OCENE/RECENSIONI/UEVIEWS
Maja Polic, Elvis Orbanic (ur.): ZBORNIK U CAST PETRU STRCICU. Rijeka, Povijesno društvo Rijeka, 2012, 732 strani.
Zgodovinsko društvo na Reki (Povijesno društvo Rijeka) je leta 2012 izdalo obsežen zbornik, posvečen 75-letnici akademika prof. dr. Petra Strčica. Ime dr. Petra Strčica, rednega člana Oddelka za družbene znanosti HAZU, doktorja znanosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, ustanovitelja in predavatelja več hrvaških fakultet, predsednika in člana številnih društev in združenj, ter prejemnika mnogih priznanj in nagrad, je tesno povezano s preučevanjem politične, gospodarske, družbene in cerkvene zgodovine Istre, Like in Kvarnerskega primorja oziroma širšega območja zahodne Hrvatske.
Njegovo vsestransko znanstveno delovanje, ga je dokaj zgodaj privedlo tudi v krog sodelavcev revij Annales in Acta Histrae, ki ju je že leta 1991 oziroma 1993 osnovalo Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, kasneje pa nadaljevalo s svojo publicistično in založniško dejavnostjo v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Republike Slovenije v Kopru oziroma Univerzitetne založbe Annales. Srečamo ga tudi na številnih znanstvenih konferencah in simpozijih, nazadnje leta 2011 kot sourednika (skupaj z dr. Darkom Darovcem) zbornika Slovensko-hrvaško sosedstvo: Hrvatsko-slovensko susjedstvo v izdaji Univerzitetne založbe Annales.
Ceprav je področje njegovega zanimanja in raziskovalnega dela dokaj široko, se je večinoma vendarle usmerjal v problematiko hrvaškega narodnega preporoda Istre in Kvarnerskih otokov in s tem povezano problematiko italijanskega iredentizma na eni ter hrvaškega pravaštva na drugi strani, veliko pozornosti pa je posvečal tudi problematiki fašizma in antifašizma ter narodnoosvobodilnega gibanja na območju Gorskega kotarja, Istre in Kvarnerskih otokov, kakor tudi vidnejših osebnosti in družin z območja Kastva, Pazina in Reke. Ob tem se je posvečal tudi področjem ono-mastike, genealogije in bibliografije.
OCENE/RECENSIONI/UEVIEWS
Zbornik, ki mu ga je poklonilo Zgodovinsko društvo na Reki oziroma njegovi študentje, kolegi in prijatelji, je zasnovan kot interdisciplinarna edicija znanstvenih in strokovnih člankov številnih hrvaških in tujih strokovnih sodelavcev, ki so se s tem poklonili njegovemu dolgoletnemu, obsežnemu in plodnemu delovanju. Razdeljen je na pet vsebinskih sklopov z obsežnejšim uvodnim besedilom fra. dr. Emanuela Hoška, rednega profesorja Teološke fakultete na Reki in urednice dr. Maje Polic, višje asistentke Zavoda za povijesne i društvene znanosti HAZU u Rijeci. V prvem tematskem sklopu so avtorji spregovorili predvsem o življenju in delu akademika dr. Petra Strčica, ostala poglavja pa so po tematsko-kronološkem principu v svoj okvir zajela široko področje arheoloških, zgodovinskih, jezikovnih, socialnih in gospodarskih vprašanj širšega območja Hrvatskega primorja in sosednjih dežel v časovnem razponu od zgodnjega srednjega veka do povojnega obdobja, zbornik pa zaključujejo trije sestavki z aktualno problematiko s področja visokega šolstva, podjetništva in zdravstva.
Med slovenskimi avtorji se s svojimi prispevki v zborniku pojavljajo dr. Darko Daro-vec s temo o vzponu in padcu koprskega komuna v XIII. stoletju, dr. Branko Marušič, s prispevkom o stockholmski spomenici jugoslovanske socialdemokratske stranke in Istri in akademik dr. Jože Pirjevec s temo Razmišljanje o Sloveniji v 20. stoletju. Vsi članki in razprave (35) so opremljeni z obširnim znanstvenim aparatom, povzetki v angleškem in italijanskem jeziku ter navedbo virov in literature, tekste pa popestrujejo tudi številne fotografije, grafikoni in zemljevidi.
V zborniku je ob podrobnejšem prikazu Strčicevega vsestranskega znanstvenega in pedagoškega dela, vrste nagrad in priznanj, objavljen zgolj seznam 67 znanstvenih in strokovnih del, čeprav je v razponu 41 let, torej od prvih objav leta 1961 pa do leta 2012, izšlo okoli 2000 njegovih različnih tekstov, med njimi nekaj sto znanstvenih razprav, študij in strokovnih člankov, vrsta enciklopedičnih gesel, recenzij, kritik in polemik, skript, intervjujev pa tudi scenarije za dokumentarne filme ter mnoge radijske in televizijske oddaje. Vse to nedvomno kaže na njegovo izjemno angažiranost, delavnost in vitalnost, ki ga danes ob že pokojnih dr. Dragovanu Šepicu, dr. Luju Margeticu, dr. Danilu Klenu, ob kolegu in sodelavcu dr. Miroslavu Bertoši, uvršča med vodilne zgodovinarje Zahodne Hrvatske, zlasti za zgodovino XIX. in XX. stoletja, kakor tudi med najvidnejša imena hrvaškega zgodovinopisja na splošno.
Salvator Žitko