Z javnim delovanjem do uveljavitve
Nov položaj v družbi, v kalerem se je znašla Zveza komunistov ob uvajanju poli-(ičnega plurali/ma zahteva od njenih članov drugačne mctode dela in informiranja. Kakšne? Na lo vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize.
Seveda so samo skušali, kajti gre za korenito prenovo ZK kot organizacijo, ki je še do včeraj imela vodilno-monopolno vlogo v naši družbi, ki ni bila vajena na pre-pih na konkurenčnost, ki se ni bila navajena spopadati z drugimi političnimi silami in čez noč se jo ne da prenoviti. Organizacijska struktura, metode dela, vsebina dela ne ustrezajo, spremeniti pa se mora tudi način razmišljanja člana ZK. Slednje je še kako pomembno, kajti velik je še odstotek tistih ,,starih" članov ZK, ki se obnašajo kot stara avstrijska železnica, kot je to slikovito ponazoril eden izmed razpravljal-cev. Torej tisto, kar je v partiji veljalo leta 1945 naj se ne bi spreminjaio. Ob tem pa ne smemo prezreti vse tiste, ki jim je partijska knjižica omogočala dobro zaposlitev, za lik komunista, oz. partijska stališča pa jim je bilo malo mar.
In tako smo se leta in leta šli zvezo komunistov. Članstvo je naraščalo, v glavah pa megla. ln kot je dejal v razpravi Lenart ŠETINC megla je predvsem v delu j osnovnih organizacij, ki ne reagirajo dovolj hitro na aktualen problem v okolju, ča-kajo pač na direktive od zgoraj. Zdaj je treba zagotoviti drugačno, suvereno pozici-jo člana ZK. Kako to narediti? V politični konkurenci se bo za svoje ideje in svoj način razmišljanja treba boriti v svojem okolju, bodisi v krajevni skupnosti ali de-lovni organizaciji. To pa bo mogoče le na javni sceni, s programi, argumenti — to-rej oboroženi z znanjem in informadjami. Prav slednje pa, po trdnem prepričanju Slavka GERIČA lahko dobijo, v odprtem informacijskem sistemu v profesional-nem korektnem, sodobnern etičnem novinarstvu, sredstvih obvesčanja itd. In ko govorimo o obveščanju sta kot metodi dela za ZK pomembni dve komponemi, in-formiranje znotraj ZK, za promocijo svojih idej pa preko sredsiev javnega obve-ščanja, katere posebno in pomembno vlogo ima glasilo Komunist. Kajti znotraj vseh teh procesov reform prenove ZK, premikanja težišč poliličnega dela, informi-ranja, drugačnih potreb članov in tudi forumov mora tudi to glasilo poiskati svojo identiteto in vlogo. Vsekakcjr bo moral postali bolj polemičen, kritičen do okolja, do samega članstva ZK, zlasti v teh prelomnih časih. Otresti se mora svoje izobraže-valne vloge, pa tudi oportunizma in odprt mora biti za vse in ne le za člane. Pri in-formiranju znotraj ZK pa je Lenart ŠETINC rekel, da imamo še vedno opravka s tezo, da bi morali člane ZK in osnovne organizacije s posebnimi informacijami pra-vočasno obveščati o tem, kaj se dogaja v družbi, da bi potem lahko odreagirali. Ta način je preživet, kajti člani ZK imajo na razpolago veliko glasil in revij, ki danes skorajda o vsem obveščajo. Zakaj potem še posebna informacija za člane. Res, za-kaj? Priznati moramo, da je problem v naši usposobljenosti, medijskem znanju, kulturi, ki niso sposobni potegniti resnice. Oušan KUMER jc, denimo, rekel, da jc to še kako povezano s poznavanjem svojih lastnih stališč partije. Tukaj smo pa šib-ki. Če pa članstvo ne pozna lastnih partijskih stališč, potem tudi iz teh mnogoštevil-nih resnic ne zna izluščiti prave.
A kakorkoli že, s prenovo se Zveza komunistov vsekakor ne odreka svoji druž-beni vlogi. Toda uveljaviti jo mora na novi način, na javni sceni, s hitrim in uein-kovitim reagiranjem na vse probleme, ki se porajajo v našem sistemu. Seveda s poli-tičnimi programi in rešitvami.
Nenazadnje ne bodi odveč, če ob koncu še rečem, da je Zveza komunistov Jugo-slavije v vseh zgodovinskih fazah pomenila izredno pomembno silo, ki je jugoslo-vanskim narodom zagotavljala prihodnost. Prav zaradi tega je v tej krizi zopet ZKJ tista, ki mora ponuditi nek izhod iz te povojne najglobje družbenopolitične in go-spodarske krize.
Vera VOGRINČIČ