Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 199.
v Ljubimi, v soboto. 30. svgosio tsu.
Leto XL).
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26 — sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meso. „ • • u 2'—
V	upravi prtlemai misefig« „ 1*70 s. Sobotni izdaja: s za celo let ..... „ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 * za dvakrat .... „ 13 „
sa trikrat
10
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zabiale. osmrtnice ttl.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob S. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Radon poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Zahvala.
Lepi dnevi našega slavlja so minuli.
Prisrčen je bil sprejem slovanskih gostov, nad vse veličastna v nedeljo manifestacija na Kongresnem trgu in javna telovadba, pomenljiva so bila posvetovanja raznih odsekov, krasni in navduševalni govori na slavnostnih zborovanjih. Vsej prireditvi pa je dalo še poseben pomen ogromno število udeležencev, ki jih smemo ceniti nad dvajset tisoč. Soglasna je bila sodba, da takega shoda še ni videla bela Ljubljana.
Zato nam je po končani slavnosti prijetna dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da se je slovensko-hrvatski katoliški shod vršil v tolikem sijaju.
Zahvaljujemo se raznim krajevnim odborom, društvom in organizacijam, ki so budili zanimanje za shod in radovoljno prevzeli vse posle, ki so bili potrebni za njega pripravo.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem, Poljakom, Čehom, Hrvatom in Slovencem, ki so se v tolikem številu odzvali našemu vabilu in iz daljnih krajev prihiteli praznovat naš narodni praznik, zlasti še mnogoterim svetnim in cerkvenim knezom in dostojanstvenikom, ki so s svojo navzočnostjo poveličevali naš shod.
Posebna zahvala gre tudi našemu ljubljanskemu prebivalstvu, ki se ni dalo strahovati od nasprotnega časopisja, temveč v veliki večini okrasilo svoje hiše z zastavami, našim gostom pripravilo prisrčen sprejem, jih sprejelo s prijazno gostoljubnostjo in tako rešilo pred svetom čast in ugled naše bele Ljubljane. Prisrčna hvala tudi deželni zvezi za tujski promet za odlično pomoč, čč. mm. uršulinkam, ki so same tako krasno okrasile pročelje svoje cerkve.
Hvala vsem govornikom in poročevalcem, ki so zastavili svojo vednost in zmožnost v prospeh naših idealnih ciljev. Njihova marljivost in vnema sta nam najboljše poroštvo, da naš katoliški shod ni bil le dnevna manifestacija, temveč bode v prihodnosti rodil mnogo lepih sadov.
Hvala slednjič vsem pevskim društvom in godbam, ki so našim gostom pripravile mnogo prijetnih ur, vsem našim marljivim in požrtvovalnim ženam in dekletom, ki so se radovoljno postavile v službo pripravljalnega odbora in dobre stvari, vsem rediteljem in ognjegascem, ki so skrbeli za vzorni red.
Velikanski, sijajno uspeli katoliški shod je najlepše plačilo za ves naš trud in napor.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1913.
i
Za pripravljalni odbor: Dr. Josip Gruden,	Fran Povše,
predsednik.	podpredsednik.
Ivan Štefe,	Anton Sušnik,
tajnik.	blagajnik.
Uumjansko
gostoljubnost ob MiSkem shodu.
Hrvatsko-slovenski katoliški shod je privabil v Ljubljano toliko gostov kot jih ni bilo šc nikdar, odkar Ljubljana stoji: Poleg Slovencev Hrvati, Čehi, Poljaki. Vsi so prišli iz ljubezni do naše domovine, iz idealnih nagibov, polni najblažjih čutil in oduševljenja za slovenski rod.
In Ljubljana jih je dobro sprejela. To sc mora po pravici priznati. Ogromna večina ljubljanskega prebivalstva — lahko rečemo da devet de-setink — je kazala prijazno lice in je prisrčno pozdravljala došle množice. Bila je iskrena, neprisiljena prijaznost. Radovali so se ljudje, da vidijo toliko pristnega, ljudskega življenja, pestro sliko — nedavno že skoraj pozabljenih — ljubkih narodnih noš, toliko ljubili odličnih tujih gostov. Cela Ljubljana je uživala tc dneve, zlasti pa seveda veličastne slike nedeljskih manifestacij. o kojih je bila lc ena sodba: Takega Ljubljana šc ni videla — »in ne bo več,« so pristavljali pesimisti, ki so bili kar očarani. — Velika večina ljubljanskih hiš jc bila v zastavah.
Tem žalostnejc jc, da se jc našla mala grupa ljudi v Ljubljani, ki je hotela za vsako ceno motiti veličastno slavlje cele Ljubljane in osramotiti gostoljubnost in dostojnost našega mesta. Ne govorimo več o breztaktnem sklepu zvršilnega odbora liberalne stranke. Saj so ta sklep prezirali vsi liberalci od voditelja doli do zadnjega pristaša. V mislih imamo skrajno surovo, teroristično pismo »Slov. Naroda« in drugih liberalnih listov, ki so hoteli s surovim pritiskom preprečiti razobešanje zastav na liberalnih hišah. To se jim jc posrečilo le deloma. Velik del liberalcev se je uprl terorizmu revolver-žurnalistike in sc je ravnal po svoji lastni volji in po svojem okusu. Tu sc je pokazala prvič v Ljubljani samostojnost in samozavest, napram žumalisti-ki, k: p o d e ž c I i itak nima že zdavna nobenega upliva več. Neokrašene so bile 'e hiše nekaterih liberalccv, ki naj se o razlogih med seboj pomenijo. Vsekako tvorijo neznatno manjšino Ljubljane. Neokrašcna so bila nadalje mestna poslopja, kar ni v čast L j u b 1 j a n i. Baš mestna uprava je bila v prvi vrsti dolžna, počastiti goste, ki so dali celemu našemu mestu sijaj in zaslužek. To je hud pregrešek gospode, ki gospodari na magistratu. Posledice ne morejo izostati.
Še hujše pa jc, kar je uganjala ne-« ka grupa demonstrantov, ki so na neki točki mesta psovali udelcžence slav-, nostnega sprevoda, in sicer v znamenju s o k o 1 s t v a. To je bilo v velika sramoto celega mesta, dežele in naro* da. Tudi te posledice ne morejo izostati.
Gostoljubnost je sveta dolžnost, k! se ne krši nekaznovano.
Stvar celega dostojnega, pravega; meščanstva jc, odločno upreti se proti maniram, ki naše mesto kompromitu-jejo pred celim svetom. Mi nismo mesto divjakov in surovežev — mi smo gostoljubno mesto, ki z veseljem sprejmemo goste in jim dajemo čast. Kdor krši to načelo, ni prijatelj našega mesta in našega naroda. Treba se ravnati po tem.
Odkriije nagrobnega spomenika Aniona Medvede v Kamniku.
Kaj primerno jc izbral pripravljalni odbor za odkritje nagrobnega spomenika pesniku Antonu Medvedu čas, dan po slavnostnem katoliškem shodu. Zakaj Medved je bil naš, in s tem, da smo proslavili njegov spomin ravno ob času katoliškega shoda, smo povedali celi slovenski javnosti, da znamo in vemo ceniti zasluge naših velikih mož.
Slavnost je bila impozantna. Nihčo ni take pričakoval. 500 ljudi na pokopališču, od teh kakih 200 došlo iz Ljubljane, to govori dovolj. Ves Kamnik brez razlike strank jc bil odet, v zastave. Kamnik jc pač pokazal, da ve, kaj hrani v svoji domači grudi. Pri vhodu v mesto sta bila postavljena dva visoka, bela, krasna, z bršljinom ozaljšana obeliska z napisom: »Iskreno pozdravljeni!« Pozdravil je prišlece v imenu mesta župan g dr. Dereani in načelnik Orlov. Odtod so se podali gostje v cerkev na pokopališču, kjer jc celcbriral g. deželni poslanec dekan Lavrenčič ob azistenci slovesen rekvijem. V sredi cerkve jc stal lep katafalk. Po dokončanem cerkvenem opravilu jc zapel mešani zbor »Nad zvezdami«. — Na pokopališču smo zapazili med slavnostnimi gosti zastopstvo »Dom in Sveta«, »Slovenske Straže«; dr. Ilešič je zastopal »Slov. Matico«, univ. prof. iz Zagreba dvornega svetnika Marko-viča, višjega sodnega svetnika dr. Kla-dvo, dvornega svetnika Polca, supe-rijorja Rihtariča, komisarja dr. Žužka, sodnega svetnika Regallija, zastopstvo mestne občine, dcputacijo akad. slov.
LISTEK.
A. P. Cehov:
Prelvarjalci.
Humoreska.
Pavel Savo Bakluškin.
Generalinja Marfa Petrovna Pečon-kinova, ki zdravi že nad deset let svoje bližnjikc po pravilih homeopati-je, sedi neki torek v majniku v svoji sobi in vzprejema bolnike. Pred njo stoji na mizi mala homeopatična domača lekarna, poleg te leži rcceptna knjiga in računi liomeopatične lekarne. Po stenah visi v zlatih okvirjih pod steklom nekaj pisem nekega po mnenju Marfe Petrovne zelo znamenitega, visokočislanega Pcterburškega homeopata; ravno tam visi slika nekega duhovnika, očeta Aristarlia, kateremu se ima generalinja zahvaliti za svojo rešitev: to sc pravi za vrnitev od pogubne alopatije in za spoznanje resnice. V prednji sobi sede čakajoči bolniki, skoraj sami kmetje. Izjemoma dva ali tri so vsi bosi, ker je zapove-dala generalinja, pustiti slabodišeče škornc nu dvorišču,
Marfa Petrovna je vzprejela že deset ljudi in kliče sedaj enajstega v sobo: »Gavrila Gruzdj!«
Vrata se odpro; toda v sprejemnico ne stopi Gavrila Gruzdj, temveč Samu-hrišin, obubožan vlastelin iz soseščine, majhen, star možiček s precej za-klopljcnimi očmi; svojo čepico, pri ple-menitaših običajnega fasona, nosi pod pazduho, svojo palico postavi v kot, sc približa generalinji in se spusti, nc da bi kaj rekel, pred njo na kolena.
»Kaj počenjate! Kaj počenjate, Ivusma Ivusmič!« zakliče prestrašeno generalinja, ki jc postala popolnoma rdeča. »Za božjo voljo!«
»Dokler bom živel, ne ustanem!« odvrne Samuhrišin, prime njeno roko in jo položi na svoje ustnice. »Vsi ljudje naj vidijo, kako vpogibam svoje' koleno pred Vami, Vi, naš angel varili, Vi dobrotnica človeštva! Naj gledajo! Pred dobrotno vilo, ki mi jc dala zopet življenje, mi pokazala pravo pot in raz-svetila mene modrujočega dvomljivca, bi nc ležal samo na kolenih, skozi ogenj bi šel za njo! O ti naša čudodelna zdravnica, ti mati sirot in vdov! Cisto zdrav sem! Od smrti sem vstal! O, prava čarovnica ste Vi!«
»Me... me zelo veseli...« mrmra generalinja. zardela od veselja. »Prav
všeč in ljubo mi jc, slišati to... Prosim, sedite! Pa ste bili zadnji torek vendar tako bolni?«
»In kako hudo, kako hudo! Ze spomin na to me obhaja z grozo!« odgovori Samuhrišin, sedši na stol. »Po vseh delih telesa in udih sem imel rev-matizem. Osem let sem sc mučil; pokoja žc poznal nisem več, ne podnevu ne ponoči, dobrotnica moja! Dal sem se lečiti mnogim zdravnikom in sem sc peljal v Kazan k profesorjem; vsakovrstne blatne kopeli sem uporabljal in vrelcc sem pil, in česa pa šc vsega drugega nisem prestal! Vse svoje premoženje sem zapravil pri tem zdravljenju, cenjena lepa gospa! Ti zdravniki mc niso storili nič boljšega, še poslabšali so mi bolezen. Vgnali so mi bolezen v notranjost; vgnali so jo noter, da, to so jo; da bi jo pa odgnali, tega ne zmore njihova veda. Edino, kar hočejo, jc, pobrati človeku denar, roparska druhal; toda blagor človeštva, ta jim da malo skrbi. Pa ti zapišejo kak mikstumpikstum; pa požri to potem človek. Morilci so, da jih prav imenujem. Brez Vas, našega dobrega angela, bi ležal jaz sedaj na pokopališču. Prišel sem torej zadnji torek od Vas domov in sem si ogledal kroglice iz štu-» pc. ki ste mi iili dali. ua sem si mislil:
No, kaj naj to pomeni? Bodo mogla ta komaj vidna zrnca ozdraviti mojo strašno, zastarelo bolezen? Tako sem sil mislil malovernik in sc smehljal; toda kakor hitro som použil le prvo kroglico -- takojšen uspeh! Kakor da nc bi bil nikdar bolan; bolečina pa kakor da bi jo spihnil! Moja žena mc jc gledala s široko razprtimi očmi in kar ni mogla verjeti. »Kaj si res t,i, Ivusma?« je dejala. »I seveda!« sem odgovoril, in pokleknila sva oba pred sveto podobo in molila za svojega angela: »Pošlji ji, o Bog, vse dobro, kar te prosimo za njo!«
Samuhrišin si otare z rokavom oči, vstane s svojega stola, in namerava, pasti zopet na kolena; toda generalinja mu za brani to in ga pripravi do tega, da sc vsede zopet.
»Ne, meni se nimate zahvaliti!« reče rdeča od razburjenja in upre svoje vzhičene poglede v sliko očeta Aristarlia. »Nc meni. Jaz sem tu samo podrejeno orodje... Resnično, čudež! Zastarel, osemleten revmatizem ozdravljen s samo eno kroglico št upe »sern-phulosuma«!
Bili ste tako dobri, da ste mi dali tri kroglice štupe. Od teh eno sem vzel opoldne — hipen učinek! Drugo zvečer in .tretja drugi dan, r- iu če bi bil
nejo proti temu izrabljanju dobrih src kaj primernega in raznim znanim dobrotnikom pojasne razmere.
Sprejme se
resolucija:
Ob stoletnici rojstva plemenitega Friderika Ozanama, ustanovitelja društva sv. Vincencija Pavlanskega, slov.-hrv. kat. shod hvaležno priznava nešteta dela krščanskega usmiljenja, ki jih jc izvršila ta organizacija v pomoč revnih družin, postrežbo bolnikov in varstvo osirotele ali zanemarjene mladine v slovenskih deželah.
Katoliški shod nujno priporoča, da se osnujejo Vincencijeve konference za može ne le po mestih in trgih, ampak tudi po drugih večjih župnijah, kjer jc delavsko prebivalstvo, ali žalostne gospodarske razmere nujno zahtevajo socialno pomoč. Krščanske može in mladeniče pa poziva katoliški shod, da se udeležujejo Vincencijevega dela, ki je zlasti mlademu naraščaju dobra šola za socialno delovanje.
Vzporedno z Vincencijevimi konferencami morejo delovati konference sv; Elizabete za žene in dekleta na obsežnem polju krščanskega usmiljenja.
Sledi posvetovanje o vprašanju
varstva otrok.
Poroča predsednik Vincencijevib družb kanonik
katoliškega dijaštva, Slomškovo zvezo, deželni odbor je zastopal dr. Pegan, •poslanca dr. Gregoriča, pisatelje Hri-bar-Korinskega, svetnika Detelo, Leo Fatur, Fr. lvs. Finžgarja. Izidor Cankarja, dr. Opeko in druge.
Prvi govornik prof. Grafenauer je podal sliko o pesnikovem življenju in pomenu z literarno-historičnega vidika. Pod vznožjem Kalvarije. kamor je v življenju Medved vedno hodil, kjer je zakopana njegova mati, kjer je sam rojen in je našel zadnji počitek, smo se zbrali danes v proslavo njegovega imena. Pot njegovega življenja je bila boja po Kalvariji. Naštel je vse službene kraje blagopokojnega, omenil Medvedovo željo, da bi šel v Rim študirat filozofijo, kar se mu je pa izjalovilo, povedal o njegovem boju med življenjem in ideali, orisal njegovo dolgotrajno bolezen in zadnji njegov oddih na Turjaku, ki je pa, žal, kmalu minul. Medved je bil človek v vsem in vsakem. Ni bil nezmotljiv, zakaj bil je samo človek. Kot pesnik in pisatelj pa ima svoje karakteristične poteze. Bil je lirik in dramatik. Začel je delovati v prehodni dobi, ko so stari izgubljali moč in se je rodil »Dom in Svet«. Razvoj »Dom in Sveta« je Medvedov razvoj. Glede literarne tradicije stoji na ramah C.impermana in Levstika, klen je v formi in globok v mislih. Nobene besede ni v njegovih delih, ki bi ne bila preudarjena in dozorela. Trenotka Medved ni poznal. Vse jc poglobljeno. Vedno je prihajal tja, kamor pridejo vsi veliki duhovi naposled, tudi v dnevih največje razdvojenosti, do — vanitas vanitatis vanitas. Kot dramatik je velik v »Ivacijanarju« in »Za pravdo in srce«, v modernih veseloigrah je bil manj srečen. Medved je naš najgloblji pesnik filozofije. Smrt ga je pobrala iz srede dela. Objela ga je smrt kot tolažnica, in v resnici se mu je zdela smrt že v življenju rešiteljica, ki ga popelje iz greha in zmote ter iz trpljenja in sovraštva v boljši svet. Končal je s pesnikovimi bese-iami:
Bog, ki vsako delo plača verno,
plačaj mu ljubezen neizmerno.
Zavesa se je odgrnila. Lep je nadroben spomenik, delo Peruzzija. Več o njem in njegovi umetnostni vrednosti poroča »Dom in Svet«. Na grob so položili veliko liro s trakom pripravljalni odbor, vence mestna občina Kamnik, Slomškova zveza, šopke rodbina svetnik Detelova, Lea Fatur.
Kot drugi slavnostni govornik je govoril Zarjan g. Lovrenčič. Njegov dokaj dolgi, v pesniški vzhičenosti koncipirani in v mladeniškem zanosu govorjeni govor priobči v celoti »Mentor«. Tu zadostuj, da je govornik slavil Medveda kot pesnika vere, upanja in ljubezni in da je oprl svoje besede na bogate izreke Medvedove .Končal je: Za-snul je v večen sen — pesem njegova je ostala in bo živela, ker je pesem človeškega srca, ki veruje, upa in ljubi.
Pisatelj Fr. Ks. Finžgar se zahvali nato kot tajnik pripravljalnega odbora vsem in vsakemu kar najiskreneje. Vesel je in ponosen, da je prihitelo toliko častilcev na pesnikov grob — brez vsake reklame. In to je v današnjih časih mnogo, mnogo. Velik zbor se nas je zbral v to tiho proslavo. In ta zbor je storil to sam, brez priganjanja, edi-nole iz ljubezni do pokojnika. Pesniku na čast smo tukaj zbrani brez vpitja
in reklame, pesniku, ki ga bodo zanamci čez 100 let najbrž šo bolj častili kot mi. Zbor take družbe jc temeljni kamen našega naroda. Zakaj nas jc prignalo srce in laka dejanja so velika in božji blagoslov je v njih. PriŽgimo v naših srcih, ki planite ljubezni do mrtvega, luči. Te luči jc zanetil Bog in ljubezen do slovenskega naroda, s telesom se poslovimo od Medveda. Duh naš pa ostane večno pri njem. Slava mu.
Predsednik pripravljalnega"* odbora g. prelat Kalan izroči spomenik v varstvo mestni občini in sc zahvali za gostoljubni sprejem, nakflr poudarja župan g. dr. Dereani, da bo mesto Kamnik čuvalo nad Medvedovim grobom kot nad. biserom, zakaj s tem, da bo pesnika častilo, bo častilo samega sebe.
Pevski moški zbor izobraž. društva »Kamnik« je zapel žalostinko »Usliši nas Gospod!« — Razšli smo se s tugo V v srcu in obenem veseli nad dejstvom, da Slovenci znajo ceniti svoje velikane.
V glavni cerkvi so kolavdirali nove orgle na dva manuala, delo Milavca. Občudovali smo krasno razsvetljen veliki oltar. Skupni obed smo imeli pri Krištofu. Po kosilu pa smo šli v restavracijo h Kendi, kjer nam je sviral kamniški salonski orkester pod vodstvom i g. Heybala. Tu sc je vrstila napitnica za napitnico. Poslanec dekan Lavrenčič je napil gostom in bratom Hrvatom, nakar se mu je zahvalil župnik Lugcr iz Splita. Pevci so zapeli »Lepo našo domovino«. Nato se je prebrala lepa Hribarjeva pesem, ki jo je nalašč za ta dan spesnil pesnik »Popevčic milemu narodu«. Hribar je napil vrlim Kamni-čanom in se jim zahvalil za lepi sprejem. Svetnik Detela nazdravi Finžgarju kot najbolj intimnemu prijatelju Medveda, ki ni skrbel zanj samo v življenju, ampak ki ga je spremljal tudi to-stran groba in ki mu gre v prvi vrsti zasluga, da praznujemo današnje slav-1 je. V zahvalnem govoru poudarja Finžgar ljubezen do pravice. Ideja in ideal zahtevata ocl nas žrtev in samo-zatajevanja. Deset takih mož bi lahko prerodilo slovensko domovino. Župnik Čcbašek napije akademikom in Slomškovi Zvezi. Nato sc je sprožila misel, da se postavi Medvedu v mestu Kamnik na Glavnem trgu skromen, a umetniški spomenik in da se prične v to svrho nabirati prispevke. Ta ideja je bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Ko nas je vlak ob 5. uri popeljal v Ljubljano, smo bili vsi ene misli — brez šuma in hrupa, a zelo resno in častitljivo smo proslavili spomin enega naših najboljših mož.
H Katoliškemu shod«.
Zborovanja slovenskih odsekov.
ODSEK ZA KARITATIVNO DELO.
Zboroval je v torek celi dan v Rokodelskem Domu. Vodila sta ga dopoldne dekan K o b 1 a r iz Kranja, po-| poldne špiritual Stroj iz Ljubljane. I Bil je številno obiskan. Zlasti mnogo jc bilo ženstva, članic raznih naših ka-ritativnih organizacij. Odsek so počastili s svojo navzočnostjo metropolit ilirski ekscelenca dr. S e d e j, škof tržaški dr. K a r 1 i n , škof G j i v o j e iz Splita, kanonik Slavec iz Trsta in cesarski svetnik R o g c r iz Ljubljane. Posvetovanja tega odseka so bila gotovo izmed najvažnejših na katoliškem
shodu. Ali je dobiti širše polje delovanja od onega, ki sc odpira ravno krščanski ljubezni do reveža - sotrpina? Torkovemu dnevu je vtisnil ta odsek markantni pečat. Tudi cerkveni govor škofa dr. Karlina ob 7. uri zjutraj v stolnici jc bil posvečen karitativnemu delu.
Nekak uvod vsem razpravam tega odseka jc tvorila razprava
dr. Božiča: Vincencijeve in Elizabetne konference.
Kat. shodi so mejniki vsega našega kulturnega gibanja. Na njih sc legitimirajo že obstoječa stremljenja in dobe impulza nova. Karitativno delo tvori prvič na tem shodu predmet obširnemu in vsestranskemu posvetovanju. Je pa silne važnosti, ker se dotika enega najtežjih problemov vseh vekov, problema zla. Odrešenikov prihod je rešil ta problem. V zlu in trpljenju se človeška duša čisti, da stopi enkrat čista pred obličje svojega Stvarnika. Kdor karitativno dela, lajša na eni strani bedo človeštva, na drugi posvečuje svojo dušo z milostjo božjo. Toda karitativno delo mora lajšati le resnično zlo. Kdor d& podporo nepotrebnemu, daje na eni strani potuho lenobi, na drugi odtegne podporo resnično potrebnemu. Delo usmiljenja je treba organizirati, in sicer tako, da stopi podpornik v neposreden stik s podpiran-cem, da ve, ali deli od svoje mize resnično potrebnemu. Ravno ta namen imajo Vincencijeve in Elizabetne konference. To delo je potrebno. Velikih socialnih problemov naše dobe — na eni strani velikansko kopičenje kapitala, na drugi revščina — nc bo rešila kruta sila, ampak jih more le pravičnost in bratska ljubezen na temelju krščanskih načel. Edino po tej poti bo prišel človek zopet do veljave, ki mu gre in ki se dandanašnji preveč pozablja. V. revežu prevečkrat ne vidimo trpečega človeka, ampak političnega ali slojnega nasprotnika. Dela krščanske dobrodelnosti izvršujmo iz požrtvovalnosti in ljubezni do Odrešenika. Našo dobrodelnost treba poplemcniti. K temu delu je treba pritegniti predvsem odraslo mladino, zlasti izobra-ženstvo. Kršč. dobrodelnost po načelih nepozabnega Ozanama je izvrstna šola za vzgojo značajne mladine. Usmiljenje je velikanska sila. Ljubezen do bližnjega je že enkrat premagala svet. Po usmiljenju bo krščanstvo našlo pot tudi do trdih src današnjega sveta in premagalo tudi novodobno poganstvo.
V debati se strinja dekan K o b -1 a r z referentom glede pomena dobrodelnosti v načelnem boju z nasprotniki. V Ameriki naši nasprotniki priklenejo ljudi nase ravno z različnimi podpornimi društvi. Da bi se misel Vincencijevih družb bolj zanesla med ljudstvo, priporoča večkratne notice v dnevnem časopisju. Večje dohodke naj bi dobivale družbe s puščicami sv. Antona. Župnik Potokar iz Tržiča priporoča popularizacijo Vincencijevih družb potom naših organizacij. Če bodo zvedeli ljudje, kakšne plemenite namene imajo te družbe, jih bodo tudi v večji meri podpirali. Misijonar dr. Nastran označi kot največje škodljivce rcvežev v Ljubljani ljudi, ki sami beračijo od hiše do hiše in dobe veliko več kot potrebujejo, dočim mnogi, ki niso tako nesramni in res potrebni, stradajo. Nujno pozivlje odbore ljubljanskih Vincencijevih družb, da ukre-
ta čas začutil le najmanjšo bolečino! Če bi bil samo še na kakšnem mestu telesa začutil kako zbadanje! In popolnoma sem se bil že pripravil na smrt iu pisal sem svojemu sinu v Moskvo, da naj pride domov! Bog Vam je dodelil visoko modrost, da morete ozdraviti take bolezni! Sedaj morem hoditi čisto lahko in se počutim kakor v paradižu ... Zadnji torek, ko sem bil pri Vas, sem še šepal; toda sedaj, če bi bilo treba, bi pa tekel z zajcem za stavo. Šc sto let bi lahko živel. Le eno jc slabo: naša ubožnost. Sedaj sem zdrav; toda kaj mi pomaga zdravje, če pa nimam s čem živeti? Beda me je šc vse bolj tlačila nego bolezen. Da navedem samo en primer: sedaj bi bil čas sejati oves, toda kako pa naj sejem, če nimam nič semena? Treba bi ga bilo naj-prvo kupiti; toda denar — saj ni nika-ka skrivnost, da nimamo nič denarja.«
»Jaz Vam bom clala ovsa, Kusma Kusmič. Sedite, le sedite! Tako veselje ste mi napravili, tako radost, da so nimate Vi meni zahvaliti, ampak jaz Vam!«
»Vi ste naša mati! Da bi Bog stvaril iamo take dobre, dobre ljudi! Kako visoka čuvstva radosti Vas morajo obhajati, mamica, če se vzrote na svoja dobra dela! Toda mi grešniki, če se mi ogledamo, ne najdemo ničesar, nad čemer bi se lahko veselili. Slabi, malo-
dušni, ničevi ljudje smo. Plebejci. Samo ime imamo plemenitaško; toda gmotno stojimo s kmeti v isti vrsti, celo šo globlje. Živimo sicer v kamenitih hišah, toda to ni pravzaprav nič drugega nego pesek v oči; kajti streha prepušča dež! In mi nimamo nič denarja, difbi kupili deščice.«
»Jaz Vam boni dala deščic, Kusma Kusmič.«
Samuhrišin si izprosi šc eno kravo, .poleni priporočilno pismo za svojo hčer, ki jo namerava spravili v neki vzgojevalni zavod. Globoko ganjen vsled radodarnosti generalinjc začne v prekipevajočem čuvstvu ihteti, krcmži svoja usta in vzame svoj robec iz žepa. Generalinja vidi, kako pride začno z robcem majhen rdeč papir iz žepa in pade brez šuma na tla.
»Dokler živini, nc bom pozabil tega,« mrmra. »In svoje otroke in vnuke bom opominjal, da ohranijo spomin na to ... od loda do roda . . . Glejte, otroci, bom rekel, to jc gospa, ki nic'je rešila smrti, to jc gospa, ki...«
Generalinja spremi svojega bolnika do vrat, pogleda na to z očmi,.oro-senimi s solzami, za trenotek očeta Ari-starha in spusti ljubeznjiv, pobožen pogled preko male domače lekarne, re-coptne knjige, računov in stola, na katerem je še ravnokar sedel človek, ki je bil no njej rešen smrti in njen pogled
obvisi na malem papirju, ki ga je izgubil bolnik. Generalinja digne papir s tal, ga razgrne in dobi v njem tri kroglice štupe, tiste štupne kroglice, ki jih jo bila dala zadnji torek bolnemu Sa- | muhrišinu.
»To so ravno iste,« reče popolnoma presenečena. »Cclo papir je isti. Še razvil ga ni! Kaj pa je potemtakem vži-val? Pa ne da bi me bil ogoljufal?«
In prvič v vseh desetih letih svoje homeopatične prakse se jc vzbudil v duši generalinje dvom. Poklicala je šc druge bolnike in govoreč z njimi o njihovih boleznih zapazi, kar je šlo prej neopaženo mimo njenih ušes. Vsi bolniki so ravnali, kakor da bi se bili domenili, enako: s prva jo slave in poveličujejo radi čudežnega zdravljenja, so popolnoma vzhičeni nad njeno zdravniško modrostjo in grdijo alopatične zdravnike; potem pa, ko poslane vsled veselega razburjenja rdeča, prehajajo k razlaganju svojih potreb. Eden prosi za košček polja, drugi za malo drv, tretji za dovoljenje, da bi lovil divjačino po njenih gozdovih itd. Zagleda sc v široko, milosrčno obličje očeta Aristar-ha, ki ji je odprl nekoč resnico in druga nova resnica začne vznemirjati nje" no dušo. Gnjusna, neprijetna resnica.
Ah da, človek je vendar prav prekanjeno bitje!
dr. Gruden.
Gre za varstvo otrok, t. j. mladine, ki še ni odrastla šoli. Je to ena izmed panog ljudske vzgoje, ki zasluži našo največjo pozornost. Mladina je naša prihodnost. Kakršna mladina, taka bodočnost našega naroda. Nevarnosti, ki jim je dandanašnji izpostavljena, da se nravno pokvari, so velike; to dokazuje najbolj kriminalna statistika. Skrb za mladino se mora posplošiti in postati zadeva, ki bo zanimala slehernega izmed nas. Urediti se mora tudi različno po krajevnih razmerah in seveda s čim manjšimi stroški. Vse te ustanove morajo stati na verskem temelju, ker je sicer vse delo brez prave podlage. Drugi narodi so že daleč pred nami. Zadnji čas smo jih začeli posnemati tudi mi. Pod okriljem Vincencijevih družb so se osnovali »Patronati za varstvo mladine«, ki skrbe na eni strani za vzgojo osirotelih otrok na ta način, da jih dajejo zasebnikom v rejo in tam nadzorujejo, na drugi 'strani, zbirajo v dnevnih zavetiščih delavsko mladino. Ta zavetišča so se najboljše obnesla, ker se stik z družino ne pretrga in so taka zavetišča v primeri a popolnimi vzgojevališči jako cenena. Uspehi so se dosegli že veliki tudi v naši deželi. Vzdržujejo se s prostovoljnimi doneski. Agitaciji služi listič »De-toljub«.
V razgovoru opiše župnik o. Č a m ♦ pa delovanje otroškega zavetišča sv. Antona na Viču. Zgodovina tega zavetišča je najboljša priča, da more vsak tak zavod prospevati le na verski podlagi. Prvotno so se združile vse stranke: katoliška, liberalna in socialno-demokratična in hotele skupaj ustanoviti dnevno zavetišče. A zadeva kar ni mogla priti v pravi tek. Šele, ko so se naši ljudje popolnoma odcepili in ustanovili svoj zavod, sedanje zavetišče sv. Antona, je akcija popolnoma uspela in ne vpliva ugodno samo na otroke, temveč tudi na starše. Kaplan P o d -b e v š e k meni, cla bi se dalo z »Deto-
Pred, med In pu katolškem shode.
Zadna sebota se spet nisma nč vidi. Ampak nekar na mislte, de sm se pulenu in do sc m na lub zmeri pisat. Tud tega na Smete mislt, de b m kdu sapa zaperu, kokr ja je nahterm lebe-ralccm katolšk shod, de še dihat nisa mogl in de sa jm mogl klerekaln doh-tari prskočt na pumuč, de sa jh spet h seb spravi. U Iblan sm tud ustou in ja nisrn pupihu pred katolškem sho-dam vn iz iblanskega zidouja, kokr sa naredi nahter leberaln generali; ke sa prepusti soje navedne kuštruue sa-
ljubom« veliko več doseči, ako bi bil za naročnike, ki zaenkrat šc nc marajo pristopiti kot podporni člani, nekoliko cenejši. Slavi za vzgled »Salczijanska poročila«, ki jih dobiva vsakdo zastonj. Profesorju L u k m a n u iz Maribora se zdi potrebno, da se zanese med ljudstvo umevanjc za vsa ta prizadevanja. Na zgledih, vzetih iz življenja, naj se pokažejo ljudem nevarnosti, ki prete mladini, pojasne vzroki in zlasti opozori na to, da je glavna hiba pomanjkanje verskega poduka. Praktične zglede nudi Milčinskijev spis v »Zabavni knjižnici« »Slov. Matice«: »Živo-topisi malopridnežev«. Dekan Koblar izrazi željo, da bi mladinska vzgoje-vališča, kakor so n. pr. salezijanski zavodi, svoje gojence poučevali tudi v kmetiških poslih. Dozdaj nam niso dala niti enega hlapca. Patronati Vin-cencijcvih družb so v tem oziru krenili na boljšo pot. Otroke dajejo v rejo tudi na deželo.
Odsek sprejme
resolucijo:
Slov.-hrv. kat. shod z veseljem priznava splošno zanimanje, ki sc zadnji čas pojavlja za vprašanje varstva otrok in pozdravlja tudi vladno akcijo, ki služi temu namenu.
Ker uči izkušnja, da morejo le organizacije, ki so osnovane na verskem temelju, pritegniti širše ljudske sloje k rešilnemu delu za versko in nravno ogx'oženo mladino, zato pozdravlja katoliški shod, da se je po zgledu nemškega »Seraphischcs Licbeswcrk« osnoval »Patronat Vincencijeve družbe za mladino«. Kat. shod želi, da sc to koristno podjetje razširi po vseh slovenskih deželah in da sc za posamezne kronovine osnujejo posebni odbori, ki naj stopijo v zvezo s centralo v Ljubljani in jo krepko podpirajo.
Vsakdanja izkušnja priča, da mnogi starši v hudem boju za vsakdanji kruh svojim otrokom čez dan nc morejo nakloniti tistega varstva in skrbi, ki je nujno potrebujejo, da ne bodo propadli na duši in telesu. Zato smatra kat. shod po mestih in indu-strialnih krajih »Dnevna zavetišča« za otroke za nujno potrebna. Poleg občin, ki so dolžne take naprave podpirati, naj se zavzamejo za take naprave Vincencijeve konference in druga dobrodelna ali izobraževalna društva, zlasti, ker utegnejo »Društveni ali Ljudski domovi« čez dan dobro služiti temu namenu.
Za tem je poročal predsednik »Društva rokodelskih pomočnikov«
špiiitual A. Stroj o vprašanju:
Skrb za šoli odraslo mladino.
Tudi mladini, ki je žc odrasla šoli, moramo posvečati svojo posebno pozornost. Tukaj gre za naraščaj v delavskem, obrtnem in trgovskem stanu.
Doba od 14. do 18. leta jc kakor za mladeniča tako za clekle zelo nevarna. Mladina v tej dobi ima še veliko otroškega mišljenja in vedenja, tako da se mora zanjo skrbeti, sicer pade v roke zapeljivccm. Neizkušena mladina kaže toliko zaupanja, da je nasprotnikom jako lahko jo dobiti. Šoli odrasla mla-
dina ne zna prostosti prav rabiti, nima vaje v tem, zato se ji mora pomagati. To pomoč imenujemo skrb za šoli odraslo mladino. Nasprotniki se živahno gibljejo in so na Nemškem organizirali že do 80.000 obrtnega in delavskega naraščaja. V Avstriji, kar sc tiče vneme tudi ne zaostajajo. Naši kraji se vedno bolj industrializujejo. Število obrtne in delavske mladine raste. Sledila bo skozi življenje tistemu, ki se bo zanjo prvi pobrigal.
V debati pripomni župnik o. Čam-pa, da naj fantje stopajo v uk le pri mojstrih, ki imajo pogum obvarovati jih pred terorizmom nasprotnikov. Prof. L u k m a n je istega mnenja in želi še, da dobe mladinski odbori tesen stik z društvi mojstrov. Sploh jc treba tukaj vzajemnega dela starišev, kate-hetov, mladinskih odborov in mojstrov. V obmejnih krajih ne gre samo za to, ohraniti obrtni naraščaj veri, ampak tudi narodnosti. Župnik Sku-b i c z Jesenic priporoča, da bi naša izobraževalna društva skušala pridobiti v večji meri mladino, ki jc ne zajamejo orlovska in druge organizacije, in vprašuje, ali bi ne kazalo v ta namen preustrojiti izobraževalnih društev v podporna društva; sam idealizem vedno ne vleče; ljudje si žele včasih tudi materielnih dobrin. Ker je g. referent opozoril tudi na institucijo takozvanih »Jugendwehren«, izrazi ekscelenca nadškof goriški željo, da bi sc tc vrste organizacije za enkrat šc ne oklenili; počakati treba, da sc jasno pokaže njen smoter. Kanonik Slavec opozarja mladinske odbore in vse druge faktorje, ki jim je skrb mladine na srcu, da vedno in vedno zahtevajo strogo izpolnjevanje drž. šolskega zakona, ki v svojem § 1. zapoveduje, da bodi vzgoja otrok versko nravna. Dr. S r e b r n i č priporoča posebni skrbi katclictov, župnikov in vseh, ki jim je prospeh našega gibanja pri srcu, srednješolsko mladino izven šole. Sicer si dijaštvo samo zelo pomaga, ali vsega ne zmore. Visokošolci so predaleč od domovine, srednješolci sami so pa še premalo razboriti. Nedo-staje jim tudi sredstev. Iz te mladine se rekrutira predvsem srednje uradni-štvo. In nikjer se ni liberalizem tako zelo razpasel kakor ravno v teh kro-gih. Tukaj moramo zastaviti svoje delo, ako hočemo razmere po naših trgih in mestih trajno izpremeniti. Dekan Koblar se posebno zavzema za ustanovitev posredovalnic za službe, ki so dozdaj še vse v zasebnih rokah. Nasvetuje tudi rubrike, za male oglase v naših časnikih, kakor jih imajo nemški listi.
Sklenila se je
resolucija:
1.	Katoliški shod priporoča, naj se v večjih mestih osnujejo mladinski odbori, ki naj vsestransko pospešujejo versko, nravno in socialno vzgojo šoli odrasle, delavske, obrtne in trgovske mladine; v manjših mestih in na deželi naj načelstva katoliških izobraževalnih društev prevzamejo njihov delokrog.
2.	Katoliški shod poživlja vse javne oblasti, kakor tudi vse starše, va-rihe, mojstre in predstojnike, skrbeti
za to, da dobi ljudski šoli odrasla mladina zadosten strokovni pouk. Za mladino na deželi naj se ustanavljajo zimske kmetijske šole; posebna pozornost naj se obrača izobrazbi obrtne mladine, mojstri in tovarnarji naj bi bili postavno zavezani skrbeti za to, da naredc obrtni vajenci pomočniško preizkušnjo.
Ustanavljajo naj se posredovalnic« za delo in službe.
3. Kot posebno dobro sredstvo za varstvo šoli odrasle mladine priporoča katoliški shod katoliška mladeniška društva, mladinske odseke izobraževalnih društev, Orla, Marijine družbe. — Rokodelski pomočniki naj bodo organizirani v katoliških društvih rokodelskih pomočnikov.
Na novo panogo socialnega dela jc opozoril referat
kaplana Š k u 1 j a o
šolarskih kuhinjah.
Higiena ni dolžna skrbeti samo za to, da odstrani od človeka vse, kar bi utegnilo njegovemu zdravju škodovati, ampak mora tudi skrbeti, da mu zdravje utrdi. Za razvoj človeškega telesa je neizmerne važnosti dobra in tečna hrana, zaužita ob pravem času. Zlasti v dobi razvoja — in šolska doba spada sem — je hrana odločilnega pomena za vse nadaljno življenje. Kaj pa vidimo večkrat na kmetih? Otroku primanjkuje tečne hrane ravno takrat, ko se razvija in začne tudi duševno delati. Otroci, ki so doma v vaseh, oddaljenih po več ur od šole, ostanejo opoldan brez gorke hrane. Zjutraj morajo hoditi po več ur daleč, zvečer se zopet vračati, včasih ob najslabšem vremenu. Ni čuda, da začne marsikatero šibko telesce hirati. Brczdvom-no pa vpliva to slabo na otrokovo zmožnost, slediti pouku. Tem neugodnostim lahko odpomorejo šolarske kuhinje, ki preskrbe otrokom iz oddaljenih selišč opoldan gorko in tečno hrano. Urediti se dajo, kakor ve gospod referent iz laste skušnje, s primerno malimi stroški. Pritegniti je treba poleg staršev tudi javne faktorje in za delo porabiti moči iz naših dobrodelnih ali nabožnih organizacij, Vincencijeve konference in III. reda svetega Frančiška. S to napravo koristimo posamezniku kakor tudi celoti.
V debati naglaša župnik P o t o -kar iz Tržiča važnost te naprave zlasti v krajih, kjer je mnogo delavstva. Šolarske kuhinje se dado prav lepo združiti z dnevnimi zavetišči. Otroci imajo dvojno korist: opoldan dobe gorko hrano, obenem se odvračajo od pohajkovanja in različnega pohujšanja. Ko sc zidajo nove šole, naj sc misli vedno tudi na prostor, ki bi služil kot šolarska kuhinja. Župnik Škubic z Jesenic meni, da je treba predvsem starše za to zainteresirati. Otrok nc sme nikdar čutiti, da živi od milosti. To slabo vpliva na njegov značaj. Imeti mora vedno zavest, cla starši plačajo, da použije v šoli, kar bi lahko tudi doma. Gospod poročevalec pripomni, da se d& to prav lahko doseči, otroku se naroči, cla vprašajo starše za dovoljenje in čc bodo plačevali. Dekan Koblar opozarja na dijaške
kuhinje, ki so tudi v veliki meri potrebne javne in zasebne dobrodelnosti.
Referent predlaga
resolucijo:
Ker so vsled pedantične razlage državnega šolskega zakona otroci iz krajev, ki so od šole oddaljeni, mnogokrat prisiljeni črez poldan ostajati brez strehe in hrane, sc priporoča vsem poklicanim faktorjem posebna skrb za te otroke.
L V ta namen naj se v šolskih okrajih, kjer je celodnevni pouk in ki obsegajo tako oddaljene vasi in sela, da otrok ne more opoldne domov, usta-* novijo kuhinje za šolske otroke (šolarske kuhinje).
2.	V to jc poklicana občina in šol* ska oblast, iste pa podpiraj pri tem delu cerkvena oblast, dežela in država po svojih organih, ker pripada napra-va šolarskih kuhinj k skrbi in varstvu šolske mladine.
3.	Ako se šolarske kuhinje ne raoi rejo vzdrževati celo šolsko leto, naj se ustanovijo vsaj za zimski čas, ko otroci zlasti potrebujejo zdrave gorke hrane.
Na vrsto pride referat nadučitelja J a n k o t a Grad: Boj proti alkoholu.
Govornik v lepo zaokroženem poročilu z živimi barvami naslika zla posledice alkoholizma med našim ljudstvom in predlaga končno resolucijo:
Katoliški shod z radostjo pozdrav« Ija protialkoholno gibanje, ki se je zadnja leta razvilo po celi naši domovini. Želi temu gibanju najboljšega uspeha in poživlja vse merodajne čini-telje, naj to gibanje, ki je za obstanek našega naroda v verskem, narodnem, gospodarskem in nravnem oziru pre-i potrebno, po svojih najboljših močeh' podpirajo.
Katoliški shod poživlja in prosi visoko vlado, vse javne zastope in društvene organizacije, naj z vsemi postavnimi sredstvi zavirajo in zati-rajo pogubno pijančevanje in naj skrbijo po svojih organih, cla sc bodo t,o* zadevne postavne določbe natančno izpolnjevale.
Društvo »Sveta vojska« naj se vpelje v vsaki župniji. Vsi duhovni ini svetni učitelji in učiteljice naj pospešujejo v šoli protialkoholni pouk in naj skrbe za to, da se bode mladinai vzgajala brez alkohola.
Svetnik Kalan zahvali govor* nika za lepo poročilo in predlaga zahvalo ekscelenci nadškofu goriškem« dr. S e cl e j u. ker je vedno pospeševal bolj proti alkoholu med svojimi verniki in je pred kratkim ostro obsodili »Primorski list« in »Goric o«, ker sta napadala voditelje protialko-liolnega gibanja na Goriškem in njihova prizadevanja smešila. Zborovalci prirede prevzvišenemu, ki je poltretjo uro prisostvoval odsekovim posveto* vanjem, prisrčne ovacijc.
Fine fotografične razglednice katoliškega shoda so na razpolago ? ..Katoliški Bukvami" po 30 vin., navadne po ZO vin.
mem seb prepešene, in ja pupihal preč, preč, dc ni nubedn prou vedu kod in kam, no, kokr holt nardeja ta slab generali. O ne; jest sm ustou ceu čas tuki in še prou pridn sm biu in se pr-praulu, de dustojn sprejmem puvab-lene goste sluvanske. O jest vem, kua se šika in kua se na šika in če b iblansk žepan tku dobr vedu, kuku se more en sluvensk žepan zadržat, če prideja Slu-vani u goste in kuku se more zadržat, kedr s prideja Nemci Iblana puglcdat, b blu use drgač. Al Iblana je že tku nasrečna, de maja pr rotuže zmeri tak muže ta prva beseda, ke usega tega na veja; zatu pa nepuvablene Nemce iz Bavarskega sprejmeja že na kulu-(lvore iz sojem ekvipažam in fjakar-jem, jim prredeja banket na stroške občine, al bulš rečen: na stroške iblan-skeli claukuplačevaucu in jh nosja kar pu rukah ukul pu mest; kedr pa prideja u Iblana' puvablen Sluvani, sc pa — puskrijejo sami in še drugem na-ručeja, de nej se puskrijeja.
Oh, zakaj se ni prštulu te dni u Iblana saj en sam Trudringar iz Bavarskega, pa b imel čast sluvansk ude-ležnki katolškega shoda, gledat našga gespuda žepana iz ubličja du ubličja pred iblanskem rotužam in ukul nega pu štengah zbrane use naše mestne velikaše, kokr jc na prmer Smuletu Jaka, Bončarju Tone, Paušku Janez in tku naprej! Tku pa ni blu nubenga teh magnatu tam ker se šika, de b bli, ampak raztresen sa bli pu razneli uleah in cestah iblanskeh in gledal skrit izza hrbtu pametneh Iblančanu vs veličastn
sprevod, kc jh je kar dušiu in sapa zaporu — ud samga nepupisnga vesela, mislte, de um reku — o ne, ud same foušarije. In šele pol, ke je sprevod udšou in se sluvansk udeležnki zbral na resn del, tekat šele sa zbezlal naš leberalci in rjul, kokr de b bli ubseden, pu mest. Pugreb laštnga prstaša jh je šele naudušu in spravu u dobra vola!
Pa pestima tu in na kratma jm vesela; saj nad nhnm lastnem pugrebem jm ga na kratma! Usak more m t holt soj vesele: mi sma vesel, če zmagu-jema; leberalci pa, kedr prupadaja in zginevaja s puvršja naše zemle. Usak pametn člouk žaluje, kedr mu pukop-Leja kašnga lubga sojga znanca; naš leberalci uriskaja. Bogme! Kuku nej pol leberalci še i-eflekteraja na tu, do b jh mol Ide za pametne, za resne Idi? Ne, tu ni mugoče! In jest mislem, de je nedclsk leberaln pugreb saj tistem par leberalcem, ke maja saj še za ena pest zdraveh mežganu u glau, udperu uči, de uja sprevidi, do je usa liberalija ud — muh. Ne katolška manifestacija, nc; leberaln pugrebi uja nhna smrt. Usi tist skisan doutjpi, ke jh delaja leberaln časnkari zdej pu katolškem shode, jm na uja nč zalegi. Preslab sa te kavelni. de b se mogl ubdržat na nh zdej, kc že iz usa hitrostja drčeja navzdol v tmna puzablivast.
Barve narodneh noš našeh sluven-skeh žena in deklet, sa ble pestre; kokr živa gredica ta nar leušeh rož sa se razprostirale precl našem učmi; leberalci pa sa bli zelen ud jeze, kokr kušari in I ta nhna barva se je spremenila u rdeča
šele preko večer, ke jc biu u Šišk že
—	kumar udrt. — Pa kaj b jm člouk brau tlela bile; kar je, tu je. Katolšk shod sc je kunčou tku, de ga je lohka usak pušten člouk veseu in de sma Sluvenci lohka punosn najn. Dc pa taka velikanska prreditu na more bt brez use nasreče, pa ni za pumagat. Scer sc ta nasreča ni prpetila na katolškem shod, ampak že on dan preh. Tu je blu u sobota zvečer. Uržah jc pa to nasreče vndrle katolšk shod, uzi-rama tisto zastave, ke sa jh ubesl tist hišn pusestnke, ke znaja manira, na čast udeležencem katolškega shoda.
Sej pravem: tu je blu u sobota preke večer. Jest grem glih gor pu Pre-širnu ule in ugledujem tiste zastave
—	pa ne na mestu hranilne —; kar vidm gor na konc, tam ukul pošte, de leteja ud ušli plati Ido skp, kokr jc sploh navada tle pr nas in tud drge, čo se zgudi kašna nasreča. Jest na hod faulast stopm mal hI hitr in ke pridem na vogli pošte, pa že zagledam tam na vogle Knafluve ulce, ke sc ke preke ta »Narudn tiskarn« zavije, stat rešiln vuz, ukul nega se je pa kar tri ferb-čneh Idi.
»Kua se je pa zgudl tle? Al jc ker iz strehe padu, kc je zastava ubešu, al kal?« prašam tam cnga gespuda.
»Kua t u glava na pade!« udgu-vuru m je gespud prou prjazn, tku, de sm prec vedu, de ni leberalc. »Na lastn soj nus je stopu, na soj lastn nus; pa s ga je čist, pumečkou. Kar iz lima mu jc šou nus in iz rešilnem vuzam sa I moKl pridet pujn.«
»A jo tu mugoče? U Iblan ja nima; nubedn tku douzga nusa, de b mogu najnga stopt.«
»Sevede ga nima; tu je že res. Al ke je pršou tist gespud tlela iz Knafluve ulce — mende je pršou iz ta »Narodne tiskarne« — in jc zagledu na ušli straneh pouhn zastau, zrasu mu je nus tku nanadama, de še sam ni vedu kdaj. In — rrrsk — jc stopu najn in s ga du frementa vsga pumečkou.«
»Kašn pa je biu ta gespud? A ga; niste puznal?«
»Vidu sm ga že večkat tlela ukul; al kuku se piše, tistga pa na vem. BI mejhn jc in čukat, gleda pa skus špegle kokr — 110, sej veste, kua čm rečt.«
»Tu je mogu bt pa prou gutou M.....«
»Pst! Nckar na guvor, če ne te u šou prec tožet in kua maš pol? Nus se mu u lepu pucajtu, Ide, ke sa tu vidi, se uja razšli na use vetrove, ti uš šou pa na ričet, ke na uš mogu več dukazat, do s je res nus razčmakou. Lc pamet nuci, pa ježek špari, pa na uš mou nekol nubeneh sitnast. Puglej, kuku znaja leberaln listi la reč zasukat: klerokalc je snedu šest žemel, plaču pa sam ena, prauja; pol ga pa prim za, jezek, če ga morš, če prou veš, de tu ni res. Ti s pa tku naumen, de kar vn blekneš use, kar veš in kar so je res zgudl, pol te maja pa u škrip-ceh. Le pametn bod
Boltatu Pepe iz Kitdeluga.
Odsek za kronsko izobrazbo.
DRUŽBA SV. MOHORJA.
Poročevalec monsignor P o d g o r c iz Celovca poda kratko zgodovino družbe, naslika njen velik pomen za slovenski narod v verskem, narodnem in gospodarskem oziru in pojasni načela, ki sc jih drži odbor pri sprejemanju spisov za družbine knjige. Odbor se vedno zaveda, da je družba cerkvena bratovščina, ki naj podaja slovenskemu katoliškemu ljudstvu lc pošteno berilo. Seveda bi rada prinesla vedno samo prvovrstne stvari, toda žalostne razmere na slovenskem leposlovnem polju so krive, da družba z leposlovnimi darili ne more postreči tako, kakor bi rada. Stari mojstri se ne oglašajo, mladi še ne zmorejo večjih in prvovrstnih del, zato jc odbor večkrat prisiljen, da objavi srednje dober spis. Odbor se zaveda pri tem tudi svoje dolžnosti, da vzbuja mlade talente in jih podpira v njihovem stremljenju po izpopolnitvi. Odbor bi rad ugodil vsem različnim željam glede vsebine knjig. A gmotni oziri nc dopuščajo povečati niti posameznih knjig, niti števila vsakoletnega književnega daru. Odbor jc hvaležen za vsak nasvet in ga po možnosti vpošteva.
Debata: Dr. Korošec pogreša v družbinem koledarju vsakoletnega pregleda o zakon od a j i. V poljudni obliki naj bi se ljudstvo opozorilo na postave, ki so se sklenile v različnih zastopih v njegov prid. Nadalje naj družba v večji ineri goji narodno čustvovanje, zlasti z životopisi znamenitih Slovencev in opisi slovenske zemlje. Dr. Pregelj iz Kranja priporoča, da družba svoje književne načrte natančneje formulira. Objavi naj jih za več let naprej in označi konkurenčnim spisom tudi tendenco, na primer: narodni moment, alkoholizem. S tem bi vzbudila več veselja do leposlovnega dela in obenem mnogo pripomogla, da se loti mlajša generacija večjih in težjih problemov. Postala bi nekak centrum naše literature. Dr. Brecelj iz Gorice izrazi željo, da izda družba kmalu temeljit opis človeškega telesa in potem šele različne spise o človeškem zdravju, higijeni, negovanju dece itd. Reklamo v koledarju naj popolnoma opusti. Župnik A v s e c jc mnenja, da naj pišejo v knjige družbe sv. Mohorja samo priznani mojstri. Ako družba od teh nc dobi prispevkov, naj si oskrbi prevode iz tujih slovstev. Reklama za različne likerje naj preneha.
Sklenejo se končno sledeče resolucije:
Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani priporoča Družbo sv. Mohorja v Celovcu kot prvo, najstarejšo, največjo, svetovnoznano in občudovanja vredno versko, narodno, slovstveno in splošno prosvetno družbo.
Družba sv. Mohorja v Celovcu si je v šestdesetletnem delovanju iztekla največjih zaslug za verski, narodni, prosvetni in gospodarski napredek slovenskega naroda.
Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani zato priporoča Družbo sv, Mohorja vsem Slovencem. Vsaka slovenska družina, vsakteri samostojni Slovenec in Slovenka naj bo ud Družbe sv. Mohorja. Vse slovenske organizacije naj podpirajo po svojih močeh družbino delovanje, vsaka v svojem delokrogu.
Slovensko-hrvatski katoliški shod priporoča Družbo sv. Mohorja pisateljem v sodelovanje. Pri tem se naj pisatelji ozirajo na to, da je narod, ki knjige dobiva, katoliški, in da je po prvotnem programu ustanoviteljev družbe: Einspielerja in Slomška, namen družbe, podpirati pobožno lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom. Spisi naj bodo poljudni, zdrav pojav zdravega, krepkega in žilavega naroda.
Slovensko-hrvatski katoliški shod priporoča Družbo sv. Mohorja tudi umetnikom. Naj krase s svojimi umotvori družbine knjige, da bo dobro berilo prihajalo v ljudske roke v lepi umetniški obliki.
Slovensko-hrvatski katoliški shod svetuje Mohorjevi družbi, da sestavi s pomočjo literarnega sveta, ustanovljenega iz priznanih katoliških književnikov, svoj književni načrt, ki naj se ozira na aktualne potrebe slovenskega ljudstva.	*
POLITIČNO ČASOPISJE.
Poroča dr. Korošec. Slovensko katoliško politično časopisje je močno nalastlo in se tudi vsebinsko zboljšalo. Priporoča, da sc politični časopisi, ki so katoliški, javno razglase. V poštev pridejo pa: »Slovenec«, »Straža«, »Domoljub«, »Mir«, Slovenski Gospodar«, »Novi Ca s«, »Dolenjske nnvirc«, »Gorenjec«. — Prof. J a r c poudarja po-
trebo slovensko-hrvaške katoliške korespondence na Dunaju. Nasprotniki že imajo svojo korespondenco, dočim je navezano naše časopisje še vedno na razne tuje dopisovainice. Dr. Korošec pojasni, da bi se že ustanovila, ako bi se dobila primerna moč.
Politično časopisje jc najpriprav-nejše sredstvo za razširjenje idej in za pouk ljudstva o javnih zadevah. Kakor jc slabo časopisje žc ogromno škodilo, tako .ic tudi le po dobrem časopisju mogoče braniti zdrava krščanska načela v dnevnih borbah javnega življenja.
1.	Zato je dolžnost katoliškega časopisja, da suivi vedno v prvo vrsto katoliška načela, ki naj dajejo pravo smer vsem drugim tendencam časopisja, narodnim, socialnim in splošno publicističnim. Katoliški časnikarji sc naj temeljito izobrazijo v apologetični in socialno-politični vedi in naj goje ozek stik s katoliško društveno organizacijo in s politiki, ki delujejo po katoliških načelih. — Iz časopisja naj izgine prostaški duh.
2.	Dolžnost vsega katoliškega ljudstva jc, da tudi ono skrbi za dobro časopisje, Zlasti tiskovna druživa naj vzgajajo dobro izobražen in zanesljiv časnikarski naraščaj, naj mlade ljudi, ki se hočejo posvetiti časnikarstvu, primerno podpirajo v njihovih študijah in naj ustvarijo časnikarjem eksistenco, primerno njihovemu delu in njihovi izobrazbi.
3.	Slabo časopisje naj se vsepo-vsodi izpodriva. Slabih časopisov ne podpirati, ne jih čitati!
4.	Vse se naj pa stori za razširjenje dobrega časopisja s tem, da se pošiljajo našim listom zanesljive informacije — ne le na prošnjo, ampak vedno, kadar treba, cla se nabirajo naročniki, cla se podpira inseriranje in da se pri vsaki priložnosti poudarja ugled katoliškega časopisja.
5.	Nova politična glasila se naj brez izredne nujne potrebe nc snujejo, ampak skrbi naj sc za zboljšanje, utr-jenje in razširjanje obstoječih časopisov.
6.	Nujno je potrebno, da se čim-preje osnuje hrvatsko-slovenska korespondenca.
LJUDSKO ŠOLSTVO.
Referent dr. L. Ehrlich se obširno peča z žalostnimi šolskimi razmerami na Koroškem. Največ škodujejo slovenskemu ljudstvu takozvane utrakvistične šole. Obiskuje jih največ slovenskih otrok, to je od 17.000 11.802. Te šole so utrakvistične samo na papirju, v resnici so popolnoma nemške, ki imajo predvsem namen za-treti v slovenskih otrocih vsako narodno čustvovanje in jim pristuditi njihov materni jezik. To je edini in glavni cilj vseh teh šol; prava izobrazba v nemškem jeziku jim je deveta briga. Niti veronauka ne privoščijo otrokom v njihovem materinem jeziku. Slovenskih otrok niti latinicc ne pri-uče. 90 odstotkov slovenskih otrok ne zna ne brati, ne pisati v slovenskem jeziku. Ko izstopijo iz šole, ne znajo ne nemški, ne slovenski. Posledica je analfabetizem, silna nevednost v vseh ozirih in nenravnost, ki utegne spraviti Koroško na rob propada.
Sklenile so se sledeče resolucije:
Katoliški shod v Ljubljani slovesno in glasno poudarja načelo, da se mora in more ljudska izobrazba vršiti le na podlagi materinega jezika.
Katoliški shod obžaluje, da avtonomni zastopi ob jezikovnih mejah naravne te postave ne pripoznavajo. Katoliški shod obsoja v prvi vrsti postopanje šolskih oblasti na Koroškem, kjer sc 100.000 slovenskih prebivalcev s silo odtujuje veri in narodnosti po nemških in utrakvističnih šolah.
Katoliški shod obsoja tako postopanje šolskih oblasti kot protikultur-no, nemoralno in protizakonito silo ter poživlja državno upravo, naj državne zakone že enkrat izvaja tudi v prilog Slovencem.
Katoliški shod se zahvaljuje višjim pastirjem, ki pastirujejo poleg drugih narodnosti tudi kaj Slovencev, za njihovo pastirsko skrb, katero posvečujejo tudi katoliškim Slovencem. Nasprotniki katoliške Cerkve zahtevajo ob jezikovnih mejah za ljudske šole, ki jih pohajajo slovenski otroci, veronauk v jeziku, ki je otrokom tuj!
SLOVENSKA STRAŽA,
Prof. J are poda v utemeljitev resolucije poročilo o delovanju »Slovenske Straže«, ki posveča samoposebi umevno največjo pozornost in skrb onim Slovencem, ki imajo pred tujo silo največ prestati, t. j. na Koroško in Štajersko. Zaradi kratko odmerjenega časa so detajlirano poročilo poda na skorajšnji veliki skupščini.
*
Sklene se resolucija: Katoliški shod priznava, da deluje »Slovenska Straža« plodonosno za katoliško in slovensko idejo in jo priporoča katoliškemu slovenskemu ljudstvu, da jo materijelno in moralno vselej in povsod podpira.
XXX
Pozdrav ob prihodu gostov katol. shoda.
Pozdravljene sestre, pozdravljeni bratje, pozdravljeni, kličemo Vam iz srca, prestolnice naše danes ste svatje, odprto naj roko Vam slednji poda. Pozdravljeni Čehi, Poljaki, Hrvatje, vsi danes sprejeti sle kakor bratje; pozdrav Vam pošilja, objem Vam iskren, poljublja Vas sleherni verni Sloven, veselja igrajo v očeh nam solze, — sprejema Vas naše — slovensko srcel Že bili Slovenci smo trikrat tu zbrani, Bogu in domovju zvesto vdani, ponesli vzore in luč smo resnice do slednjega doma, do zadnje vasice, in vzrasel je zarod, navdušen in nov, ki umel je, kaj je — ločitev duhov. In danes? — Poglej to mladino, ki svete ljubezni vsa gori, za vzore deluje in — zanje trpi — — ne straši se dela, ne mara počitka in ura veselja — mu ura je bridka! Še starček, ki gleda na svoje sinove, ki časa sedanjega ne pojmuje, mladino slovensko še on — blagruje, da stresla je svoje moreče okove! In mati, ki je ob zibelki slonela, da bili bi verni sinovi, mladenke, da bili bi zvesti Slovenci, Slovenke, če kdaj zapustijo to domovino, če gredo si kruha iskat v tujino, poslavlja od njih se pač mirnih rok, ker ve, da čuval jih bode ji Bog! To sad je bil našega krepkega dela, to cvet je bil naših premnogih skrbi, plačilo pa naše — vesela mladina, ki sama oteta še — druge uči! In radostno naša mladina se zbira, še drugim oči resnice odpira — ne vsem! — Kdor slep je, resnice ne mara, kot brata mladina ga obžaluje, ga ljubi — a laž pomiluje, da ljubši kot luč mu je — prevara! Ta plamen pa šel še na sever je, jug, kjer biva slovanski nam rod še drug, še te je ta ogenj prosvete razvnel, še te je ta plamen vzorov objel. — In danes? — Kot vojska ogromna ste prihiteli,
da bi se pri našem ognjiSču ogreli, domači kot bratje med nami bodite, od našega ognja domov ponesite, slovanska beseda in vera nam
živa
vodnica vsem bodi — nepremagljiva! Pozdravljen ta čut naš — velikanski, pozdravljen ti — tabor Jugoslovan s k i I It. Baloh.
' Op. uredništva: Vsled preobilice gradiva zakasnjeno.
Primorske vesti.
n Znani odlok tržaškega namest-
ništva je spravil tudi puljske prijatelje regnikolstva iz ravnotežja. Njihovo časopisje skuša zadevo spraviti v tako luč, kakor bi ta korak tržaškega namestnika, kateri jc izšel najmanje za par let prepozno, političnim odnošajem med našo do skrajnosti nezanesljivo zaveznico mogel kaj škodovati, Omenjeni odlok pa vendar nima s tem prav nič opraviti in je le v Scorist avstrijskim Lahom, kateri bodo dobili brez-dvomno po odpustitvi regnikolov one mestne službe, katere so jim bile dosedaj radi protipostavnega nastavljanja regnikolov iz Italije nedostopne. Regni-koli in z njimi njih prijatelji se sedaj tolažijo s tem, da clo odpustitve tržaških regnikolov iz mestne službe sploh ne bo prišlo radi nastopa laškega časopisja v kraljevini in radi odločnega nastopa laškega poslanika vojvoda Avar-na pri zunanjem ministru Berchtoldu. Upati pa je, da sc avstrijska vlada ne bo dala terorizirati ocl onih, kateri nimajo drugega v mislih, kakor Avstrijo v danem trenutku izdati in pospešiti v kraljevini Italiji gojeno željo »Trst Italiji«. Sicer bi pa bilo prav zanimivo izvedeti, koliko avstrijskih podanikov je /nastavljenih pri rimskem ali kakem drugem laškem municipiju mecl uradniki? V interesu lastnih podanikov naj vlada zastavi ves svoj vpliv, cla se odpustitev laških regnikolov v Trstu iz mestne službe izvede, kakor se glasi njen izdan odlok, s kalerim je leta iu leta čakala, in lo največ na škodo avstrijskih Lahov. Gotovi gospodje naj se ne puste z grožnjami iz kraljevine Italije osmešiti pred Evropo.
p Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v Gorici. V nedeljo je dospel v Gorico vladni odlok, ki zaukazuje ustanovitev popolne hu-
manistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom preneha v sedmih letih in na njeno mesto stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Slovenska gimnazija bo štela letos štiri razrede in se stop-njevaje izpopolni. Imela bo poleg ravnatelja 14 definitivnih profesorjev. Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem poslopju v Šolski ulici. Učni jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito pri-uče tudi drugim modernim jezikom.
p Shod političnega društva »Edinost«, ki bi se bil imel vršiti v petek zvečer, se bo vršil v ponedeljek ob osmih zvečer v »Narodnem domu« v Trstu. Na tem shodu zavzamejo Slovenci svoje stališče napram namestnikovim odlokom glede renjikolov, ki so v službi tržaške občine.
p Vsedijaški cvetlični dan. V smislu sklepa Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora v Ljubljani je sestavilo akademično ferialno društvo »Balkan« krajevni odbor za Trst in okolico, za severni del Istre in najbližji del Goriškega. Cvetlični dan se vrši 7. in 8. septembra t. 1., in sicer v prid visokošolskim podpornim institucijam. Kjer ni mogoče prirediti cvetličn. dneva, se vrši zbirka s posebnimi polarni, ki nosijo pečat podpornih društev v univerzitetnih mestih in podpise štirih članov centralnega odbora v Ljubljani. Ni nam treba še posebej povdarjati prevelike važnosti in potrebe naše akcije in vsakdo bo gotovo radodarno prispeval za pirireditev, ki je za vse slovensko dijaštvo brez razlike strujin mišljenja.
p Pristan v Krku. Ker je bil pristan v Krku za promet često nedostaten, de« lajo sedaj 60 metrov dolgo in 17 metrov široko obrežje ter 50 metrov dolg in 15 metrov širok poniol.
p Opatijski teden. Od 5. do 9. sep* tembra bo im$la Opatija nad vse slo-vesen izraz. Opatijska krajevna skupina avstrijskega »Flottenvereina« je namreč dosegla, da pripluje iz Pulja vsa eskadra pod poveljstvom kontre-admirala Njegovana in se pomudi par dni v opatijskem vodovju. Med tem pa se bodo vršile veselice in tekme v plavanju in veslanju.
p Ukradeni dragulji. Na Brionskem otoku je neznan tat ukradel nekemu gostu v hotelu »Neptun III.« draguljev in zlatnine za nad 100.000 K.
p Deklica se je obesila. V Pulju m je obesila v gaju »Siana« na nekem drevesu 22 let stara služkinja Rozina Defar iz Žminja. Vzroki radi okoliščin nenavadnega samoumora so neznani.
p Učiteljska premeščeni a za gori« ški okraj. Imenovani so definitivno-Cerovo nadučiteljsko mesto Poberaj J., Plove učit. vod. Reja Leopold, Šmarje m. maduč. Orel Rihard, Sevčc m. vod. Rajer Albert, Opatjcselo učiteljica Pod-gornik Avgusta, Kostanjevica uč. vod. Mavrič Franc. Kanal m. uč. Poljšak AL, Kronberg m. učiteljice Jug Marija, Vo-grsko m. naeluč. Bulič Josip, Miren m. vod. Urbančič, Rihemberg m. učit. Strel Otilija, Kojsko m. učit. Reja Rudolf, Bilje m. naduč. Kumar Rudolf, Vrtov-cin m. uč. vod. Tušar Anton, Prvačina m. učit. Lenarčič Anton, Bote m. uč. v. Doljak Valentin, Lokve prov. vod. Win-kler Alred, Podlaka—Dol. Lokovec— Solkan dve mesti učit Zorn Emil in Ca-zafura Maks, Kamnje—Zalošče—Skri-lje, Vitovlje m. učiteljice. Podsabotin, Šebrljak, Čcpovan, Gojačc, Kal mesto učit. vod. se ne zasede. — Provizoi*ično so imenovani: Dol pri Ajd. Rejec Avg., Gabrije pri Rub. Vladimir Furlani, Osek vod. Barce iz Prvačine, Prvačina Andrej Vodopivec, Levpa za Vrh Sre-brnič Mar., okrajni učitelj ostane prov., Mungerli Anton, Kal Emilija Črnigoj, Črniče Marija Honig m. Srebmič Josi-pina, Miren syplentka Valerija Makuc mesto Slavicc Vilhar (ki dobi trimesečen dopust), Prvačina Brajda m. Bajt Rože (kateri se podaljša dopust), Kronberg Mungerli Ana mesto Medvešček (ki dobi dopust). V šteferjanu ostane Frida Šček in v Višnjeviku Mužulin Kristina.
p Samoumor. V bližini Pulja se na« hajajočem gozdu jc našel nekdo na drevesu obešeno žensko truplo. Javil jc zadevo policiji, katera je odposlala na lice mesta komisijo. Puljski zdravnik je mogel le konstatirati, da. je nastopila smrt že pred dlje časom. Pri obešeni so našli 23 vinarjev denarja in eno na neko osebo v Trstu naslovljeno pismo. Identiteta samoumorilko še* ni dogmi -na. Truplo s0 prepeljali v pokopališko mrtvašnico.'
p Mornarica. V reški ladjedelnici so v torek spustili v morje torpednega nlSilca »Orlent«. Tudi na rušilcu, ki bo nosil ime kranjskega velikana »Tri-
glav«, napredujejo dela tako, da se bo mogel že v teku enega meseca spustiti v morje. Rušilci tega tipa bodo pluli z brzino 33Va morskih milj na uro. Ru-šilec »Tatra« istega tipa se postavi žc prve dni septembra v službo, v oktobru mu bodo sledili »Balaton« in »Csepel«. Vsi trije bodo takoj uvrščeni v eska-dro. — V kratkem bo odplula v albansko luko Sv. Ivan Meduanski križarica »Aspern«, nakar se bo vrnila velika križarica »St. Georg« v eskadro. Križarici »Aspern« poveljuje fregatni kapitan Lucich.
p Grozna nesreča v plavžih. Velika nesreča se je pripetila v nedeljo ob 10. zvečer v škcdenjskih plavžih pri Trstu. Dva delavca sta namreč bila zaposlena s porivanjem malih vagončkov, ki sta jih hotela spraviti s premogom naložene bliže pečem. Pri tem pa sta naenkrat začutila, da mora nekaj biti na tiru, ker vagoni so obstali vkljub pori-vanju. Pogledala sta oviro in na svojo grozo zapazila, da leži preko tira 18-letni delavec Marko Perhavc iz Čakov-ca. Perhavc je bil prerezan na dvoje. Revež je bil najbržc zaspal na tiru.
NEMŠKA NARODNA ZVEZA IN SLUŽBENA PRAGMATIKA.
Dunaj, 29. avgusta. V popoldanski seji nemške narodne zveze je bilo na dnevnem redu predvsem vprašanje o končnem uveljavljenju službene prag-matike. Poudarjala se jc častna dolžnost vlade in parlamenta, da se ta stvar končno uredi, bodisi z rešitvijo finančne reforme, ali pa naj se drugim potom dobe potrebna sredstva. Konsta-tiralo sc je, da je nemška narodna zveza za to vprašanje zastavila vse svoje moči (?!), cla pa žal ni mogla premagati ovir. Predsedstvu zveze sc naroča, da pri vladi nastopi za čim brže sklicanje parlamenta v prid uradniškemu vprašanju in zahteva, da veljaj službena pragmatika brezpogojno od 1. septembra letos. Vse ugodnosti prag-matike morajo veljati tudi za tiste, ki po 1. septembru 1913 stopijo v pokoj, oziroma za njihove vdove in sirote, ako po tem dnevu umro. Od vlade naj se zahtevajo tudi pojasnila glede obljubljenih ad personam imenovanj in o porabi proračunanih sredstev za železniške nastavljence. — V nadaljnem poteku seje je Marckhl govoril o zadnjih elementarnih nezgodah v Gradcu in v mariborskem in slovenjgraškem okraju in prosil zveznega načelnika, da se v svrho primerne državne podpore obrne na ministrskega predsednika. Predsedstvu sc dalje naroča, da posreduje pri vladi radi zadržavanja rezervistov. Proti Sturgkhovi vladi so padle hude besede, ker se hoče čimbolj otresli parlamenta.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 29. avgusta. Zbornični predsednik Sylvester jc danes izjavil, cla se državni zbor radi jesenskega zasedanja deželnih zborov nc bo sklical pred sredo oktobra. Kot prvi točki prideta na dnevni red volitve v delegacijo in rešitev polletnega proračuna.
POVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Dunaj, 29. avgusta. »Deutsche Ar-beiterkorrespondenz« je izvedela iz parlamentarnih krogov, da sta si avstrijska vlada in domobranska uprava v svesti velikih težkoč, ki se dvigajo proti nameri, da bi se vprašanje o zvišanju števila novincev rešilo še tekom letošnje jeseni. Sodi se, da bi tc predloge imele mnogo lažji in hitrejši uspeh spomladi 1914.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 29. avgusta. V ministrskem svetu, ki sc vrši prihodnjo sredo, bo ministrski predsednik Tisza poročal o uspehu pogajanj barona Sker-lecza s hrvaškimi politiki. Tisza bo tudi naznanil mero koncesij, ki jih jc baron Skerlecz označil kot neobhodno potrebne za mirno ureditev razmer na Hrvaškem. Po ministrskem svetu se bodo pogajanja s hrvaškimi politiki zopet nadaljevala.
KOLERA. Na Ogrskem.
Budimpešta, 29. avgusta. V teme-škein komitatu v občini Palanka so na azijski koleri obolele štiri osebe; dve od njih sta še isti dan umrli. V občini Csurog v baškern komitatu je na azijski koleri obolel 7 leten deček. Vsi ti slučaji so bakteriološko dognani.
V Bosni.
Sarajevo, 29. avgusta. Stanje kolere je bilo 28. t. m. naslednje: V mestu Tuzli dva nova slučaja, katerih eden jc končal s smrtjo; v Brčki en nov slučaj, v Vidovicah 3 iu v Orašiu en nov slučaj.
Balkanski dogodki.
BALKANSKI DOGODKI. POGAJANJA MED TURČIJO IN BUL-G ARIJO.
Sofija, 29. avgusta. Iz merodajne strani sc poroča, da so velesile v Sofiji nasvetovale, da se Bulgarija s Turčijo direktno sporazume. Nato se je sklical ministrski in kronski svet, ki sta trajala do 4. ure zjutraj. K posvetovanjem so bili povabljeni tudi načelniki vseh strank, tudi opozicionalnih. Do kakega sklepa ni prišlo.
ŽE UVEDENA ?
Dunaj, 29. avgusta. »Neue Freie Presse« se od posebne strani iz Sofije poroča: Današnji ministrski svet je sklenil stopiti v direktna pogajanja s Turčijo. Bulgarski pooblaščenci bodo v bližnjih dneh imenovani in sc takoj odpeljejo v Carigrad.
VELESILE IN BULGARSKO-TURŠKI SPOR.
Pariz, 29. avgusta. V poučenih krogih se govori, da bodo velesile obeh skupin (trozvezc in tripelentente) pooblastile eno izmed sebe — najbržc Italijo, — da nastopi v Sofiji s predlogi in zahtevami složne Evrope za upostavljenje diplomatičnih akcij med Bulgarijo in Turčijo v njunem sporu. Predlogi bodo obsegali le minimum.
»FINANČNI BOJKOT« PROTI TURČIJI.
Dunaj, 29. avgusta. »Neue Freic Presse« jc izvedela, da so se velesile končno zedinile za ruski predlog, da se Turčija finančno bojkotira. Bojkot bo pa prizadel le taka posojila, ki sc na borzi kotirajo, kajti zasebnim bankam vlade ne morejo prepovedati, cla bi Turčiji ne dale kakega posojila. Svoj sklep bodo velesile Turčiji naznanile s kolektivno noto.
PAŠIČEVA VLADA ODSTOPI.
Dunaj, 30. avgusta. »Neue Freie Presse« se poroča iz Belgrada, da je Pašič in njegov kabinet službeno utrujen. Ko bo skupščina končala svoje delo, bo Pašič demisioniral in se vlada preosnuje. Mogoče je, da se v koalicijsko vlado pokličejo tudi mlado-radikalci.
DARDANELE ODPRTE GRŠKIM LADJAM.
Carigrad, 29. avgusta. Porta je danes vsem oblastem v Dardanelah poslala ukaz, da dado svobodno pot vsem grškim ladjam, ki prihajajo ponoči ali podnevi bodisi iz Arhipla ali pa iz Črnega morja pod pogojem, da vozijo pod grško zastavo in se ne ustavijo v nobeni turški luki.
ZBLIŽANJE MED SRBIJO IN BULGARIJO NA OBZORJU ?
Dunaj, 29. avgusta. Dunajski »Information« se 25. avgusta poroča iz Sofije: Vojna na Balkanu sc jc sicer z bukareškim mirom končala, pravo mirovno stanje pa še ni nastopilo. Ru-munske čete sc kljub ponovnim pozivom bulgarske vlade le počasi umikajo in puščajo po vinogradih, njivah in poljih za sabo sledi opustošenja, brez ozira na škodo, ki jo imajo posestniki vslecl različnih rekvizicij, ki se vrše proti ničevi odškodnini. Tako na primer za konja 10 frankov, za kravo 5 frankov itd. Vsak dan prihajajo v tem oziru na bulgarsko vlado številne pritožbe. Promet na bulgarskih železnicah, zlasti pa na centralni progi čez Plevno v obdonavska mesta — šc vedno zastaja, dasi sc tukajšnje železniško ravnateljstvo na vse načine trudi, cla bi progo oprostilo. Tucli poštni promet preko Rumunije zadeva na raznovrstne ovire od strani rumunske poštne uprave. Tu sc jc Srbija mnogo kulant-nejšo izkazala. Srbski podkonzul Nc-nadič jc bulgarskemu železniškemu ministrstvu predlagal, da se zopet otvori promet z zapadno Evropo preko Srbije. Predlog se je hvaležno sprejel in pošta in vlaki bodo preko Srbije kmalu ravno tako redno vozili kakor pred vojno. Sploh se bodo odnošaji mecl Srbijo in Bulgarijo nedvomno v kratkem normalnejše razvili, nego s katerokoli drugo sosedo. Najslabše je sedaj razmerje s Turčijo in položaj jc tem brezupnejši, ker si tu iz lastne moči nc morejo pomagati. Vso upanje se sedaj obrača na Avstrijo in Rusijo; ako bi se pa ti upi ne izpolnili, kar sc mora itak v najkrajšem času pokazati, potem se bo moral najti drug rešitelj iz nesreče. In tu bodo preje računali na Srbijo nego na Rum unijo. Kakor neverjetno se sliši, je vendarle dejstvo, da jc Srbija tako preko ministra Pašiča kakor tudi preko oficioznega časopisja že večkrat dala razumeti, da je pripravljena v danem slučaju Bulgarijo proti Turčiji podpirati. Čimbolj prihaja Srbija v nasprotje z Grčijo, temraje bo Bulgariji proti Turčiji na razpolago. S srbskim narodom je
sprava lažje mogoča, nego z drugimi Balkanci, ker Srbi niso tako robatega značaja kakor drugi balkanski narodi. Ako se pa eden obeh nasprotnikov pokaže spravljivega, drugi nc bo mogel zavrniti ponujene roke, temmanj ker ve, da bi delal s tem proti svojim življenskim koristim.
ZA RUMUNSKO MORNARICO.
Bukarešt, 30. avgusta. Posebna komisija je odpotovala v inozemstvo, da nakupi monitorje in torpedne čolne.
RADI KLANJA V SERVIJI OBSOJENI MOHAMEDANCI.
Solun, 29. avgusta. Pred tukajšnjim sodiščem se je končal proces proti 29 mohamedancem iz Servije, ki so bili obtoženi, da so dan pred prihodom grških čet med tamošnjimi kristjani uprizorili veliko klanje. Med obtoženci je bilo tudi pet bejev, ki so bili vsi vplivni člani mladoturškega odbora. 18 obtožencev, med njimi 4 beji, so bili obsojeni na smrt, ostali na težko ječo; eden jc bil oproščen.
SRBI PROTI ALBANCEM.
Dunaj, 29. avgusta. »Albanska korespondenca« poroča iz Skadra: Srbske oblasti so prebivalstvu v sever-noalbanskih gorah prepovedale hoditi v Prizren ali Djakovico. Srbske čete, ki so zasedle vse dohode v navedeni mesti, neusmiljeno postopajo proti Albancem, ki prekršijo to prepoved. Nedavno je srbska vojaška straža prijela 7 Malisorov, ki so hoteli v Djakovico po kruh, in jih naslednji dan ustrelila. Sina enega ustreljenih, ki je šel drugi dan očeta iskat, so tudi ustrelili. Kmalu nato so v djakovski okolici prijeli drugih 13 Albancev, jih ustrelili in trupla zmetali v reko.
GROF FORGACH ZAPOSLEN V
ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Dunaj, 29. avgusta. Avstro-ogrski draždanski poslanik grof Forgach je začasno poklican v zunanje ministrstvo, kjer se jc nastanil 27. t. m. Sodi se, da so mu poverjena preddela za nove trgovinske pogodbe z balkanskimi državami.
RUMUNSKI OBISK PRI RUSKI CARSKI DRUŽINI.
Bukarešt, 29. avgusta. V dvornih krogih se govori, da bosta prestolonaslednik Ferdinand in princ Karol meseca oktobra obiskala rusko carsko družino na Jalti. Baje gre za znani rusko-rumunski ženitni načrt.
KOLERA NA RUMUNSKEM.
Bukarešt, 29. avgusta. Do 24. avgusta je bilo v rumunski armadi vsega vkup 1155 smrtnih slučajev kolere; med umrlimi je bilo 0 častnikov. Glasom uradnih obvestil kolera ponehava.
UMOR AVSTRIJSKEGA KONZULARNEGA TAJNIKA.
New-York, 30. avgusta. Tajnika tukajšnjega avstro - ogrskega generalnega konzulata Aleksandra Gran-Wandmayerja so v bližini Frankfurta na Odri, kjer je bival na počitnicah, našli umorjenega in oropanega. Za storilci ni sledu.
NEMŠKA DRŽAVNA BANKA.
Berolin, 29. avgusta. V današnji seji centralnega odbora nemške državne banke je podpredsednik Glasenapp poročal, cla stanje banke ni neugodno. Razvoj je bil ugoden zlasti glede vlog. Menične vloge so za 100 milijonov mark manjše, nego lani. Plačila v kovanem denarju so zelo narasla. Denarno stanje znaša 1153 milijonov mark proti 976 milijonom lanskega leta, je torej za 180 milijonov višje, dasi se je v državni vojni zaklad izročilo že 24 milijonov. Z znižanjem diskonta se mora pa zaenkrat še počakati, da se pokaže, če ni morda sedanja olajšava na denarnem trgu samo začasna.
UKRADENA IN PRODANA TRUPLA.
Ala, 30. avgusta. Iz Turina jc dospelo semkaj več zabojev z znanstvenim materijalom, med drugim tudi deli človeških trupel. Dognalo se jc, da so bila ta trupla ukradena v turinskem anatomičnem institutu in prodana v Avstrijo. Dva osumljena sluga so že zaprli.
MARKUSOVEGA TRUPLA NE MOREJO DOBITI.
Inomost, 29. avgusta. Ker se tudi danes ni posrečilo priti do trupla na Monte Cristallu ponesrečenega mecli-cinca Markusa, so nadaljnje poizkuse ustavili. Markusa jc dohitela lavina in ga pokopala v 70 metrov globoki razpoki na ledeniku.
ŠKOF PONESREČIL 2 AVTOMOBILOM.
Madrid, 29. avgusta. Avtomobil mundcucdskcga škola sc jc na ccsti
proti Santiagu prevrnil. Škof je bil
ranjen, eden njegovih spremljevalcev mrtev, drugi pa težko ranjen.
Dnevne novice.
+ Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani je napravil na celo avstrij-sko javnost in izven nje tako velik vtis, kakor dozdaj v taki meri šc nobena slovenska ali hrvatska manifestacija. Poročalo je o njem vse časopisje, pa ga tudi kot jako pomemben pojav komen-tuje. Mi sc hočemo na kratko ozirati le na nekatere nam nasprotne glasove. —i »Tagespost« trdi, da je bil glavni namen slovensko-hrvatskega katol. shoda' popraviti slabi vtis, ki ga je napravila na višjih mestih »srbofilsko in proti-avstrijsko pisanje slovenskega klerikalnega časopisja v obeh balkanskih vojskah«, kljub temu pa je bil ta kongres popolnoma »panslavističnega značaja«« Nemškim nacionalcem moramo odločno povedati, cla je bil slovensko-hrvatski katoliški shod sklican iz istega namena kakor vsi prejšnji in bil že davne j za letos določen; da je pa tudi letošnji katoliški shod tako kakor vsi njegovi predniki pokazal, da smo Slovenci in Hrvati dobri patrioti, to je popolnoma samo po sebi umevno. Da jes naše časopisje mecl balkanskima vojskama protiavstrijsko pisalo, pa je grda laž, ki sc ne da z ničemer dokazati«
—	»Neue Freie Presse« se jezi posebna na dr. Brejca in se laže, da je napadaj nemške katoličane ter da je njegov govor bil »zmernejšim« udeležnikom kongresa nevšečen. »Neue Freie Presse«! misli, da slovenski katoličani ne smemo dvigati svojega glasu proti nekr-ščanskim krivicam, ki se nam gode na; Koroškem. Zdaj še manjka, da bi nas »Presse« proglasila za »panslaviste«, kakor »Tagespost«, ker se ne pustimo od Nemcev in vladnega sistema na Koroškem in Štajerskem kar tako zadaviti! Omeniti nam je končno še poročila v »Piuskorrespondenz«, ki hoče našemu katoliškemu shodu dati ost proti
—	Rusiji. To ni res. Slovensko-hrvatski katoliški shod ni bil proti nikomur naperjen in ni imel absolutno nobene agresivne tendence ter se ni niti v kakem govoru niti v kakem poročilu pokazala nobena ost ne proti kaki državi ne proti kaki drugi konfesiji. Poročilo v »Piuskorrespondenz« je zato popolnoma subjektivnega značaja. Mi smo čutili potrebo stopiti zopet, enkrat skupaj, povdariti naše n c i z p r e m c n j e n e in neizpremenljivc ideale kot katoliki in pripadniki avstrijske monarhije, pokazati naše delo in našo moč ter se predvsem pogovoriti in posvetovati, kaj nam je šc storiti v blagor našega ljudstva. Vse drugo, kar nam nasprotniki pripisujejo, je gola fantazija«
-j- Lepi sadovi katoliške organizacije. Ravnokar minuli katoliški shod nam je šele pokazal krasne sadove katoliške organizacije. Spraviti v Ljubljano nad 20.000 ljudi, urediti tako im^ pozantni sprevod v nekaj četrt urah, jo nadvladati in vzdržati njeno disciplino, ni nobena malenkost. Zares vzorna disciplina, taktnost, dostojnost, lju-beznjivost in umerjenost, s katero so se odlikovali naši ljudje v Ljubljani, je vzbudila pri vseh pametnih ljudeh, zlasti tujcih, neomajno priznanje in občudovanje. Celo nedeljo ni bilo nikjer nobenega nereda, vsak jc stal na svojem mestu kakor pribit, za kako even-tuelno zbadanje je imel vsak samo pomilovalen posmeh. Prav nikjer ni bilo nobenih eksecov, kljub tej veliki množici. Res je, veliko jih je bilo in tudi veseli so bili, ali vedno dostojni. Zlasti smo naše »Orle« naravnost občudovali. Nedeljski nastop naših fantov in sploh vseh naših ljudi nam jc čisto konkretno pokazal, kako velikanski preobrat je napravila naša organizacija med našim ljudstvom bodisi v moralnem, bodisi v intelektualnem in družabnenj oziru. Le vedno tako naprej!
+ Sokolski cvetlični dan. Čujcmo, da namerava Sokolska zveza prirediti meseca septembra »cvetlični dan« po vseh slovenskih pokrajinah — to se pravi, izsiljevati po vseh slovenskih krajih denar za liberalne politične namene« Naše somišljenike žc danes opozarjamo, da se pripravijo pravočasno na; primeren odpor zoper ta atentat na svoje žepe in svoje prepričanje. Naše organizacije naj takoj preskrbe vse potrebno, da nc dobi noben nabiralcc od-nosno nobena nabiralka niti vinarja od naših somišljenikov. Od Sokolov so se psovali udcleženci hrvatsko-slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Naj dobe Sokoli in So-kolice primeren odgovor. — Toliko za danes.
-f Slovenski in hrvatski duhovniki iz Amerike so poslali katoliškemu shodu y. Ljubljano naslednji pozdrav.; Slav*
ni slovensko-hrvatski katoliški shod! Pozdravljena prečastita duhovščina s svojimi, v apostolskem duhu neumorno delujočimi škofi! Pozdravljeni prav posebno Vi, možje, Slovenci in Hrvati, ki se neustrašeno borite za dve najdražji svetinji: za sveto vero naših očetov in za mili jezik materini, uz geslo: »Pridi k nam tvoje kraljevstvo o o Mariji!« i »Sve za Boga i Hrvatsku!« Bog dal da se v dejanju živo pokaže geslo: »Slovenac i Hrvat — Uvjck brat i brat!«
—	Chieogo, Illinois (Amerika), 11. avg. 1913, _ v ime katoliških Slovencev: Rev. Anton Sojar, župnik slovenski. — l ime Ilrvata-katolika: Rev. Fra Leon Josip Medic, O. F. M., hrvatski župnik.
—	Bratskom kolu u duhu pridružuje se i želi mnogo blagoslova: Rev. Ivan A. Stipanovič, hrvatski župnik, Chicago, III. — Rev. Fran Podgoršek, hrvatski župnik v Whiting, Ind.
-f Netaktnost dr. Ilešičeva. Ljubljansko prebivalstvo po veliki večini ni sledilo navodilu liberalnega časopisja, ki je razglasilo geslo preziranja sloven-sko-hrvatskega katoliškega shoda in prepovedalo okrasiti hiše v čast tujim gostom. Med onimi redkimi, ki so se vdinjali nestrpni liberalni kliki in pred svetom pokazali svojo netaktnost, je tudi znani »Ilir«, predsednik »Slovenske Matice« dr. Ilešič. Nemško iilhar-monično društvo je imelo toliko takta, da je vsaj za nekaj trenotkov na »Ton-halle« izvesilo cesarsko zastavo, »Slovenska Matica« je odklonila ta pozdrav našim gostom. To ne pomeni nič drugega. kakor preziranje vseh onih udeležencev katoliškega shoda, ki so člani »Matice Slovenske« ali celo njeni odborniki. Nasproti Hrvatom in drugim slovanskim gostom pa pomeni tako ravnanje skrajno breztaktnost. Pred kratkim Časom .ie pokazal zagrebški nadškof-koadjutor dr. Bauer svojo naklonjenost do »Slovenske Matice« s tem, da ji je poslal ustanovnino. Predsedniku Ilešiču pa se ni zdelo primerno izvesiti zastavo, ko je isti nadškof na bližnjem Kongresnem trgu imel slovesno sveto mašo. Pristnost »hrvatstva« dr. Ilcšičevega se je tako pokazala v pravi luči! Naše razmerje do »Slovenske Matice« bode treba temeljito pojasniti. Ali hoče predsedništvo proti vsem odbornikom in članom enako objektivno postopati in pokazati nepristranost ali pa ne. Od tega bodo odvisni naši daljni koraki. Hrvatski javnosti pa sporočamo breztaktno ravnanje dr. Ileši-čevo v primeren prevdarek, da bode vedela prav ceniti tega moža.
+ Čast našim okoličanom I Veličastnost katoliškega shoda so posebno povzdignile naše okoličanke. ki so napletle na stotine metrov vencev in so skupaj z našimi okoličani se pripeljale na slikovito okrašenih vozovih v mesto. Te skupine so bile nekaj tako krasnega, da ostanejo ti prizori vsakemu ne-pozabljivi. Čast naši zavedni okolici!
-r Impertinenca liberalnega učiteljstva. Največji sovražnik učiteljstva je liberalno učiteljstvo, ki napravi vse, da se ljudstvu osovraži. Tako jo bilo tudi ob katoliškem shodu. Glasilo liberalne Učiteljske tiskarne, »Dan«, ki ga izdajajo liberalni učitelji z denarjem učiteljskih fondov, je pred katoliškim shodom pritiskal na Ljubljančane, naj udeležencem katoliškega shoda ne dajo nc hrane, no sobt\ ne postelje. Glasilo liberalnih učiteljev jo onim gostilničarjem. ki niso hoteli ubogati komande, klicalo: »Kar vun s takimi tudi-li-beralci! To so črvi, ki hrast glodajo.« L i b era1n o učiteljstvo jo torej hotelo, ti a hi naš kmet v Ljubljani stradal! Z najnižjimi sredstvi je pritiskalo časopisje liberalnega učiteljstva na Ljubljančane, da bi našo ljudstvo obsuli z najgršo surovostjo, z najgršo negostoljubnost jo. In potem hočejo ti ljudje od ljudskega zastopstva podpor?! Liberalno učiteljstvo naj so zahvali svojemu »Dami«, ako ljudstvo poplača »Danovo« impertinon-co. Polog tega je »Dan« tisti lisi, ki ni tako surovo napadal samo našega ljudstva. ampak se zaleti, tudi v vsakega naprodnjaka, ki hoče obdržati še dostojno občevanje in nekoliko treznega ozira. Ljudje, ki iščejo, dasi so vzgojitelji (!), takih sredstev, zaslužijo za plačilo - skrajna sredstva!
-}- Praktičen kmetovalec v deželnem kulturnem uradu. Deželni odbor kranjski je že pred daljšim časom sklenil, namestiti v deželnem kulturnem uradu p r a k t i č n c g a k m c t. o v a 1 -c a , moža kmečkega stanu, ki je sam skusil kmečke žulje in skrbi. Pokazala sp je nujna potreba za to, zlasti glede na, vedno kropkeje razvijajočo" sc živinorejo, in deželni kulturni urad je bil zaprosil deželni odbor za tako moč. Deželni odbor je stališču deželnega kulturnega urada pritrdil soglasno in naprosil deželnega glavarja, naj išče sposobno moč za to važno mesto, in če
jo najde, predlaga imenovanje deželnemu odboru. Našla se jo ta moč v osebi deželnega poslanca g. F r a n B a r t o 1 a v Sodražici. Na tozadevno vprašanje jc izjavil g. Bartol svojo pripravljenost, sprejeti ponudeno mu mesto, nakar ga je deželni odbor imenoval soglasno, ob navzočnosti vseh deželnih odbornikov. G. Bartol jo sposoben kakor nalašč za označeno mesto. Njegove vrline poznajo vsi njegovi tovariši v deželnem zboru. Uverjcni smo, da bodo vsi kmetovalci v deželi z veseljem pozdravili to imenovanje, ki jo pomembno tudi radi toga. ker jc deželni odbor prelomil z načelom, da so deželne službe samo za študirano gospodo. Samo ob sobi je pa umevno, da to ni prav liberalcem, ki kmeta sovražijo in zaničujejo. Zato zabavljajo po svojih umazanih listih in psujejo po stari navadi deželni odbor in zlasti šc deželnega glavarja, ki jim je poseben trn v peti. Na Bartol a, pa zlivajo gnojnico zlasti radi toga, kor je imel nesrečo in jo v cl r u ž bi liberalnih k o m p a n j o n o v zgubil svoje premoženje. Liberalci se načeloma zmerom grdo obnašajo. Najgrje je pa, komu predbacivati nesrečo. Deželni odbor pa seveda pri nastavitvi uradnikov nc vprašuje, koliko ima v žepu, temveč kaj da ima v g 1 a v i. Drugače bi moral skoraj vse svoje uradnike odsloviti, ki nimajo nič drugega kot svojo plačo. — Bartol je pošten in razumen mož, izvrsten poznavalec našega kmetijstva in zlasti živinoreje. Zato si mora dežela le čestitati, da si jc pridobila njegovo moč za, kmetijstvo cele dežele. - G. Bartol nastopi svojo službo te dni. Odložil je županstvo dne 27. t. m. Svoj deželni mandat še obdrži do prihodnjih volitev na iz-rečno željo strankinega vodstva, da ne bo za kratko dobo dopolnilne volitve, ko so itak splošne volitve pred durmi. Kajti meseca marca 1914 poteče volilna doba sedanjega deželnega zbora.
-f- V spomin na katoliški shod se prodajajo krasne velike podobe Brezmadežne s posvetilnim besedilom, dalje umetniške razglednice in spominski znaki v naslednjih trgovitnah: Ljubljana: Katoliška bukvama, Prodajalna katol. tisk. društva, trafika Šoukal (Pred škofijo); Kranj: Knjigarna Ilirija Nvo mesto: I. Krajec nasl.; Celje: Goričar & Leskovšek;Maribor: Tiskarna sv. Cirila; Celovec: Prodajalna S. K. S. Z. (hotel Trabesinger); Gorica: Prodajalna Katol. tisk. društva; Trsti: Prodajalna. Katol. tisk. društva (ulica G. Rossini). Naročajo se omenjeni spominski znaki tudi v Osrednji pisarni za katoliški shod v Ljubljani, Ljudski dom. Slovenci, segajte pridno po označenih podobah, spominskih znakih in razglednicah, da boste imeli trajen spomin na sijajno uspeli slo-vensko-hrvaški katoliški shod. Posebno priporočamo krasne razglednico »Združitev Hrvatske in Slovenije ob priliki hrvaško - slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani.« Vsak zaveden Slo v c n c c i n II r v a t na j b i odslej rabil lc te razglednice!
+ Preč. gg. župnike tistih župnij, kjer so darovali slamo, prosi pripravljalni odbor, da nam takoj pošljejo število darovalcev, da lahko potoni do-pošlje obljubljene podobe.
— Slovenske trobojnice so trgali. Liberalna strast jc prekipela tako daleč, da so v Vodmatu povodom katoliškega shoda od liberalnega časopisja nahujskani zlikovci trgali slovenske zastave s hiš. »Dan« hoče ta sad liberalne omiko po svoje prikrivati. Z ozirom na to smo dobili naslednjo izjavo: Odgovor »Danu« štev. 601 pori notico Moste. Dopisnik piše. cla so pobrali zastave v Vodmatu pri g. Gerbajsu, resnice pa ni hotel pisati, da so mu tudi drevesca poškodovali ter cla so pri g. Jcrasu vrgli zastavo iz strehe, jo raztrgali tor kamnali celo hišo. kakor kaki cestni tolovaji. Tudi so šli dalje tor vrgli zastavo pri g. Celarcu s hišo in zopet pokazali, kakšni liberalni junaki so. da zmajo tudi zastave trgati. Daljo piše »Dan«, da so to gotovo sorili zlikovci naše stranke. Če je »Danu« znano, cla so res to storili zlikovci naše stranko, z imenom na dan in dobi sto kron nagrade. Sedaj pa le na nogo, junaki! — Ivan Garbajs 1. r. — Ivana Sever I. r. — Frančiška Jeras 1. r. - Tako ta izjava. Mi pa vemo, da, so bili trije liberalci, katerim so že na sledu.
f »Slov. Narod« in koroški Slovenci. »Mir« piše: »Slov. Narod jo povodom katoliškega sboda v Ljubljani poročal, da jo liberalce silno inikaio, cla bi pozdravljali skupino koroških Slovencev v manifestacijskcni sprevodu, toda, pravi, ni smolo biti. Strankarska strast in sovraštvo sta pri »Slov. Narodu« torej večja kakor ljubezen do koroških Slovencev!	•
4- Uradno zastopstvo c. kr. centralne komisije za varstvo snomenikov
sep reseli s 1. septembrom t. 1. na Miklošičevo cesto št. 18, II. Uradne ure ostanejo kot dosedaj (v kolikor nima zastopnik na deželi opraviti) vsak dan od 9. do 12. in od 1. do 3. ure.
častno občanstvo. Isti dan kot dr. Lampetu so jo tudi dež. glavarju dr. Iv. šusteršiču in drž. poslancu Evg. Jarcu izročila diploma častnega občanstva mesta Škofja Loka. Oba gospoda sta, zahvaljujoč so, zagotovila nadaljnjo naklonjenost škof ji Loki.
-f Izpremembe v finančni straži. Prestavljeni so pazniki: Jakob Cok a n iz Ljubljane 1. v Kočevje, Ivan Torkar iz Mengša v Ljubljano 2., Alfonz Pagon iz Ljubljane 2. v Mengeš, Fr. R o ž a n c iz Idrije v Črnomelj in Leopold Erjavec, iz Črnomlja v Idrijo. Novosprojeti paznik Ivan P a n g e r c jc prideljen oddelku Ljubljana 1.
-f- Izpremembe v finančni službi. Imenovani so: Davčna oficiala Ivan S t a b e 1 j in Fran Starin za davčna upravitelja v IX. in davčni asistent Jožef B o k š za davčnega oficiala v X. či-novnem razredu; dalje davčni prakti-kanti Oto S t oče k, Matevž Habe, Ivan Me šok, Andrej I-Iutter, Ivan Jereb, Alfred Bibcr, Jožef Stare in Osvald Z i ž k o v s k y za provi-zorične davčne asistente. Rač. prakti-kant Frajic. Papež je imenovan za računskega asistenta in carinski prak-tikant, Ivan Verbič za prov. carinskega asistenta. Finančni svetnik dr. Viljem Kreft je iz Kočevja prestavljen k c. kr. davčni upravi v Ljubljano, davčni praktikant Egon Gre gori č pa iz Mokronoga v Kranjsko goro. Davčni asistent Franc K a d u n c v Kočevju je začasno vpokojen.
—	Volitve v inženirsko zbornico. V včerajšnji seji inženirske zbornice v Trstu se je naznanil uspeh volitev dne 6. t. m., in sicer: lz italijanske sekcijc so izvoljeni: Izidor Piani, Luigi Or-z a n, Luigi M a z o r a n a, Jakob Z a in-m a 11 i o in Georg M ag 1 i c h; iz slovensko sekcije Josip S k a b e r n e in D. G u s t i n č i č; iz nemške sekcije Lu-dovik S c h i s 11 in Adolf W e g c r e r. Predsedstvo se izvoli 6. oktobra.
—	Tir v karavanškem predoru jc deloma zelo potreben nujne poprave. Slučajno sem sc vozil (ali po preraču-njeni naklonitvi železniških organov ali v pomanjkanju boljših voz?) v zelo žc izvoženem vagonu, da- smo včasih, kadar smo privozili nad številno jame pod tračnicami, skakali, da bi se par-krat bili skoro iz klopij seseelli na tla voza. Iz obrazov vseh navzočih se je vsled tega bral velik nemir, ker v drugih predorih ni take vznemirjajoče vožnje. Naj bi te vrstice zadostovale, da se pravočasno poskrbi za varnost, potnikov!
—	Ubeglega mlekarja Iv. Ivančiča iz Dupljan so prijeli v Švici. Tirjana vsota za mleko znaša 2500 K. Upanje je, da mlekodajalci dobe polovico vsote plačano, ker za avgust higijenična mlekarna v Ljubljani šc ni izplačala. Najbolj prizadet je Ivančičcv sodrug Mi-klič.
—	Nova poštna nabiralnica. Dne
16. avgusta t. 1. je bila otvorjena v Do-bovcu, politični okraj Krško, z razširjenim delokrogom nova poštna nabiralnica, ki ima na teden trikratno poštno zvezo s c. kr. poštnim uradom v Trbovljah.
—	Za prov. mornariškega učitelja
na c. kr. mornariški podčastniški šoli v šebeniku je imenovan Ivan Kovač, začasni učitelj v Spodnji Šiški. Mornariški učitelji so uvrščeni v X. eioovni razred z dolžnostmi in pravicami vodniških učiteljev. Najmanj eno leto morajo stanovati na šolski ladji 'in dobivajo ta čas namesto stanarine po 186 K mesečne stanovanjske dokladc.
—	Kolera na Hrvaškem. V Boš-njacih so bili 27. t. m. trije novi slučaji, 28. avgusta pa samo eden. Bošnjaci so še vedno vernirani z vojaki. V Lača-raku v mitroviškem okraju so zbolele štiri osebe na kolere sumljivih znakih, ena od njih jc umrla.
—	Nova mestna mesnica v Zagrebu. Ker vlada v obeli mestnih mesnicah v Zagrebu vsak dan silen naval, jo mestna uprava sklonila otvoriti še eno mesnico, ki ho namenjena predvsem delavskim slojem; v njej se bo prodajalo meso druge vrste po jako nizkih cenah.
—	Samomor. Iz Celovca poročajo: V sredo dopoldne so je ustrelil brezposelni odvetniški uradnik Franc Druzo-vič. Kroglo si jc pognal v sencc in bil takoj mrtev. Star je bil 58 let. Vsled brezposolnosit se mu je omračil um in zato je izvršil samoumor.
Za vsakega: Duševno delo zahteva dandanes vedro, mirno glavo, ki zavisi edino le od pravo in dobre prebave! Kdor pozna muke, katero povzroči naval krvi v glavo in mora pri toni veliko delali z glavo, ta bo vedel cenili
naravno Franc JOžefovo grenčico. Redna in pametna uporaba iste uredi prosto in zdravo kroženje krvi in povzdigne delovanje možganov na presenetljiv način. — Preizkušena na francoskih medicinskih akademijah in sc dobi v lekarnah, drogerijah in v trgovinah mineralnih voda. Ravnateljstvo»razpo-šiljalnicc Franc Jožefovih zdravilnih vrelccv v Budimpešti.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU!
Udeležencem katoliškega shoda in
vsem, ki jim je pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o
katoliškem shodu«. Poročilo bo za vsakega, ki se bavi s socialnim vpra- i sanj cm današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške sliko in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omisliti to poročilo, naj naznani i o takoj ali najpozneje do 10. septembra Katoliški Bukvami. —-Udeleženci, ki sc pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zclc nizko subskripcijsko ceno.
IDRIJSKE NOVICE, i Poziv idrijskemu občinstvu I Le*
to.šnjo počitnice se vrše z geslom: dijaštvo sebi! »Osrednji vsedijaški podporni odbor« v Ljubljani si jc nadel nalogo prirejati po celem Slovenskem prireditve, kojih čisti dobiček jc namenjen za dijaška podporna društva na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Beda našega slovenskega dijaštva je postala žc neznosna, cla, skoraj že pogubonos-na, cla ne bi bilo v vseučiliških mestih dijaških podpornih društev, ki izpolnjujejo lepo in hvalevredno nalogo, pomagali slovenski akademični mladini na poti k njenemu cilju. Število dijaštva vedno bolj narašča, toda ne množe se istočasno tudi dohodki podpornih društev. Zato je pričelo celokupno slovensko dijaštvo odločno akcijo za svoja podporna društva in povsod je našlo to delo odobravanje, posnemanje in uspeli. Upamo zatrdno, cla tudi Idrija nc zaostane pri zbiranju prostovoljnega, pa tako potrebnega davka. Dne 6. in 7. septembra se bodo nabirali v našem mestu prispevki za omenjena društva. Apeliramo na slavno idrijsko občinstvo, da *tudi topot j pokaže svojo požrtvovalno naklonjenost do revnega slovenskoga dijaštva.
TRŽIŠKE NOVICE, t Dobrodelno predstavo priredi ženski odsek društva sv. Jožefa jutri v nedeljo, 31. t. m. ob pol osmih zvečer v spodnji društveni dvorani. Igrala se bode ljudska igra s petjem »Mala pevka«. Ker je čisti dobiček namenjen tu-kajšni Vincencijevi družbi, jc z ozirom na dobrodelni namen te predstave pričakovati obilne udeležbo.
Darovi za katoliški shod.
Neimenovan, Ljubljana, 100 K: dr. Val. Krisper, Ljubljana, 20 K; neimenovan. Ljubljana, 5 K; Y. Wimmcr 2 K; dr, Avg. Lcvičnik, Ljubljana, 5 K; ccmcn-tna tovarna Dovje 50 K; kaplan Močnik 6 K; slovenski frančiškani iz Amerike 5 dolarjev; neimenovan uradnik iz Črnomlja 2 I\; Janez Ilornbock, Pli-berk, 2 K; Franc Rež, Dervošavas, 4 K; Franc Renko, Ilirska Bistrica, 2 K; neimenovan, Ljubljana, 500 K; Anton Jcbačin, umetni slikar, Ljubljana. 5 K; I. Šelih. župnik, Sv. Kungota, 5 K; Valentin Jereb, župni upravitelj. Sv. Martin v Istri, 3 Iv; prof. 1. Osana, Ljubljana, 5 K; Helena Črne, Krško, 50 vin.; dr. F. K. Lukman, prof. bogoslovja, Maribor, 15 K; dr. Martin Ma-tok. kanonik, Maribor, 15 K; Karel Lachaincr, Ljubljana, 2 K; Jos. Novak, Št. Vid nad Ljubljano, 5 K; dr. Janko Benodik, Bled, 5 K; I. Sbrizaj, Ljubljana, 5 K; Fran Klemene, Medvode, 3 K; Uršula Wcssner, Ljubljana, 5 K; Josip Pristov, župnik, Ilorjulj, 5 K; .1. Schiff-rcr 2 K; Ivan Lazar 1 K; 1. Schubcrt I K; neimenovan 2 Iv; I. Maver, šolski nadzornik, Ljubljana, 5 K; Don Anle Glumae, Split, 5 K; Karolina, Trco, Ljubljana, 10 K; gdč. I. Mikota 2 K; Janez Wiesor, prost, Podkrnos, 20 K; dr. Koren, kanonik, Ljubljana, 45 I\; neimenovan, Ljubljana, 100 K; Fr. I Hrti. Slivnica pri Mariboru, 2 K 6 vin.; dr. Jos. Dennastia, Ljubljana, 10 K
XXX Vsi, ki slo občudovali velikanske priredbe katoliškega shoda, spomnite se z darovi velikih stroškov. Darove sprejema blagajnik profesor Anton Sušnik v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
-f Na kanonično vlzitacijo in blr-m o vanje so jc danes odpeljal prcvzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura J e-glič. Povrne sc šele prve dni oktobra. Na vrsti so dekanije: Trebnje, Žužemberk. Kočevje.
lj Dnevi katoliškega shoda so bili za Ljubljančane tudi dnevi, v katerih so lahko premišljevali o liberalnih generalih in njihovi vrednosti. »Dan« jc napravil sodbo in zapisal v ponedeljek, da so liberalni generali »za nič«. Ta vtisek je bil pravzaprav splošen, bil je naravna posledica znane izjave naprednega vodstva, ki je komandiralo »preziranje« katoliškega shoda, pa je s to izjavo tako temeljilo pogorelo. Vsi liberalni generali so prišli na razna okna sprevod katoliškega shoda »prezirat«. Dr. Tavčar je sprevod »preziral« iz kavarne »Evropa«, druge liberalne veličine iz hotela pri Maliču. Občinstvo jc to videlo in napravilo svojo sodbo
0	izjavah naprednega vodstva. Liberalni voditelji so s parolo »preziranja« pogoreli. Kakor po navadi, jc tudi topot liberalni žurnalist svoje voditelje najbolj blamiral. »Narod« in »Dan« sta »prezirala« katoliški shod na ta način, da sta bila vsak dan polna člankov in notic o katoliškem shodu. Nič nc de, da so bile te notice produkt najnizkot-nejšega mišljenja — katoliški shod jc bil tako velikansk, da se liberalni žurnalisti kljub paroli vodstva niso mogli proč obrniti in so svoje napravili. Ljubljančani, ki so na svoje oči videli manifestacije katoliškega shocla, bodo te produkte liberalnega »preziranja« lahko po pravici cenili in prišli do zaključka, da spadajo v resnejšo družbo.
lj »Kdor izobesi zastavo, ta ni naš«,
.fe klical liberalni učiteljski »Dan« ob katoliškem shodu. In zastave so prihajale na dan! Hišne posestnike, ki ne mislijo z možgani »Danovimi«, »Dano-vih« groženj ni bilo nič strah. Vsi tisti, ki so izobesili zastave, po slovesnem izobčenju na »Danovem« papirju, nc morejo biti več v stranki »Danovih« surovosti. Tega »izobčenja« jim ni treba biti žal. Nas odkritosrčno veseli, ako bo to izobčenje temeljito in trajno. Za dostojne ljudi ne more biti čast, če bi jih »Dan« prišteval med svoje in da pametnih ljudi v liberalni stranki nc morejo trpel k so dokaz »Da nove« besede na čelu te notice. Mi smo torej po »Danovi« izjavi svoje vrste v Ljubljani zelo pomnožili.
lj Članice in člani Marijinih družb in drugo občinstvo naj si v izložbenih oknih Katoliške Bukvarne, prodajalne Kat. tisk. društva v Kopitarjevi ulici ali pa pri g. Šoukalu ogleda krasne umetniške velike podobe Brezmadežne s posvetilnim besedilom. V vsakem našem d o m u naj bi visele te podobe kot trajen s p o m i m n a zgodovinski h r v a š k o-s love n-s k i katoliški shod v L j u b -
1	j a n i ! Cena podobi 1 K.
lj Iz pljuvalnika ljubljanskih libe-r al ni.h listov. Liberalne liste jc žc dolgo časa nekaj tiščalo. Čakali so samo prilike in ugodne priložnosti, da. zmečejo iz sebe vse blato in gnoj. ki sc jim je nabiral v njihovih ustih. Katoliški shod jim je seveda prišel prav kakor nalašč. Liberalec namreč nima miru. čc s svojo umazano slino ne umaže poleg sebe še kakega poštenega človeka. »Slovenski Narod« in »Dan« si že cel teden izmišljujeta umazane in gnjusne anekdote in prizore in jih podtikala udeležencem katoliškega shoda. »Slovenski Narod« zmerja: ljubljanske gosti s »Čuki in pijanimi kristjani«. Iz »Orlov« norce brije. češ da so »jedli med sprevodom fižol in krompir«, pravi, da jc bilo že. v »nedeljo vse pijano«, da so gotovi mlolc-ženci prinesli s seboj »23 nabojev za. samokrese na boj in streljanje«. Pravi, da so se najeli od strani aranžerjev shoda »pijani šnopsarji«, ki so upi!i »Zivio«. Najbolj nesramno in naravnost gnjusno pa je, da je neki sprijeni lopov obesil iz tolerančke hiše neko zastavo v znak norčevanja in lopovščine. To se zdi »Slov. Narodu« silno imenitno in piše tako nesramno, češ da so sc »vlekli udeleženci pri belem dnevu v znano ulico, »kjer je bil vse dni velikansk naval in da gospodične niso delale še nikdar tako velikanskih kupčij, da so eden drugega čakali«. To pisanje je tako ne-sranvio, tako podlo in tako satansko, da ga bodo slovenski liberalci zelo drago plačali. Tudi največji lopov bi nc vnogrd umazanejše ju nesramne j še žaliti katoliškega shoda in gostov, ki so prišli v Ljubljano z lepim idealnim namenom na posvetovanje o sreči in bla-gru našega naroda. To svinjarijo liberalne inteligence -i bomo zapomnili za vselej.
lj Sokolska demonstracija. Ker se
liberalni listi tako babajo, kako sijaj-
no je Ljubljaina v nedeljo manifestirala za Sokola, tedaj naj o tem beležimo resnično poročilo o č i v i d c a. Povodom pogreba Babiča so Sokoli zbobnali nekaj Sokolov na konjih ter se postavili pred magistrat. Tam so počakali par minut in sami sebi klicali »Zivio«, nato so šele nekateri Sokole pozdravljali. Tucli so imeli Sokoli najete fantinc, ki so vpili kolikor so mogli. Ljudstvo je pa bilo precej apatično, tudi je bilo takrat okoli treh popoldne zelo malo ljudi na cesti, ker so bili vsi po cerkvah. Policaji so prihiteli in nato so Sokoli odšli. Vsa stvar je trajala le par minut in je bila zelo klaverna. Ker sc »Dan« baba, da so Sokole pozdravljali tudi bosanski frančiškani, četudi so vedeli, da so Sokoli, tedaj nas veseli, da so frančiškani bolj olikani. kot ljubljanski liberalci, zatorej predlagamo, naj se gredo liberalci učit olike k bosanskim frančiškanom.
lj Blamirani zagrizenCc. Ob priliki katoliškega shoda je prišel v neko tukajšnjo brivnico »Orel«. Brivec mu je vljudno postregel. To pa menda ni bilo všeč nekemu liberalčku, ki jc tucli sedel v brivnici. Liberalček ni vedel, kako bi nahrulii »Orla«. Naposled je liberalec pričel svojega psa klicati za »čuka«. »Orel« ni nič reagiral, liberalec jc pa dolgo psa klical za »čuka«. Ko je »Orel« brivcu plačal in se pripravil na odhod, je stopil k sitnemu liberalen ter mu dejal: »Da ste neumni, se mi .je zdelo, da ste pa tako neumni, da psa ne razločite od čuka, pa nisem vedel.« Vsi, kj so bili v brivnici. so se blamirancmu liberalnemu zagrizcncu smejali.
- lj Dober svet. Slomškar nam piše: Kadar si bo Jaka Dimnik zopet ogledoval v kakem sprevodu vrste Slomš-karjev, mu svetujemo, da natakne na nos največja očala, da bo vse videl. Še bolje pa bo. ako ga kdo postavi na stol, ker je mož tudi po postavi majhen. Sicer mu pa radi priznamo, da je velik in visok pedagog. Dočim drugi šolniki ponižno čepimo pod streho, štrli dimnik visoko iznad strehe.
lj Tvrdka Kassowitz & Drug., Dunaj, napravila bode na nedeljo, dne. 31. avgusta, in na ponedeljek, dne 1. septembra t. 1.. pri Fr. S t u p i c a v Ljubljani, trgovini z železnino in po-, Ijedelskimi stroji. Marija/Terezije cesta št. 1 (na dvorišču) za vsakega popolnoma neobvezno in brezplačno predavanje o avlogeničnem varjenju s pomočjo aoetilen-ogljekisika. ter pri tej priliki demonstrirala neki novi patentovani prevozne acetilen-aparat za varjenje in prežigalce za materijal do 25 mm debelosti. Dalje bode imenovana tvrdka razkazovala tudi neki novi rezalni prežigalce, s katerim se zamorejo kovine do 100 mm gladko in hitro prerezati. Ker so te priprave nekaj posebnega in popolnoma nove ter dosedaj le malo poznane, sc interesentje vabijo, da se udeležijo predavanja: zlasti se vabijo ključavničarji. kovači, industriakia podjetja, mojstri itd. Na željo jc tvrdka tudi pripravljena podati pouk o teh pripravah v lastnih obratih interesentov.
lj Denarnica z večjo vsoto sc je našla v veliki dvorani »Uniona« pri nedeljskem družabnem večeru. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri g. prof. A. Sušniku, Gregorčičeva ulica št. 11.
lj Nogometna tekma Ilirija rezerva proti kombiniranemu moštvu Kranj-Radovljica bode jutri ob 3. uri popoldne na tivolskem travniku za dirkališčem, na kar še enkrat vse ljubitelje športa opozarjamo.
lj Ljubljanski mesarji, ki prodaja-jajo meso po prodajalnah- vljudno naznanjajo slav. občinstvu mesta Ljubljano, Oa bodo goveje meso znižali s 1. septembrom 1913 sledeče: I. vrste do zdaj 2 K. zdaj pa 1 K 92 vin., II. vrste do zdaj l K 80 vin, zdaj pa 1 K 72 vin., III. vrste do zdaj 1 K HO vin., zdaj pa 1 K i8 vin.
-— Zopet nesreča z možnarjem. V Gornjem Brgu pri Medvodah sta streljala z možnarjem Jožef Zlebnik in sin posestnika, vojak na dopustu, Jožef Bo zla j. Jožef Ziobnik i/. Golega Brda je bil vinjen in jo zato tako n orodno ravnal zmožnarjem, da je vos naboj šol Bczlaju v levo nogo. Ranjenega Bezlaja so pripeljali v dež. bolnico.
lj V vrelo vodo jo padla danes zjutraj tri lota stara hčerka gostilničarja »pod Lipo« v Mostah, Marija Novak. Opekla se jc nevarno.
ODKRITJA JAPONSKEGA DRŽAVNIKA.
London, 28. avgusta. »Manchester Guardian« priobčil je prevod memoir japonskega državnika Hayašija, ki so svoj čas iačela izhajati v japonskih listih, a jih je japonska vlada ustavila. Hayaši pripoveduje med drugim v svojih spominih, da si je Nemčija nekoč prizadevala, da bi sc sklcnlia japon-
sko-anglcško-nemška zveza. Lord Sa-lisbury je pa ta načrt odločno odklonil in tudi japonska vlada ga je odbila. Kasneje se jc Hajašiju posrečilo skloniti angleško-japonski sporazum brez nemškega vpliva.
Zadnje vesli.
VPRAŠANJE KONKORDATA Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI.
Rim, 30. avgusta. Z ozirom na različno komentarje glede na. prihod ska-drskega nadškofa Sereggija in barskega nadškofa Dobrečiča v Rim, češ, da ima slednji nalogo paralizirati akcijo prvega, so v vatikanskih krogih nagla-šujo, da je Vatikan cel čas balkanske krize sodil korektno politiko, čakajoč, da se položaj razjasni. Popolnoma jasno je, da bo Sv. Stolica za vse katolike na Balkanu zahtevala popolno versko svobodo. Zato mora Vatikan čuti mnenje vseli morodajnih faktorjev s katoliške stvari, prodno si ustvari sodbo o celi stvari. Vatikan se bo dal voditi izključno od interesov katolicizma, ne oziraje so na politiko. Ves kompleks teli vprašanj se v kratkem reši.
»REICHSPOST« GLEDE NEIZPRAZ-NJENJA ALBANIJE.
Dunaj, 30. avgusta. »Reichspost« objavlja senzacionalen članek pod naslovom »Čudni pojavi v Srbiji«, v katerem trdi, da so srbski poveljniki branijo zapustiti severno Albanijo z motivacijo, da so velesile v odrinskem vprašanju same pogazilo londonski mir, vsled česar tudi Srbija ni več vezana na njegove sklepe. »Reichspost« meni, da tiči v tem nova nevarnost. Poučeni krogi pa sodijo, da Srbija scvernoalbanske obmejne kraje na vsak način zapusti, ker nc želi nobenega konflikta.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Sofija, 30. avgusta. Tu se javnost polagoma pripravlja na izgubo Odrina. Turčija zahteva mejo Enos—Svilen (Mustafa paša) in preti, da bo Bulgariji mir diktirala v Plovdivu, ako se nc uda. V turškem kabinetu vladajo baje nesoglasja.
DOIRAN SRBSKI.
Solun, :i0. avgusta. Grške oblasti so izročilo Doiran srbskim vojaškim in civilnim oblastem.
BULGARSKI POGOJI TURČIJI.
Sofija, 30. avgusta. »Večerna Pošta«, ki je v zvezi z nekaterimi člani vlade, meni. da bi se Bulgarija mogla pogajati s Turčijo glede Odrina le, ako Turčija sklone z Bulgarijo ofenzivno in defenzivno zvezo proti Srbiji in Grčiji.
BORZA.
Dunaj, 30. avgusta. Borza jo danes trdno poslovala.
NEMCI.
Dunaj, :50. avgusta. Načelnik nemško - nacionalne zvezo Gross jc danes konferiral z grofom Sturgkhom in mu izročil sklep zveze.
ARETACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 30. avgusta. Policija .jo aretirala tukaj absolventa čikaške univerzo Ralpha. Cumminsa, ki je prod nekaj časom došel v Zagreb, da sc nauči hrvatskega jezika. Cumminsa so pa kmalu izpustili, ker so jo pokazalo, da so mu no more ničesar očitati. Pač pa jo. policija obdržala v zaporu nekega Petra Alinoviča, kj jc imel baje namen oditi v Sarajevo, da izvrši atentat proti prestolonasledniku. Za branitelja atentatorja Dojčiča je določen dr. Španič.
KRALIKOV SIN PONESREČIL.
Graden, 30. avgusta. Sin znanega katoliškega pesnika Richarda Kralika, akademik Otto, so je na »Bischofs-mutzo« ponesrečil in obležal mrtev.
UMOR AVSTRIJSKEGA FUNKCIONARJA.
Frankobrod na Odri, 110. avgusta. Dognalo so jo, da so tajnika no\vyoT-škega avstrijskega generalnega konzulata (glej na drugem mestu) umorili trije individni. ki so truplo najbrže stlačili v zaboj in jc vrgli v vodo.
EKSPLOZIJA.
Curih, HO. avgusta. V tukajšnji predilnici so jo zgodila eksplozija. Tovarna jo porušena, človeške žrtve ni nobene, ker so so vsi delavci nahajati pri zajtrku zunTT poslopja.
Rožne slvori.
Nova profesura slovanske filologi-
je. Na vseučilišču v Lcydnu je bila ravnokar ustanovljena redna profesura za balto-slovanske jezike. To jo prva stolica slovanskega jezikoslovst va na Ilolandskem. Dozdaj sta predavala o njem zasebni docent J. 11. Kern in ob
priložnosti germanist Uhlenbcck. Nova profesura je bila podeljena dosedanjemu vicebibliotekarju kralj, knjižnice v Hagu, dr. Nikolaju van VVijku. Van Wijk, učenec Uhlenbecka, jo študiral jezikoslovstvo na amsterdamskem vseučilišču, kjer je promoviral leta 1912. s spisom »Nominalni genitev singula-ris v indogermanščini in njegovo razmerje k nominativu«. Nato je študiral pri Leskionu in Brugmannu pri Lipskem, pozfaeje v Moskvi in Krakovu. V. svojih dosedanjih delih se je pečal večjidcl z nizozemščino. Slavislikc se tiče poleg priložnostnih jezikoslovnih študij njegovo slovstveno delo o ruskem narodnem eposu. o Turgenjevu, Gogolu in ruskem narodnem značaju.
Kako se dela v Šleziji. Češka občina Zimrovica pri Opavi ,ie prosila, da bi sc njih cnorazrednica, v katero hodi 120 otrok, razširila v dvorazrednico. Deželni šolski svet šlozijski je pa proš-šnjo odbil z motivacijo, da bo letošnjo jesen ustanovljena v Zimrovici zase b n a nemška šola, kamor sc vpišejo otroci iz prenapolnjene češke šole.
V znamenju nemške »kulture«. V Bedrihovu na češko-moravski meji blizu Iglavc je ustanovila pošumavska Narodna jednota šolo', ki ima biti tu jesen otvorjena. Ko so Nemci videli, da nc morejo otvoritve preprečiti, so se znesli nad šolskim poslopjem. Dne 24. t. m. so podrli plot ob vrtu. pa pobili šipe. — Nemci se kaj radi ponašajo s svojo kulturo, a njih dejanja pričajo o vsem prej kakor o kulturi.
Louis Leger je vrnil rumunski red. Profesor slovanskih literatur na Col-lege de France in znan prijatelj češkega. naroda, Louis Leger, jo vrnil rumunski red, s katerim jc bil odlikovan pred več leti, češ, da no more nositi redu z ozirom na obnašanje Rumunske v drugi balkanski vojski.
Nadškof grof Szepticki zbolel v Rimu. Iz Rima poročajo z dne 25. t. m., da je tam zbolel ukrajinski mctropolit grof Szepticki. Stanje visokega cerkvenega dostojanstvenika je nevarno.
Novi polet iz Pariza v Peterburg. Z letališča pri Bcrolinu se poroča, da je francoski zrakoplovec Letort, odlctcvši iz Pariza v soboto zjutraj, pristal na berolinskem letališču ob 2. uri 21 minut. a ob 3. uri 31 minu je odlctcl dalje v Peterburg.
Ne dražite čebel. Kakor sc poroča listom, so v Iiočnu na pruskem Poljskem trije otroci dražili čebele, na kar so jih te tako opikale, da so vsi trije umrli. Otroci so bili sami vzrok prezgodnjo smrti, ker so čebele dražili.
Milijon vinarjev je zbral olomuškl tovarnar Feliks Zvveig za prehrano revnih židovskih dijakov. Ustanovi so poseben fond. Nabiral je vinarje tri in pol leta.
Svojo ženo na ulici zaklal jc delavec Sclivveizer v Stuttgartu iz maščevanja, ker po ločitvi ni hotela več z njim skupaj stanovati.
Ciganski roparji. V zagrebški okolici sta cigana Gjuro in Milka Nikolič napadla služkinjo Ivko Lukiša in jo prisilila, da jima je izročila ves denar v znesku 120 lv in srebrno uro. Ciganska roparja sta že pod ključem.
— Prepovedan časnik. V Pittsbur-gu izhajajoči periodični časopis »Hrvatski Glasnik« (»Croatian Herald«) je na temelju § 26. tisk. zak. prepovedan v vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih :in deželah.
131etna zločinca. V Krakovu jo policija zaprla dva Dietna fanta: Gusta-va Frye in Stanislava Banda, katerima so doslej dokazali že 13 drznih vlomov. Pri njima so našli veliko pokradenih dragocenosti v skupni vrednosti 20.000 kron. Mlada zločinca sta najraje obiskovala častniška stanovanja; naj-prve sta pozvonila, kakor da bi beračila, ko so pa nihče ni oglasil, sta pa s ponarejenimi ključi odprla vrata in oplenila stanovanje. Plen sta prodajala starinarjem, izkupiček pa zapravila v tolci •ančnili hišah. Policija je zaprla tudi dve lo malo starejši dekleti, ki sta vlomilcema pomagali.
O izpopolnitvi bolniške strežbe v vojni so posvetujejo te dni v Centu na posebnem mednarodnem shodu. V prvi seji so različni zdravniki poročali o svojih izkušnjah v zadnjih vojnah na Balkanu. Conrad iz Antwerpna, ki jo bil vodja belgijskega oddelka »Rdečega križa« v Sofiji, je poudarjal nujno potrebo, da se vojaška sanitetna služba izpopolni ali celo nadomesti z »Rdečim križem«, kar bi bilo zlasti potrebno za armade majhnih držav. Govornik je omenil položaj pred Čataldžo, ko so neki večer enemu samemu vojaškemu zdravniku pripeljali 5000 ranjencev; enako brezupen je bil položaj pri Lo-zengradu, odkoder so ranjence s prvo zasilno obvezo prevažali na navadnih kmečkih vozeh in je taka vožnja trajala po osem dni, prodno so ranjenci dospeli v bolnišnice. Conrad je pripo-
ročal, naj bi vojaška saniteta opravljala službo lc na fronti, v ozadju pa naj bi vso skrb za ranjence prevzel »Rdeči križ«. Ta predlog jc zagovarjal tudi Lefort iz Lilla, ki jc bil istotako na Balkanu in je povedal, da je šla Črna gora z enim samim vojaškim zdravnikom v vojna
Izpred sodlSCa.
DEFRAVDANT SAJOVIC PRED POROTNIKI.
Na zatožni klopi sedi Ivan S a j o v i c, 221etni zasebni uradnik, pristojen v Šenčur, zaradi hudodelstva poneverbe.
Kakor znano, se jc ustanovil koncem leta 1912. v Ljubljani odbor, katerega naloga je bila, izvršiti vsa pripravljalna dela za romanje v Rim, ki se jc vršilo od 7. do 18. aprila. Tega romanja se je udeležilo 644 oseb. Glavni del poslov tega pripravljalnega odbora je prevzel župnik in konzistorial-ni svetnik gosp. Janez Kalan. Ker pa zaradi drugih preobilnih poslov ni mogel tega dela sam zmagovati, si je vzel v to svrho kot pisarniško moč obdolženca Ivana Sajovica, ki je bil žc itak pri njem v službi.
Poleg drugega dela je obdolženec sprejemal in vpisoval oglase udcležni-kov romanja, vpisaval poštne pošilja-tve, imel je pa tudi pravico sprejemati vplačila od tistih romarjev, ki so osebno nosili denar v pisarno.
Za vožnjo I. razreda jc bilo določeno 250 K, za II. razred 200 K in za III. razred 130 K. Ta od romarjev sprejeti denar je moral Sajovic sproti izročevati župniku Kalanu, katerega je potem ta oddal v romarski fond.
Obdolženec pa prizna, da je ves denar, katerega jc v času odsotnosti priče župnika Ivalana, to je od Velike sobote zjutraj do Velikega ponedeljka zvečer osebno sprejel, poneveril. Kakor sc je izkazalo po zaslišanju vseh romarjev, v kolikor jih je bilo možno izslediti in zaslišati, so vplačali ti zase, deloma pa tudi za druge romarje vsega skupaj znesek 2500 Iv v roke Ivana Sajovica. Kakor zatrjujejo priče, ni v tem oziru nc glede visokosti vplačanih zneskov, ne glede dneva mogoča kaka pomota.
V noči od 24. na 25. maja t. 1. je pa Sajovic izginil in z njim najmanj 2500 kron. Podal sc jc preko Italije v Švico, kjer je nekaj časa pod imeom dr. Miroslav Božič živel v Curihu. Ko so mu pa postala tla prevroča, se je vkrcal v Ameriko. Tam je pa bil na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča pri prihodu v New-York prijet in končno izročen v tusodne zapore. Sajovic je prvotno trdil, da jc res navedena dva dneva sprejeti denar poneveril, da ga pa ni bilo več kakor 1820 K. Konečno se je vendar toliko udal, da ne ve, koliko je bilo poneverjenega denarja, gotovo pa 2500 K.
Priča g. Kalan sicer trdi, da je približno zmanjkalo 6000 K, a za to ne more navesti nikakih konkretnih dokazov. Ni pa izključeno, da je več drugih udeležencev romanja ta dva dneva obdolžencu svoje prispevke plačalo, a se jih ni moglo zaradi neznanih bivališč, vsled smrti in izselitve v Ameriko zaslišati. Priča g. Kalan meni, da je mogoče že preje, to je pred Velikonočno soboto, kaj od romarskega denarja prisvojil. To pa obdolženec odločno taji, potom drugih dokazov sc pa to ni dalo dognati.
Iv razpravi jc bilo povabljenih deset prič.
Obdolženec, katerega zagovarja ir. Vodušek, prizna, da jc od denarja, ki so mu ga romarji na Veliko soboto in Velikonočni ponedeljek osebno izročili, poneveril samo 1820 K, ne pa kakor trdi obtožnica 2500 K.
Priča župnik Kalan pravi, da jc obtožencu zaupal. Zaslišijo sc nato priče, katere so na Velikonočno soboto plačale Sajovicu osebno: Marija Crn-kovič 130 K, Marija Kalan zase in za Marijo Alič 320 K, Jožefa Stanovnik za štiri osebe. 730 K, Ana Pešc 130 K, Ivana Kos 130 K. Na Velikonočni ponedeljek od 10. do 11. ure pa so mu plačali Uršula Zontar 130 K, p. Matej Vidmar 400 K in Marija Zidan 130 K. Edino Marija Kalan ni prav gotova, ali jc tudi zase plačala ravno na Veliko soboto. Nobena izmed prič nc more odločno povedati, ali je bil ravno Sajovic tisti, kateremu so denar izročile, toda imajo potrdila, podpisana od Sajovica.
Dež. praktikant Franc Pravhar jc bil na Velikonočni torek popoldne s Sajovicem na sprehodu in zvečer v kavarni; velikih svot denarja ni zapazil pri njem; pri ločitvi se mu je zdel nekako čuden. Sajovic sam je zahteval, cla se zasliši ta priča, da potrdi, da se je vedel Sajovic tisti večer nekako nenormalno. — Priča Pravhar potrjuje.
da je bil Sajovic ta večer malo čuden.
Preberejo se še razna policijska poročila.
Državni pravdnik dr. Kaiser skrči obtožbo na znesek 2110 K, ker je priča Smrtnik plačal že na cvetno soboto.
Porotnikom se stavi samo eno vprašanje, ali je Sajovic poneveril in si prisvojil gori naštete zneske v skupni svoti 2110 kron.
Državni pravdnik poudarja, cla je slučaj čisto jasen. Denar je bil tuj. Obtožcnec tudi priznava.
Zagovornik dr. Vodušek zanika, da bi bil slučaj tako jasen. Navadno poneverjalci poberejo večje svote iz namena, da bi dobro in razkošno živeli, Sajovic pa jc stal tik pred poroko, živel dokazano trezno; kaj ga je Velikonočni torek tako nenadoma prijelo, da je izginil? Pametnega razloga za ta nenadni beg ni mogoče najti. Na dnu cele stvari leži: otročarija. Sajovic je hotel malo po svetu pogledati, zločinskega naklepa pa ni bilo.
Po polurnem posvetovanju se razglasi pravorek porotnikov. Na stavljeno vprašanje so odgovorili z 8 »cla« in 4 »ne« glasovi; pri »da« glasovih z izjemo, da od Marije Kalan ni prejel 330 kron, ampak samo 130 K, tedaj samo 1910 K. Sodni clvor je obsodil Sajovica na 10 mesecev ječe, v katero se všteje 45 dni preiskovalnega zapora, ker je moral čakati na poroto, po višini sedanje svote pa bi moral priti pred navaden senat. Sajovic mora romarskemu odboru povrniti svoto 1910 K. Obsojeni Sajovic je nastopil takoj kazen.
Balkonsko Alzacilo-LoloMls.
Prof. A. Bezenšek.
Sofija, 24. avgusta.
Trajnega miru na Balkanu še vedno ne bode, ker jc ta pogodba, ki sc je v Bukareštu pod imenom »dogovor za mir« podpisala, nepravična eni stranki — Bulgarom; a vzajemni ocl-nošaji ostalih strank — Grkov, Srbov in Črnogorcev — tudi niso urejeni tako, da bi ne moglo priti kmalu do razprtij. In res, komaj je usahnilo črnilo na bukareškem zapisniku, žc se prepirajo Srbi in Grki medseboj glede meje v južni Makedoniji, in Srbi nočejo privoliti Črnogorcem vsega, kar bi bilo po njihovem mnenju potrebno za gmotno razvitje Črne gore v bodočnosti. Med Črnogorci in Srbi pride vsled tega bržkone do arbitraže — razsodil bo menda ruski car. A med Grki in Srbi ni celo izključena vojna, posebno če se vprašanje glede dostopa k Egejskemu (ali kakor se imenuje med Balkanci — Belemu) morju ne reši ugodno za Srbe.
Kaj pa naj rečemo o Bulgariji? Sreča njej pač ni bila ugodna v poslednji, sicer celo nepotrebni vojni proti bivšim zaveznikom. Ona se naj tolaži z besedami starega clubrovniškcga pesnika Gunduliča:
Kolo od sreče u okolo Vrtit če sc neprestano: Tko bio gore, eto i dole, 1 tko dole — gore ustanc.
In ustala bode Bulgarija iz lastnih moči! Narod je delaven, varčen, skromen in zmeren. S temi svojimi lastnostmi, kakor tudi v moralnem obziru lahko prekosi druge narode na Balkanu. Zato je imel prav najbolj ugledni bulgarski časopis »Mir«, kateri je po neugodnem sklepu miru za. Bulgarijo tolažil široki krog svojih čitate-Ijev s tem, da se naj nikar ne boje težkih posledic tega dejstva, kajti Bulgarija bode z resno voljo, s trudom in poštenostjo ter s svojimi moralnimi vrlinami po preteku let spet dosegla časten prostor — ako ne prvenstvo — mecl balkanskimi narodi.
V istini, bukareški mir je povzročil na Balkanu tragičen položaj za vse države, ki so ga podpisale. Tragika se je pokazala precej pri stiliziranju prvega članka v dogovoru. Predlagalo se je s strani rumunskih delegatov, naj se vpiše tam med drugim to, cla se sklene mir v harmoniji med udeleženimi državami. Proti izrazu »harmonija« so precej povzdignili svoj glas bulgarski delegati; zahtevali so, da bi takšna v diplomatičen akt vrinjena beseda ne odgovarjala resničnemu položaju. Konferenca jo je potem izpustila, a polnomočniki balkanskih držav so na ta način sami priznali, da pogoji miru ne prineso Balkancem »harmonije« in srečne, mirne bodočnosti, ampak hitreje protivno od tega — neslogo, nesrečo in nemir.
Ruska in avstrijska diplomacija ste hoteli popraviti to pokvarjeno delo, a doseclaj se jima ni posrečilo. In tako ta diplomatični dokument še dandanes grozi onim, ki so ga sestavili, z nesrečnimi oosledicami. On ie ustvaril na
Balkanu novo Alzacijo in Lotaringijo
—	morebiti proti namenu udeležencev. Torej morajo sedaj sami avtorji buka-reškega dogovora pričakovati, da o harmoniji med balkanskimi državami v bodočnosti nc more biti niti govora. Bilo je res mogoče ustanoviti na Balkanu pogoje za dobre sosedske razmere med bivšimi zavezniki, kateri bi se bili mogli že spametovati in v bodočnosti mirno razvijati. A tako se bodo pripravljali le za borbo, ostrili bodo orožje, ker drug drugemu ne zaupajo.
Balkanska Alzacija-Lotaringija bo predvsem povzročila, cla sc Bulgarija oborožuje od leta do leta v vedno večjem razmerju in da bodo zavladali v njej isti odnošaji, kakor so opazovati na Francoskem od leta 1871. do danes. Takšen oborožen mir še velike države težko prenašajo, kaj bode pa z malimi?
—	Ali bode imela Evropa kaj koristi od tega, ako si Balkanci stoje nasproti oboroženi od glave do peta? Ako uporabijo sredstva za vojne namene, a ne preostane kaj za produktivne svrhe itd. Kakšen izgled imajo potem indu-strialne države z ozirom na izvoz svojih proizvodov na Balkan?
Ako so srbski in grški državniki hoteli posnemati Bismarka, morali so si ga vzeti za primer ne iz leta 1871., ampak iz leta 1866. V poslednjem slučaju bi bili napravili Bulgarijo vsaj toliko zadovoljno s svojo usodo, kakor je bila Avstrija leta 1866. Saj posebno težavno ni bilo v Bukareštu doseči sporazum glede Kavale, Štipa, Kočan, Radovišta i. dr.
Potem bi bilo vsaj nekoliko desetletij mir na Balkanu. A tako se že zdaj začenja resno preudarjati, kaj bo z Makedonijo in z bulgarskim elementom. ki jo naseljuje.
Pravzaprav je Makedonija danes
—	kakor pripovedujejo učitelji, ki so zbežali po poslednji vojni od tam — cela puščava. Mesta in vasi so požgane ali opustošene, polja gola in prazna, gozdovi in vrti uničeni; prebivalci so ostali samo redki, ker je večina ubitih, ali pa so zbežali v Bulgarijo.
Kaj bi se naj s to tužno deželo storilo? — O tem premišljujejo sedaj ne samo Srbi in Grki, katerim po dogovoru večim delom pripada, nego tudi Bulgari, kateri so jo smatrali doslej za svojo »obljubljeno deželo«. Poslednji so danes razdeljeni glede Makedonije in njene bodočnosti na dve stranki: ena misli, da se presele še ostali Bulgari iz Makedonije v nove pokrajine, katere so pripadle Bulgariji in ki so istotako poluprazne; druga stranka pa misli, naj sc nasele tam spet vsi begunci in sploh vsi Makedonci, živeči dosedaj v Bulgariji, tako da popolnjjo vrzeli, nastale vsled vojne in da sestavijo tam močno bulgarsko »gručo«, katera se bo mogla uspešno protiviti srbskemu in grškemu vplivu. Katero mnenje bo zmagalo, še sedaj ni mogoče presoditi.
Grki pa so tudi v skrbeh zaradi svojih rojakov, kateri ostanejo v pokrajinah, ki pripadejo sedaj Bulgariji. Svetujejo torej svojim, naj se izselijo v Makedonijo in sploh v grške pokrajine, ali pa vsaj na Turško, samo da ne ostanejo pod Bulgari. Ta grški nasvet se da lahko izvesti, ker so grške armade uničile ali izgnale skoraj vse bulgarsko prebivalstvo iz Makedonije; tam bi bilo torej zanaprej prostora za grške preselnike.
Ako res Grki odidejo iz bulgarskih pokrajin, bi na njihovo mesto lahko
prišli makedonski preselniki, če bode sprejeto ono prvo mnenje glede kolonizacije novih pokrajin. Sicer se pa tudi z drugimi slovanskimi kolonijami kar ostane praznega popolniti, posebno če se vzame v poštev, da so oni kraji, kjer prebivajo Grki, skoraj najlepši, najrodovitnejši ali pa za trgovino jako pripravni.
Srbi se bodo tudi radi selili v ond lepe in rodovitne kraje Makedonije, kateri so prazni ali bi se znali izprazniti.
Nekateri Kucovlahi pa se boda kljub temu, da jim je po bukareškem; dogovoru zajamčena verska in prosvetna svoboda, vendar raje preselili v Rumunijo, morebiti v novo Dobrudžo, ki je še bolj rodovitna kot oni kraji Makedonije, kjer oni sedaj prebivajo«
Da se bodo Turki še zanaprej selili, kakor so se pred vojno in med vojno, o tem ni dvoma.
Na ta način bo postalo na Balkanu celo preseljevanje narodov. A Make-* donija bo ostala pri vsem tem balkanska Alzacija - Lotaringija, razen akd evropska diplomacija pri eventuelni reviziji bukareškega dogovora popravi krivice, katere so se s tistim diplomatskim aktom storile onim, ki so smatrali Makedonijo za »obljubljeno dev želo«.
Vsega sicer nikdo ne more doseči, Česar si želi — ideali so nedosežni, a; vsaj ako se deloma izpolnijo želje, se lahko pomiri s svojo usodo.
Balkanskim narodom je sploli želeti umerjenost in pravičnost. Grof Ignatijev j* pred leti svetoval Bulgarom: potrpežljivost in modrost (pa-tience et prudence). Pri tem pa naj Balkanci ne pozabijo resnice, katero vsebujejo zgoraj omenjeni stihi Grun* duličevi:
Tko bio gore, cto dole, I tko dole — gore ustane.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. avgusta 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-36
Pšenica za april 1914.....11 83
Rž za oktober 1913.....8-63
Oves za oktober 1913 ....	8'11
Koruza za september 1914 . .	8'23
Koruza za april 1914.....8'16
Koruza za maj 1914.....7'42
in modno blago za gos spode m gospe dobe za nobniki najbolje iz prvo vrstne izvozne hiše JS06
felKNA
= Prokop Skorkovsky & sin
foy^P@L€C
Velika izbera. — Vzorci na zahtevo lranko. Na želje damo napraviti moške obleke tukaj.
Ovratnike
7.a prečastlto
duhovščino
priporoča Josipina PodkrajSek
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 21
— Naročila po pošti se izvrfie točno. — S
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem bar-iiiinivvh vanju lasin brade. Dobi "	se v svetli, rujavi in
Od Bergmann & Co., Črni barvi, steklenica po
Tešiu ob Labi K 2'50 v leHarnah- dr°-
__961
gerijah in parf umeri jali.
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek,
rbd 97/25.8«
Po svetu.
Poljska katoliška korespondenčna pisarna. Poljski katoličanje snujejo pri svojem tajništvu v Lvovu katoliško korespondenčno pisarno, ki ima za svoj cilj kazati na deskrutivno delovanje neprijateljskega tiska med katoliškim svetom, ga stopnjo za stopnjo pobijati in zavračati. Pisarna ima podajati informacije časnikom o delavnosti katoličanov in vseh elementih, ki so poljskemu narodnemu duhu nevarni. Zares važen korak, ki ima seznanjati svet z našim clelom, programom in ž našimi idejami, zakaj doslej smo bili stalno in sistematično ignoriram.
Slovaška gimnazija. Kakor poroča »Našinec«, je v Ogrskem Gradišču projektirana slovaška gimnazija. Na češko - slovaških konferencah v Luhačo-vicah je bilo v ta namen nabranih in napisanih 10.000 K.
Tudi posledica balkanske vojske. Praški list »Union« je prinesel dopis iz krogov trgovinskih uslužbencev o nekaterih slučajih, v katerih dajejo lastniki tvrdk prednost ženskemu osobju zato, ker je moško osobje vedno klicano v ojaško službo, vsled česar trgovina trpi.
Avstrijski zrakoplov v Italiji zaplenjen. Avstrijski svobodni zrakoplov »Zeppelin«, na katerega so se vkrcale štiri osebe: prof. Lorenz s soprogo, in-žener Wagner z Dunaja in ces. svetnik Heigl. se je 26. t. m. zjutraj v Ijiomostu dvignil v zrak. Veter je balon zanesel čez furlanske alpc, nakar je balon pristal na polju pri Mortiglianu. Italijanske vojaške oblasti so zaplenile balon, fotografične priprave, zemljevide in drugo, potnike pa zaprle. Zunanji urad je takoj posredoval in so navedene Avstrijce že izpustili.	\
Policijska prireditev v Tropavi. Dne 4. septembra letos se tu slovesno otvori policijska razstava raznih v to stroko spadajočih predmetov: corpora delieti i. dr. Razstavljeno bo zgodovinsko mučilno orodje. Vršila se bodo predavanja s slikami. Dne 5. septembra se priredi tudi razstava policijskih psov. Za časa razstave se v Tropavi vrši deveti državnopolicijski kongres.
Pet delavcev je utonilo v Ledi; delali so most v Leeru in se o prostem času v čolnu vozili po reki, čoln se je prevrnil in vseh pet je utoinilo.
Očeta nstrelil je v občini Brank na Nemškem rudar Godosky, nato pa pobegnil.
Ukradeni brlljanti. Pariški trgovec z dragulji Rappaport je javil bruseljski policiji, da mu je bilo na potu Iz Pariza v Bruselj ukradenih briljan-tov v vrednosti 25.000 frankov.
Roparji ustrelili redarja. V noči na 27. t. m. so neznani roparji hoteli vlomiti v vilo berolinskega župana. Pri tem jih je presenetil policaj Wesel in jih začel preganjati. Roparji so potegnili revolverje in VVesela ustrelili. Zločinci so ušli.
Nemška princezlnja v nevarnosti.
Iz Poznanja se poroča, da so se včeraj tik pred odhodom k slavnostim splašili konji dvorne kočije in z vso silo zadeli v dvorni avtomobil, v katerem jc sedela princezinja Avgusta Viljema. Priskočil ji je na pomoč prestolonaslednik in preprečil nadaljnjo nesrečo.
~~ »ii
* Cerkveni glasbenik. 1913. 7. in 8. številka. — Vsebina lista: Zgovodinski razvoj slovenske cerkvene pesmi (ravnatelj dr. Josip Mantuani). Cerkveno ljudsko petje in petje v šoli (učitelj Fr. Samec). Naše petje pri zadnjem romanju v Rim (dekan Mih. Arko). K pregledu cerkvene glasbe v ljubljanski škofiji. K seznamu organistov in orgel v ljubljanski škofiji. Prenovitev stolnih orgel v Zagrebu (S. P.). Dopisi: Stari trg pri Ložu, Repnje. Razne reči. Darovi. Popravek. Listnica uredništva. Začasen odgovor na »Vprašanje« v šesti številki »Cerkvenega Glasbenika«. — Vsebina glasbene priloge: Litaniae B. Mariae V. lauretanac, zlož. dr. P. Harl-tnann von An der Lan-Hochbrunn.
Haggard, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. K 2-20, vez. K 3-20. Katoliška Bukvama.
Haggard je eden najslavnejših angleških pisateljev in njegova dela so prevedena v vse svetovne jezike. Obe povesti sta zajeti iz zgodovine dobe krščanstva in se odlikujeta po prekrasni vsebini, ki se bo vtisnila bravcu neizbrisno v spomin. Obe povesti sta polni dejanja iz življenja.
Reimmichl, Skrivnost najdenke. K — 60, vez. K —'90. Katol. Bukvama.
Če pričneš čitati to povest, se zatopiš v njeno vsebino in je ne moreš prej odložiti, dokler je nisi prečital do konca.
Dolžan, Iz dnevnika malega po-redneža. Ameriška humoreska. K 1'40, vez. K 2-30.
Kdor hoče ob knjigi preživeti par veselih brezskrbnih ur, naj si kupi to knjigo, ki je polna humorja.
Reimmichl, Črna žena. Zgodovinska povest. Cena K 1'40, vezana K 2. Povest. Katoliška Bukvama.
Povest je zajeta iz najzanimivejše in najviharnejše dobe naše narodne zgodovine, namreč iz časa turških bo-j ev in kmečkih upor o v. Po vest j e vredna, da si jo nabavi vsaka slovenska hiša.
Bouget-Kalan, Razporoka. Roman. Cena K 21—, vez. K 3'— Katoliška Bukvama.
Bourget nam slika v tem krasnem romanu zvezo med domačo srečo in javnim zakonodajstvom, med dušnim mirom zasebnika in kulturnimi boji človeštva. Kdor bo prečital ta roman bo iz njega spoznal bolje kot iz naj-temeljitejših razprav kako neobhodno je potreben cerkven in zakramentalen zakon.
Cbampol, mož Simone. Roman. Cena K P90, vez. K 3-—. Katoliška Bukvama.
Dejanje tega psihološkega romana je markantno in značaji ostro rezani. Kdor bo bral ta roman imel bo celo dejanje tako živo pred očmi, kakor če bi gledal zanimivo dramo uprizorjeno na odru.
Slenkiewicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov, K 2'80, vez. K 3-90. Katoliška Bukvama.
Svetovnoznani pisatelj nas v tem romanu povede širom Afrike in odgrinja pred nami s spretno roko vsa čudesa neznanih dežela. Roman je poln izredno zanimivih zapetljajev in pri-veže čitatelje nase z nepremagljivo silo.
Haggand, Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. K 2-80, vez. K 3-90. Katoliška Bukvama.
ipsim
alkalična kislina --—j
najboljša dijetična in osuežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obistnlh in mehurnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstuo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
Izvirek: Giesshiibl Samerbmim,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Llubllanl sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Peter Lass-nlku In Andrel Sarabonu, Llubliana. n
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biro iti
Hnfonatična past za podgane
Iv 4'—, za miši K 1.4», ujamo brez nadzorstva do 40 komadov v eni noči, ne za^uato lilka-kega duha iu te zopet same nastavijo. Past za ščurku .Eclipse', ujamo na
tisočo ščurkov v eni noči, A K 2*4U. — Povsod najboljši uspehi.	Razpošilja po povzetju
J. Schuller, Dunaj III., Krieglerg. 8 II.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnih piso, m
Radioaktivno termalno kopalliče
Toplice na Kranjskem. 'tAtf8
Postaja dolenjsko železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38« C, ki daje nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. lilektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka upiava. 1)76 GG
Prva slovenska izdelo-valnlca mostnih, živinskih In drugih tehtn e za trgovino In obrt, stavbeno in umetno klJuCavnlCarstvo
IVAN REBEK
CELJE, Poljska ulica 14
priporoča svoja tehtnice. — Ceniki na razpolago brezplačno In franko.	2163
Kemifina iooarna Traisklrctaen pri Dunaju LIEBLEIH 4 CO.
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s :
sfearitom, zak. zav.
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50—100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	1987
na obrazu iu na rokah odstranjuje v petih minutah
neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4 — zadostuje. .Razpošilja na vso strani
Predam posestvo
pri okrajni cesti, 30 minut od postaje Štore pri Celju. K posestvu spada hiša z 2 sobama, kuhinja, tri obokane kleti, gospodarsko poslopje, hlev za svinje, vse novo, dva travnika, dve njivi, sadonosnik, brajde, zelo rodoviten vrt za zelenjavo, blizu 2 orala doraslega gozda. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Juriju Esenko, Prožlnska vas, pošta Štore.	2572
B	a
| Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vinohrady
Puchmajerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, krl-ževa pota, pasljonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila.
se sprejmejo ceno na hrano in stanovanje pri
boljši rodbini na zračnem in mirnem kraju. Vprašati je v Kopališki ulici št. 12.	2483
Izprašani optik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Start trg št. 9 1135 i
Očala In ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov, barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
i7Gt D gospodinjstvu 20
= 50 °|o prihranka =
more doseči vsaka gospodinja, čc rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschcin-ov „Unikum"-inargarin. „Unikum"-marga^in so izdeluje iz najčistejšo goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter so rumeni in peni kot, navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamko Blnim-sehein-ovega »Unikurn«.margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
Telefon štev. 16.	»	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.

Zaloga vseh vrst sukna, 629 platna ter
na debelo in drobno.
manufakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ui.
Nanufokturno trjovina

popolnoma zmožen v sadjerejski in zelenjadni stroki, se išče. Vstop takoj. — Ponudbe na oskrbništvo graščine, Impolca, p. Radna pri Sevnici.	2582
Sanatorium Emona 'JSSA
Privatno zdravišče za notranje in klrurgiCno bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. t. klr. odd. dež. boln.
Zavolj izvanredne dobrote povsod 2595	dobro znana stara
VIHA
dobijo se še v kleti
Ivana Malus, posestnika
na Bizeljskem, štajersko.
Kuharica
ki zna res kuhati, se sprejme. Mesečna plača 30 kron, družina majhna brez otrok, perica pride posebej v hišo. Ponudbe pod „Dr. H. Domžale". 2594
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne: Bdsendorier, Hoizl & Heitzman (neprekosljivi pianini z Lesoffovo mehaniko) Rudoli (ne zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Brstje Sfingi, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7 "/< okt. konc. pianini). Horugel (amer. harmoniji od 90 k naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbo[jših tvornic nobenoga klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornic opozarjam, da imam Izključno i" jedino le jaz vedno 20—30 teh fabrika-
tov na izbiro. Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglašcvanje in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena, naj- ||gfn|MV BlpSTOTiS* uCiteli Glasb.Maticc ugodnejša. MlflllJBfiAt Kil KaHb1CI» in zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907
Movliena 1192
Ustanovljena

Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šelenburgova ulica šf. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovirji, pianini, harmoniji iameriU najbolj slovitih tvrdK: Stelz-tiammer, ^m
Posojevalnica. Plačila na obroke.
Najnižje cene. 333 1
ROsslor, Czerny & llotmann, Horigt in edino zastopstvo dvome tvrdke
s-	Ka
s-	Ka
s-	Ka
Is-Ka
nnnnnnr-ir~ir-ir-ie-ir-i^n
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti.
□ C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3D
	dler
	dler
	dler
	dler
Specialna trgovina s kolesi in deli
ANA GOREČ, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevane cenik.
Rabljena kolesa od 25 K naprej.
lzposojevanje koles.
Išče se poštena in vešča
2564
kuharica
Vstop takoj ali v kratkem. Ponudbe na upravo .,Slovenca" pod »poštena 2564".
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna ža$a SCAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245
Josip Stopica
jermenar
LJubljana, Slomškova ulica
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za napravo vsakovrstnih konjskih oprav, raznovrstnih vozov, kočij, ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v njegovo stroko. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Cene zmerno nizke.
2468
©©©©©©©©©©©©©©©©©
cicieTcieicic^^
Najhitrejša in najsigurnejša T
vožnja v	a.
Ameriko i
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©00
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kai-ser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinz g s sin Cčicilie« in. z največjimi brzopa.niik.ii »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5- 6 dni,
Posebno opozarjani na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za 2, 4 do (i oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih salonov tudi posebni šetalni krov, kopelji itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba. ===== Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. =====
Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi v pristanišču brezplačno hrano in stanovanje! — Edino veljavne vozno listke za te parnike, kakor tudi za vse proge amer. železnic pri
Ed. Tavčar-ill V Lillhliani Kolodvorska ul. 35 fna.proti občeznane KO-
' ,	* J" w	stilno .Pri Sturom Tisi erju*.) - Izdaja voznih
listov tudi za proge : Baltimore, Filadelfija, Galvcston, Kaiada, Avstralija. Zabavna potovanja v Italijo,
Egipt, na severni tečaj itd.
eicie
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Maks 7alnkpr Prva liuiJ|i'lovarna 1)1,(12»lastni tiiil m trna ^diUKCr Krakovski nasip st. 26.
Stolpne ure
izdeluje RICHARD LIEBING, zapriseženi veščak in cenilec c. kr. trgovskega sodišča dunajskega na Dunaju XIII10, Špeisingerstrasse 66, za cerkve, mestne hiše, graščine, vojašnice, šole, tovarne itd. v najnovejši najboljši konstrukciji in solidni izvršitvi. Gradim tudi električna samo-navijanja pri novih kakor tudi pri obstoječih stolpnih urah ter izvršujem vsakovrstna popravila stolpnih ur. Cerkvam in občinam dobavljam tudi na obroke. Proračuni brezplačno. Pri vprašanjih se žele povaem enostavne skice in mere, na željo si pa tudi te preskrbim sam.	2519
in fllazure za tla Izborne specialitete. ki se naglo suše In lih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
hrti UTA n.
30181
F. K. KAISER . puškar
Ljubljana, Selenbnrgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in | samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-| tične pištole: „Browning", „Steyer" itd.
|	Najboljši topič „Salnt".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, § v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljcv) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
(za Špecerijsko trgovino!
skoro popolnoma nova, saino malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 2087
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana
Teleion št. 41.
C. kr.	pnv
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Vogal marijjin trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koreut z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. - Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve SZ,000.000 kron.
Najkulantncjšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, ctragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Hrezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Usimena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno, stanje denarnih yioS Ba hranilne knjižico dne 31, julija 1013. K 70,863.302-__decembra 1912 na knjižice in tekoči račnn K 214,160-979