globoko: "O, mati, slabo si postlala svojemu sinu. Na tujih pragih sedi. O, mati! Ti, ki bi mi bila morala biti najbližja, pa prav Ti si mi zavalila najtežjo skalo na pot." . Komaj slišno se je dramila noč. Trudnemu dijaku pa je za trenotek zavezal clremec misli. Šum okornega koraka ga je vzdramil, glas jutranjega zvona, ki je kmalu zatem jeknil, ga je vrgel kvišku. "V cerkev grem in počakam dneva," je mislil in šel. Nekam osuplo se je ozrl cerkovnik nanj, ko je stopil v sveti hram. Nezaupno ga je gledal, ni ga več poznal. Peter Pavel se je kakor sramoval in se mu ni dal spoznati. Šel je in pokleknil v stolu pri spovednici in zagrebel svoje lice v dlani. "Ta ima težo na vesti." je mislil cerkve-nik, "v delavni dan in na vse zgodaj je prišel. Bog pomagaj, da je le prišel in da bi opravičen odšel." Ko se ie vrnil cerkvenik, da bi pozvonil k maši, je videl, da tuji človek še vedno kleči v stolu ob spovednici. Šel je v zakristijo in povedal župniku, ko je prišel maševat, da čaka tuj človek na spoved. Mirno je Segel polslepi župnik po štolo in si jo vrgel čez ramena. Cerkvenik ga je prijel za roko in ga vedel izpred oltarja k spovednici. Peter Pavel se je vzdramil v klopi. Cerkvenik mu je pomignil, naj poklekne k spovednici. Osuplo je strmel trudni, nenadoma iz dremanja zbujeni mladenič. Nekaj starih ženic je radovedno pogledalo nanj. V zadregi in osuplost je vstal iz klopi k spovednici. Vratca so se odprla, za križasto pregrajo je sinila v somraku spovednice siva župnikova glava. "Moj Bog, kaj sem storil," se je zavedel Peter Pavel, "pokleknil sem tu sem, ne da sem se pripravil za spoved." (Dalje sledi) Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Krasne Proslavite Božič ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar^iapravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred: J2®00 Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1936, katera pošljite z potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Iveri. Ob pravratu so neki elementi v Prah; demolirali znano Marijno soho. To je bil kulturen škandal, zavestno tako zapišem, ker ni bil le izraz pomanjkanja civilizacije. Nekako razumljiv, dasi ne morda opravičljiv je bil ta korak, ker je bila soha postavljena, ko so Čehi izgubili svojo državno svobodo. Dobra razsodnost se je zdaj povrnila, ko postavljajo to soho v predmestju Lhotka ob enem z novo Marijno cerkvijo. Vrlo umestna poprava politične razburjenosti in verskega so-j vraštva. * Takoj, ko so se pričele no- ^ ^^ matije v Španiji, so se pojavili 25 odstotkov nazaj. Prof. O. E. Backer v Washingtonu, ki se bavi s to statistiko, pravi: "Ako pojdejo rojstva tako nazaj, bomo dosegli višek prebivalstva v 10 ali 15 letih, potem pa bo šlo s podvojeno naglico nazaj." Celo v Rusiji so dvignili glave, ko so prej na stežaj odprli vrata, pri nas .je delo osredotočeno na kontrolo, umetno preprečitev porodov, toraj naravnost na umor, ker se bojimo, da bi se preveč ust ne odpiralo, in bi za odprta ne bilo dosti. Seve, ako je le kak porod, nekaj let jesti in piti, in konec pač konec, ko nije niišta za smrtjo, ni drugače mogoče. Kdo naj odpre kaka usta, ko sam po v Londonu "trgovci," ki so ponujali za nakup zlatnino od posod, katere so bile pokradene po španskih cerkvah. Tako so ugotovili. Mnogi revolucionarji so silno revolucionarni, pa imajo tudi silno dolge prste, podomače povedano, kradejo ko srake. Po malem so drugi zbrali, neki revolucio Težko je opozarjati na nečedno sebičnost, saj pri golih ustih ne more biti "govora ne o zločinu, niti o čednosti, ako so le usta, kakor dan na dan zatrjujejo. * Menda postaja tudi med Slovenci judovsko /vprašanje akutno. Hitler je Judom po narji jemljejo na debelo, ako kazal vrata, Jugoslavija jim le morejo. Po ateističnih na- vrata odpira. Iz stališča člo-čelih pač ni nobene razlike večanstva je to lepo. Ampak med poštenostjo in, krajo, med judovski vpliv, kjer se prika- poštenjak.om, ki zbira, in med uzmovičem, ki samole steguje dolge prste. * Prirastek prebivalstva pri nas je znašal v pretečenem letu do miljon na rojstvih. To bi bilo precej. Ampak rojstva so šla v zadnjem desetletju do že, pa nikakor ni tako lep Na duševnem polju Judje kmalu zavladajo, in ta vpliv je naravnost poguben, saj so Judje zavladali sedanji Rusiji in jo držijo v krempliih. Tudi na gospodarskem polju se kmalu čuti vpliv, in ta ie bil posebno občutljiv že zdai med nuM ipaj BOŽIČNE JASLICE PAPIRNATE, VEČJE in MANJŠE OBLIKE. Najmanjše papirnate ......-...................10c Malo večje....................................-.........20c Sestav: Jaslice, Pastirci, Ovčke, Trije kralji ....................................40c Večje oblike Jaslice iz papirja, krasno barvane..........................$1-00 Naročila se sprejema samo do 18. decembra, ker poznejša naročila ne bo mogoče pravočasno dostaviti, vsled obilnega prometa na pošti. Naročilo je poslati s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD . V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.' Hrvati in deloma med Srbi Slovenci še niso čutili močnega judovskega vpliva. Zdi se pa, da ta le prihaja tudi med Slovence. Nekaj nemških in premožnih Judov se je ustavilo kar v Ljubljani, in tu je nevarnost, da prevzamejo marsikaj, kar nese, dočim Slovencem ostaja le — krošn.jarija, kakor prej pri nemškem vplivu. Vidim nekaj odpora, ali vsaj opozarjenja na to gospodarsko nevarnost. Ako tu zavlada Jud, bo kmalu posegel tudi na duševno polje, in nad Slovence bi tako prišlo dvojne zlo, saj je Jud spreten in tudi neobziren, kjer se vgnezdi. Ne gre za kak pretiran antisemitizem, gre pa za potrebno obrambo pred pretečo nevarno stjo. Slovenci, pozor, dol-iei je še čas. * Neki ljudje vse spravijo pod svojo kožo. Ker ima slabo vedno večjo moč pri sprideni člo- veški naravi, je pač čisto naravno, da slabo nadvladuje in uniči dobro. Arnold Lunn, angleški pisa telj in konvertit, je imel v Windsor ju, Kanada, javno re-bato z nekim J. S. Wallacom. urednikom komunističnega glasila The Daily Clarion. Ta zadnji je v teku debate hudo zatrjeval, da je — katoličan, pa zato nič manj navdušen komunist. Ker sloni komunizem kot teorija na tajenju Boga in vsega posmrtnega življenja, katolicizem pa nasprotno ravno na priznanju Boga in po-hmrtnosti, izključuje *.