ca knjižnica Tarča G i. & SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor S2DL Novo mesto — Izhaja vsak Četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev, 606-70/3-24 Ste v. 42 (448) LETO IX NOVO MESTO, 23. OKTOBRA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Postni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno oodietje »Slovensk poročevalec* v Ljubljani 8 SKUPNE SEJE OK ZKS IN PREDSEDSTVA OKRAJNEGA ODBORA SZDL NOVO MESTO Socia stična zveza—organizator in vodja politične akcije na vas« Razširjene seje okrajnega komiteja ZKS in predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze, na kateri so bili tudi predsedniki občinskih organizacij SZDL, sta se pretekli četrtek, 16. oktobra, udeležila v Novem mestu tudi ljudska poslanca našega okraja, podpredsednika izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariša Viktor Avbelj in dr. Jože Vilfan. Seja je bila namenjena predvsem tejle nalogi: pregledati dolžnosti Socialistične zveze ob bližnjih volitvah zadružnih svetov, priprave na volitve novih vodstev v osnovnih organizacijah SZDL in uresničevanje sklepov ob uveljavljanju novih ukrepov v gospodarstvu. Pregled dosedanjih priprav na volitve zadružnih svetov je podal tovariš Tone Pire, ki je med drugim poročal, da smo do 1, oktobra dosegli v okraju 80 odstotkov jesenskega setvenega načrta. Težave so bile zaradi premajhne mehanizacije, zdaj pripravljajo naročilo za 45 traktorjev, 12 kombajnov in večje število manjših strojev. Glede volitev zadružnih svetov kaže, da je bilo doslej težišče v tehničnih pripravah, zapostavljeno pa je bilo politično delo, pojasnjevanje pomena teh svetov, novih organov upravljanja v zadružništvu. V zadružne svete bomo v okraju izvolili 2198 zadružnikov in 422 delavcev v zadrugah; skupno bo v teh organih 2620 ljudi, v upravnih odborih KZ pa razen njih še 484 članov zadrug, kar je skoraj 20 odstotkov zadružnikov, ki bodo aktivno soodločali o uresničevanju nadaljnjega razvoja kmetiistva. Upravljanje z velikimi družbenimi sredstvi, skrb za razvoj socialističnih odnosov na vasi. za dvig pro- izvodnje s pogodbenim sodelovanjem in odgovornost za napredek vasi — vse to so glavne naloge novih zadružnih svetov. To pa so hkrati tudi konkretne naloge organizacij Socialistične zveze. Obširno analizo tov. Pirca, ki je govoril tudi o kadrih v kmetijstvu, o dosedanjih polletnih občnih zborih, o blagovnem prometu, o pomenu zadnjih ukrepov za dvig življenjske ravni in nekaterih ostalih vprašanjih s področja kmetijstva ter dela organizacij SZDL, Nova cesta bo pravočasno gotova Predsedstvo CK Ljudske mladine Jugoslavije je izdalo obvestilo, da bodo vsa dela na avtomobilski cesti Ljubljana— Zagreb pravočasno zaključena. Ob zaključku del bo v Novem mestu veliko zborovanje graditeljev nove magistrale, pri Kar-teljevem pa bodo odkrili spomenik mladinskim brigadam, o katerem smo pred tedni že poročali. so podprli člani OK ZKS, predsedstva okrajnega odbora SZDL in predstavniki občinskih organizacij SZDL s primeri s terena. Enotno je bilo mnenje, da odborniki mnogih ObLO in člani zborov proizvajalcev še ne podpirajo dovolj naporov organizacij in oblasti. Nadvse tehten pa je bil prispevek tovariša Viktorja Avblja, podpredsednika izvršnega sveta LRS, ki je med razpravo dejal, da je v uresničevanju politike na vasi še zelo veliko slabosti in nejasnosti. Razpravljajmo o vseh problemih vasi Prav zaradi neenotnih stališč in nejasnosti pri uresničevanju naše kmetijske politike, je poudaril tovariš Avbelj, je treba v času, ko pripravljamo volitve zadružnin svetov, razpravljati tudi o celotni vaški problematiki. Da take nejasnosti obstajajo, se vidi tudi iz poročil posameznih tovarišev, ko razpravljajo n. pr. »o razmejitvi pristojnosti pri sestavljanju kandidatnih list« (Trebnje) ali pa, da naj »prepustimo samim za-c^ugam na terenu, da se dokopljejo do prave vsebine oz. da se znajdejo« (Brežice). Ravno zategadelj in zaradi vloge, ki jo ima Socialistična zveza na vasi, pa moramo delati in sestavljati načrte, da bo SZDL na vasi zares orga- nizator in vodja naše politične akcije. Vedeti pa mora pri tem tudi za vse naše druge ekonomske akcije, ki jih delamo, da jih bo znala pravilno pojasnjevati, podpirata in voditi. Čeprav imamo tudi glede vloge zadrug in njihovih organov dostikrat še zelo nerazčiščena stališča, zelo različne ljudi in poglede v posameznih KZ, OZZ, GPZ, med strokovnjaki in v kooperaciji (kjer imamo primere, da jo vodijo veliki kmetje sebi v korist, pa spet druge primers, ki predstavljajo že resnično nove proizvodne odnose), na stanje in položaj na vasi le ni treba gledati prečrno. Zelo opravičljiva zahteva in potreba pa je, da SZDL temeljito pregleda položaj na vasi ter da sode-(Nadaljevanje na 2. str.) Kongres za otroško zaščito Od 27. do 30. oktobra bo v Beogradu II. nacionalni kongres otroške zaščite, katerega se bo udeležilo približno' 1300 delegatov. O vzgoji mladih generacij, dolžnosti komun pri oblikovanju mladega rodu, o družini in vzgajanju otrok, o nalogah šole m družbenih organizacij pri tem delu ter o nalogah književnosti, tiska, filma ki radia pri vzgajanju mladine bodo prebrali vč *-ef*ratov in organizirali SlrcJso posvetovanje. Že šestič bomo letos 29. oktobra praznovali občinski praznik Novega mesta — spomin na izredno pomemben dogodek v jeseni 1941, ko so se zbrali partizani iz Novega mesta in nekaterih drugih krajev Dolenjske ter na Brezovi rebri ustanovili Prvo novomeško partizansko četo. Narodnoosvobodilni boj, žrtve za svobodo, povojna obnova in graditev socialistične države v čedalje širših pogojih delavskega in družbenega "upravljanja, vse to je spremenilo tudi Novo mesto in njegovo okolico iz nekoč zaostale, nerazvite občine v resnično upravno, gospodarsko in kulturno središče Dolenjske. Delo Partije, Osvobodilne fronte in Socialistične zveze delovnega ljudstva prinaša vedno večje in lepše sadove, uspehi, ki jih dosegamo, pa so hkrati najlepša počastitev vseh tistih, ki so za svobodo in novo družbeno ureditev darovali svoja življenja. Za področje organizacij SZDL v starem delu okraja bodo VOUf ¥E v DECEMBRU Vhr» Okrajno politično vodstvo je na nedavnem posvetu lahko znova ugotovilo že znano res- ^ozdravljene, tovarišice! Prebivalstvo Dolenjske toplo pozdravlja tovarišice, ki se bodo zbrale v naši sredi to soboto in nedeljo za 15. obletnico I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. V času I. kongresa SPZZ je slovensko ljudstvo v bratski povezavi z vsemii jugoslovanskimi narodi dajalo vse svoje sile za skorajšnjo osvoboditev in za velike socialne reforme, po katerih je težilo že dolga stoletja. Delegatke I. kongresa SPZZ, ki se spominjajo teh težkih dni, bodo videle lahko tudi na Dolenjskem neštete sadove svojega dela In prizadevanj vsega našega ljudstva, ki je da. lo za svojo osvoboditev najdragocenejše žrtve. Dolenjska je po zaslug* pridobitev NOB, obnove In razvoja po vojni v tesnem sožitju z drugimi pokrajinami Slovenije |n republikami nase zvezne države dosegla ve-lik napredek Iz prejšnje nerazvitosti in t&ploftnc zaostalosti Ta razvoj se Se vedno »I ustavil; nadaljuje se t čedalje večjim poletom k veMkemu cilju zgraditvi socializma. Prebivalstvo Dolenjske ni pozabilo, da Je ležalo v težkih vojnih letih najtežje breme gospodarskih In političnih naloR prav na ramah naših Žena in deklet. V času, ko so odftli mož-Je In fantje v partizane In uni čevali sovražnika, *o Jm doma na poljih, v »ospodarstvih, v odborih OF in ljudske oblasti pri vzgoji otrok in v vsem ostal eni političnem in drugam delu uspešno zamenjale matere, žene In dekleta. Vaš delež, drage tovarišice, ni bil v vojni nič manjši od deleža borcev. Tud« ob tem tovariškem srečanju Vam delovno ljudstvo Dolenjske In Spodnjega Posavja m vse vaše delo, požrtvovalnost, trpljenje, neomajno vero v svobodo In zmago izreka najtoplejšo zahvalo! Drage tovarfSIce! Ko vas pospravljamo v naši sredi, hkrati letimo, da bi našemu mlademu rodu povedale, kako ste se borile m osvoboditev ljudstva, da || |» tosnanlle z vašimi napori tdelom, da b| svetle tradicije rarjMJa našega boljšega Življenja prenesle na mladino, ki nadaljuje začeto delo. Mladi rod naj spozna in ve, da Je le v delu in boju proti zaostalosti napredek. Toplo vam želimo, drage tovarišice, da bi se med nami dobro počutile. Prebivalstvo Dolenjske vas ni pozabilo, kot ga niste pozabile tudi ve. Želimo, da bi obnovile tovariške stike iz dni naših borb, prijateljske vezi * ljudstvom, sredi katerega ste živele in da bi vam bilo z nami vred lepo in prijetno v naših krajih! Prebivalstvo Dolenjske Okrajni odbor SZDL v Novem mestu • Sklepi razširjene seje okrajnega komiteja ZKS in predsedstva okrajnega odbora SZDL 1. Občinski odbori In osnovne organizacije SZDL Imajo v tekočem političnem in gospodarskem gradivu zadnjega časa dovolj konkretnih nalog, U Jih je treba uresničevati, predvsem pa je treba s tem gradivom dodobra seznaniti vse članstvo organizacije. Izpolnjevanje teh nalog naj bo hkrati povezano z organizacijsko in številčno okrepitvijo SZDL v novomeškem okraju. , 2. Pred nami so volitve zadružnih svetov. Dolžnost organizacij SZDL je, da se borijo za kar najboljši kadrovski sestav teh svetov i« vrst najnaprednejših kmetov, delavcev v zadrugah, žena in mladine. V te svete kandidirajmo in izvolimo ljudi, ki se nočejo boriti za rast zadružnih organizacij in za dosledno uresničitev socialističnih odnosov na vasi. Organizacije so doslej premalo politično pojasnjevale pomen zadružnih svetov; tehnične priprave naj spremlja povečana aktivnost političnega dela. Jasno in odkrito povejmo, kakšen je naš program v kmetijstvu, povečujmo kooperacijo in razširjajmo proizvodnjo s pogodbenim sodelovanjem prek zadrug. 3. Z zadnjimi novimi merami v gospodarstvu so organizacije SZDL še premalo seznanile članstvo. Za to delo je treba izkoristiti vse priložnosti in oblike dela: množične sestanke, zbore volivcev, seje ObLO in njihovih svetov, dejavnost potrošniških svetov itd. Zlasti vprašanju cen morajo člani SZDL In odbori organizacije posvetiti vso skrb. Naša skupna dolžnost je, da organi družbenega upravljanja in ljudske oblasti, trgovske, obrtne in gostinske zbornice ter vsi ostali činitelji s politično podporo SZDL zagotovijo stanje cen na ravni 30. septembra. 4. Važno in pomembno delo, ki ga je treba zaključiti do konca letošnjega leta, je združevanje malih občin v večje, gospodarsko zaokrožene celote. Razpravljati o tem in razlagati pomen nadaljnjega samoupravljanja komun je prav tako naloga organizacij SZDL v okraju. 5. Vsa ta pestra dejavnost Socialistične zveze pa je hkrati priprava na bližnje volitve novih vodstev osnovnih organizacij SZDL za področje bivšega novomeškega okraja, ki bodo letos v decembru. S temeljitim, nenehnim in vsestranskim prizadevanjem naj organizacije in člani uresničijo do volitev naloge, ki bodo vrste Socialistične zveze v okraju povečale in okrepile. takrat, ko so se zgrnili nad nami najtemnejši oblaki v vsej naši zgodovini, je predvojno delo Partije tudi v spodnjem Posavju rodilo plemenite in žlahtne sadove. V dneh izseljevanja Slovencev iz obsavskega pasu, kjer so hoteli nemški fašisti za večno utrditi svoje južne meje, je prva skupina najboljših mladincev in mož pod vodstvom komunistov 28. oktobra 1941 odšla v gozdove. To so bili junaki Brežiške čete. Dan njene ustanovitve je občinski praznik Brežic, ki ga slave prebivalci brežiške občine letos že petič. Več o tem berite na 3. strani današnje številk«. nico: da imamo v okraju precej več članov Socialistične zveze, kot pa jih uradno kažejo statistike in poročila. Po spiskih je namreč včlanjenih v SZDL komaj nekaj pod 40 odstotkov volivcev v okraju, nešteti delovni uspehi v industriji in kmetijstvu, kulturi in pro-sveti, volitve im različne akcije pa nam vedno znova prepričljivo potrjujejo, da ni zavest delovnih ljudi v okraju zdaj nič manjša kot med narodnoosvobodilno vojno. Odkod ta nasprotja? V občinskih in osnovnih organizacijah je vse preveč nepotrebnih šibkosti. Na področju 11 občin starega okraja imamo nad 450 osnovnih organizacij, pri katerih vsa zadnja leta sem ni bilo nobenih sprememb. Medtem ko smo področja občin m kj-ajevnih odborov zaokrožili in večkrat združevali, je nad 450 osnovnih organizacij ostalo v mejah stare razde&tve. V mnogih primerih je aktivnost VREME ZA CAS OD 24. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA Nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmesna Izboljšanja ne bodo daljša od treh dni. Kosec tekočega tedna ali v začetku naslednjega tedna ponovna •nočna ohladitev in sneg do nitim. V. M. takih razdrobljenih, malih organizacij ugasnila, saj se mnogokrat krajevni odbor SZDL nj mogel nasloniti na podoben odbor Zveze borcev, gasilcev, zadruge ali društva, ker takega organa v njegovem kraju ali celo bližnji okolici sploh ni. Pobiranje članarine je že dolgo zanemarjeno vprašanje. Marsikje so iz spiskov članov črtali vse, ki niso poravnali članarine neglede na to, da nihče od odbora že leto dni ali več ni pobiral članarine. Marsikje so opustili sestanke Socialistične zveze in odborniki ljudem ne razlagajo pomena ukrepov v gospodarstvu, naših odnosov s Sovjetsko zvezo in Vzhodom ter drugih domačih in zunanjepolitičnih dogodkov. Treba je še povedati, da so ponekod na tako politično delo, v katerem ne bi smelo biti praznin, enostavno pozabili. Potrebna je torej temeljita reorganizacija osnovnih enot SZDL. Potrebujemo teritorialno večje osnovne organizacije. Občinski odbori SZDL naj takoj določijo večje okoliše za osnovne organizacije, morda po krajevnih odborih. Število članstva je treba dvigniti, zlastj zdaj, ko v pripravah za volitve zadružnih svetov in formiranje novih, .večjih občin razvijamo živahno politično dejavnost. Ne bi smeli pozabiti, da je n. pr. občinski odbor SZDL v Novem mestu pred 3 leij povečal pred volitvami novih odborov članstvo za 4000 novih članov, Metlika pa za dobrih 700. Okrajno politično vodstvo se je skupno s predstavniki občinskih organizacij SZDL odločilo, da bodo v letošnjem decembru volitve novih vodstev v organizacijah Socialistične zveze (za stari novomeški okraj). O tem, ali bi pripravili volitve povsod na isti dan, po državnem sistemu, se bodo občinski odbori SZDL še pomenili z okrajnim odborom SZDL. Neglede na to pa je čas za priprave volitev kratek (slaba dva meseca). Zato naj bi občinski komiteji ZKS in obč. odbori SZDL takoj sestavili konkretne načrte za politično delo v tem času, posebej pa naj bi posvetili vso skrb zlasti temeljiti reorganizaciji okolišev osnovnih organizacij SZDL, povečanju števila članstva v Socialistični zvezi, in ■. notranji organizacijski okrepitvi v osnovnih in obč. organizacijah SZDL. Volitve naj bi bile 14. ali 21. decembra; podrobneje bomo o tem še poročali. V decembru oz. prvi polovici januarja naj bi bila okrajna konferenca SZDL. Spored prireditev za letošnji občinski praznik Novega mesta 25. in 26. oktobra: republiška proslava 15. obletnice ustanovitve AFZ. 26. oktobra: šahovske, lahkoatletske, športne in druge prireditve v mestu in na Loki.. 27. oktobra: ob 20. uri v Domu ljudske prosvete premiera Budakove drame »Metež«; priredi gledališka družina KD »Dušan Jereb«. 28. oktobra: ob 19.30 v Domu LP slavnostna akademija; sodeluje novomeški orkester in Mestno gledališče iz Ljubljane s Casonovo dramo »Hrasti umirajo stoje«. 29. oktobra: ob 6. uri budnica mestne godbe; ob 9. uri 4 tradicionalni »Tek 29. oktobra«. Ob 10. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v Domu LP; po seji polaganje venca v spomeniški avli pri Vratih in ogled novih oddelkov ter naprav v tovarni zdravil »KRKA«; ob 16. in 20. uri v Domu LP ponovitev Casonove drame »Hrasti umirajo stoje«. 30. oktobra: ob 20. uri nastop atletov Zelezničarskega atletskega kluba iz Ljubljane v Domu LP (judo, boks, rokoborba, dviganje uteži). 31. oktobra: domači filmi v obeh kinemMograiih 1. novembra: ob 11. uri centralna komemoracija na pokopališču v Novem mestu. V dneh od 26. oktobra do 1. novembra bodo v Novem mestu razen gornjih prireditev odprte tudi razstave: »Novo mesto v obdobju 192«—1958« v Studijski knjižnici Mirana Jarca, »Dokumenti o bitki na Sutjeski 1943« v Dolenjskem muzeju, in »Naši otroci v risbi« v telovadnici osnovne šole. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED I IGU LU\UU\1\\U 91101111 UUUIli Predlog odborniške komisije 0L0 Novo mesto Komunalni sistem je v zadnjih letih približal ljudsko oblast delovnim ljudem in dal občinam Številne pristojnosti, ki jih je prej imel okrajni ljudski odbor. Število teh pristojnosti je vedno bolj naraščalo in že dalj časa smo v praksi občutili, da nekateri manjši občinski ljudski odbori niso več kos svojim nalogam. Nizek narodni dohodek, slabo razvito gospodarstvo in pomanjkanje sposobnega kadra v upravi so onemogočali takim občinam izvrševanje vseh tistih pravic in dolžnosti, ki jih zakoni nalagajo ObLO. V zadnjem času so se začele manjše občine v vseh okrajih združevati v gospodarsko, politično in teritorialno večje, zaokrožene celote. Tudi v našem okraju smo že večkrat ugotovili, da nekatere manjše občine »same sebe pojedo« s proračunom za administrativne izdatke in državno upravo, za negospodarske investicije pa jim spričo njihovega malega področja in nerazvitosti skoraj nič ne ostaja. Na zadnji seji OLO je bila izvoljena odborniška komisija, ki je medtem zbrala podatke o problematiki malih občin. O zaključkih komisije in njenih predlogih je 16. oktobra na razširjeni seji OK ZKS in predsedstva okrajnega odbora SZDL poročal predsednik OLO Franc Pirkovič. Obrazložil je mnenje, komisije ter njen predlog o združitvi nekaterih občin v našem okraju. Po novem naj bi bilo v okraju 8 občin Po tem predlogu naj bi se združile: občine Črnomelj, Metlika In Semič v občino ČRNOMELJ; občini Kostanjevica-Podbočje in Videm-Krško v novo občino VIDEM-KRSKO; občine Novo mesto, Šentjernej in Straža-Toplice v novo občino NOVO MESTO; občine Mirna, Mokronog ln Trebnje v novo občino TREBNJE; nespremenjene pa bi ostale dosedanje občine BREZICE. SENOVO, SEVNICA in ŽUŽEMBERK. Pri sestavljanju predloga Je komisija upoštevala stališče, da ne posega nikjer prek sedanjih V TEM TEDNU NABIRAMO: List medine (40 din), brštjtina samo lepo zeleno sušeno (70 dinarjev). Rastlino kopitnika—virh (65 din), jeternak (160 din). Korenine regrata (110 din), beladone (140 din), baldrijama (26o dim), habata—smrdljivi bezeg (36 din). Lubje od češminovih korenin (165 din), od češrninovih palic (50 din). Plodove česmina (120 din), gloga—beli trn (50 din), črnega trma — opamice (50 din), sipek celi (50 din), sipek luščine (180 din). Še en korak naprej Po podatkih Zveznega zavo- S da za statistiko se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji i povečala do konca septembra §f 1958 za 10,6 odstotka v primer- § Javi z isto dobo lani. Največje g uspehe je dosegla doslej tobač- i na, elektroenergetska in kemična industrija. okrajnih meja, povsod pa naj bi bile priključene novim občinam cele (nešekane) katastralne občine. Predlog komisije bodo obravnavali na sestankih Socialistične zveze in na zborih volivcev. Stališče do' predlogov okrajne komisije bo treba zavzeti čimprej, da bi z novim proračunskim letom, to je s 1. januarjem 1959, nove občine že začele poslovati. Ze v začetku novembra bo treba predlog o novi teritorialni razdelitvi okraja predložiti Izvršnemu svetu LRS. Časa nam torej res ne preostaja. Samo v administraciji: 50 milijonov prihranka! Dejali smo že, da je uprava v nerazvitih občinah zelo draga. Mali ObLO ne morejo izvrševati svojih nalog kot zahtevajo to njihove pristojnosti, pravice ln dolžnosti, ki niso danes že skoraj nič manjše od pristojnosti nekdanjega OLO. Male občine te naloge tudi sicer nezadovoljivo izvršujejo in nič ne kaže, da bi jih mogle v bodoče v sedanjem sestavu kaj bolje uresničevati. Delitev narodnega dohodka nas še bolj prepriča, da je združitev malih občin nujna. Ze prvi podatki kažejo, da bo mogoče z združitvijo 11 občin v 4 močne občine prihraniti samo v državni upravi malo manj kot 50 milijonov dinarjev. Primer: Zdaj porabijo občine Črnomelj, Metlika in Semič za državno upravo (po proračunu za 1957) 36,290.000 din. Nova, združena občina bi ob sedanjem številu uslužbencev porabila za to le 21 milijonov; če bi število uslužbencev povečali za 5—10 odstotkov, pa bi porabila državna uprava v novi občini Črnomelj 23.112.100 din. V novi občini Videm-Krško je razmerje teh izdatkov takole: 28 : 22 : 23 milijonov oziroma prihranek 6 oz. 5 milijonov. Se večja Je razlika za novo občino Novo mesto: medtem ko zdaj 3 občine izdajo za državno upravo kar 56,158.000 din, bi v združeni občini izdali za to le 38,908.000 din oz. pri 5 odstotno povečanem osebju 40,853.000 din. Skratka, prihranek 50 milijonov dinarjev pomeni veliko! Namesto 660 h 493 uslužbencev Z združitvijo 11 občin in ob nespremenjenem številu uslužbencev preostalih 4 občin bi namesto sedanjih 660 aktivnih .uslužbencev ObLO zaposlili le '493 ljudi. Ce bi njihovo število povečali v posameznih občinah za 5 do 10 odstotkov, bi se ta številka dvignila na 511 uslužbencev, kar je še vedno 150 manj kot zdaj. Močnejše in večje občin*- Nova občina Črnomelj bi imela po združitvi 24.155 prebivalcev, Videm-Krško 18.619, Novo mesto 38.157, Trebnje 18.326, ostale pa ostanejo v sedanjem obsegu: Žužemberk 6152, Brežice 25.924, Senovo 8299 in Sevnica 17.182. Medtem ko odpade zdaj na 1 uslužbenca ObLO povprečno v okraju 238 prebivalcev, bi po združitvi prišlo na 1 uslužbenca 318 prebivalcev. Narodni dohodek In proračun Podatki kažejo presenetljivo nesorazmerje v potrošnji narodnega dohodka za proračune. Zdaj odpade n. pr. v občini Metlika od celokupnega narodnega dohodka za proračun kar 13,8 odstotkov, v združeni občini pa bi šlo za proračun le 10,6 odstotkov narodnega dohodka. Občina Šentjernej porabi zdaj za proračun 9 odstotkov narodnega dohodka, potem pa bi ga le 5,7 odstotkov. Mokronog porabi za proračun 13 odstotkov, Trebnje pa 11, medtem ko bi v združeni občini bi bil ta izdatek znižan na 9,9 odstotkov od celokupnega narodnega dohodka. Medtem ko porabi zdaj občina Kostanjevica-Podbočje za proračun kar 12.2 odstotkov svojega narodnega dohodka, bi se ji ta odstotek v združeni občini Videm-Krško znižal kar na 3,6 odstotkov! Vsekakor prepričljive številke, ki nam veliko povedo, hkrati pa z njimi ne bo težko dokazati upravičenosti in nujnosti po združevanju naših malih občin. Vsi krajevni odbori ostanejo! Pri razpravah o novi razdelitvi občin v okraju nikjer ne bi smeli pozabiti posebej podčrtat! dejstva, da bodo nove občine preko krajevnih odborov veliko laže ln bolje vodile celotno komunalno dejavnost. Z zmanjšanjem upravnih in administrativnih izdatkov bo ostajalo občinam več denarja za komunalne potrebe. Močnejše občine bodo tudi laže in uspešneje zbirale sredstva v različnih skladih in jih koristno uporabljale za najrazličnejše naloge, medtem ko se zdaj z malimi sredstvi nikjer ni moglo kaj posebnega narediti. Vsi razlogi govore novi predlagani razdelitvi v prid. Zato se o njej čimprej in temeljito pomenimo. Gaulle je prejšnji teden nemilo presenetil francoske oficirje v Alžiriji. Znano je, da je 13. maja letos prišlo v Alžiriji do nekakšnega vojaškega udara in da so odtlej ustanavljali tako imenovane odbore javne rešitve. Ti odbori niso bili nič drugega kot konjiček politikantskih generalov in polkovnikov, ki so hoteli prevzeti politično oblast v roke in komandirati pariški vladi. Takrat je bilo geslo teh odborov: »Hočemo de Gaulla na oblast!« In de Gaulle je prišel na oblast s takšno večino (80 odstotkov volivcev je glasovalo »da«), da jim je zrasel čez glavo. To oficirsko gibanje, ki je bilo vseskozi skrajno desničarsko, jc upalo, da bo de Gaulle dobil prav toliko glasov, da bo popolnoma odvisen od njih oziroma od vojske. To pa, kar je de Gaulle storil prejšnji teden ln kar je najmanj toliko pomembno kot vojaški udar 13. maja, dokazuje, da se čuti dovolj močnega ukazati oficirjem, naj se ne ukvarjajo s politiko. De Gaulle je kratko malo ukazal vsem pripadnikom vojske, da morajo izstopiti iz odborov javne rešitve. Hkrati je prepovedal vsem uradnikom in oficirjem, da bi na bližnjih novembrskih parlamentarnih volitvah nastopili kot kandidati. Baje hoče imeti general resnične volitve v Alžiriji in ne komedijo. Tako pravijo njegovi zagovorniki, vsekakor pa bo treba počakati na same volitve, da bt videli, kako bodo potekale. Pravijo, da bi bilo de Gaullu prav ljubo, če bi se za mesta v parlamentu po- ... _____„„...... začasne svobodne alžirske vlade Ferhat Abas in člani njegove vlade oziroma njihovi zastopniki. Tako upa Pariz dobiti ljudi, s katerimi se bo lahko pogajal o ustavitvi vojne v Alži riji. Zakaj trenutno bolj kaže, da dc Gaulle še ni voljan začeti pogajanj z alžirskimi uporniki na nevtralnih tleh, ampak bo rajši počakal na novembrske volitve. Pogajanja tako rekoč visijo v zraku. Ferhat Abas je v začetku prejšnjega tedna v razgovoru z dopisnikom časopisa »El Moudjahid«, glasila fronte narodne osvo- vsi njegovi predhodniki. Ferhat Abas je že pred to izjavo dejal, da bi se rad pogajal z generalom de Gaullom. Politični opazovalci zato menijo, da je general dosegel v alžirski zadevi določen napredek, ker se mu je posrečilo nekolike 4mehčaT' toga in nepopustljiva stališča na obeh straneh. K temu je nekoliko prispeval tudi njegov zadnji govor v Constantinu v Alžiriji, kjer je napovedal, da temelji prihodnost Alžirije na »osebnosti« te dežele in na njeni »tes-i solidarnosti« s Francijo »Osebnost« naj bi bila nadomestilo za ne- Generalova politika bodltve, ki izhaja v Tunisu, izjavil, da se je voljan pogajati s Francozi, Presenečenje je bilo veliko, ko Abas ni omenil doslej neizogibnega pogoja za začetek kakršnih koli pogajanj s Francozi: priznanja alžirske neodvisnosti. »Alžirska vlada — je med drugim rečeno v izjavi — je voljna končati sovražnosti, ki že štiri leta trajajo v Alžiriji. Pripravljena je določiti svoje delegate, ki bi se sestali z delegati francoske vlade, da bi določili politične in vojaške pogoje za premirje. Ce se vlada generala de Gaulla s tem načrtom strinja, bi lahko prišlo do srečanja v bližnji prihodnosti...« To brez dvoma pomeni, da uživa de Gaulle neprimerno močnejši položaj kot odvisnost, ki jo zahtevajo uporniki, »solidarnost« pa bi naj bil izraz za povezanost Alžirije z metropolo. Vsekakor je pot do rešitve alžirske krize še zelo dolga in trnova. De Gaulle sicer vzbuja vtis odločnega in iskrenega človeka, kar najbolj potrjuje njegova zadnja poteza proti odborom javne rešitve. Ta mu je prinesla celo priznanje Mendes-Francea. Toda to je šele začetek in videli bomo še, če je de Gaulle res tako močan, da bo lahko ukrotil desnico z vojsko vred. Da si ima namen priboriti svobodo akcije od levice in desnice, dokazujejo njegovi napori, da bi okrepil levico, ki je izšla iz referenduma precej zdelana. Tako bi nevtraliziral pritisk desnice in vodil politiko po svojem preudarku. -orani lit ■ ■ 11« (Nadaljevanje s 1, str.) luje pri izdelavi našega načrta za enotno, akcijo. Danes smo v drugačnem položaju kot pred 10 leti »Mi smo o teh problemih govorili zelo veliko,« je nadaljeval tovariš Avbelj. »Ko pa je treba naloge uresničiti, smo pa zelo slabi. Nismo bili takšni, kot nam čas in razmere same dopuščajo. Zato je treba zelo močno poudariti, da v uresničevanju naše politike na vasi en sam človek lahko odigra važno vlogo, kaj pa šele organizacija, ki si zastavi enotne načrte za svoje delo! Zdaj že imamo rezultate, ki so bili dostikrat doseženi celo proti volji nekaterih upravnih organov v zadrugah, za katere pa so se posamezniki trdno zavzeli in jih tudi uresničili. V zadnjih dveh letih smo dosegli take uspehe, da res lahko /vsakega konservativno mislečega človeka razorožijo. Zdaj smo v drugačnem položaju ko takrat, ko smo postavljali kmečke delovne Zc druge. Marsikje kmetje vse te akcije tudi primerjajo z akcijo okoli KDZ. Zato, ker to tako razumejo, tudi nasprotujejo. Pa ne bi nasprotovali v takem smislu, če bi bolje razumeli današnji položaj in celo akcijo. Danes že imamo take proizvodne uspehe, da morajo razorožiti zaostalega kmeta, če ga z njimi seznanimo. Doseči na hektar zemlje 40 do 60 centov pšenice, je Poskrbho za gospodarsko razstavo Leta 1951 je bila v Novem mestu zadnja gospodarska razstava, od tedaj pa je minilo 8 let, ko nismo imeli prilike videti napredka naše domače dolenjske industrije, obrti in ostalih dejavnosti. Včasih zasledimo kako podjetje iz Dolenjske na ■ zagrebškem velesejmu ali ljub- • V VSAKO H1SO • DOLENJSKI LIST! ii:miiiHiii!iiii:ni!!.ii^ OBVESTILO Komisija za zaščito zdravja in delovnih pogojev pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu obvešča vse gospodarske organizacije na področju okraja, d» bo 24. oktobra ob 9. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu konferenca predsednikov komisij za HTZ in referentov vseh večjih podjetij, ki se ukvarjajo s hlglensko-tehnlčno zaščito. Pozivamo direktorje gospodarskih organizacij, naj omogočijo vabljenim, da se konference zanesljivo udeležijo. Na konferenci bo obravnavana problematika s področja higiensko-tehnične zaščite dela. ljanskem razstavišču. Kaj pa ostala industrija in obrt na Dolenjskem? Ali je ni? Maribor ima svoj »Mariborski teden«, Gorenjska »Gorenjski sejem«, v Kopru imajo redne gospodarske sejme. Mi pa nič! Zadnja razstava je pokazala, da so možnosti za tako gospodarsko prireditev vsaj vsake dve leti. S povečanjem okraja Pa so vsekakor tudi večje možnosti. Industrija raste kot gobe po dežju. Razstava pa naj bi bila tudi propaganda za dolenj- ski turizem. Vključila naj bi razne kulturne in fizkulturne prireditve itd. Ob dobri organizaciji bi bila taka prireditev za Novo mesto zopet nekaj novega in koristnega in bi pritegnila tudi obiskovalce iz drugih krajev in republik. Naše zbornice (gostinska, trgovinska, obrtna), svet za industrijo in obrt pri ObLO in OLO naj bi o tem razmislili in nam prihodnje leto organizirali tako razstavo. F. ROKO MU JE ODTRGALO — ali igračkanje z razstrelivom ..'!![Iilltlllll't:''ii:i!lf!li'l'l'll!:l',:!l!':!::,ll!1!l!!||li.i! Gradbeno podjetje »Ratko Ml-trovio« Je na odcepu avto ceste, ki ga je gradilo, končalo glavna dela. Da bi ta dogodek proslavili, so za kolektiv 4. oktobra priredili zabavo v Šentjurju pri Mirni peči. Skladiščnik Milan Petrovič, star 3« let, ki mu predvideni program očlvidno ni zadoščal je dal minerju Predragu UrOševiču 3 zavojčke kamniktt-ta z detonatorji in vžlgalno vrvico ter mu naročil naj vrvico prl- li'atranjepolitićni tedv n*ki pregled Pred zaseoamem skupščine Kot je predvideno, se bo 27. oktobra sestala na prvo zasedanje po počitnicah Zvezna ljudska skupščina. Odbori ljudske skupščine so že razpravljali o predloženih aakonskih osnutkih s področja gospodarstva, uprave in socialne politike. Odbori bodo torej predložili skupščini vrsto zakonskih predlogov, od katerih so zlasti pomembni predlog odločbe o izpremembi zveznega družbenega plana za leto 1958, predlog odločbe o odobritvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije, dalje predlog zakonov o spremembah in izpopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, zakon o spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju in sakon o spremembah zakona o vojaških vojnih Invalidih. Odbor za gospodarstvo je sprejel predlog, da bt družbeni plan za letošnje leto spremenili v toliko, da bi omogočil plačilo 950 milijonov dinarjev za nakup rečnih in Jezerskih ladij. Iz rezerv, ki znašajo okoli 13 milijard dinarjev, naj bi bilo porabljenih največ sredstev, to je okoli '* milijari dinarjev za nakup opreme za obnovo nekaterih podjetij. Zelezn're bi dobile dve In pol milijarde za to, da bi lahko nakupile stroje in Izpolnile druge obveznosti, ki so v skladu s perspektivnim razvojem železniškega prometa. S predlaganimi spremembami v zakonu o vojaških vojnih Invalidih bi se povečal invalidski dodatek, to je tisti prejemki, ki jih dobivajo invalidi za varstvo svojega življenja. Po predlogu zakona pripada vojaškim ▼afnim invalidom prve skupine poleg Invalidnine tudi dodatek za nego in pomoč Jruge osebe v znesku f?7nfl AtfMtrtov rt* mesec. Ta dodatek je odvisen od Imovinskega in družinskega stanja dohodkov* Za vojaške vojne Invalide bo znašal dodatek najmanj 4500 in največ 9500 dinarjev, za invalide pa bo znašal dodatek med 4500 in 6500 dinarji na mesec. Invalidski dodatek za uživalce družinske Invalidnine bo znašal 1200 do 7500 dinarjev na mesec. Skupščina bo prav tako razpravljala tudi o spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju. Po osnutku bi se pokojninske osnove v vseh zavarovalnih razredih povečale za 7%, pri uživalcih osebnih pokojnin, ki prejemajo zaščitno doklado in se jim povečajo prejemki za 700 dinarjev, pa bo to zvišanje presegalo predvidenih 8%. Skupščina bo razpravljala prav tako o spremembah zakona o minimalnih osebnih dohodkih, tako da bo dobilo predvideno povišanje prejemkov vseh zaposlenih sa 7% tudi zakonito osnovo. Skupščini bo predlagano, naj bi ustanovili še en skupščinski odbor In sicer odbnr za družbena sredstva. Ta odbor bi opravljal nadzor nad uporabo družbenih sredstev. Odbor za družbena sredstva bo v skladu z zakoni, predvsem pa v skladu z gospodarskimi načrti nadziral, če so sredstva uporabljena smotrno ln v skladu z omenjpnimi predpisi. Odbor bi pregledoval, kako je uporabljen denar, ki se razdeli iz družbenih rezerv, prav tako bi se zanimal, kako so uporabljena sredstva, ki jih dobe posamezne organizacije, pa ii • i ,il>o gospodarske ali družbene, kol regres aH dolaeiit*. Končno bi novi odbor pregledoval tudi zaključne račune, ki opravljajo javno službo na področju vse države. To so žeijznlško podjetje, pošta, banka, zavarovalni zavod in drugi. V vsakem primeru bo to pomemben organ Zvezne ljudske skupščine, ki bo lahko preprečeval nesmotrno uporabo denarja. Prav tako pa bo lahko nadziral, če so sredstva uporabljena zares za tiste namene, ki smo si jih zastavili v načrtu. Tako ne bo vplival le na zakonitost, marveč tudi na koristnost vloženih sredstev. Kakor smo izvedeli, bo Zvezna ljudska skupščina v prihodnjih mesecih razpravljala še o nekaterih pomembnih zakonih s področja gospodarstva in' družbene ureditve. Tako pripravljajo zakon o racionalnem izkoriščanju zemlje. Danes naj bi le na kratko omenili, da bodo na osnovi tega zakona posamezni ljudski odbori lahko predvideli, koliko pridelkov mora kmetovalec pridobiti is določene površine zemlje. Take zakonske predpise imajo že dolga leta mnoge dežele po svetu. V vsakem primeru pa ta zakon ne bo mogel nadomestiti pravilnega sodelovanja proizvajalcev z zadrugami. Kooperacija bn osnovno sredstvo, s katerim si bomo lahko priborili večje hektarske donose. Kot rečeno, bomo o tem zakonskem osnutku, preden bo prišel pred skupščino, zapisali kaj več Kmetovalcev s« tiče tudi zakon o socialnem zavarovanju. Zakonski osnutki so že pripravljeni, vendar precej stvari Se nI jasnih. Gre predvsem ža to, aH naj bo to zavarovanje prostovoljno aH obvezno. Zakonodajni organi menijo, da pomeni ta zakon veliko povečanje življenjske ravni na vasi, toda to povečanje ne hi smelo Iti na račun proizvajalcev v mestih ln Industrijskih središčih. Skupščina bo nadalje kmalu razpravljala tudi o stanovanjskih zakonih, med katerimi Je tudi zakon o stanovanjski skupnosti, o zakonu o Narodni banki In še nekaterih drugih. Pred skupščinskimi ortranl in pred samo skupščino ie torej obsežno delo. ki bo trajalo vse d< poletja. žge in razstrelivo odvrže na travnik. Miner Uroševič se Je Izpočetka upiral, ko pa mu Je skladiščnik Petrovič zatrdil, da bo kamniktit on plačal, je naročilo Izpolnil. Po detonaciji so zahtevali razstrelivo tudi ostali delavci. Skladiščnik Petrovič se Je opll ln ob polnoči odšel v skladišče, z njim pa delavca Tomo Mllenkovič in Aleksander Nestarovlć. Slednja dva sta tam vzela 25 zavojčkov kamniktita, nekaj detonatorjev ln vžigalne vrvice, Nato sta odšla v kovač-nico, kjer sta razstrelivo pripravljala za vžig in nato prižganega metala po bližnji njivi. Perila Dokovič, ki je medtem prišel v kovačnico. Je preostalo razstrelivo vzel in ga spravil v svojem stanovanju ter t;iko preprečil nadaljnje streljanje. Vendar sta »streljalca« Milenkovič in Nestarovlć dobila od skladiščnika Petroviča strelivo 9e enkrat. 5. oktobra ob 4. url zjutraj sta se dogovorila, da bosta z eksplozijo prestrašila delavce, ki so spali v baraki. Zvezala sta 3 zavojčke kamniktita. Aleksandru Nestaro-viču Je strelivo, ker je bila vrvica prekratka, eksDlodiralo v roki, mu odtrgalo desno roko pod komolcem ter ga poškodovalo po prsih ln nogah Zdravi se v bolnišnici. Delavci so ta večer uporabili za streljanje več kot II kg kamniktita, precej neeksplodiranega Je ostalo na njivah In travnikih v okolici. Uslužbenci TNZ so naslednji dan to razstrelivo takoj uničili. Nesrečo je zakrivil skladiščnik Petrovič, ki Je protizakonito Izdajal delavcem strelivo iz skladišča. Dogodek se Je končal z nesrečo, v kateri Je delavec Izgubil desno roko ter bo vse živi jen 1e nosil posledice. Nesreča naj bo opozorilo vspm, ki bi se kdaj domislili taksnih neumnosti, posebno pa opozariamo kmete, ki Jim pri gradnlah In pripravljanju gramoza za ceste vedno ostanelo manlse količine razstreliva, ki ga navadno ne vrnejo SMRTNA NESREČA PRI DELU Zaradi nepravilnih električnih napeljav se je 9 oktobra dopoldan zgodila huda obratna nezgoda v mehanični delavnici Kmetijskega posestva Malha Gubec v Leskovcu pri Krškem. Z električnim varilnim aparatom, ki nI bil pravilno priključen na • unrr>je. se |e smrtno ponesreči! mehanik Stanko Hogollu, star l'l let iz Loke pri I.evkovcu, poročen, oče dveh otrok. Kot Je vl-ii-ti, podjetja le vedno Dremalo oofkrbtjo za tehnično zaščito pri delu In ostale varnostne predpise vendarle nekaj drugega kot 14 centov, ki predstavljajo republiško povprečje v LRS. Pridelati 5 vagonov krompirja namesto poldrugega vagona, je čisto nekaj drugega. In vrsta akcij nam kaže, kaj je mogoče iz zemlie dobiti. Te uspehe smo dosegli, ker raznolagamo z moderno tehniko.« Spoznanje o prelomu v proizvodnji mora priti tudi v zavest političnega kadra Tudi v novomeškem okraju, - nadaljeval tovariš podpredsednik izvršnega sveta, se je nekaj sprostilo. Zdaj imamo docela drugačno osnovo kot takrat, ko smo imeli na razpolago samo krampe in lopate. Danes hoče tudi novomeški okraj traktorje s priključki, kombajne in druge stroje. To pa je lahko osnova ne le za drugačno delo v zadrugah, temveč tudi za drugačno delo politične organizacije. Ta zavest pa mora preiti tudi v politični kader. Zdaj imamo osnove, s katerimi lahko prepričljivo nastopimo. Pa ne samo to. Imamo že tudi velik del tiste osnove, ki daje družbi vso pravico, da zahteva drugačen odnos do našega kmeta. V naši miselnosti se mora nekaj spremeniti. Prišel je čas, ko se mora kmet odločiti Zato nam zdaj ni treba več na star, aktivističen način govoriti n. pr. o pospeševalni službi v kmetijstvu. Ni nam potrebna abst/aktna propaganda o napredku. Seveda je še treba pojasnjevati, pisati in govoriti o tem ter razčiščevati pojme. Morali pa bomo sedanje stanje izkoristili tudi zato, da bomo Imenu družbe prebivalstvu Dolenjske povedali,-da jc prišel čas, ko se bo moral kmet odločiti, ko bo moral Iti naprej in pristati na nove ukrepe v kmetijstvu. V tem smislu pa Socialistična zveza niti republiških zakonov ni dovolj izkoristila. Čeprav imamo zakon o racionalnem izkoriščanju zemlje, zakon o izkoriščanju melioriranih površin in znkon o komasacijah, je dejal tov. Avbelj, smo možnosti za napredek prav tu vse premalo upoštevali. Pripravlja pa se zvezni zakon o izkoriščanju zemlje, ki bo pomenil korak naprej, saj bo v njem zapisano, da mora vsak kmet obdelovati zemljo tako, kot to omogočajo naša tehnična sredstva. Novi .zakon bo močna opora za dvig kmetijske proizvodnje, za kooperacijo in za ustvarjanje novih družbenih odnosov na vasi. Vse povejmo zelo jasno in odkrito! Tovariš podpredsednik je nato kritiziral mnenja nekaterih tovarišev s terena, češ da je včasih tvegano na "sestankih »vse povedati« (praV zaradi takega nedoslednega političnega dela tudi prihaja do težav. Primeri, ko ljudje primerjajo sedanje akcije s kmečkimi delovnimi zadrugami, imajo korenine prav v loj slabosti aktiva!). Treba imeti — in mi tudi imamo — jasne programe dela. Vse, kar delamo, čeprav povemo to včasih tudi zelo ostro, pa povemo Jasne in zelo odločno. Socialistični zvezi je popolnoma Jasno, kam gre naš razvoj in lak je tudi njen program, ki le razgrnjen pred vse naše državljane. Ta program pa moramo seveda pravilno razlagati, prikrojiti ga moramo konkretnim nalogam in tako 1 url i delati Rešitev za večino 'dolenjskih kmetov V Sloveniji so naenkrat večji kmetje navdušeni nad kooperacijo, je nadaljeval tovariš Avbelj. To pa zato, ker diktirajo obliko in način te kooperacije. Naš politični činitelj na vasi pa je in mora biti mali kmet. Zato moramo uresničiti naš proizvodni program in zagotoviti tako proizvodnost, da bo izboljšano stališče malega kmeta. Zdaj izkoristi vse tržne ugodnosti večji kmet, mali kmet pa si išče zaposlitve še povsod drugod. Ne gre za sek-tašenje: veliki kmet. mali kmet. Gre pa za to, da morajo politične organizacije n i vasi vedeti, na koga naj se naslonijo. Dolenjska ima večino malih kmetov, vidimo pa, da gredo v kooperacijo rai** večji, ki imajo pri tem svoje račune. Zagotoviti pa je treba, da bo tudi mali kmet materialno zainteresiran v tej skupnosti. V zadružne svete najboljše ljudi Ko razpravljamo o kmečki proizvodnji, pa dostikrat preradi pozabljamo na razpoloženje v mestih. Politiko na vasi moramo močno popularizirati tudi med delavstvom in name-ščenstvom. Prav zato je celotna akcija krog volitev v zadružne svete širša. Ne bomo govorili samo formalno o volitvah, temveč tudi o našem programu dela na vasi. V zadružne svete pa morajo priti najboljši ljudje: kmetje, s katerimi lahko najdemo sku-en jezik, strokovnjaki, žene, mladina. Zato naj organizacije In zadružna vodstva pravilno ocenijo položaj na vasi, temeljito razložijo pomen zadružnih svetov in vseh ostalih ukrepov in sestavijo dobre kandidatne liste, da na dan volitev ne bo težav. * čemu ima Novo mesto enega najdražjih trgov v Sloveniji? V zadnjem času se precej razpravlja o ceni vina oziroma mošta. Pravijo, da ie odkupna cena prenizka. Toda, že lani smo šli v Sloveniji z odkupno ceno mošta najdlje. Seštejte lansko leto in letošnje, pa bomo spoznali, da je cena visoka. Treba je videti lansko in letošnje leto in oboje upoštevati. — Administrativni ukrepi glede ostalih cen so potrebni in občine jih bodo izvajale. Cene industrijskih in prehran-benih Izdelkov ne smejo navzgor. Vprašanje zase je pa novomeški trg. Pred kratkim, je dejal tov. Avbelj, je bil novomeški trg najdražji mestni trg v Sloveniji. Nekaj časa je bilo spet boljše, a je zdaj spet slabše. Čeprav sredi kmečkega zaledja, so cene izredno visoke. Na kak način so cene v Zagrebu in Liubljani nižje kot V Novem mestu? Izgovarjanje nn avto cesto ne bi smolo biti odgovor na visoko cone. Krivda je prav gotovo v slabi oskrbljenosti mesta in treba je vplivati na boljšo oskrbo. Treba je vco in temeljitega pojasnjevanja, je di al na koncu svojih »zvajunj lovariš Avbelj. Predvsem pa želimo izredne ostrine, kadar je treba obravnavati povišanje cen, ker tako tudi ocenjujemo delo organov, ki jim je zaupana preskrba naših mest. (Seja je bila zaključena z • i rpravd o združevanju malih oboin v večje in z ra/.nrav« • volitvah v odbore s/Dl-, o Pemer poročamo danei v po* <-ehnib člankih i Le*, pšenica in 4 Vse troje iimajo v Brežicah. Sicer mogoče ni tako. kot bi človek razumel iz naslova, toda pogovorili se bomo, san smo ljudije. Tovarna pohištva To jo les. Pod starim graj-skilm kozolcem so pričeli leta 1946. Obzidali so stebre in tako je nastala delavnica. Danes je tovarna pohištva Brežice res prava tovarna. Veliika petokraka nad vhodom te nehote spomni, da je to staro podjetje, iz prvih let po csvobo- Ljonov družbenih in 10 milijonov lastnih. Do konca leta 19(il predvidevajo po perspektivnem načrtu obnovo, ki bo zahtevala še 80 milijonov investicij. Proizvodnja bo nato Se enkrat večja kot letos. En delavec bo naredil blizu 2 milijona bruto produkta na leto. To so načrti, ki jih bo ta žilavi kolektiv gotovo uresničili. Izdelujejo pohištvo, to pove že sam naziv. Največ za izvoz, furnirsko iz panel konstrukcije. Večina gre v Azijo, Francijo, Nemčijo, na Bližnji vzhod in tudi v Afriko, Predvsem tapecirano, iz lastne tapetniške delavnice. Zakaj so se odločili za obnovo? Proizvodnja pohištva ditvi, ko še ni bilo ne urbanizma ne lokacij. Takrat je delalo 15 mizarjev, danes pa dela v tem obratu samo žensk dvainpetdeset. Podjetje se je iz leta v leto razvijalo. Približno 50 milijonov dinarjev sredstev so investirali v obrat, od tega 40 mi- na drobni serijski način, kakor so ga proizvajali doslej, zahteva mnogo časa in mnogo kvalificiranih delavcev. Zdaj izdelujejo družinsko spalnico 200 ur, pri tem dela 60 odstotkov kvalificiranih delavcev. Ko bo po obnovi uveden tekoči trak, jo bodo delali le 90 ur in z 20u/o kvalificiranimi delavci. Največ delajo za izvoz, ta pa terja prvovrstne surovine in prvovrstno izdelavo. Izvozni faktorji so čedalje nižji, rešitev je torej le v pocenitvi proizvodnje. Pocenili jo bodo z rekonstrukcijo. Ker smo že pri urah in denarju, se dotaknimo še plač. Potožili so. da imajo v primerjavi z ostalimi Podjetji iste stroke za 20 do 30 odstotkov nižje plače, čeprav je niihova proizvodnost Za ravno toliko višja. Tarifni pravilnik so delali leta 1956, ko Je bilo enkrat manj bruto proizvoda in tudi zaposlenih. Pravijo, da jim na občini ne dovolijo dviga tarifnih postavk, ker ni predpisov za to. Najnižja postavka ie 33 dinarjev na uro, najvišja pa 73. Toliko prejema oddelkovodja Kvalificirani delavci imajo po 56 dinarjev na uro. V tovarni imajo obratno kuhinjo, kjer prejema 40 odstotkov delavcev dopoldanski topli obrok hrane za 40 dinarjev na dan. Imajo zelo lepo urejene sanitarije. Ženske oblačilnice so v pritličju, moške v prvem nadstropju. Pri oblačilnicah so umivalnice ln kopalnice s toplo in hladno vodn- Pri spojitvi s podjetjem »Oprema« Brežice bodo pridobili lastno žago. Tako bodo imeli pogoje za domačo proizvodnjo panel pjošč. Sami bodo namreč luščili slepi furnir in tako izdelovali sredice za panel plošče. Skrbi jih le preskrba žage s hlodovino iglavcev, ki jo je v okolici Brežic težko dobiti. Tam, kjer je pred leti sameval grajski kozolec, zadnji ostanek fevdalizma, ie zdaj velika svetla tovarna. Blizu 300 ljudi že dela v njej. Pridne roke so jo ustvarile in skozi dimnik se valijo dan za dnem oblaki gostega črnega dima. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza kot kmetijska ustanova predstavlja pšenico. Pri obeh prejšnjih obratih, ki smo ju opisali, smo govorili o rekonstrukciji. Morda pomislite, no tukaj pa ne bo rekonstrukcije. Pač, tud: v kmetijstvo uvajamo obnovo. KPPZ Brežice lahko služi našemu okraju za vzgled, kako obnavljati v kmetijstvu, saj je izpolnila 91 odstotkov jesenskega setvenega načrta in vključila v sodelovanje z zadrugami več kot 900 gospodarstev na svojem območju. Kako 90 dosegli tak uspeh, me je zanimalo. Povedali so mi. da predvsem s tesno povezavo KPPZ z zadrugami in preko njih s kmeti-proizvajal-ci. Zadruge nimajo dovolj strokovnih kadrov, zato jim vedno pomagajo; često so potrebne tudi organizacijske pomoči, zato KPPZ Brežice sodeluje na vseh sestankih zadrug in včasih te sestanke tudi sama sklicuje. Glede mehanizacije so se odločili, da bodo zadruge prevzele le lažjo, medtem ko bo težjo mehanizacijo, predvsem tisto za obnovo zemlje, prevzela KPPZ.. Semenska služba je zelo razvita. V pripravah na letošnjo jesensko setev ]e bilo čutiti veliko zaupanje kmetov v nove vrste italijanskih žit in veliko vero v rano setev. Precej je pokvaril vse to zakasneli prihod umetnih gnojil. Upajmo, da težjih posledic ne bo. Resno razmišljajo o obnovi sadovnjakov in vinogradov ter nadaljujejo z že začeto akcijo za gojenje hmelja. Proizvajalna zveza Brežice bo pripravila letos 10 hektarov zemljišč, ostalih 20 hektarov pa bosta pripravili kmetijski zadrugi Globoko in Cerklje. Letos so prodali prvi pridelek hmelja. 1500 kilogramov ga je bilo in pravijo, da se je kar dobro uveljavil. Imajo že dve sušilnici za hmelj, še dve bodo gradili spomladi. Zmogljivost teh štirih sušilnic bo zadoščala za pridelek doslej predvidenih 30 hektarov hmeljišč. Vso pažnjo bodo morali posvetiti zatiranju divjega hmelja, ki ga je v okolici Brežic veliko. Vinograde bodo obnavljali predvsem na področju Sro-melj in Pisec, sadovnjake pa v okolici Pisec. Proizvajalna zveza pripravlja tam večje platažne sadovnjake, kmetje pa Hmelj se bo spenjal po žičnih oporah. Kmetom, ki so poslušali nasvete strokovnjakov, ne bo žal. Tudi v kmetijstvu je treba loviti korak z razvojem. In v brežiški občini se tega dobro zavedajo. Opekarna Brežice predstavlja opeko iz našega naslova. Vsak dan več jo potrebujemo. Velike zalege najboljše gline, na kateri opekarna dobesedno stoji, so porok za njeno bodočnost in razvoj. To je ena od redkih opekarn v Sloveniji, ki je pričela delati votlo opsko, leta 1954 pa nove izdelke: opeko za prednapeti beton in satovno opeko. Vse to proizvajajo serijsko v sodelovanju s podjetjem Gradiš iz Ljubljane. Opekarna Brežice ima še nekaj ugodnosti, ki gotovo niso brezpomembne; predvsem ima zelo široko zaledje, saj je od Zagreba naprej edina opekarna ob Savi in da stoji tik železniške postaje, kar stroške prevoza občutno zmanjša. Tudi tu mislijo na rekonstrukcijo, pravzaprav — podjetje je že v rekonstrukcij:-. Stari del obrata kljub temu dela še s polno zmogljivostjo, medtem ko novi s sodobno krožno pečjo že nastaja. Načrti so bili izdelani že leta 1954 in to je ena od slabih strani. Vse se je med tem podražilo. Zato predračun ne zadošča. Leta 1956 so na natečaju s težavo dobili iz zveznega kreditnega sklada 49 milijonov, 16 milijonov nameravajo vložiti lastnih sredstev, mnogo jim pomaga občina Brežice, za 18 milijonov so prosidi okraj Novo mesto in upajo, da jih bodo dobili. Z rekonstrukcijo bodo zgradili novo krožno peč. nadomestili stroje, ki so že precej izrabljeni, saj delajo že 54 let, zgradili novo umetno sušilnico in modernizirali ter mehanizirali notranji transport v opekarni. Nova krožna peč bo kmalu dograjena. Ko stopiš vanjo in vidiš v dalji majhen svetal oblok svetlobe, te obide obfutek, da si v Spored prireditev za občinski praznik Brežic 12. oktobra: otvoritev razstave »POSAVJE V LETU 1941«, ki bo odprta do 31. oktobra 1958 v prostorih Posavskega muzeja. 25. oktobra: ob 10. uri otvoritev SPLOŠNO GOSPODARSKE RAZSTAVE v Domu JLA, ki bo odprta do vključno 28. oktobra; ob 11.30 otvoritev VETERINARSKE AMBULANTE v BirežiLcah; ob 15. uri odkritje spominske plošče padliim borcem in predaja novozgrajenega vodovoda na Pečicah. 26. oktobra: ob 9. uri začetek strelskega tekmovanja * vojaško puško med* strelci iz občin Brežice, Videm-Krško, Novo mesto, Samobor in Senovo; ob 9. uri otvoritev Trgovske šole; ob 10. -uri tekmovanje v malem rokometu med' posavskimi društvi na stadionu; ob 11. uri nastop domačih neznanih talentov v Prosvetnem domu; ob 14. uri tradicionalne motorne dirke; ob 15. otvoritev vodovoda v Artičah s krajevno slovesnostjo. x 27. oktobra: ob 19.30 v Prosvetnem domu slavnostna predstava opere »Traviata«; gostuje ljubljanska Opera. 28. oktobra: ob 10. uri slavnostna seja ObLO v Prosvetnem domu; ob 11.30 otvoritev ceste Brežice—Cateške Toplice; ob 15. uri revija mladinskih pevskih zborov v Prosvetnem domu; ob 15. uri otvoritev vodovoda v Podgračencm s krajevno slavnostjo. za sedaj še ne kažejo dovolj zanimanja za obnovo sadovnjakov. Nameravajo graditi tudi večje industrijsko pital ftče belih svinj-bekonov z zmogljivostjo 2 tisoč svinj na leto. Za to vrsto svinj je veliko povpraševanje v Angliji. Dye sto so jih odkupili že letos od kmetov. Se z nečem se bavi j o v proizvajalni zvezi Brežice. Kopljejo apnenčev pesek, ki ima 93 odstotkov kalcija in je zelo primeren za apnenje kislih zemljišč. Kmetijske zadruge na Štajerskem ga kupujejo v velikih količinah in pridno uporabljajo. Doslej so dosegli z njim izredne uspehe. Prihodnje poletje bo na brežiški ravnini valovalo težko klasje* italijanskih žit, po pobočjih bo zelenela nova trta in sadno drevje v novih sadovnjakih bo okrašeno s prvim živozelenim listjem. premogovniškem rovu. Pri gradnji so porabili veliko opeke, ki so jo naredili sami. Ogenj v taki peči počasi potuje In predno pride zopet nazaj tja, kjer sn ga prižgali, Je tam že spet vložena nova surova opeka in zasuta s pre-mogovim prahom. Ogenj torej neprestano kroži in gori. od tod tudi naziv krožna peč. Sušilnice sn pereče vprašanje vseh naših opekarn. V naravnih h uraioiku mežiške občine Feiič že praznujemo leto* . bčinski pra?n k občine Brežice. Ob tej pi il žnosti se spominjamo temni!) dni me-eca oktobra leia 1941, ko j kazalo, da bo nacMični oku-aor za vedno uni il slovcn sko Posavje. Dan za dnem so brneli nemški kamioni po naših vaseh in edvatali 1 ud; neznani usodi naproti. Mnogih se je loteval obup, vse:i pa sovraštvo in mržnja dn okupatorja. V tis;ih težkih dneh se je i udi v Posavju — kot povsod Po domivini — našla skupina ljudi, ki so še verjeli v bodočnost slovenskega Posavja, ki so verjeli v bodočnost slovenskega naroda. Ni so se d? 11 odvesti nemški policiji, niso sledili okupatorjevim ukazom. Prijeli so ?a orožje in 28. oVtobra le'a 1941 odšli v go7d3ve. Prvi junaki so stonili v borbo z gesl-m: »manj strašna noč je v Crne zemlje KRILI, KOT so POD svetlim SONCEM SUŽNJI DNOVI!« Ta skupina posavskih junakov je bila Brežiška četa, dan njene ustanovitve pa slsvimo Brežirani kot svoj občinski praznik. Svojemu borbenemu geslu so ostali posavski barci zvesti vse do zadnjega in po mesecu dni drznih akcij in napadov so konec novembra zaradi podle izdaje izgubili svoja mlada življenja. To tragično zgodbo poznajo prebivalci v&ega Posavja, prav posebno pa naša mladina. Običajno se ob praznovanju ln ob življenjskih jubilejih spominjamo prehojene poti, pregledamo dosežene u-spehe in si postavimo naloge za prihodnost. Oblastni organi izrazijo vse to s številkami, a'i kakor pravilo temu, s statističnimi podatki, ki so sicer potrebni, vendar bi jih danes v tem članku odmišljali in bi poskušali vse fo povedati na drug, preprostejši način, ki naj prikaže vsemu našemu ljudstvu, kaj vse smo v povojnih letih sto_ rili na polju gospodarstva naše občinske skupnosti. Pred vojno je bilo Spodnje Posavje ena izmed zaostalih slovenskih pokrajin. Delovne sile jc bilo odveč, toda zaposliti je ni bilo mogoče. Razen brežiške opekarne ni bilo nobenega industrijskega obrata: obrtniki, ki sn odpovedovali obrti, zadolženi metj p. s. pri.aiiOtali re-itev cd Unc.ke z š ite. Za ;>rusv tne delavce je Posavje fe p:ed vojn > pomenilo s'o-en ko Sibir jo- ^iiežiški motiv — vodovod stolp sredi mesta na ravnh-ob Savi. Viničarji in dninarji so le životarili in beračili, saj si z delom niso mogli prislužiti toliko, da bi lahko živeli. Mnogi teh so danes zaposleni v tem ali onem gospodarskem podjetju, v. komunalni dejavnosti, v premetu in v raznih obrti h Ze tako težak gospodarski položaj Posavja pred vojno je poslabšala še vojna vihra, ki je radi preselitve našega prebivalstva in kolonizacije tujcev najbo j prizadela prsv ta del slovenske zemlje. Trdimo lahko, da smo po vojni pričeli v Posavju znova gospodariti in iz nič Ustvarjati, Izmučena slovenska domovina nam v letih najhujše sti~ke po vrnitvi Iz tujine pač ni mogla mnogo pomagati. Začeli smo sami. zaupali vase in v srečnejšo bo-bodočnost Posavja, zaupali prav tako uporno, kot so zaupali borci Brežiške čete v letu 1941. Upravičeno lahko poudarimo, da smo v našem povojnem gospodarstvu u5pe'i Naše vasi spreminjajo vsak dan bolj svojo podobo Ni- koli poprej se pri nas ni tujko gradilo, kot gradimo danes, in po agoma, nezadržno predirajo v naše vasi nove oblike kmetijskega gospodarstva. Po mnogih naših vaseh danes že sveti električna luč, mnoge vasi bomo morali še elektrificirati. Pećice, Podgračeno, Ribnica, Artiče imajo danes vodovode. Obnova kmečkih gospodarstev po načelih naprednega gospodarjenja prodira vse bolj in bolj. Razširjajo se industrijski in trgovski obrati, gradijo ceste, razvija se trgovina, ki se bo razmahnila še vse bolj z novozgrajeno avtomobilsko cesto Skozi našo občino je speljana železniška proga, ki bo vezala naše kraje z Mariborom, nevarni Sotli pa je regulirana njena struga in neplodne močvirne površine te spreminjajo v rodovitna polja. Izpopolnjena je šolsk-mreža, ki prepleta splošno izobraževalne šole nižjega srednjega in višjega lipa ,« strokovnimi šolami za va ience raznih strok in iz ia-jence trgovinske stroke. Sle vilo prosvetnih delavcev y danes v naši občini večje ko' je bilo kdaj koli doslej. Z gospodarskim razvojem napreduje tudi kuHurni dvH' našega človeka. To so naši uspehi, ki sc često vezanj na fežka bre mena izrazito agrarpe občine. Kljub temu se zavedam vsi, da bo treba še žrtvov-ti za naše gospodarstvo, žrtvovati za elektrifikacijo najti sredstva za razširje nje industrijskih in obrtnih obratov, sredstva za razvo trgovine, sredstva ?a »rndnj" cest. za kanalizacije, za gradnjo stanovanjskih objektov in za gradnjo šol. Ko nam je ob naporih često težko, prevlada venda* prekrivanje In vera v lep?i in boljši jutrišnji dan, ki b* prinesel nove uspehe in t njimi novo zadoščenje Ponos ob m!'!] na to, da u-stvarjamn iz lastnih sil. narr daje novih m^?i za vse na-daiUne delo. Veruiemo, da ustva-jamn bodočnost naše mu Posavju t;stn 'epšo bodočnost, o ka'eH *n sa/nJeJ1 in zanjo ilf*H ž;v'j»nje prv«v borci Brežiške č»t«» katci™ posvečamo ob n^šem občinskem pravniku v-e .'tor.ien-in vse naše b«*or> d~i«v St*nk v pisarni prve osemletne šole, vsak dan. oivajaicev, o domačih izdajalcih in o potreb- še ostrejše borbe. S solzami v očeh so opisovale svoj križev pot žene in dekleta. Kot bi bilo danes se spominjam matere, kj je pripovedovala, kako zverinsko so ji ubili sina edinca. kateremu so na poti iz župnišča v cerkev in do pokopališča živemu peli pogrebne molitve, nato pa ga ustrelili. Končala je z besedami; »Edinega sina so mi umorili, prosim vas lepo, če ve katera za otroka, ki bj ga lahko dobila za svojega — obljubim, da ga bom vzgojila kot svojega sina!« Datum prvega kongresa n. Mlečna kuhinja je začela poslovati prvega oktobra Ln bo do konca šolskega leta. Malica se deli prt dopoldanskem ln popoldanskem pouku in večina otrok jo že prejema. Vendar Imajo nekateri starši pomisleke, če« 150 din mesečno je predrago, ker doma pripravim ceneje. Seveda pri tem ne pomislijo, kako izdatno in povrhu še toplo malico dobi otrok v Šoli za IM din mesečno. Ljudje prt mlečni kuhinji so sprevideli, da za ceno H60 din mesečno ne bo mogoče dajati izdatne malice. Zato so organizirali, da so otroci prinašali v šolo sadje. Iz tega sadja je bilo napravljenega 150 1 soka in 40 kg marmelade. Vsndar pa je btla ta akcija najbrž preozka. V letošnjem lptu je' bila sadna letina menda rekordna, zato bi sadje kupili, otroci pa bi ga sami obrali, kar bi znižalo ceno, oziroma stroške. Mogoče bi bilo umestno, seveda pod vodstvom, saj bi ljudje »pričo obline sadne letine radi dali sadje brezplačno za mlečno kuhinjo. Seveda bi se s tem zopet povečalo vprašanje kletnih prostorov in posode, kar Je seveda najbolj perece vprašanje Šolske mlečne kuhinle v Novem mestu. J. K. Dolenjca iz Novega Sada nam pišeta »Prejmite lepe pozdrave od Jožeta Klobučarja in Jožeta Kukca, kć služita rok v Novem Sadu. Spominjava se domačih fantov in deklet in pozdravljava vse, zlasti pa Brftljinčane, Tržiščane bralce našega priljubljenega lista in graditelje avto ceste.« Pozdravi iz JLA Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, pošiljajo preko našega lista tople pozdrave svojim sorodnikom, znancem, bralcem našega lista in mladinskim delovnim brigadam, katerim želijo pri zaključnih delih kar največ uspehov: Alojz Miketič, Ivan Vidic, Peter Hrastar, Jože Pirnar, Ivan Bobnar, Vinko Horvat, Silvo Znidiršič, Nikola Jakopič, Nace Cugelj, Jože Znidaršlč, Frane Bradač, N!ka Sučevič, Ivan Sa-voren, Ivan fUukelJ, St.mko Stojnic, Valentin Sapek, Alojz Bahorlč, Franc J. u-ikovfc, Vinko Jcrala in Anton Butala. Slana v Jutranjih urah in dokaj hladno vreme nas silijo, da smo že začele segati po jesenskih plaščih. Tistim, ki si bodo letos omislile novega, bo udobni plaše na sliki, pri katerem so edina posebnost Žcp4 in podaljšani rokavi, morda všeč. ooooooooooocooooooo«xioooooooooooooooooo Jedila z gobami GOBE Z MAKARONI Osnaži in razrezi gobe _ jurčke — na tanke listke, popari jih z vrt!o vodo ter zopet urno od-cedi. Medtem denj v kozico 2 žlici presnega masla; ko se speni, dodaj žličko dobro zrezame ša-lotke ali čebule, ko ta zarumeni pridenj ravno toliko drobno sesekljanega peteršilja in gobe, potrosi jih malo s «Ajo ln poprom ter praži toliko časa, da se ves sok posuši. Zdaj dodaj žlico moke in takoj na*o nekaj žlic smetane, malo juhe ali vode in kuhane makarone. Vse dobro ?me-šaj in postavi v vročo pečico, da se malo po-peče. etnografskega in folklornega gradiva. V to zadnje sodijo njegove številne risbe, osnutki in fotografije in končno tudi praktični prikazi, kako je mogoče še dandanes to tradicijo ohraniti živo. Delavnost kumeta Račiča je bila in je še mnogostranska in tako je med drugim prikazana na razstavi tudi po njegovi zamisli izdelana »žaga vej arka«, ki jo bodo lahko naši sadjarji prav s pridom uporabljali. Zanimiv pa je tudi pano s števil- nimi pismi in sporočili Belo-kranjcev v zadnji svetovni vojni, ko so se kot internirane!, ujetniki ali kako drugače pomoči potrebni vedno z zaupanjem obračali na svojega »belokranjskega kumeta«. Ta stran Račiča, ki je bila doslej večini neznana, pa daje tej spominski razstavi končno tudi lepo človeško vsebino. Razstava bo odprta do 2. novembra in vabimo zlasti znance in prijatelje našega kumeta, da si jo ogledajo. Rudi Simšič razstavlja v Kostanjevici V nedeljo, 12. oktobra, so v Kostanjevici odprli novo razstavo. To pot razstavlja mladi slikar Rudi Simčič iz Ljubljane šestdeset monotipij in grafik. Razstava je že deseta v pičlem letu dni in Prosvetno društvo »Lojze Košak« v resnici zelo skrbi za to stran kulturnega življenja v domačem kraju. Mladi slikar Rudi Simčič Je doma iz Ljubljane. 2e zelo mlad je okusil bedo in pomanjkanje. To se je 5e stopnjevalo, ko je v drugi svetovni vojski moral okušati trpljenje internirancev na Rabu, kasneje pa še v Nemčiji. Jasno je, da se vse to odraža tudi v njegovem delu. Njegovo razstavo bi lahko razdelili na kakih sedem skupin, ki vsaka zase predstavljajo enoto. Najpretres-ljivejši ie ciklus, kjer prikazuje Rab. Zelo močan Je potem delavski ciklus, v katerem prikazuje delavca, tovarne in delo. V tem ciklu Je tudi najbolj preprost. Podoben Je ciklus motivov z ulice in le deloma ciklus vedut v barvah. Posebno mesto zavzema njegovo cvetje, ki je zelo dekorativno in brez starih domen, še bolj pa skupina upodobitev oka-menin (fosilij), kjer umetnik prikazuje živali, ki so na svojem življenjskem, pohodu obstale in ckamenele. Njih kosti so v akciji, iz barvnih lis je razvidna cirkulacija krvi in tudi morebitna krvoločnost, vendar je v celoto dahnjen mir stoletij, ki je to življenje patiniral. Razstava kaže mlad talent, ki je že na razstavi v poletnih mesecih zbudil precej zanimanja. Otvoritve se je udeležil tudi avtor, ki je občinstvo Dopeljal po razstavi in mu razložil svoja hotenja, svoja dela in svoj bol. F. H. smo sodelovale na tej konferenci, smo bile nemalo presenečene nad tako lepo izbranim in urejenim krajem. Na konferenci so govorili znani politični delavci OF: tft-varišici Mara Rupena, Helena Puhar, tovariš ing. Jože Levstik-Vid in drugi. Vsa so v svojih jeklenih revolucionarnih besedah poudarili v«lik pomen NOB in vlogo, ki jo mora v tej veliki revoluciji odigrati napredna slovenska žena. Po konferenci je bil pester kulturni spored, ki so ga za nas pripravili borci in borke. Vseboval je partizanske pesmi, recitacije, petje in seveda harmoniko, nerazdružno spremljevalko partizanskih enot. Po končanem sporedu je sledilo pravo partizansko veselje, ki ga nobena od nas, ki smo na tej konferenci sodelovale, ni pričakovala, niti ga ni kasneje pozabila. Nepozaben spomin je na nas napravila prvoborka tovariši -ca Dunja, ena izmed prvih partizank, saj je odšla v svo-" bodne slovenske gozdove s svojim možem v začetku leta 1942. Dan pred konferenco je prejela obvestilo, da je padel njen mož kot partizanski borec nekje na Gorenjskem. Kljub svoji žalosti je vneto sodelovala in je šele po končani konferenci pokazala vso svojo žalost. Z njo smo sočustvovale vse prisotne žene. Priprave na to konferenco pa niso mogle ostati povsem prikrite. Okupatorji in domači izdajalci so začutili, da se na področju mimopeškega sektorja nekaj pripravlja. OF, ki je organizirala konferenco, je poskrbela za našo varnost s tem, da so glavne točke kraja konference stražili borci Dolenjskega odreda. Pozno popoldne, ko smo se vračale s tega velikega zborovanja, smo si stisnile roke z globokim vtisom in mislijo na delo, ki nas čaka na okupiranem ozemlju. Naša edina želja je bila, dati vse svoje moči za osvoboditev domovine. Dne 25. in "26. oktobra se bomo sestale sredi naže lepe Dolenjske delegatke I. kongresa SPŽZ in praznovale njegovo 15. obletnico. Martina PetrtC Učiteljev delavnik - ves dan Ob občnem zboru društva učiteljev in profesorjev brežiške občine V soboto 11. oktobra so se zbrali na svoj redni sindikalni občni zbor učitelji in profesorji breži-Ske občine. Razen zastopnikov občinskih oblasti je zboru prisostvoval tudi načelnik okrajnega SPK tovariš Kastellc. O delu DUP v preteklem letu je obširno poročal društveni predsednik tovariš Rado Demač. Govoril je o političnem in izvenšolskem delu članov društva ln ugotovil, da so bili člani društva v preteklem letu v Izvenšolskem delu precej aktivni v raznih organizacijah, saj odpadeta na vsakega člana povprečno dve različni funkciji. V primeri s prejšnjimi leti Je pa bilo lani mogoče opaziti, da so posvečali posamezni člani in tndt društvo v celoti premalo pozornosti političnemu in strokovnemu izpopolnjevanju. Precej članov društva še ni opravilo potrebnih strokovnih izpitov, dasiravno jim je le davno potekla predpisana pripravniška doba. Od 128 učnih moči, kolikor Jih poučuje na šolah v brežiški občini, Je še 32 mlajših tovarišev v pripravniškem stažu. Število učnih moči na posameznih iolah Je zadovoljivo, vendar ne Idealno. Dosti težji problem je na mnogih šolah vprašanje prostorov; na nekaterih šolah (Cerklje ob Krki) so morali začeti poučevati že v treh smenah s skrčenim predmetnikom. Starostni sestav učiteljev Je zadovoljiv, saj znaša povprečna starostna doba učnih moči 31 let. Občina si zelo prizadeva, da s štipendiranjem dijakov na učiteljiščih In Studentov na raznih fakultetah izpopolni vrzeli v prosvetnih vrstah. Kljub težkemu stanju občinskih financ — saj so Brežice pretežno agrarna občina — za materialne prejemke učlteljstva Knjigovodski tečaj gre h koncu Začetniški knjigovodski tečaj, ki ga je priredilo Društvo knjigovodij N(?vo mesto ln katerega redno obiskuje 57 od 64 prijavljenih kandidatov, gre h koncu. Tečajniki se pridno pripravljajo na zaključne izpite, kj bodo 4. ln 7. novembra, medtem ko predavatelji obravnavajo splošni zaključni cirl vodenja knjigovodstva. Tečajniki bodo po končanem tečaju pridobili tolikšno strokovno sposobnost, da bodo brez strahu moti i voditi male gospodarske obrate samostojno, v večjih pa z u-spehom to ali ono panogo knjigovodstva. Ko bo končan začetniki knjigovodski tečaj, bo stekel nadaljevalni, katerega bodo lahko obiskovali vsi, ki bodo z uspehom končali začetnlskega, potem pa tudi tisti, ki jim strokovna kvalifikacija dovoljuje priznanje naziva knjigovodja ali vls.il knjigovodja, V nadaljevalnem tečaju bo rnr.en obravnave specifičnosti knjigovodske službe obravnavana tudi snov za drf.avnl strokovni izpit, zato na ta tečaj Se sedaj opozarjamo vse zainteresirane. Tečajnikom, ki obiskujejo za-i"etnlSkl knii^ovodskl tečaj ln se že pripravljam na zaključne Izpite, že'.tmo mnogo uspehov! R. D. 9 ' K.I.ASIJJTI'. © V DOI.KNJSKKM • USTU! občina vzorno skrbi. Učne moči s težkimi delovnimi pogoji v oddaljenejših krajih, ki so nekdaj veljali kot kazenska mesta za režimu sovražne učitelje, so danes Se posebej nagrajene. Jakob Drnač-Rado, predsednik DUP v brežiški občini. »To naj upoštevajo predvsem mlajši pedagoški delavci, ki ne vedo pod "kakšnimi pogoji so de- lali pred desetletji starejši kolegi,« je poudaril v svojem poro« čtlu predsednik Rado Dernač. Nadalje je poročal, da je društvo poleti organiziralo za člane ceneno počitniško letovanje v Ankaranu ob Jadranski obali, govoril je o pripravah ln načrtih za politični in strokovni študij v letošnjem letu ter o novem splošnem /.akonti o šolstvu. ZA UVELJAVITEV ŠOLSKE REFORME V razpravi so največ govorili o problemih, ki Jih je vsak dan treba reševati, oziroma jih bo treba rešiti v najbližji bodočnosti v zvezi s prizadevanjem, da se čimprej uspešno uveljavi reforma šolstva na brežiških Šolah. Na to le opozoril tudi načelnik okrajnega SPK tovariš Kastellc, ki Je učiteljskim zborom priporočal, naj čim tesneje sodelujejo s šolskimi odbori In jih seznanijo s vsemi težavami, s katerimi se vsak dan srečujejo pri svojem delu. Naj končno ljudje zvedo in vidijo, da učitelj ne dela le tiste ure, kadar Je v razredu, ampak rta Je njegov delavnik ves dan in rta mu Je za njegovo požrtvovalno delo treba priznati zasluženo nagrajevanje. Ob koncu razprave so Izvolili nov upravni odbor 11 članov, ki je za društvenega predsednika zopet izbral starega šolnika Jakoba Dernača. 8. Prijavljene! za stenografski in strojepisni leča)! Sestanek prijavljencev za stenografski in strojepisni tečaj, ki ga organizira Društvo stenotjrafov in strojepiscev Novo mesto, bo v ponedeljek, 27. oktobra ob 19. url v II.a razredu osnovne iole v Novem mestu (prvi vhod, prva vrata levo). . Pogovorili se bomo o začetku tečaja, urniku in ostalem. Prijave za stenografski tečaj sprejema 5e do 25. oktobra Dragica Kotar na občinskem komiteju ZKS v stari gimnaziji, telefon 144, Dopisni tečaji Kakor vsako leto prireja Ljudska univerza tudi leOOOOOOOOOC«XKOOC©^ Mladost v Brežicah Iz brežiške trgovske šole je bilo slišati živ žav. Stopil sem kar v prvi razred pri vhodu. Dijaki so vstali. — Kar sedite. Saj nisem profesor, sem pomiril njihove začudene poglede. — Kaj pa vi tukaj? me je vprašala znanka iz Novega mesta. — Nič, sem se branil, samo malo sem prišel pogledat. Kaj pa delate? sem začel z izpraševanjem. — Učimo se. — Je težko? — Uh, najtežja Je politična ekonomija. Nič Je ne razumemo, so mi potožile, »trgovke«, »trgovci« pa se niso povsem strinjali z njimi. — Od kod pa ste? sem jih pobaral. — Iz vsega našega okraja, nekaj pa celo lz ljubljanskega. — Greste kaj v kino? — Odkar smo tnkaj še nismo šli. Učimo se ves dan. Ce nimamo pouka, imamo pa učne ure. Pred gimnazijo sem se pomešal med dijake, ki so čakali, da se od-pro šolska vrata. Dve dijakinji sta odnesli pismo na pošto. Komu Je bilo namenjeno? Fantje so se šalili. — Včeraj me Je profesor vprašal, če sem obnovil slovnico. Odgovoril sem mu, da sem Jo— na stadionu. Šolska vrata so odprli in mladina se je vsula v razrede. V četrti, bivši »osmi«, so imeli na klopeh zvezke in knjige. Nekateri so se učili, drugi razgrajali. Na zadnji klepi sta dva dijaka Igrala z dinarji nogomet. Kolik je bil rezultat, ne vem. Kadar Je kdo vstopil, je večina zarjula: — Hura! — Hura, fizik Je prišel! Fizik je bil oblečen v trenirke, zato sem jih p otipal: — Kaj pa delate popoldne po pouku? — Sprehajamo se . . . — ... in učimo, Je nekdo dodal. — ... pa s flzkulturo se tudi ukvarjamo, je dejal tretji. — Kaj pa delate med poukom, če Je vam dolgčas? — Dekleta nam pišejo pisemčka, so dejali fantje. — NI res. Oni nam pišejo, so skoraj prisegale dekleta. Nekdo Je spet vstopil. — Hura! spelea! (aH je bilo morda kakšno drugo ime, ne spomnim se več.) Spelca Je pa čisto nedolžno vprašala: — Ali veste morda, kje je naš klas? — Glej jo, glej! so se zasmejali. Razred Je zgubila. — Kaj se pa vi učite? sem vprašal neko učenko. — Francoščino. — Je težka? — Ne. Veste, med počitnicami sem bila v Lvonu. Šolski zvonec me je prisilili, da sem se poslovil. Iz nekega razreda osemletke Je odmevala pesmica »So ptičice zbrane«. Na hodniku sem si ogledal diplome, ki so jih priborili pionirji in pionirke — šahisti na tekmovanjih. Neka mamica je prišla po hodniku In potrkala na vrata nekega razreda, z razredničarko sta se zapletli v pogovor. Ujel sem samo: — Otrok sploh ne zna poštevanke , . . slovensko nalogo ... je pisal slabo . . . V otroškem vrtcu ml je Andrejček razložil: — Najraje se igramo tukaj na dvorišču. Cez čas Je dodal: — Mamica Je v službi. Pristopila Je majhna punčka in kar sama povedala: — Moj ata Je jabka peljal na postajo. Otroci so se gugall na viseči gugalnici, po deski stoječe gugalnlce pa so se drsali po trebuhu. — Konj bo vlekel Jopico, je naznanil glasek deklice, ki je slekla jopico, jo držala za rokav in jo v teku vlekla za seboj. — Dobite malico? sem vprašal clcibančke, ki so stali okoli mene. — Dobimo, kruh ln sir. Nekje Je izbruhnil prepirček. Deklica mi Je zatoiila: — Andlej ml Je luto pocuknil z glave. Potem se Je obrnila k Andreju in mu poiu-gala: — Cak cak Andlej, te bom po litkit BrežKku mladina sodeluje v vseh organizacijah. Delajo in učijo se v raznih krožkih: pevskem, telovadnem, šahovskem, dramskem, smučarskem in drugih. Sodelovali so tudi pri gradnji avto ceste LJubljana—Zagreb. Ta teden bodo ustanovili še taborniško družino. Zato v Brežicah ni dolgočasno. Mladina jih vsak dan razgiba znova. Jože Prime Za telesnovzgojno de o ne sme biti nepremagljivih ovir Temeljite priprave v Suhi krajini Kmetijske zadruge v žužem-berški občini se temeljito pripravljajo na volitve zadružna; svetov. V tem mesecu se j«? včjaniilo v zadruge tudi prece novih mladincev in miadirv tako da bodo v novih zadružni'-organih zastopani tudi mlad-im in žene. Polletni občni zbori kmeti' skih zadrug bodo kmalu zaključeni. Zadrugi Dvor in Hir.ie sta na občnih zborih razpravljali o preusmeritvi dela zadruge razvijanje kmetijske proizvod nje preko zadružne kooperacija (pogodbenega sodelovanja), v Hinjah so govorili tudi o tem oa bo treba odikup živine bolj? organi Tirati. V prihodnjih dneh bodo zbor; volivcev na celotnem suho-kranjskem pod-očju; tu bodo izbirali kandidate za zadružne svete in razpravljali o pogodbe nem sodelovanju z zadrugami pomenili pa se bodo tudi o tra-viSčih. S. M Iz Kostanjevice Te dni prične posebni odb-v za gradnjo stanovanjskega bloka z začetnimi deli. Novi blok bo stal v parku nasproti Doma kulture. Načrti predvidevajo 6 družinskih stanovanj in nekaj samskih. S tem bo krita le delna potreba stanovanjskega prostora v Kostanljevici, saj se je prav za odpravo stanovanjska stiske v našem kraju doslej rr.alo napravilo. Gradbenemu odboru tega prepotrebnega objekta želimo mnogo uspehov pri delu. Zobna ambulanta tudi v Podbočju Na zadnji seji upravnega odbora Splošne ambulante v Kostanjevici je bilo sklenjeno, da začne zobni zdravnik že sredi novembra delati tudi v Podbočju, kjer že nekaj časa uspešno delutje Splošna ambulanta Opremo bodo namestili že te dni. Instrumentarij in aparati so popolnoma novi.. Zobne storitve je prevzel domačin dr. Niko Sever, specialist za zobne in ustne bolezni, v ambulanti se bo zdravila tudi šolska mladina, ki ima vse usluge brezplačno. Upamo, da bo 'tudi ta novost, ki jo je omogočila občina Kostanjevica, v Podbočju ralgtela na topel sprejem. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC VUK POVOZIL KRAVO 10. oktobra ob 8. zjutraj je ori-ent ekspres na železniški progi pri Dol. Brezovem v bližini Sevnice poškodoval kravo, last posestnika J. S. iz Dol. Brezovega. Lastnik je moral kravo zaradi poškodb zaklati. Kravo je pasel njegov sin, ki je bil v času nesreče odsoten. Nesreča naj bo ponovno opozorilo vsem kmetovalcem: kadar pasejo živino ob progah ln cestah, naj pazljivost med paso podvojijo. ...,o.\. i^i oKioPia - severin .'eiek, 24 oktobra — Rafael .sobota, 25. oktobra — Darja Nedelja. 26. oktobra — Demetrij ponedeljek, 27. oktobra — Antonija 1'oiek. 28 oktobra — Simeon •::-fda. 2!) oktobra — Ida ■ una: ?7 oktobra ob lfi 41 polna j,iti./.iC£.: 23. oktobia jug^s-lj-vanski film »Kalal v nebo«. 24. in 25, oktobra ameriški barvni film »Naloga majorja Leksa« 26. in 27. oktobra ameriški film »Grand hotel« — (v glavnih vlogah Greta Garbo). 28. oktobra program za otroke; »Pisani filmski spored«. 2i). oktobra nemško-francoski film »Čarovnice iz Salema«. ČRNOMELJ: 24 in 26. oktobra ameriški barvni film »Na zavoju reke«. 28 oktobra ameriške barvni film »Revija risank«. 29 oktobra francoski film »Gervaise (Jazbina)« Kostanjevica: 26. oktobra ameriški barvni film »V srcu mladih«. •METLIKA: 25. in 26. oktobra ameriški film »Opustošena džungla«. 29 oktobra jugoslovanski film »Ne obračal se sinko« MOKRONOG: 25. in 26. oktobra slovenski film »Ne čakaj na maj« NOVO MESTO: 23. oktobra češki film »Zaostrite prosim«. Od 24. do 27. oktobra francoski film »Obzirna vlačuga« 27. oktobra jugoslovanski film »Krvava, srajca«, SEMIČ: 26. oktobra ameriški barvni film »Pesem zlatega zapada«. SEVNICA: 25. in 26. oktobra ameriški film »Onstran v gozdu«. TREBNJE: 25 in 26. oktobra ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. Predstava v nedeljo ob 16. in 19. uri 1. in 2 novembra slovenski film »Ne čakaj na maj«. Predstava v nedeljo ob 14., 16. in 19 uri ŽUŽEMBERK: 26. oktobra poljski film »Frederick Chopin«, Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so našo ljubo MINKO HOSTA iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju spremili na njeni zadnji poti, ji darovali krasne vence in cvetje ter sočustvovali z nami ob bridki izgubi. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikom ln zdravnicam novomeške bolnice za ves njihov trud in prizadevanje, s katerim so ji lajšali trpljenje. Najlepša hvala tudi medicinskim sestram in bolniškim .strežnicam za njihovo prijaznost in dobroto. Starši, sestre, bratje in ostalo sorodstvo. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in brata ALOJZA VESELA se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetja "in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Šmihel za izkazano čast in pevcem za ganljive ža-lostinke. Prisrčna hvala tudi dr. Vodniku za njegovo skrb in nasvete. Veselovi Obveščamo vse stranke — kadilce iz Mokronoga in okolice, da smo našo maloprodajalno tobaka preselili v nov lokal na trgu v Mokronogu št. 52 pri Koračinu ln se priporočamo! Podpisana Alojzija Hrovattč iz Gor. Lakovnic opozarjam vsakogar, ki bi razširjal o meni kakršne koli neresnične govorice, da ga bom sodno preganjala. RAZPIS Upravni odbor obrtnega podjetja PEKARIJA Novo mesto razpisuje mesto POSLOVODKINJE prodajalne za prodajo kruha ln peciva v Novem mestu Pogoj: kvalificirana trgovska pomočnica z daljšo prakso. Plača po ttrifnem pravilniku podjetja, oziroma po osebnem dogovoru. Nastop službe takpj! Ponudbe pošlite na upravni odbor podjetja PEKARIJA Nov0 mesto. RAZPIS DIREKTORSKEGA MESTA Občinski ljudski odbor Šentjernej, komisija za razpis mesta direktorja, razpisuje na osnovi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ. štev. 52-644-57) mesto direktorja trgovskega podjetja »Dolenje« v Šentjerneju Pogoji: srednješolska ali strokovna izobrazba s petletno prakso v trgovski stroki aH nepopolna srednja ali njej sorodna šola z desetletno prakso v vodstvu trgovske stroke. Prošnje z življenjepisom pošljite na občinski ljudski odbor Sent-'rrnei do 31. oktobra 1958. I3BP Preklicujem izgovorjene žaljivke proti Hildi Delalut in Beri Skrinjar iz Mokronoga. Zahvaljujem se, da sta odstopili od tožbe. Gulič Ludvik. Mokronog. Prodam rabljen štedllnlk-vzld-ljiv, levi. Poizve se v upravi lista. (612-58) Poceni prodam dober štiri cevni radijski aparat znamke »Izola«. Vzamem tudi ček. Ponudbe na uprava lista. (1958-58) Lep travnik zaradi nesreče ugodno naprodaj. Poizvedbe gostilna »Cviček« v Smarjeti ali pri Dur-java v Škocjanu. Takoj sprejmem mlajše dekle za varstvo 2 otrok ln pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. (613-58) Starejšo osebo — upokojenko sprejmem za dopoldanske ure za varstvo otrok. Naslov v upravi lista. (613-58) Zaposlena mati Išče sobo in celotno oskrbn'za dojenčka v času njene zaposlenosti v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Pod šifro »Dobro plačam. (614-58) MLINARJI; Mlinske kamne črne s kompletno napravo za meljavo, vse na krogličnih leža-jih, osovine za kamne jeklene na krogličnih ležajih, jermenice, obodi in grode za kamne, več ležajev, mlinske klepce vseh vrst. poceni proda Kovačič — Mlin. Novo mesto- Godbe na pihala in glasbene šele, pozor! Popravljamo generalno in delno vse vrste pihalnih inštrumentov, saksafonov, klarinetov in harmonik. Popravila- izvršujemo točno, solidno in po zmerni ceni. Se priporočamo Ku-štrin — delavnica za izdelavo in popravilo inštrumentov Ljubljana. Veselova 3 (bivša Nunska). NOVO MESTO V času od 11 oktobra do 18. oktobra je bilo rojenih 12 dečkov in 10 deklic Poročili so se: Stanislav Vidmar, avtomehanik iz Fužine, in Martina Brulec, uslužbenka iz Smolenje vasi. Gnila Valent, strojni tehnik lz Orehovice, in Ljudmila Sirk, kuharica iz Višnje gore. Davorin Gros ing. kemije, in Aleksandra Simonič. farmacevtka, oba iz Novega mesta. Umrli so: Jože Blatnik, posestnik iz Klop, star 56 let Anton Cuk, delavec iz Šentjurja, star 62 let. Ivana Nolimal. družinska upokojenka iz Novega mesta, stara 61 let Janko Mušica, upokojenec iz Loke pri Črnomlju, star 72 let Marija Hosta, hči posestnika iz Dolnje Stare vasi. stara 28 let. Terezija Godina, invalidska upokojenka iz Dol. Stare vasi. stara 54 let Alojz Mate-lič, osebni upokojenec lz Novega mesta, star 62 let. GOTNA VAS Rojeni sta bili dve deklici Umrl je: Alojz Vesel, čevljarski molster iz Smihela, star 56 let PREČNA Rojen Je bil en deček. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: KairMna Pun-gerčar iz Radule - deklico, Ana Kupljenik iz Kršišč — dečka, Helena Slak iz Gabrijel — dečka. Anica Kastrevc iz Hrušice — deklico, Anica Svajger iz Črnomlja Nesreče, pretepi in še kaj... Priprave za kongres telesne kulturo so v polnem teku. Le še kratek čas nas loči od njega, zato zanimanje zanj čim daljo bolj raste. Kako tudi ne, saj pričakujemo korenitih ukrepov glede reševanja vseh težav, ki slabijo in ovirajo telesnovzgojno delo. Vendar bi ne bilo prav, če bi v dneh pred kongresom, v pričakovanju njegovih rezultatov, naše delo zamrlo. Tega se nekatera naša društva prav dobro zavedajo, predvsem v Stopicali, Straži in Semiču, ki Bo takoj popričetku šolskega leta pričela z redno vadbo vseh oddelkov. 2al tega ne moremo zapisati o vseh društvih. Pri nekaterih so društvene uprave samo na papirju in jc vse društveno delo prepuščeno posa-tttttandin vodnikom, Id največkrat niso kos svojim nalogam. Vjd izgovori članov društvenih uprav, češ da za telesno-vzgojno deio ni zanimanju, da bi časa, da nI prošlom m naprav, da ni denarja bn podob-^o, no rJrte. Za Iznajdljdvegn 'n prizadevnega vodnika al' delavca v društveni upyiv! n tt6b«ne nepremagljive ovire vedno m ob vsakem času bo znal telesnovzigojno delo prilagoditi trenutnim razmeram. Poznati mora le eno skrivnost, ki se ji pravi: začeti je treba. Najlepše bomo kongres telesne kulture pozdravili s tem. da bomo še v tem mesecu poživili svoje delo. Predvsem bomo pričeli z redno vadbo pri vseh oddelkih in dvignili število članstva s lem, da bomo pritegnili k redni vadbi vso mladino. Z LASTNIMI SILAMI GRADIJO OBJEKTE Če se društvene uprave ne ustrašijo naporov in same prve krepko poprimejo, ludi gradnje t> kw*dnih objektov lahko dobro uspevajo. O tem iKim priča gradnja telovadnega d orna v 'Žužemberku nI: pa gradnja letnega telovadISČa v Stopičbti, ki kljub hribovitemu in skalnatemu leronu prav lepo napreduje Člani Partizana in šolska mladina z vso marljivostjo in vzlra j nosilo razstn 1 jujeio skale in ravnom /'-ml jo, sni se zavedaio, da bo to telovr.d'šče povsem njihovo in jim bo kmalu nudilo m-v • k^cro uro Hrivccn razvedrila ob odbojki, roko- metu, atletiki in predvsem ob telovadbi. ZVEZNI IZLET PARTIZANA BO V BEOGRADU Najvažnejša naloga, ki se za prihodnje leto postavlja pred naša društva, bo zvezni zlet Partizana v Beogradu. Nanj se bodo morala društva temeljito pripraviti. Tu ne gre samo za popolno poznavanje zletnih prostih vaj, temveč tudi za to, kako priti do finančnih sredstev, ki bodo potrebna za nabavo slavnostnih krojev, za prehrano in prevoz udeležencev zlata. Prepričani pa smo, da bodo tudi to veliko preizkušnjo naša društva častno in z uspehom prestala. ŠAH NOVO Mli.NTO — BllEZlCE 7,5:2,5 V nedeljo 19. oktobra je bil v Brežicah prijateljski dvoboj med novomeškimi in brežiškimi šahisti. Zmagali so Novomeščanl 7 rc/.ultatom 7.5:2.5. Posamezne borba so se končali1 t.iknlp; Sitat Borjan i :0. rfr. Golet Kam i iO Avsec-Plavuh 1 : o, Primr-P^tan 1:0. Galski-SteKi-r 0:1. Kmk-Kn-črr 1.0. Verblč-'lri'bič 0:1, Picek-Valenčak 1:0, Jenko-Zhantar 1:0 Pe***R«1aei» deklico, Stefica Vučak iz Bukovca — deklico, Angelca Fric iz Llbne — deklico, Ivanka Glavan iz Gorenje vasi — dečka. TOČA IN SNEG! Čudno se je zasukalo vreme » minulem tednu. Naša vremenska napoved je spet ka.r uganila, da bo prišlo do zmešnjav: deževje, mraz, sneg do nižin, vmes pa še nekafj lepih dni. Vsega je bilo dovolj, toče celo preveč. 16. oktobra je bilo nebo kar črno, zlasti na severovzhodni stran.i. V okolici Šmarjeških Toplic, pod Gorjanci v Beli krajini, na Bizeljskem in drugod je toča v nekaj minutah pobelila zemljo. V Metliki je padala kakih pet minut. Tam, kjier še niso potrgali grozdja, je nenavadno pozna toča zelo škodovala letini. V soboto zjutraj smo opazili na Gorjancih prvo belo kapo. v nedeljo popoldne pa tri mavrice; med rahlim dežjem so ponekod plesale tudi prve snežinke. Prezgodaj, vse prezgodaj za ta čas. Upajmo, da bo tudi lepega vremena do zime še dovolj. OBVESTILO J. K. Dela pri gradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb so v zaključni fazi, tako da je na posameznih odsekih že možna vožnja z motornimi vozili. Zaradi tega se pogosto dogaja, da vozijo po dograjenih odsekih vozniki, ki nimajo nobenega službenega opravila na avto cesti. Investicijska grupa za izgradnjo avto ceste Ljubljana — Zagreb opozarja vse voznike motornih vozil, da je vožnja po trasi avto ceste strogo prepovedana za tiste, ki nimajo neposrednega opravila na avto cesti in ki nimajo posebnega znaka (zelen krog z žigom Investicijske grupe) na avtomobilu. Pripominjamo, da je vožnja zelo nevarna, ker so Se vedno na trasi stroji in kupi materiala, prav-lako pa delajo še na tra.si mladinske brigade ter je tudi njihova varnost ogrožena, Zato priporočamo tudi tistim voznikom, ki imajo dovoljenje za vožnjo po navedenih odsekih, da se čimveč poslužujejo vzporednih cest. Posebej š(» opozarjamo vse voznike, da vozijo z zmanjšano brzino tako po trasi kakor tudi ob trasi avto ceste. Organi prometne milice so zaprošeni, da izvajajo strogo kontrolo in kaznujejo vse voznike motornih vozil, ki ne bodo upoštevali teh navodil. Trimesečni tečaj j za traktoriste Okrajna zadružna zveza Novo mesto organizira na kmetijski šoli Grm Novo mesto 3 mesečni tečaj za traktoriste — kmetijske strojnike Pogoji za sprejem: 1. končana osnovna šola, 2. starost najmanj 18 let, 3. fizično in duševno zdravje. Kandidati morajo vložitj prošnje na upravo kmetijske šole Grm najkasneje do 25. oktobra, ker se bo tečaj pričel že 3. novembra 1958. Prošnji je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. zdravniško spričevalo za opravljanje traktorskega izpita, 3. izjavo o plačevanju vzdrževalnine, ki znaša 10.000 din mesečno. Tečajniki bodo imeli vso oskrbo v internatu kmetijske šole Grm. Prednost pri sprejemu imajo traktoristi in absolventi enoletnih kmetijskih šel. Za vse morebitne informacije se obračajte na«upravo kmetijske šole Grm. ■T 9 l--KARU^AC^ i V' 0 / VOJVODINA W,^C MM tA JUGOSLAVIJA l-1 u=a Km HERCEGOVIMA ^ o B\ J A Sarajevo ^- 9 i- rrr^^oPARAcIg ffeMmN V** oVjo*"1^ '••••.LEtKOVA^ HltTlHA > vBwg, J A 0 ° ■■■<$ KOS MET ■/ M AKED?^^En)A QJ£VDJ*UJA< Sodelavca Radia Beograda in Radui Ljubljana na Otočcu pri Novem mestu sta naprosila direktorja Investicijske skupine na izgradnji avtomobilske ceste Ljubijo-' na—Zagreb ing. CIRILA MRAVLJO, da odgovori na nekaj vprašanj v okviru razprave o tem, ali je ceneje građen, nvtomo bilsko cesto z mladino ali s plačanimi delavci. ) SkOPLj /"NO avtocesta bratstva in enotnosti 2q*i\ttx* mmmm v uai>vu m m mm LJUBLJANA ~ zacrls 130 fen. ZACRJĆft ~* BE06&AD 39} ~ BSU«ra.-WEV»,E1J/A^- Medtem ko hiti zadnja izmena mladinskih delovnih brigad med Ljubljano in Zagrebom i zaključnimi deli na novi avto cesti, zaključujejo tudi v Srbiji in Makedoniji pripravljalna dela sa avto cesto Beograd—Skoplje. Prihodnje leto bodo gradili novo cesto najprej med Paračinom in Nisem, hkrati pa tudi na enem izmed odsekov v Makedoniji. Predsedstvo C K LMJ računa, da bo v letu 1959 delalo na avto cesti enako število mladincev kot letos v Sloveniji. Za linijo in lepoto Izračunali so, da porabijo Američanke za razna kozmetična sredstva v enem letu več denarja, kot vsa Italija za svojo vojsko- Čez 10.000 let potop Francoski znanstveniki, ki že dolgo proučujejo geofizič-ne pojave na ledenem pokrivalu Groenlandije, predvidevajo, da bo čez lOiOOO let prišlo do »vesoljnega potopa«. Do tega sklepa so prišli na podlagi zbranih podatkov o tem, koliko časa bi bilo potrebno, da bi se stopila ledena cdeja tega velikanskega arktičnega otoka. Znanstveniki predvidevajo, da se bo morska gladina zvišala za kakih 10 metrov, spričo česar bi bile vse luke in obalna mesta po vsem svetu ped vodo. Zadnjo priložnost Na Londonskem poročnem uradu pritrdijo nameščenci med opoldanskim odmorom na vrata takle napis: »Kratek odmor. Teh petnajst minut lahko izkoristite za premislek.* Že 39 let ne spi Sved Oskar Erikson že 39 let ni zatisnil očesa. Spanec mu je prešel kot posledica španske gripe. Poizkušal je z raznovrstnimi uspavalnimi sredstvi, vendar ni nič pomagalo. Sedaj se je vdal v usodo in. ponoči, ko ves svet spi, se vleže tudi on, da si spočije telo, vendar ne zaspi. Pravi, da je ves sTečen, ko vidi, da se eačne delati dan. Brezposelnost v Angliji V Angliji se je število brezposelnih delavcev zvišalo na okoli pol milijona, kar je najvišje število v zadnjih petih letih, kot poroča angleška vlada. Drago usmiljenje Na Kitajskem so šele pred kratkim odpravili zakon, star nad 1000 let, po katerem je bil vsak, ki je koga rešil iz vode, doJžan rešenega vzdrževati do •mrt i. V p r a 8 a n J e : Rako ocenjujete delo niladinskeh delovnih brigad ca izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb , na osnovi polletnih izkušenj? Odgovor: Splošen vtis polletnega dela i mladinskimi delovnimi brigadami Je zadovoljiv Večina strokovnjakov v podjetjih je v začetku akcije pesimistično gledala na napredek in kvaliteto dela pri izgradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb z mladinskimi brigadami. Zdaj pa lahko trdimo, da so vsi strokovnjaki, ki sodelujejo na tej veliki akciji, presenečeni nad i/redno požrtvovalnostjo mladine, zaradi njene discipline in volje do dela. Z razmeroma majhnimi izjemami dosegajo mladinci pri delu norme poklicnih delavcev in Jih celo presegajo. Razveseljivo je bilo, da so se mladinci na sploh rade volje podrejali strokov, nemu vodstvu pri izvajanju gradbenih del. Ze po prvih mesecih dela pa smo dosegli najvažnejše, namreč da se Je mladina borila za kvaliteto svojega dela in ne samo za preseganje norm ter je celo vključila v svoje tekmovanje za udarništvo kvaliteto samega dela. Na sploh lahko trdimo, da Je bil povsod tam, kjer Je bilo na mestu strokovno vodstvo, in to sposobno in v dovoljnem številu, dober delovni učinek in tudi dobra kvaliteta izvršenega dela. S tem se je potrdilo naše prepričanje, ki smo ga zagovarjali že pred začetkom akcije, da 1e uspeh in kvaliteta dela z mladinskimi delovnimi brigadami odvisna najprej od pravilnega in sposobnega strokovnega vodstva in šele potem od mladine tame. Vprašanje: Nedavno je Investicijska skupina izdala Informacijo, v kateri j« navedeno, da so stroški za izgradnjo avtomobilske ceste z mladinskimi delovnimi brigadami večji le za T% od prodajne cene. Dalje Je v isti Informaciji navedeno, da Je prihranek v stroških izgradnje več ko so« milijonov dinarjev, ki se Javlja kot posledica zaposlitve mladinskih delovnih brigad, a ne strokovne delovne sile. Kako to pojasnjujete, ker Je znano, da Je nemajhno število strokovnjakov trdilo, da so dela z mladinskimi brigadami dosti dražja in ekonomsko neupravičena? Odgovor: Kljub mnenju nekaterih strokovnjakov in ekonomistov, češ da so mladinske akcije ekonomsko neutemeljene in predrage, smatramo po dosedanjem delu v letošnji akciji in stroških, da to mnenje ni upravičeno. Po dosedanjem obračunu stroškov za že izvršena dela in predvidenih- stroških, ki bodo še potrebni za dograditev avtomobilske ceste v letošnjem letu, smo izračunali, da bo pravzaprav letošnja akcija celo cenejša kot pa bi bila, Če bi gradila cesto podjetja s poklicno delovno silo. Pri tem seveda mislimo, da bi se pri delu • poklicno delovno silo izgradila avtomobilska cesta v dveh ali šele v treh letih Ce ne upoštevamo hitrejšo izgradnjo in s tem hitrejšo eksploatacijo avto ceste, pa bo delo z mladino podražilo letošnjo izgradnjo le za okrog 7%. , Do gornjih dveh zaključkov imo prišli na podlagi naslednjih dejstev: Vsaka mladinska delovna akcija zahteva po eni strani številčno zelo veliko zaposlitev delovne sile. t. j. mladine, za kar so potrebne večje priprave (več stroSkov /ararii večjega števila stanovanjskih barak, kuhinj, ambulant in vs°h ostalih — sanitarnih, kulturnih ln športnih prostorov itd.). Na drugi strani pa je več stroškov zaradi pospeševanja del pri samih gradbenih podjetjih. Prav tako je več denarnih izdatkov zaradi kulturnega, flzkul-turnega in podobnega vzgojnega udejstvovanja naše mladine. Ker je mladinska delovna sila prostovoljna, t. J. brezplačna, pa odpadejo stroški, ki so pri poklicni delovni sili neizbežni. Ce upoštevamo, da se bo letošnja akcija nadaljevala še v naslednjih letih od Beograda do Dlevdielije in da se bo preneslo glavni del vseh objektov za nastanitev in oskrbo mladine za nadaljnjo izgradnjo naše magistrale do DJevdjeliJe, se bodo s tem stroški letošnje akcije znižali za okrog 700 milijonov dinarjev. Prostovoljno delo mladine bo prispevalo k pocenitvi izgradnje okrog 800 milijonov dinarjev, kar se ocenjuje kot vrednost Izvršenega dela mladine na avtomobilski c^sti na področju Ljudske republike Slovenije. Ta odsek avtomobilske ceste, ki ga bomo dali v promet že letos, bo prinesel skupnosti že v prvem letu eksploatacije več ko 700 milijonov prihranka na prometnih stroških. Ti prihranki pa so pravzaprav večji, če bi upoštevali še zmanjšanje stroškov vzdrževanja motornih vozil, prihranke pri zmanjšanju trajanja vožnje, zmanjšanje nesreč zaradi večje varnosti vožnje In če bi upoštevali vse prihranke, ki Izvirajo lz boljših sanitarnih in turističnih pogojev za okolico novozgrajene ceste. Pri tem pa ne ocenjujemo neprecenljive pridobitve za skupnost pri vzgoji 55.000 mladincev in mladink, ki so. oziroma ki še bodo sodelovali pri tej akciji. No, to so pravzaprav glavni elementi, ki dajejo nam, graditeljem avtomobilske ceste, razveseljivi zaključek, da bo letošnja akcija izgradnje avtomobilske cest«* Mubljana—Zagreb cenejša, ker jo ?radimo s požrtvovalnimi mladinskimi brigadami, pod strokovnim vodstvom gradbene operative, na osnovi pred začetkom akcije Izdelane celotne organizacije in pri nenehni skrbi za zmanjšanje vseh neupravičenih in nepotrebnih Izdatkov. Vsa ta dejstva nas razveseljujejo, ker nam dajejo lepe obete za nadaljnjo Izgradnjo ceste Bratstva ln enotnosti do Djevdjelije. V. prvenstvo Dolenjske v atletiki Velika udeležba odlični reiMlIofi Letošnje prvenstvo Dolenjske po kvaliteti ln množičnosti prekaša vsa dosedanja prvenstva. Veliko število tekmovalcev — preko 100 Iz Kočevja, Krškega, Črnomlja in Novega mesta. Izboljšanih Je bilo osem rekordov Dolenjske. Novi moštveni prvak Dolenjske — Partizan Novo mesto. Najuspešnejši tekmovalec — Der-ganc (N. m.) in najuspešnejša tekmovalka Hudetova (N. m.) sta prejela pokale okrajne zveze Partizana. 23. septembra je obiskal mladinsko naselje v Šentjurju pri Mirni peči član centralnega komiteja ZKJ Aleš Bebler. Zbranim brigadirjem je govoril o svojem potovanju po deželah Latinske Amerike in o naši zunanji politiki. (Foto: Polde Pnngerčar) Dragi gost na avto cesti V soboto dopoldne je obiskal Glavni štab MDB na Otočcu in brigadirje v Kronovem indonezijski premier Džuanda Karta-vidžaja s svojim spremstvom, ki je na uradnem obisku v naši državi. Pred gradom Otočec so visokega gosta toplo pozdravili podpredsednik izvršnega sveta dr. Jože Vilfan, Jože Borštnar, Franc Pirkovič in komandant MDB Mičo Novko-vič. Gostje so si ogledali glavni štab mladinskih delovni'h brigad; predsednik Džuanda se je zelo zanimal za delo, organizacijo fci življenje miaidine pri gradnji avto ceste. V naselju »Boris Kidrič« v Zg. Kronovem so indonezijski gostje doživeli prisrčen sprejem razigranih in veselih bri- gadirjev. Od tu so se odpeljali po novi cestj proti Ljubljani, med potjo pa so jih prebivalci Dolenjske na več mestih toplo pozdravljali. Novo zdravljenje raka V Ameriki preizkušajo možnost zdravljenja kostnega raka z ultrazvočnimi valovi. Dosedanji poizkusi na živalih so pokazali, da je na ta način možno raka zanesljivo ozdraviti, če ne popolnoma, pa vsaj delno. Rakaste celice uničuje izredno velika toplota, ki jo razvijajo ultrazvočni valovi. • \AKO<;:AjTh • IIN ŠIKITE O DO! KNJSK1 UST' Ze prve prijave društev za letošnje atletsko prvenstvo Dolenjske so dale slutiti, da bo to prvenstvo po udeležbi prekosilo vsa dosedanja. To se je tudi zgodilo kajti v Črnomlju je oba dneva — v soboto in nedeljo 18. in 19. oktobra — nastopilo preko 100 tekmovalcev in tekmovalk lz štirih partizanskih društev — iz Kočevja, Novega mesta, Krškega in Črnomlja. To je pomemben uspeh dolenjske atletike, ki je v zadnjih letih zabeležila velik napredek. Tudi zelo dobri rezultati in 8 rw>vih dolenjskih rekordov, kažejo, da se kvaliteta nenehno dviga. Novi rekorderji Dolenjske so: Derganc v teku na 1500 ln 3000 metrov (4:09,3 ln 9:07.1), Groznik v teku' na 800 m (2:02.6). Clhal v metu diska (41 m), štafeta novomeškega Partizana 4x400 m (3:37,6) Hudetova v teku na 200 m (28.2) ln v skoku v daljino (4,73 m) ter Vidmarjeva v metu kopia (31 m). Letošnje prvenstvo Dolenjske je otvoril predsednik okrajne zveze Partizana Novo mesto tov. Srečko Skrt, za njim pa sta spregovorila še pokrovitelj tekmovanja — predsednik ObLO Črnomelj tov. ?unič ln predsednik črnomaljskega društva Partizan. Potem ko so domači pionirji predali kapetanom vseh štirih ekip šopke cvetia, se Je tekmovante pričelo. Prvi je osvojil naslov letošnjega prvaka Dolenjske Tor-kar (Koč.) v teku na 100 m, za njim pa so naslove prvakov osvojili še Kotn'kova v teku na 100 m. v metu kroglo in v skoku v višino. Kenlg (Koč.) v teku na 400 m, Hudetova v teku na 800 m In Clhal v metu diska. Cihnl Je izboljšal prejšnji rekord Dolenjske z zeln dobrim rezultatom. Ena od nai/.animiveišlh disciplin sobotnega dela tekmovanja je bil tek na 1">00 m. Na startu Je bilo 16 tekmovalcev (tudi svojevrsten rekord), zaradi izenačrnostl posameznih tekmovalcev se Je obetala zanimiva borba. Kot se 1e pričakovalo sta Derganc In Orožnik zasedla nrvl dve mesti z 7«*1o do- brimi Sad, Vesel je bil tretji, četrti pa Stebernak iz Krškega. Tudi skok v višino za moške je obetal zanimivo borbo m dobre rezultate. Ker pa je bilo tekmovanje v tej disciplini zaradi nenadnega naliva prekinjeno, nadaljevali pa se Je že skoraj v mraku in na razmočenem zaletišču, niso bili doseženi boljši rezultati. Potrč po centimetrih sicer ni bil nič boljši od Puclja, prvo mesto pa ]e zasedel zaradi manj neuspelih skokov. S to disciplino je bU zaključen sobotni del tekmovanja, v moštvenem tekmovanju pa je vodil novomeški Partizan (91 točk) pred Partizanom Kočevje (73 točk) in črnomaljskim Partizanom (31 točk). V nedeljo Je tekmovanje dobro teklo in Je bilo v redu zaključeno, ker tokrat dež ni delal preglavic organizatorjem prvenstva. Torkar (Koč.) je naslovu prvaka na 100 m dodal še dva naslova — na 200 m in v skoku v daljino, tako da je p-ostal trojni prvak Dolenjske. Derganc Je prav tako zabeležil nov uspeh. Zmagi na 1500 m je dfjdal še zmago na najdaljši tekaški progi — 3000 m, zaradi zelo dobrih rezultatov pa je bil proglašen za najuspešnejšega tekmovalca letošnjega prvenstva In Je prejel pokal okrajne zveze Partizana Novo mesto. Naslov najuspešnejše tekmovalke je zasluženo prejela Hudetova, ki Je sobotni zmagi v teku na 800 m dodala še dve zmagi in dva nova rekorda Dolenfske — v teku na 200 m ln v skoku v daljino. Hudetova Je za svoje uspehe prav tako prejela Dokal okrajne zveze Partizana. Omeniti moramo, da tudi Kotnlkova nI dosti zaostajala za Hudetovo. Postala je celo štirikratna prvakinja Dolenjske ln prejela za svoje uspehe po-eebnn naprado prlreriitella — Partizana Cmomoll. Od ostalih se je zelo Izkazal Se Potrč, ki 1e postal dvakratni prvak Dolen1?ke (v skoku v višino ln metu krone), dalje Chnl s svojim rekordom v metu niska in z dvema flruelrna mestoma (v trovlcnku in metu kr0gle), Pucelj z zmago v troskoku, z drugim mestom v skoku v višino in s tretjim mestom v skoku v daljino. Enkratni prvaki Dolenjske po postali še Kastelic (Črnomelj) v metu kopja, Groznik (N. m.) v teku na 800 m, Adamič v skoku s palico in Vidmarjeva v metu kopja. V moštvenem tekmovanju je tokrat osvojila naslov moštvene-ga prvaka Dolenjske ekipa novomeškega Partizana, ki bo prejela pokal Atletske zveze Slovenije. Dosedanji prvak — Partizan Kočevje je bil drugI, tretji pa je bil črnomaljski Partizan. Novomeški atleti so zasluženo osvojili naslov ekipnega prvaka Dolenjske, največ zaslug za ta uspeh pa ima zelo izenačena in kvalitetna ženska ekipa. Novomeški atleti in atletinje so v celoti osvojili 14 prvih mest, kočevski atleti 8 in črnomaljski eno prvo mesto, Atleti iz Krškega, ki so se prvič udeležili tega prvenstva, so prav tako zabeležili nekaj prav lepih uspehov: Stebernak 2. mesto na 800 m in 4. mesto mesto na 1500, Samec 4. mesto na loo in 2oo m itd. V celoti je letošnje prvenstvo dobro uspelo. Organizatorji so se res potrudili, zato Jim gre vse priznanje. Upajmo, da bo letošnje prvenstvo znova prebudilo črnomaljske atlete, tako da se bodo na prihodnjem prvenstvu lahko enakopravno borili z najboljšimi atleti Dolenjske. Samo tekmovanje Je v Črnomlju vzbudilo veliko pozornost, zlasti med mladino, zato upamo, da bo ime-lo ugodne posledice. (Tehnične rezultate bomo Objavili v prihodnji SteviLkiL Natakarjev ne kličejo V Zahodnem Berlinu je neka velika restavracija uvedla na mizah kipce natakarja iz plastične snovi, v podstavku pa imajo vdelano električno baterijo. Ce želi gost nata-knrja, pritisne na gumb in kipec se zasveti. S tem so zelo ustregli gostom, ki jim ni treba več klicati in mahati z rokami, če kaj želijo. V Parizu izginjajo dekleta V Parizu je v enem letu ia» ginilo okoli 15.000 deklet lat žena. Policija neprestano svari pred zvijačami zločincev-ugra-biteljev, ki naropano blago pošiljajo v Južno Afriko in Ame» riko. Prj lovu na žene se poslu**« jejo raznih trikov: na primer stara ženica prosi mimoidoče dekle za pomoč pri prečkanju ulice. Na nasprotnem vogalu *• pred njima ustavi avtomobil in bolehna starka z neverjetno močjo pahne dekle vanj. "O izginotju mladenk so razpravljali že v parlamentu ifl nekateri poslanci so očitali oblastem, da nima evidence o nevarnih zločincih. Največ izumiteljev v Švici Največ izumiteljev ni niti V ZDA niti y Sovjetski zvez-i to domnevamo, temveč v Švici. V tej deželi patentirajo povprečno tri izume na tisoč prebivalcev. Na drugem mestu j« državica Luxemburg, šele za njima sfe zvrstijo velike države. Maček spravil na noge vso policijo V Stanfordu se je neke noči oglasilo 40 alarmnih zvoncev zoper roparske vlome. Razburjeni policaji so končno ugotovili, da je nekj maček stopil na kabel v centralni elektrarni in povzročil alarm. To svojo potegavščino je seveda plačal z življenjem. Okrogle V GOSTILNI »■Kaj pa tako brskaš po že* pih?~ »■Rad bi ugotovil, če sem še žejen,** ZAMENJAVA »Joj, kako krasen plašč imaš! Gotovo je tvoj mož me* njal službo, da ti je lahko ku* pil tako krzno.*' »Nič ni mož zamenjal službe, ampak jaz sem zamenjala moža.*' JE LE PREHUDO »Halo, natakar!*> pokliče gost v restavraciji. »Izvolite, prosim?-»V golažu sem našel košček lesa. Če uporabljate za golaž konjsko meso, dobro. Ampak, da uporabite konja hkrati z vozom, je pa le prehudo!*' NOČE V RAJ Duhovnik se je peljal t ladjo, ko na lepem izbruhne strašen vihar. »Tovariš kapitan, povejte, smo v nevarnosti?*' »Če vihar ne preneha, bomo v eni uri vsi v raju,* se je glasil odgovor. »Bog nas obvaruj take nesreče!« vzklikne duhovnik. »A.i, kaj, očeta se le nič ne boj, saj ima kabino nadstropje niže!« Guy de Maupassant: Gospodična Oelfuj 0 Čeprav je še kar naprej vzdržno in besno lilo, je major trdil, da mrak že popušča, poročnik Otto pa je 8 prepričanjem naznanjal vest, da se začenja celo vedriti. Gospodična Cicifuj ni mogel več vzdržati na svojem mestu. Vzdignil se je in znova >e-del. Njegovo jasno in kruto oko je iskalo nekaj, kar bi mogel zlomiti. Naenkrat se je mladi plavolasec zastrme] v gospo z brki in potegnil revolver. »Ne boš gledala naše veselice,« je vzkliknil in ustrelil, ne da bi vstal * sedeža. Dva strela sta zapored preluknjala oči na portretu. Potem pa je zakričal: »Pojdimo in zažgi-mo mino!« Pogovori so se nenadoma pretrgali, kakor da bi se vseh polastilo mogočno zanimanje za nekaj novega. Igra z mino je bila njegova Iznajdba: ko se Je hote] najbolj zabavati, se je predal uničevanju. Ko je zakoniti lastnik, grof Fernand d'Amovs d'Uville, zapuščal graščino, ni Imel časa, da bi karkoli vzel s »eboj ali dkril, le srebrnino je zagrebel v zidno duplino. Ker pa je bil zelo bogat in je imel mnoge dragocenosti, je bila njegova spre-jemnica, z vrati povezana z jedilnico, pred naglim gospodarjevim begom podobna razstavni dvorani kakšnega muzeja. Po stenah so visela olja, risbe in vredni ikyereli, po pohištvu, po policah in po *i-,»jmih steklenih omarah pa j» prostorno stanovanje polnilo na tisoče drobcenih, dragocenih nenavadnih umetnih vaz, kipcev, saških lutk, katajskih porcelanastih figur in drugih predmetov lz stare slonovlne in beneške steklen ine, Od vsega tega ni ostalo nič več. Nihče jih ni uropal, ne, tega major in grof Farls-berg nikakor ne bi dovolil, pač pa jih je Gospodična Cicifuj uniči] s svojimi minami, ln kadar je to počenjal, so se vsi častniki vsaj za pet minut resnično zabavali. Mali markiz je od.še] in poiskal v jedilnici, kar je potreboval. Prinesel je dragocen čajnik iz kitajskega porcelana in ga napolnil s topovskim smodnikom, v nalijak, je skrbno vtaknil kresiln0 gobico, j0 prižgal ln ves peklenski stroj v teku odnesel v sosednji prostor. Naglo se je vrnil in zaprl vrata. Vsi Nemci ^o vstali ln z otroško radovednostjo na svojih smejočih se obrazih čakali, in ko Je eksplozija zamajala graščino, so spet hkrati »tekli pogledat. Gospodična Cicifuj je vstopil prvi in od norega veselja zap'1 "kal z rokama, ko je videl, da je Veneri iz žgane gline koru'no odneslo glavo; vsi so pobirali koščke po-ce-< lana, se čudili čarobno čipkastim drobcem, pozorno ogledovali novo škodo in ugotavljali, da je nekatere predmete uničila fff prejšnja eksplozija; major je z očetovsko prijaznostjo gledal na prostrano sprejomni-00, ki jO Je neronska karteća opustošila in posejala z drobci umetnin. Odšel je prvi in dobrodušno Izjavil: »Tokrat «e je stvar izvrstno posrečila.« Vendar je jedilnico zajel tak oblak prahu in se pomešal s tobakovim dimom, da niso mogli več ddhati. Poveljnik je odprl okno in vsi častniki, ki so se vrnili, da bi popili poslednji kozarec konjaka, so se mu približali. Vlažen zrak je vdrl v prostor, s seboj je prinašal vodni prah, da je sedal moškim na brado, in duh po povodnji. Zrli so v velika drevesa, kako Jih je ploha tiščala k tlom, v Široko dolino, kako so jo temne in nizke megle mračile in preplavljale, ln v cerkveni zvonik v daljavi, kako se Je v ši-bajoči dež vzdigoval kakor siva puščica. Odkar so bili prišli, ni več zvonilo v njem. To je bilo edino znamenje odpora, ki so tu osvojevalci naleteli nanj — molk zvonov. Župnik se mi branil, ko je bilo treba »prejeti ln hraniti pruske vojake, večkrat je celo pristal ln popil steklenico piva ali bordojca s sovražnim poveljnikom, kajti ta ga je pogosto porabljal za naklonjenega posrednika, vendar ni «mel nihče zahtevati od njega, da bi samo malo zakl Mikalo z Zvonom, rajši bi se dal ustreliti., To ie bil edini način, s kalerim je mogel protestirati zoper vdor, trt je bil mirni,n!vn protest, prohvt tišine, edini, kakor je govoril, ki se spodobi duhovniku, kaJH ta naj izraža milino, ne pa kri. In vsi ljudje so de-et milj naokrog hvalili odločnost in pogum abeja Chantavoina, ker si je upal izkazati ljud'ko žalost in jo ra'.g'asiM a trdovratnim molkom cerkvenega zvonika. Vso vas je navduševal ta odpor, bila J** pripravljena, da do kraja podpre svojega duhovnega pastirja in z njim vred kljubuje. kajti bili so prepričani, da « tihim protestom rešujejo naordno čast. Kmetom se je zdelo, da so s tem dejanjem postali za domovino prav tako zaslužni kakor Belfort in Strasbourg, češ da so z njim dalj enakovreden primer in nesmrtno proslavili ime svojega zase'ka, čeprav mirni) tega niso prav nič odbili zmagovalnim Prusom. Poveljnik in njegovi častniki so se skupno režali temu nenevarnemu pogumu; ker je pokrajina sicer pokazala do njih poslušno in uslužno razmerje, so kar • dopuščali njen nemi patriotizem. Edino mali markiz VVilhelm bi hotel s silo priti do zvona in zaklenkati z njim. Bil je be«en na politično popustljivost svojega starešine do duhovnika in ni minil dan, da bi ne prosil poveljnika, naj mu pu-'ti storiti vsaj nekaj klenkov, enkrat samkrat, samo zato, da bi se malce narezali. Moledoval je 7. dobrikaniem mačke, z milino ženske, s sladkobnim glasom ljubice, ki jo razganja *last. toda poveljnik se nikakor ni vdal, in Gospodična Cicifuj Je zato v uvilUki graščini zažigal mine, da bi se vsaj malcp potolažil, Vreh pet mož je tnko nekaj časa bilo na kupu', da bi ge nodihali svežine. Tedaj j? •pregovoril poročnik Fritz ln povzročil slaboten »meh: »Ko Todi'-ne, š'.i] ne h do imele lppega rremena na .sfoji?m isletu!« Zatem so se ločili, vsak le odšel za svojim opravkom, posebno stotnik, ki »i je naložil največ delu s pripravami za večerjo. Ko so se znova zbrali pod noč, so izbruhnili v smeh. ko ?o se vsi videli spoR'edl|:vf in -liajne kakor ob velikih dnevih par:de Pn-veljn'kovi lasje so bili videti manj sivi kakor davi in ko «e j« stotnik obril, si jc pustil le brčiće, da so mu kakor plamen si-kale pod nos. Kljub dežju «o pustili okno odprto in eden Izmed njih je tu pa tam odšel do njega, da bi prisluhnil. Deset minut čez šesto uro zvečer je baron zaznal oddaljen ropot. Vsi so prihiteli ln kmalu Je pridrdralo veliko vozilo, štirje konji so še vedno skokoma vozili, sopli so in izpuhtevall znoj in bili blatni v«e do hrbta. Pet žensk je poskakalo na podstenje, pet zalih žensk, ki jih je skrbno odbral stotnikov tovariš, potem ko mu Je »Dolžnost« izročil vizitko svojega častnika. Bile so gotove, da jih bodo lepo plačali, zato se niso dale prositi, povrh pa so v treh mesecih svojega stika s sovražnikom dodobra spoznale Pruse in se v razmerju do" njih postavile na povsem stvarno stališče. »Naša obrt pač hoče tako,« so si govorile na poti, najbrž so hotele a tem pomiriti klu-vanje vesti, kolikor jim je je še ostalo. Takoj za tem «0 stopili v jedilnico. Razsvetljena Je bila videti še bolj žalostna v svojj usmiljenj« vredni opustospnosti; miza je bila pokrita z mesninami, dragocene posode in srebrnina, ki so jo odkrili v zidni duplini, kamor jo Je bil zagrobel lastnik, .so dajale prostoru podobo 'razbojniškega lir'oga. ko tolovnli večerjajo po svojem ple-nilnrm pohidu. Stotniku je žarel obraz, ko se Je polastil žensk kakor družinskega blaga, ocenjeval jih je, objemal, ovohaval In strokovno presojal vrednost slasti, ki *° jo sk-ivale kot hotnire. Trije mlr-di častniki so ho'eli pri priči vzeti vsak svojo, on pa jim ie ob'aitno uprl, kajti raido'jevanje l.-kVt si le pridržal in Izvršili ga Je hotel pravično po ^inih, da bi ne žalil hlerar-hifnpRa reda.