jmUffii»
Izhaja vsak četrtek. Cena nm je 8 K na leto. (Za Nemčijo 10 K, za Ameriko in drage fcuje državo 13 K.) — Posamezno številke se prodajajo "	p& 30 vinarjev.	■
Spiei in dopisi ee роШјајо: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-serati pa; Upravništvu „Domoljuba", i Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.——
Demokracija in avkto-riteta.
(Dalje.)
Ustavna monarhija na demokratični podlagi bi bila za na:; Avstrijce še najbolj primerna oblika državne vladavine, tako smo sklepali v zadnji razpravi. Videti je, da imamo že tako ustavo, saj ministri ob raznih priložnostih poudarjajo, da imamo v Avstriji splošno volilno pravico in razne druge svoboščine, kakršnih drugod nimajo, kar vse kaže na demokracijo. To je i-esnica, nekak začetek demokracije se Kaže v splošni volilni pravici in v občinski in deželni avtonomiji, v svobodi tiska in še marsičem; zato bi pravilno sklepali, da so v Avstriji zdravo razmere, občno blagostanje, srečno ljidstvo. Temu pa ni tako; monarhijo pretresajo razne krize ali nevarnosti, malo je zadovoljnih, večina vzdihuje in toži čez nered, strankarstvo, krivice.
Odkod to prihaja, kje tiči vzrok tem pojavom? Demokracija sama na sebi ni kriva, da je tako hudo, vendar pa morajo biti nekje vzroki teh žalostnih in škodljivih razmer. Te vzroke moramo poznati, če hočemo razmere popraviti..
Najlažje, menim, bomo to dosegli, če najprvo pregledamo pogoje dobro urejene družbe, ker bomo potem napake in pomanjkljivosti naše ustave takoj spoznali. Za zgled bomo vzeli avtonomno občino; pogoje za srečo občinarjev bomo razložili, in ta zgled bomo obrnili na državo.
Srečna občina.
Srečno bomo imenovali tisto občino, kjer so njeni udje, posamezni občinarji srečni. Za tako srečo je treba več pogo-itv, ki jih mora človek izpolniti in uresničiti deloma sam v sebi, deloma v raz-
merju do svojega bližnjega, — Osebne pogoje za pravo srečo na kratko izrazimo v znanem reku: »Zdrava duša v zdravem telesu.« — Zdravje je pol življenja, pravi pregovor in lastna skušnja nam to potrjuje. Zato je naša dolžnost, da skrbimo pametno za zdravje in moč telesa in udov. Splošno so naši ljudje zdravi in trdne narave, vendar umre mnogo otrok zato, ker ne skrbe zanje prav starši in vzgojitelji. Odrastli pa si večkrat pokvarijo zdravje z neprevidnostjo ali pa s strastjo. Zlasti nezmernost je kriva mnogo bolezni in nesreč, Boj proti nezmernosti se mora res odločno vršiti, če hočemo dočakati boljših časov. — Še večjega pomena za srečo človekovo je zdrava duša. Bister um, trdna volja, to je res dar božji, vendar pa je tudi naša dolžnost, da vedno in zadostno skrbimo za odgojo svojega duha. Slovenci premalo na to damo, da bi bil tudi naš kmet in obrtnik razumen, zaveden, izobražen človek, V tem oziru so Čehi daleč pred nami, in potruditi se moramo, da jih dojdemo in dohitimo.
Samo znanje in zunanja olika pa še ni vsa oprava naše duše, poglavitna reč so notranje čeznaravne čednosti. Saj smo kristjani, kot taki smo otroci božji, ako smo v stanu posvečujoče milosti božje in v nas prebivajo božje in dejanske čednosti. Tudi v tem oziru ni vse v redu med nami. Mnogo Slovencev ne izpolnjuje več cerkvenih zapovedi, službo božjo zanemarjajo, zakramentov ne prejemajo, cerkve ne spoštujejo, kar vse izključuje nadnaravno življenje v njih dušah; s tem pa je tudi iz-podnesen glavni pogoj prave sreče človekove, — Oni, ki te zapovedi drže, so dokaj na boljšem, vendar pa morajo skrbeti za dejanske čednosti, da si jih pridobijo in jih ohranijo v toliki meri, kakor je potrebno za krščansko popolnost. Le tisti, ki ima te čednosti, je res pravi omikan, značajen mož, ki bo sam srečen ln bo tudi drugim pomagal do sreče.
Malokdo živi čisto sam za se, ločen od drugih ljudi, ampak navadno je vsakdo ud kake družbe, večje ali manjše, s katero skupaj dela, trpi in se tudi skupaj veseli. Prva taka družba je, kakor že vemo, rodbina. Rodbina je srečna ali nesrečna, kakor so njeni udje srečni ali ne. Rodbina, ki je sestavljena iz zgolj dobrih članov, je sploh tudi srečna, ako je pa le eden med njimi hudoben, že to navadno zadošča, da prežene srečo in zadovoljnost iz rodbine. — Vendar je poleg dobrih osebnih lastnosti še nekaj posebnih reči potrebnih, da je rodbina kot družba srečna, — Podlaga rodbini je zakon.
Krščanski zakon,
pošteno sklenjen od poštenih ljudi, je vedno srečen, vendar je treba premisliti dobro, preden se človek ytalno zaveže, al! so dani pogoji za srečno složno zakonsko življenje. Ljubezen jc podlaga zakonu. Gledati pa ne smete najprej na denar ta premoženje, tudi ne na telesne vrline, marveč razumni ljudje cenijo najbolj čednosti in dosedanje delavno in brezmadežno življenje. To je stalno premoženje, vse drugo, kakor denar, lepota, moč lahko hitro zgine; pa ko bi tudi ne, ne delajo te reči same, brez dušnih dobrin, srečnega zakona in zakonskih. Seveda je tudi premoženje dobra reč in v neki meri potrebna, Zato ni pametno spuščati se ▼ prav zavožene razmere, ker vkljub vsej pridnosti ni mogoče dolgov poravnati in. potrebnih reči si napraviti. Vendar najdejo poštene osebe tudi v revnem zakonu lažje svojo srečo kot hudobni ljudje v obilnem denarju. Majhna reforma ali prenovitev zakonskih razmer v nekaterih okoliščinah bi bila tudi pri naših ljudeh koristna.
Drugi vir sreče ali nesreče v rodbini so
Štev. 34.
Leto XXXI.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1918.
otroci.
Povsod jih želijo, pa jih niso tudi povsod ireseli. Splošno tožijo starši, da so otroci , iepokorni, uporni, razuzdani in celo hudobni. En velik del takih pritožb gre na račun otroške narave, ki je nagla, živa nepremišljena, ter se ne zaveda nevrednosti svojih dejanj; vendar ostane še toliko pravih hudobij, da dela ta prikazen v našem ljudstvu rodoljubom skrbi in bridkosti. Kako naj si jo razlagamo. Kako jo bomo popravili in zboljšali? — Krivda ta, da so otroci po večini poredni ali celo hudobni, ne tiči samo v otrocih, tudi ne samo v starših, ampak visi nekako v zraku. Ves današnji rod je nekam ošaben in uporen, ker noče poznati oblasti. Sklicujejo se pri tem na demokratične čase, pa po krivici, ker upornost ni lastna pravi demokraciji, kar bomo še pozneje videli. Splošni vzrok teh žalostnih reči je pomanjkanje krščanske discipline, ker ljudje, ne poznajo reda, ne spoštujejo oblasti, ne marajo služiti in se pokoriti. Starši so že vzrastli v takem ozračju, zdaj žive v njem s svojimi otroci vred, pa ne čutijo in ne spoznajo, kje je vir in začetek vsega hudega. Sami niso znali poslušni in pokorni biti, zdaj pa ne znajo ukazovati in gospodariti. Napačno sodijo tisti, ki menijo, da je velika strogost pravo sredstvo vzdrževati ali popraviti disciplino; le modro ravnanje doseže vspeh, ker čednost rodi zopet čednost. Najprej je treba, da oboji, starši in otroci poznajo in spoštujejo avk-toriteto, da čutijo oni, ki ukazujejo, kakor oni, ki ubogajo, da to delajo po volji božji zavoljo Boga, ki bo kdaj sodil ta njihova dela. Potem je treba, da otroci in podložni dobro poznajo svoje dolžnosti; zato morajo biti ukazi in nalogi jasni in določni, da jih lahko razumejo in zvesto spolnujejo. Važne reči se morajo dovolj povdariti, da podložnih ve, ali ima veliko ali majhno dolžnost nad seboj, da ve, ali bo velik ali majhen greh v slučaju nepokorščine. — V tem poglav u še veliko manjka našim očetom in gospodarjem do prave discipline. Ker se premalo potrudijo, deloma pa tudi sami ne lcčijo vselej, kaj je velika, kaj majhna dolžnost, oziroma pregreha.
Tukaj ima še cerkev, in imajo izobraževalna društva mnogo dela v spolnitev discipline. Odlašati tega dela ne smemo. Najboljše poroštvo za to so pa zopet krščanske čednosti, ki delajo človeka sposobnega in voljnega, da rad in dobro izvršuje svoje dolžnosti.
Podobno razmerje, kakor je med starši in otroci mora vladati tudi med gospodarji in posli, zato ga ne bomo posebej opisovali.
Ako je človek sam zase dober in kreposten, ako so rodbinske razmere v redu, potem je že glavna podlaga za srečo dana, kar nam skušnja potrjuje. Vendar so še druge reči, na katere se treba ozirati. Kakor človek ni samotar, ampak ud rodbine, tako tudi !e-ta ni ločena od drugih, marveč ima stike in zveze s sosedi, ki zopet vplivajo na našo srečo v dobrem ali tlabem smislu. Marsikdo bi živel zadovoljno in srečno v svoji hiši in rodbini, ko bi ne imel slabih cM
sosedov,	i
ki mu na razne načine grene življenje. Od nravno izpridenih ljudi sicer ni drugega pričakovati kot krivic, žalitve in sitnosti, pa vendar jih človek težko prenaša zlasti, če se vedno ponavljajo. —
Prigodi se pa včasih tudi med dobrimi sosedi, da pridejo med seboj v navskrižje, v prepire in pravde, kar je kvarno sreči in zadovoljnosti. Kaj je navadno vzrok tem pojavom? — Pomanjkanje krščanske discipline povzroča take neprilike in nesreče. Pravih trdnih čednosti ni v ljudeh, pa zato ne znajo in ne morejo držati pravil krščanske pravice in ljubezni. Saj so večkrat prav rnaihne reči, ki napravijo hude prepire in tožbe in dolgotrajno sovraštvo. Te napake moramo odpraviti, razmere med sosedi urediti ali reformirati. Na čelu te reforme stoji pravilo naravne postave, ki veleva: Kar ne maraš, da bi tebi drugi storili, tega tudi ti ne smeš napravili bližnjemu, in kar moreš ti pravično zahtevati od bližnjega, da stori tebi, to si dolžan tudi ti storiti bližnjemu. Ta zapoved mora biti živa in delavna v vrsti starih in mladih, potem je dana podlaga, na kateri stoji red pravice in ljubezni med sosedi. Ta zapoved se mora spolnovati v besedi in v dejanju, pa ne bo več krivičnega opravljanja in zmerjanja, ne bo več raznih majhnih poškodb, ki žalijo bližnjega, naj jih stori že žival, otroci ali odraščeni. Veliko pomore k dobrim razmeram med sosedi tudi to, če so pravice in dolžnosti jasno povedane in natanko določene po starem pregovoru: jasne pogodbe — dobri prijatelji. Tudi meje in mejniki so večkrat povod za pravde in prepire, ako niso trdno določeni in postavljeni ali pa čc jih hudobni sosedi ne puste na mestu,
Ako veje vrhu tega še duh krščanske vzajemnosti ali solidarnosti med sosedi, potem imajo glavne pogoje srečnega skupnega življenja spolnjene, storili so, kar more človek storiti za svoj blagor, ker blagoslov pride od zgoraj doli na nas.
(Dalje.)
Svetovna vojjska,
Na francosko-angleškem bojišču je general Foch skušal odločiti bitko in prodreti nemško fronto v svojem velikem napadu med Ancro in Oiso, podpiranem z množico težke artiljerije, tankov in oklop-nih vozov. Ker se mu trenoten napad ni posrečil, se je omejil na delne napade, ki so se mestoma razvili do skrajne sile. Toda večina teh večjih in manjših sunkov je omagala že pred nemškimi črtami, deloma so bili vrženi v p.-otisunku nazaj. Le mestoma so se umaknile nemške čete pred silnimi ponovnimi sovražnikovimi sunki. Vsekakor so nameravali Angleži in Francozi še več velikih delnih napadov, ki jih je pa nemška artiljerija spoznala in —še preden so dozoreli — uničila. V teh bojih so prvič nastopili v izredno velikem številu novi velikanski angleški tanki, ki presegajo prejšnje po velikosti in moči. Za njimi je šla artiljerija in pehota. Iz poročil vojaških kritikov je posneti, da poseda v velike boje na angleški fronti 2 milijona ententnih čet.
I Na Italijanskem bojišču so ententine Čete svoje brezuspešne napade na visoki planoti Sedmih občin prenesle na pokrajino Tonale, ki so pa tudi tam ostali brez uspeha. Sovražni letalci so v prostoru Feltre ponovno napadli vidno označene vojne bolnišnice in tudi med civilnim italijanskim prebivalstvom povzročili mnogo žrtev. Na čast pesniku d' Annunzio, ki je vodil polet italijanskih letal z oklici na Dunaj, prirejajo v Rimu velike slavnosti, poklonilo mu letalo v dar.
Na albanskem bojišču so naše čete napredovale vzhodno od doline Devolija, Drugih dogodkov tam ni.
V Rusiji se položaj še vedno ni pojasnil. Vsak dan nam prinese novih, navadno nasprotujočih si vesti. Tako ima zdaj Rusija že pol tucata bojišč, ki so: vzhodno in zahodno češko-slovaško bojišče, bojišče ob murmanski obali, bojišče v voro-nješkem okraju, severno kavkaško bojišče in Vladivostok, odkoder prihaja japonska nevarnost. Z vseh teh bojišč prihajajo že uradna poročila, ki so pa vsa od boliševiške vlade enostransko prikrojena, Moskvo izpraznujejo. Prehranjevanje se vedno bolj slabša. Lenin in Trockij izražata upanje, da se bodo razmere kmalu pojasnile in bo boljševiška vlada svoje zdaj zelo omajano stališče zopet utrdila. Nameravajo baje skleniti zvezno pogodbo z osrednjimi državami, po kateri naj bi slednje poslale boijševiški vladi vojaško pomoč.
V petek dne 16. t. m. se je ustanovil v Ljubljani Narodni svet za vse jugoslovanske dežele tostranske državne polovice. Ta narodni svet pa naj bi bil le del vsega avstro-ogrskega jugoslovanskega narodnega odbora, ki naj bi imel svoje središče v Zagrebu in bi se ustanovil, kakor hitro bodo to politične razmere dovoljevale. Namen tega Narodnega sveta je, kolikor mogoče vse moči osredotočiti ter smotrno.in po dobro premišljenem načrtu bojevati se za politične, gospodarske in kulturne pravice jugoslovanskega naroda. Brez dvoma je jugoslovansko vprašanje eno najvažnejših svetovnih vprašanj, in vse vlade, naše in sovražne, se zanimajo zanj ter ga imajo namen na neki način rešiti, Naša velika naloga je, delati nä to, da se o nas ne bo odločevalo brez nas, brez naše volje. Mi sami bomo morali nositi posledice rešitve jugoslovanskega vprašanja — imeli bomo koristi, če bo dobro rešeno, velikansko škodo, posebno narodno in gospodarsko, če bo slabo rešeno. Če pa bomo sami nosili vse posledice, moramo tudi mi sami soodločevati. In da bo naš glas tem krepkeje slišal, da ga nikjer ne bodo mogli in smeli preslišati, to bo naloga Narodnega sveta v najbližji bodočnosti. Vsak je svoje sreče kovač, to hočemo tudi mi! Poleg tega bo treba n^d vse močne narodne defenzive napram prodirajočemu nemštvu, mažarski brezobzirnosti in laški pohlepnosti. Povsod so naše priborjene narodne postojanke v ne" varnosti, dan na dan omejujejo naši sosedje na vseh koncih in krajih naše pra-
rice, vedno bolj lezemo v popolno odvisnost in suženjstvo tujega kapitala, tuje industrije, vedno bolj postaja Slovenec zadnji delavec, tujci pa črpajo milijone in milijone iz naše zemlje in iz naše pridnosti. Zato bo moral Narodni svet polagoma ustvarjati take gospodarske pogoje, da se bo mogel Jugoslovan tudi gospodarsko povzdigniti in tudi v tem oziru postati sam svoj gospod. Sploh je pa danes v Ju-gcslaviii toliko potreb, ki vpijejo do neba, političnih, gospodarskih ln narodnih, da bo moral Narodni svet izvršiti naravnost ogromno delo. Smeri tega vsestranskega delovanja nam najbolj jasno in določno izraža pravilnik Narodnega sveta, V pravilniku stoji glede delovanja N. S, tole:
1.	Naš namen je, da se za v monarhiji živeče Slovence, Hrvate in Srbe ustanovi skupni »Narodni odbor«, kjer bodo po medsebojno dogovorjenem razmerju zastopani vsi politični činitelji, ki na temelju edinstvenosti jugoslovanskega naroda hočejo izvojevati samostojno jugoslovansko državo.
2.	Za ozemlja tostranske državne polovice se osnuje Narodni svet, katerega namen in delokrog je, sklepati in odločevati o vseh zadevah, ki jih v Narodnem svetu zastopani činitelji priznajo za skupne.
3.	Skupne zadeve v smislu točke 2. so zlasti:
a)	Delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo.
b)	Smotreno delo za popolno ravno-pravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju.
c)	Varstvo narodnih manjšin, uredba manjšinskega dela in boj za narodno šolstvo.
d)	Uveljavljanje našega jezika v vseh lavnih uradih in podjetjih.
e)	Obramba in pospeševanje skupnih kulturnih zadev.
I) Obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve.
g)	Predstaviteljstvci naroda in pospeševanje narodnih koristi na zunaj dogovorno s parlamentarnim zastopstvom.
h)	Vprašanja, ki se tičejo narodne časti in discipline.
Narodni svet sestoji iz 50 članov. Od teh jih odpade na Dalmacijo 12, ki jih izberejo tamkajšnji politični činitelji v medsebojnem sporazumu, na Istro 5, ki jih imenuje politično društvo za Istro v Pazi-nu, na Trst 2 (politično društvo Edinost), na Vseslovensko Ljudsko Stranko 18 in na Jugoslovansko Demokratsko Stranko 10, Socijalnim demokratom pritičejo 3 mandati. Stranke izbirajo svoje zastopnike potom izvrševalnih odborov oziroma odborov političnih društev, in sicer za dobo enega leta. Imajo pa pravico jih vsak čas odpoklicati
Za predsednika je bil soglasno izvoljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec,
V podpredsedništvo so bili izvoljeni: lr. Lovro Pogačnik (V, L. S.), dr. Josip Jerič (V. L. S.), urednik Smodej (V. L. S ), ravnatelj Ivan Hribar (J. D. S.), urednik dr. Kramer (J. D. S.), nadrevident J. Kej-žar (J. D. S.) in dr. Gjuro Červar (Istra).
Za namestnike so bili izvoljeni: pre-lat Kalan za dr. Korošca, prof. Remec za urednika Smodeja in dr. Poščič za Čer-varja.
Socialni demokratje niso še popolnoma pristopili N. S., vendar izjavljajo, da bodo sodelovali. Tudi dalmatinski odposlanci so izjavili, da se formalno ne bodo pridružili N. S. zaradi prevelike oddaljenosti, pač pa hočejo ostati z N. S. v najožjem stiku.
Slovanski gostje na Slovenskem.
V	petek zvečer, dne 16, t. m. je Ljubljana, naša slovenska prestolica, bogato okrašena z zastavami, nad vse slovesno sprejela slovanske goste, ki so prihiteli s severa in juga, da se udeleže odkritja Krekove spominske plošče v Št. Janžu in tako počastijo spomin največjega Jugoslovana in onega moža, ki je največ storil, da so stopili Čehi, Poljaki in Jugoslovani v najožjo zvezo in stvorili enotno narodno fronto v dosego treh slovanskih držav: češke, poljske in jugoslovanske. Vsa Ljubljana se je zbrala na kolodvoru, kamor so se pripeljali češki odposlanci, na čelu jim njihov voditelj poslanec Stanek in Poljaki, na čelu jim bivši minister ekselenca Glom-binski. Na kolodvoru jih je pozdravil ljubljanski župan dr. Tavčar, nakar sta se poslanca Stanek in Glombinski v prisrčnem odgovoru zahvalila. Sprevod v mesto pred hotel »Union«, kjer so dobili gostje stanovanja, jc bil pravi zmagoslavni pohod. Tisoči in tisoči so se zbrali pred hotelom, od frančiškanske cerkve gori do Slovenskega trga je bilo videti glavo pri glavi. Češki in poljski gostje, ki so prišli na balkon, so mogli spoznali, kako na globoko in široko je pognala v srcu slovenskega ljudstva misel jugoslovanske države, ki je edina naša politična, gospodarska in narodna rešitev. Navdušeno je ljudstvo pozdravljalo sever-noslovanske goste, ki so z balkona pozdravljali naše ljudstvo. Nihče bolj kot naše malo in teptano ljudstvo čuti, kako nam je potreba .skupnega boja in dela za uresničenje naših narodnih ciljev. Zlasti Poljaki so želi navdušene pozdrave. Saj so preje hodili vedno svojo pot, skoro vedno ločeni od svojih bratov, v teh največjih zgodovinskih trenutkih, ko nam gre za življenje in smrt, pa je velik del Poljakov srčno stopil na našo stran. In naše politično tako zrelo ljudstvo to dobro čuti, zato ni štedilo s pozdravi Poljakom.
V	soboto popoldne se je sestal v srebrni dvorani hotela »Union« Jugoslovanski klub k seji, katere sta se udeležila tudi hrvatski saborski poslanec prof. Šurmin in bosanski narodni voditelj dr. Joso Sunarič,
Načelnik dr, Korošec je v otvoritvenem govoru pozdravil ustanovitev Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro ter med splošnim pritrjevanjem izrazil željo, da čim preje pride do ustanovitve skupnega Narodnega odbora za Slovence, Hrvate in Srbe.
Nato se je vršila živahna oolitična razprava, katere sta se udeležila tudi prof. Šurmin in dr, Sunarič. Z ozirom na trplje-
nje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne dogodke na vzhodu, dalje z ozjom na absolutistični režim v Bosni, na tamkaj vedno hujše naraščajočo bedo in umiranje naše dece, zahteva klub sklicanje delegacij in državne-ga zbora. Klub pa je proti takemu zasedanju parlamenta, ki naj bi imelo edini namen, spraviti pod streho davčne predloge, temveč zahteva normalno zasedanje državnega zbora. Jugoslovanski klub ponovno protestira proti temu, da vlada onemogoča stik poslancev z ljudstvom, da zatira svobodo tiska ter prepoveduje vojakom čitanje narodnega časopisja.
V vseh vprašanjih se je pokazala popolna enotnost naziranja v klubu združenih poslancev.
Takoj po seji Jugoslovanskega kluba! se je vršilo skupno posvetovanje vseh jugoslovanskih (tudi Hrvatov in avstrijskih Srbov je bilo prav mnogo zastopanih), čeških in poljskih politikov — kakih 60. Po tem posvetovanju je bilo izdano sledeče poročilo:
Konferenca, katere so se v Ljubljani dne J 7. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi problemi, ki se tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z vprašanjem, kako naj se traj-
■ . I , , , i , . . . , - -	,'. „ Л X Л t . > t - . I, . , t < /J,
- -k - .. 'J. • - ♦ .1. Pri
tem se je konstatirala popolna enodušnost vseh delegatov, tako v vprašanju načel, kakor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero naj se doseže končni naš cilj.
Zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« skupni komers, katerega se je v velikem številu udeležilo ljubljanska občinstvo. Policija je prepovedala vsak govor, zato je dr. Korošec prebral pozdravno pismo prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega, katero se je glasilo:
Slavni zbor!
Srčen pozdrav in obilen blagoslov vsem slovanskim gostom z juga in severa. Složno naprej v smislu naših patriotičnih majniških deklaracij, v slogi je moč!
f Anton Bonaventura, škof.
Nato so pozdravljali še češki in poljski poslanci ter jim končno odgovarjal * daljšem govoru tržaški poslanec dr, Ry-baf.
V Št. Janžu.
Sprejem, ki ga je priredilo dolenjsko! ljudstvo slovanskim gostom ob celi dolenjski progi in v Št. Janžu, je bil naravnost veličasten. Vidi se, kako je naše ljudstvo, v tem trpljenja polnem času še posebno začutilo, kje ima iskati svoje rešitve. Na vseh kolodvorih dolenjske proge so se zbirali naši ljudje, dekleta in žene v narodnih nošah, s pesmijo in cvetlicami in nagovori pozdravljali slovanske goste s severa in juga, Čehi, Poljaki, Hrvati in Srbi so mogli videti politično zrelost naših ljudi — od najmlajšega do najstarešega, in občudovati njihovo odločnost v orjaškem političnem boju za svojo svebodo. Pičli prostor nam ne dopušča, da bi sprejeme na posameznih postajah obširneje opisavali.	<'
V nad vse slavnostno okrašenem Št. Janžu je sprejel zastopnike treh zveznih slovanskih narodov: Čehov, Poljakov in Jugoslovanov šentjanški župan Majcen. Za pozdrave so se zahvalili v imenu Čehov češki voditelj Stanek, v imenu Poljakov bivši minister Glombinski, v imenu Jugoslovanov dr. Korošec. Medtem se je zbrala v Št. Janžu uprav ogromna množica s cele Dolenjske, v obilnem številu so prihiteli tudi bratje Hrvatje v krasnih narodnih nošah. Ob 11. uri je imel domači g. župnik Bajec sv. mašo za pokojnega dr, Kreka. Govoril je cerkveni govor mestni župnik in pisatelj Finžgar.
Po sv. maši se je vršilo odkritje Krekove spominske plošče, katero je občinski svet šentjanšl<; vzel za vse čase v svoje posebno varstvo. Na plošči je vdelana v kamnu podoba dr. Kreka in napis:
V tej hiši je umrl dne 8. oktobra 1917 dr, Janez Ev. Krek.
Kot prvi govornik je nastopil domači g. župnik Ludovik Bajec, nato so govorili še poslanci dr, Glombinski, Stanek, Sed-lak ter dr. Korošec. Potem se je vršil skupni obed vseh odposlancev v gostoljubni hiši g. župnika. — Zvečer so zaplapolali po vsej Dolenjski kresovi. — Nihče več ne bo stri naše misli, nobena vlada pokopala.
Politični obzornik.
Postajamo eno!
Tudi sedanje preganjanje Slovanov od strani nemško-avstrijske vlade ima kal prekletstva v sebi. Čim bolj nas tišče v stran, čimbolj nas vlečejo narazen, tem krepkeje in tesneje stopamo na plan.
Jugoslovani in Čehi smo tesno združeni kakor ena fronta že par let sem. Družijo nas enake potrebe, podobni cilji. Vsak poizkus, da bi nas ločili, se je za zdaj izjalovil.
V zadnjem času zmaguje slovansko srce in zdrava pamet tudi pri Poljakih. Pišejo, da čuti, odkar ga je izučila vojska, vse poljsko ljudstvo z nami, 7. Jugoslovani in Čehi, le plemenitaški poslanci mislijo v svoji kratkovidnosti drugače in se vežejo s Slovanom sovražno vlado. Toda ne vsi! Cela vrsta demokratičnih poslancev ne hodi več s Poljskim kolom, temveč se je pridružilo drugim avstrijr-kim Slovanom. Žele se z nami najtesneje zvezati.
Imeli so v ta namen že posvetovanja zastopniki vseh treh avstrijsko-slovanskih narodov. Sklenili so ustanoviti stalno, trajno in nerazdružno zvezo slovanskih narodov.
Kazala se je ta zveza že pri zadnjih praških slavnostib, zdaj se je zopet pokazala v Ljubljani in v Št. Janžu. K odkritju dr. Krekove spominske plošče so prihiteli najodličnejši politični zastopniki Čehov, Poljakov in Jugoslovanov, tako da to slav-lje ni bilo samo jugoslovansko, temveč splošno slovansko. Preden so šli v Št. Janž, so se vsi zastopniki jugoslovanski, češki in poljski v Ljubljani zopet skupno posvetovali, kako bodo skupno kot en mož postopali za uresničenje jugoslovanskih, čc-5kih in poljskih zahtev.
41
Slovensko ljudstvo se veseli tega edin-stva. Zato je povsod navdušeno pozdravljalo in sprejemalo slovanske goste I
Kdo se ae bi pulil zanjo, saj je bogata!
Za Bosno bijejo vedno ljutejši boj. Mažari jo hočejo imeti; mi Jugoslovani si jo hočemo priklopiti. Mažarom pomaga skupna vlada. Izroča in dovoljuje jim razne banke v Bosni, daje jim v najem bosanske rudnike, gre jim na roko pri trgovini, da bi se Mažari tako v Bočni bolj udomačili in si pridobili do Bosne vsaj dozdevno pravico, ko bi kazali: »Glejte, saj je v Bosni vse mažarsko, kako si jo nam pač upate odrekati.«
Pa Ogrom to še ni dovolj. Sedaj kar preplavljajo bosansko deželo z ogrskimi agenti, ld z zlatom, s sladkim govorjenjem in z bogatimi obljubami delajo med ljudstvom »štimungo« za Mažare. Med njimi je tudi pravoslavni metropolit Letica, ki poziva k sebi Srbe in jih nagovarja, naj se izjavijo za prikiopitev k Ogrski. Česar ne zmore živa beseda agentov, to naj dopolni tiskana beseda Mažarom naklonjenega časopisja. Zato so Ogri kupili v Bosni tiskarno, v kateri bodo tiskali in izdajali tri liste -— srbskega, hrvatskega in moha-medanskega.
Mi se zanašamo na razsodnost bosanskega ljudstva. Poročali smo že, da so katoliški Hrvati vsi navdušeni za jugoslovansko deklaracijo. Na čelu so jim njih dušni pastirji — frančiškani. Tudi mohame-danski Bosanci so pristaši naše deklaracije. Izjavili so se namreč zanjo vsi voditelji važnejših mohamedanskih strank, tako dr. Spaho, voditelj mohamedanske sa-mostalne stranke, odvetnik dr. Halilbeg Hrasnica, voditelj mohamedanske inteligence, Smailaga Čemailovič, načelnik mohamedanske demokratske stranke, ter Sa-kib efendi Korkut, voditelj mlajše mohamedanske duhovščine.
Naš tok se krepi in širi stalno, tudi mažarski jez ga ne bo ustavili
»Konec mora biti prerekanju!«
Že nekdanji Seidler je bil napovedal, da se je vlada naveličala gledati, kako se drugi prerivajo vsak za svoje zahteve, ter da hoče zato vsa nerešena politična vprašanja čim prej prignati do konca,
Sedaj pišejo listi, da se dr. Hussarek resno trudi, da v doglednem času spremeni centralistično Avstrijo v narodno federativno državo, česar pa mi seveda po tolikih žalostnih skušnjah ne moremo verjeti.
Tudi poljsko vprašanje hočejo rešiti. Ta teden se je sam cesar Karel peljal k svojemu zavezniku Viljemu. Spremljali so ga najvišji vojaški in civilni državniki. Glede Poljske se kar niso mogli zediniti. Mi smo zahtevali, naj se Poljska priklopi Avstriji, Nemčija pa vztraja pri zahtevi, da mora biti Poljska popolnoma samostojna, od Avstrije ločena država. Menda je zmagala Nemčija. Opravičujejo se, da je boljše tako za Avsirijo. Zakaj če bi dobili Poljsko, zahtevajo menda Ogri zase kot nadomestilo vso Bosno in Hercegovino, za Hrvatsko pa Dalmacijo. Nemcem bi morali odplačati Poljsko z velikimi gospodarskimi predpravicami. No, kakor vedo in znajol
Rusija v strelskih jarkih.
Rusija je zopet obkoljena s frontami. Vse drže proti Moskvi, ki je srce Rusije* Sicer poročajo, da na vseh frontah boljše-viške čete napredujejo, a ni verjetno, ker boljševiška vlada beži iz Moskve v Petrograd, da bo tam bliže osrednjim državam.
Tudi nemško poslaništvo se ne čuti več varno v Moskvi. Zato se je preselile bolj proti zahodu v Pskov. Avstrijski poslanik pa svoje službe v Rusiji zaenkra' sploh ne nastopi.
Boljševikom pomagajo nemški in av strijski vojni ujetniki, ki jih imajo boljše viki najete. Menda bodo prosili tudi osred nje države za pomoč. Sicer so pa vsi list enega mnenja: Boljševiki umirajo, brest litovski mir se podira,
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Avstrijski Slovani vedno bolj složni v
boju za skupne pravice. Pred tednom dn se je vršilo v Lvovu posvetovanje poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev. Sklenili so ustanoviti v trenutku svetovnega prevrata trajno zvezo slovanskih narodov v prepričanju, da bodo dosegli svoj velik cilj le na podlagi skupnega dela. Bog daj da bi bili kmalu vsi poljski poslanci prepričani o potrebi skupnega in enotnega nastopa.
Tudi ogrski Slovenci zahtevajo jugoslovansko državo. Praški časopisi priob-čujejo naslednjo izjavo ogrskih Slovencev: Tudi mi ogrski Slovenci, ločeni od ostalih Slovencev, mnogokrat neznani celo svojim najbližjim sosedom, se pridružujemo skupni jugoslovanski deklaraciji, da pokažemo svetu, da še nismo poginili v ogrski poplavi in da čutimo v sebi moč in voljo, se otresti madžarskega jarma, ki nas tlači že stoletja. Vsi smo pri tem edini, katerekoli vere smo, katerekoli stranke ali politične skupine; vsi imamo eno misel: Jugoslovanska majniška deklaracija se mora uresničiti, — Madžarska vlada seveda bo rekla, da Slovencev na Ogrskem sploh ni in da so to čistokrvni Madžari.
Čehi — zavezniški narod Angležev? Anglija pa znal Sedaj je proglasila uradno, da so Čehi prijatelji entente in zato smatra čeho-slovaške armade, ki se bore na raznih bojiščih proti Nemčiji, za enakovredne drugim zavezniškim armadam, če-1 ško-slovaški narodni svet pa za najvišje! zastopstvo češko-slovaškega naroda. Av l strijsko uradno zatrdilo pa pravi, da sol čeho-slovaški oddelki, ki sc bore proti I Nemčiji, čisto navadni dezerterji in bodo I tudi tako postopali z njimi, kadarkoli pri I dejo v njihove roke, češki narod sam pa I nima s temi dezerterji nič opraviti in je I večkrat to pokazal na bojišču, kjer je znali umirati za Avsirijo.	i
Parlament naj se skliče že septembra. I Tako zahteva češki poslanec Stanek v pi l smu, ki ga je pisal ministrskemu predscd-l niku. V istem pismu poživlja Stanek vla-l do, da naj takoj začne z mirovnimi poga l ianji.	I
Poveljnik naših čet v Albaniji je, kaj kor poročajo listi, generalni polkovniki
Pflanzer-Baltin, ki je leta 1915. pognal Ruse iz vzhodne Galicije in Bukovine.
Važni posveti \ nemškem glavnem stanu. Cesar Karel in avstrijski državniki so se zbrali »v nemškem glavnem stanu, kamor so prišli tudi vse velike nemške glave. Povabili so tudi poljskega kneza Radzivila. Posvetovali so se menda največ o tem, kaj narediti z novimi državami, ki so se ustanovile na ruskih razvalinah in katere so sedaj pod nemško-avstrijsko pa-tronanco. Poljski bodo menda izbrali kralja. Iz katere kraljeve rodovine bo vzet, se še ne ve. Nekateri hočejo Habsburžane, drugi bavarsko kraljevo rodbino, zopet drugi bolgarsko in saško. Vsi so nemškega rodu.
Nemška podmorska vojna. Ko so s
februarjem leta 1916. začeli Nemci s podmorsko vojno, tedaj je izjavil šef admiralskega štaba Holcendorf: Nova podmorska vojna razpolaga s takimi bojnimi silami, da bo mogla tudi glede na pomnožena odbijalna sredstva in druge tehnične pripomočke zagotoviti znatno večje delovanje v primeri z lanskim in da ie gotovo pričakovati, da pride Anglija v velike stiske • zaradi utesnitve brodovnega prostora in da bo prisiljena v doglednem času, najkasneje v šestih mescih, skleniti mir. — Hudimana, ti nemški mescci so pa čudovito dolgi! Mi bi v resnici radi videli, da bi že minili in bi tako prišli do, miru!
Za rešitev bivše ruske carice in njenih otrok se silno prizadeva papež Benedikt XV., ki je prosil boljševiško vlado, da naj jim da prostost in jih izpusti, da se izselijo, in da hoče on sam prevzeti vse stroške za preživljanje. V istem smislu se menda trudi za carsko rcdbino tudi španski kralj.
Angleži vabijo Ruse. Angleži, ki prodirajo iz Arhangclska v notranjo Rusijo, so izdali okHc na ruski narod, kateremu obljubujejo nedotakljivost njihove zemlje, osvoboditev od boljševikov, kateri so v zvezi z Nemci Ruse izdali ter jih vabijo, naj se združijo z njimi v skupen boj proti tujim nasilnikom.
Lord Žorš veliko govori in mnogo baha. Zadnje francosko-angleške zmage na zahodnem bojišču so dale ententi precej srčnosti in jim vlile nove korajže. Lord Žorš, ki vsak dan govori, je lo takole povedal:	*
Velik del uspeha s6 mora pripisati enotnemu vrhovnemu poveljstvu. Dosežena zmaga je bila velika, zapletena operacija, v kateri so predstavljali svoje vloge Angleži, Francozi in Američani. Enotno poveljstvo nam je omogočilo, da smo priborili zmago ob Marni in drugo zmago ob Sommi. Zdaj se nam godi prav dobro, toda preveč prevzetni zato ne smemo biti, Boj še ni končan. Dežela, se mora zanašati na svojo odločnost in na svojo srčnost in mora ie naprej izpolnjevati svojo vlogo v dolgem J o ju,
DOMAČE NOVICE.
»Resnico« zopet pridevljejo »Domoljubu« v Gorjah na Gorenjskem. Resničarji morajo biti zelo pri koncu, če si ne upajo »Resnice« erugače spravljati med ljudstvo kot pod »Do-moljubovo« masko.
Katol, slov. izobraževalno društvo v Velikih Laščah bode na splošno željo ponovilo Hue 25. t. m, F. S. Finžgarjevo »Naša kri«.
Družba sv. Cirila in Metoda ie imela v nedeljo, 11. t. m., svojo 29, redno skupščino v Ljubljani, Iz poročila posnemamo, da ima družba v oskrbi 15 otroških vrtcev, 46 razredov ljudske šole v Trstu in dvorazrednico na Muti. Družbine šole je obiskovalo 3307 otrok. Leta 1917. je imela družba 183.160 K 74 vin. dohodkov, stroškov pa 188.188 K 94 vin.
Novo pregledovanje vojaštva glede službene sposobnosti. Prihodnji mesec se bo vršilo novo pregledovanje vojaštva, ne pa novi splošni nabori. Oni, ki bodo klasificiram z A, pojdejo po ogromni večini na fronto, z B klasificiranj se porabijo v glavnem na etapnem ozemlju in s C klasificiram se pridele službi v zaledju. Vojaštva s klasifikacijo B je še vedno precej v zaledju, nadomestiti se more s sla-bejše klasificiranim in v etapi se morejo potem nadomestiti z B klasificiranimi za fronto sposobni.
Močen potres je bilo čutiti dne 13. avgusta ob 10, uri zvečer v Ljubljani.
Padel je dne 15. junija na italijanskem bojišču Matija Anderle z Breznice. Služil je pri 7. lovskem bataljonu. N. v m. p.!
Nesreča. Smrtno ponesrečil se je v nedeljo, dne 11. avgusta, 60letni posestnik Filip Trbižan, Gorenjavas št. 67. Podveževali so voz sena, vrv se je strgala in žrd je pahnila na njej ležečega posestnika z voza. Pri padcu si je zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev. Zapušča ženo s šestimi otroci, katerih eden je pri vojakih.
Drva je polila s petrolejem Marijana Pe-trič iz Češnjevka, ko je kurila peč. Petrolej je eksplodiral in jo tako ožgal, da je vsled poškodb umrla.
Pazite na tatove! Nekemu trgovcu je bila na glavnem kolodvoru v Ljubljani v gnječi, ko se je hotel odpeljati proti Zidanemu mostu, ukradena denarnica z vsoto 8000 K.
RAZNE VESTI,
Pozor na vlak! Iz Celja poročajo, da sta na postaji v Ponikvi izstopila iz vojaškega vlaka dva vojaka. Ko se je vlak že pomikal, sta hotela vstopiti, kar se pa jima ni posrečilo, marveč sta padla pod kolesa. Prepeljali so ju težko poškodovana v celjsko bolnišnico.
Češki otroci na prehrani na Hrvatskem. Od 80.000 avstrijskih otrok, ki odidejo na Ogrsko na prehrano, pošlje Češka 20.000 otrok nemške narodnosti. Češki otroci so izključeni. Zato pa so se s češke strani storili koraki, da se pošlje na Hrvatsko 40.000 čeških otrok. Na čelu te akcije stoji na Hrvatskem di4 Budisav-ljevič in Čeh veleposestnik Krepelka.
Saj je še marsikje tako, V Zagrebu se je vršila te dni razprava proti več železniškim uradnikom, katere je bil podkupil milijonar Makar, ki je hotel spraviti več vagonov svinjskega mesa v Avstrijo. Načelniku na postaji Osalj, Hoppeju, je dal 100.000 K, strojevodji 20 tisoč kron načelniku Fischu 100.000 K. Ko je bilo meso v Avstriji, je pa zahteval Makar denar nazaj. Fisch mu je vrnil vseh 100.000 kron. Načelnik Hoppe se je ustrelil.
Strah pred tujci. Solnograd je zelo lepo mesto, zalo ga tujci zelo radi obiskujejo ter izbirajo tam svoja letovišča. Toda Solnorfrad nima niti zase dovolj jesti in zato so Solno-grajčani poslali k županu deputacijo ter ga prosili, da naj jim pomaga braniti se proti tujskemu navalu. Župan jim je dal silno preprosto in uspešno sredstvo: tujce naj izstradajo. In to bo šlo. Čudno se svet obrača!
800.000 vdov bo približno v Nemčiii P° vojski. Nekateri se zavzemajo za to, da bi se ne smele poročati, ampak bi morale to prepustiti dekletom.
Maršal Foch gojenec jezuitov. Marsa) Foch je, kakor poročajo angleški in ameriški listi, zelo veren katoličan. Vzgojili so ga v mladosti očetje jezuiti.
Roža miru v Londonu. V Londonu je otvorjena razstava rož, V razstavi se nahaja bela snežila roža, ki diši po mošusu; roža je prekrasna, ali še bolj mami njeno ime občinstvo, ki prihaja v razstavo v obilnem številu. Vrtnar, ki je vzgojil to rožo, ji je dal lepo ime »Pax«, t. j. »Mu-.
Različna svatovšeme. Pred kratkim se je vršila v Mariboru poroka, za katero je pripravil bogati ženin obilno pojedino. Toda med po-
roko je prišla v hišo policija in zaplenila vse kosilo. Ko so prišli svatje od poroke, so s kislimi obrazi gledali na prazne mize. — Drugače pa jie bilo pri neki drugi poroki v Budimpešti. Neki judovski ženin je pripravil pojedino za 800 oseb, ki so se mastile osem dni ob bogato obloženih mizah. Seveda, pred ogrskimi judi ima celo vlada strah, kaj šele ubogi policaj.
Čez Sueški prekop, ki je narejen med Afriko in Azijo in koder vodi najbližja morska pot iz Evrope v srce Azije, so postavili jeklen most, ki ga bodo v kratkem izročili prometu,
Vojaška službena dolžnost v Ameriki, Reuter poroča iz Washingtona: Predlog, da se vojaška službena dolžnost razširi od 18. do 45. leta, je sedaj vložen v obeh zbornicah kongresa in odkazan komisiji za vojaške zadeve. Zakonski načrt pooblašča predsednika, da lahko po svoji previdnosti vpokliče vse može, ki prihajajo v poštev za službo. Vodilni krogi kongresa upajo, da bo predlog sprejet še pred 1. septembrom. Vojni tajnik je izračunil, da bo po novem zakonu število vojaških obvezancev pomnoženo za okrog 2,400.000 oseb.
Nov slovenski družinski list.
S septembrom začne nov letnik »Ilustriranega Glasnika«. Z novim letnikom se pa list vsled splošne želje izpremeni v prvi slovenski družinski list. Dobil bo nekoliko manjšo, bolj priročno obliko, da ga bodo naročniki koncem leta lahko dali vezati v knjigo. Saj bo pa tudi vredno, zakaj prinašal bo krasne romane, lepe povesti, mične črtice, vesele zgodbe, zanimive potopise s slikami, dalje smešnice, uganke, veliko zanimivih vesti iz vseh strok; poleg tega so sodelovanje obljubili najboljši pesniki, da bo list zelo raznovrsten. — Seveda bo list poln slik; pa ne takih kot do zdaj, ampak velika večina bo umetniških, dalje slike iz slovanskega sveta,®1 ke zanimivih tujih krajev, slike doma' umetnosti in vseh važnejših dogodkov, tako da bodo že slike same toliko in ve« vredne, kolikor bo stala cela naročnina, tako da bo lepo branje takorekoč zastonj; in branja bo v vsaki številki 24 strani.
Zato se pa vse slovenske družine naročite na ta prvi slovenski družinski Ust, Čim več naročnikov, tem lepši bo; čim več naročnikov, tem bolj se bo izobrazba širila po slovenski domovini. Če hočemo narodu lepšo bodočnost, širimo med njim izobrazbo. Novi družinski list bo to nalogo v največji meri izpolnjeval. Zato mora priti v vsako slovensko družino.
Takoj v prvi številki začne s krasnim romanom Kraljica mučenica«, ki popisuje strašno usodo škotske kraljice Marije Stuart, ki je morala zaradi tega, ker je bila odločna katoličanka, izgubiti prestol, živeti v ječi in nazadnje svojo glavo položiti pod rabljevo sekiro. Že samo ta veliki roman je vreden, da se na list naročiš, zakaj iz njega boš spoznal veliko dobo svetovne zgodovine! V svojo korist torej naroči!
Dopisi.
Iz Preddvora, Kakor povsod tako je tudi nam smrtna kosa na bojnem polju pokosila že mnogo mladeničev in mož, ali je pa tudi doma kateri umrl vsled vojske. Nekateri so se izgubili, da nič ne vemo zanje. In morda se tudi nikdar ne bo zvedelo. Pa kaj, ko se človek malo ozre po naši okolici, mora z žalostnim srcem priznati, da mnoge naše okoličane vso
.e bridke izgube prav nič ne ganejo. Prirejajo ulese po zasebnih hišah in po gostilnah. Nič ie ne menijo za opomine duhovnikov in drugih pametnih ljudi. Matere in žene dopuščajo plese v svojih hišah, ki jim je morda padel mož ali sin v vojski. Dragi okoličani I Črno ie oblačite mnogi v znak žalovanja, drugi se pritožujete, da ste lačni in izstradani, a za ples in popivanje ni žalovanja, ne lakotel Aii ni to žalostno? Ali nimate prav nič zmisla in sočutja, kako trpijo mnogi naši vojaki na bojišču. Naj si prizadeti ta dobrotni opomin vzamejo k srcu, da ne bo treba ostreje nastopiti I
Žvarulje pri Kolovratu. Pozdravljen nam dragi »Domoljub'*, ki nas navdušuješ za mili materni jezik ter nas bodriš, da ne opešamo v boju za težko pričakovano Jugoslavijo. Tudi med nami so še mnogi, ki jim ta stvar ne diši, a naše vere ne bo nihče omajal. Povsod prevladuje prepričanje," da Jugoslavija mora priti, če se vlada še toliko upira. Mi zvesti sinovi in hčere naše lepe slovenske domovine pa kličemo iz dna srca: Živela naša mlada jugoslovanska država pod habsburškim žezlom!
Gorje. V nedeljo, dne 11. avgusta, je imel krajevni odbor S. L. S. svojo prvo sejo. Odborniki so'bili vsi navzoči. Sklepalo se je o raznih gospodarskih in političnih zadevah. Vabimo vas vse, ki še niste podpisali priglasnic za S. L. S., da to čim preje storite. Oglašajte se v vseh zadevah, gospodarskih in političnih, pri krajevnem odboru S. L. S., ki vam bo šei v vseh zadevah na roko. Odborniki so razdeljeni po vseh vaseh. Zavzeti se hočemo za želje Gorjancev ter poročati na pristojno mesto. Obračati se hočemo v vseh zadevah na osrednjo pisarno v Ljubljani in pa na naš si. Jugoslovanski klub.
Gorje. V petek, 16. t. m., nas je zapustil g. kaplan V. Türk ter se podal na svojo novo službo v Cerklje na Gorenjskem. Mi smo z gospodom veliko izgubili. Žal, da so nam ravno sedaj v tej narodni borbi odvzeli g. Turka. Srečni Cerkljani, ki ste dobili v g. Turku izvrstnega delavca na verskem in narodnem polju. Vam, gospod Viktor, pa kličemo: Srečni med svojimi novimi farani. Šli ste, toda v naA srcih ste ostali in delo Vaše je ostalo. Obljubljamo Vam, da ga bodemo nadaljevali ter v Vašo zadovoljnost tudi izpeljali. Z Bogom Vam kličemo hvaležni Gorjanci!
Semič. Na Veliko mašo so naši dijaki in fantje priredili lepo, času primerno prireditev. Narodnostnin čuvstvom je odgovarjala S. Gre-orčičeva pesem »Velikonočna«, verskim pa aloigra »Garcia Moreno«. Moreno je posvetil celo svojo državo presv. Srcu Jezusovemu in padel kot njen junak — naj bi se skoro tudi naše družine, vse do zadnje, posvetile istemu božjemu Srcu, kot želijo sv. Oče in naš knezo-ikof.
Sv. Trojica pri Moravčah. Dne 8. t. m. je neznan tat oropal pri glavnem oltarju ves denar iz pušice, vsota je morala biti precejšnja, ker od novega leta še ni bila izpraznjena. Predrznega človeka iščejo orožniki. Če bi kdo kaj Izvedel, naj naznani orožnikom v Domžalah. — Dne 11. t. rn. pa smo imeli na tem prijaznem gričku gledališko predstavo, ki so jo uprizorili trojiški fantje in dekleta. Krasna igra: Kri-jvica in dobrota, in šaloigra: Planšarica. Čisti dobiček pa je namenjen za veliko razpelo na pokopališču.
Pri Sv. Gregorju je priredilo slov. katoliško izobraževalno društvo 11. avgusta gledališko predstavo »Junaške Blejke«, Ta vprizo-ritev je letos že tretja na našem društvenem odru. Nikakršne vsiljive in kričave reklame ni bilo treba, — lepo vreme, naši lepi griči, lepi društveni prostori in pa prijazno vabilo je k Udeležbi zbralo toliko občinstva, da je bila društvena dvorana nabito polna, čeravno je ena največjih, kar jih je ljubezen do ljudskega napredka zgradila v zadnjih desetletjih. Med udeleženci smo s posebnim veseljem opazili mnogo odličnih gostov iz okolice: iz Sodražice, Ribnice in Ortneka; izrekamo jim tem potom svojo prisrčno zahvalo. Ta naša zahvala je pa le toliko prisrčnejša, ker so z vstopnino prispevali k zares blagemu namenu, za katerega se je ves dohodek obrnil. Kdo bi pričakoval — 1000 kron, torej cel tisočak je bil pri eni »prizoritvi nabran zx novo vseslovensko siro-61
tišnico v Grobljahl Bog, zaščitnik sirot, naj tisočero povrne vsem! — Kakor še vselej do-sočero povrne vsem! — Vsem cenjenim udeležencem sporočamo, da se je delo za novo vprizoritev že pričelo. »Junaške Blejke« so bile resne in za sedanjo dobo izredno pomenljive; prihodnjič pa vprizorijo naši fantje in naša dekleta dve šaloigri, da bo v dvorani polno veselega smeha. Takrat pa zopet na veselo svidenje v »Gregorskem domu«!
Iz Podzemlja v Belikrajini. Veselega malo, žalostnega veliko. Koze, ki so bile pred dvema mesecema zanešene k nam iz Hrvaškega, so popolnoma prenehale. Župnik in kaplan sta bila istočasno obolela na tej bolezni. Danes sta že zdrava. — 13. julija ie udarila strela v gospodarsko poslopje vdove Stravs v Borštu, ki je izgubila v vojski tudi svojega moža. Pogorelo je do tal s pridelki letošnjega poletja vred. — Deset dni pozneje so baje otroci povzročili ogenj na Primosteku. Pogorela sta gospodarja Bajuk in Tome. — Na Krivoglavjcah smo pokopali pretekli teden mlinarico Žuničko. Pred nedavnim časom je bila okradena. Moža in dva sinova ima pri vojakih. Doma pa samo drobna deca. Na praznik sv. Petra ji je padel v vojski sin, petkrat odlikovan, dečko poštenjak, prednik mladeniške Marijine družbe. Žena je vsa potrta vsled te izgube obolela ter umrla. — Ljudje so pa kot povsod. Nekateri voisko preklinjajo, drugi obupavajo, nekateri zaupno molijo. Po gostilnah se vojska nc pozna. Tam je veliko papirja, vina, godbe in pohujšanja. Pred očmi oblasti pa, ki je bila pred letom izdala lepe odredbe v varstvo mladine, uganjajo nedorasli fantalini svoje podivjanosti in nepoštenosti. Gola beseda pa ne izda nič več pri njih. Llujše čase, nego so za nami, imamo še pred seboj.
Oovfce od Soče.
S Tolminskega. Zmeraj imamo samo dež, poleg tega pa še delavcev primanjkuje, tako da se zakasni vse delo na polju. Žetev je končana, žito je zelo slabo Po večnem dežju so vsa žita polegla, še preden so cvetela. Sena tudi ni letos mnogo, pa so že napovedane občutne rekvizicije. Naša občina je ena izmed najmanjših in vendar ga ima dati nad 1000 kvintalov. Seveda najbrže da takšnega števila ne bo dosegla; že tako imamo zelo malo živine, -potem bi morali še to prodati, kar imamo. — Po nekaterih krajih tolminskega okraja je razsajala tudi toča, vendar prav hudega še ni bilo. S prehrano je zelo slabo, ne dobimo ničesar, kupiti pa tudi ne moremo, edino novi krompir že imamo; seveda ni še zrel, vendar ga vseeno kopljemo. Sicer nam ne kaže drugega, kakor umreti. — Begunci so se večinoma vrnili v svojo domačijo, četudi morajo na prostem ležati, je vendar bolje nego pri tujih ljudeh biti.
Gospodarski del.
PREHODNA GOSPODARSKA DOBA IN KMET.
V obstoječih gospodarskih težavah se marsikdo tolaži, da vojna ne more več dolgo trajati in potem bo takoj vse drugače. Zato ne bo škodovalo, če malo premislimo, koliko se bodo gospodarske razmere po vojni spremenile.
Ali bo vojna z orožjem razrešila vsa sporna vprašanja med narodi in bo mir res prinesel tudi medsebojno prijateljstvo sedanjih sovražnih narodov, ali pa se bo sedaj razne-teno in razpihano sovraštvo po prenehanju vojne z orožjem nadaljevalo v gospodarski vojni, to vprašanje še nikakor ni rešeno.
Ne bodimo črnogledi in verjemimo rajše, da po miru gospodarske vojne ne bo. Ali je pa s tem že rečeno, da bomo po vojni takoj lahko dobili iz tujine vsega in vsakega blaga, kolikor bomo holeli? Nikakor ne. Vpoštevati moramo, da se je med vojno skoraj vsakega blaga veliko manj pridelalo in izdelalo kakor pred vojno, ker je bilo toliko najboljših delovnih moči zaposlenih v neplodni vojni službi, Dalje moramo vpoštevati, da je med vojno iz-
ginilo oromno ladij na dno morja, ki so preje prevažale blago čez morja, da se je izrabilo silno veliko železniškega materijala in da bo vsled tega otežkočen ргел-oz blaga iz kraja v kraj. Vsaka država bo skušala najprej preskrbeti svoje lastne državljane, šele s preostankom bo pripravljena postreči tudi drugim dr. žavam.
Pri blagovnem prometu med državami je igrala pred vojno velikansko vlogo carina. Med vojno je stopila carina močno v ozadje, glavno važnost je zadobilo sedaj vprašanje valute ali denarne veljave. — Saj je na primer za blago iz Nemčije k nam znašala carina po navadi 5 do 8 odstotkov, sedaj pa znaša denarna veljava našega denarja za celih 25 odstotkov manj kot veljava nemškega denarja. Vsled tega je torej vsako blago iz Nemčije za 25 odstotkov dražje, dočim je carina podražila blago le za 5 do 8 odstotkov. Razlika med veljavo našega denarja in denarja nevtralnih držav pa znaša še mnogo več. Na denarno veljavo vplivajo na svetovnem trgu pred vsem tri stvari: 1. Koliko kritja v zlatu ima za ves izdani papirnati denar kake države bančni za»'od, ki ima pravico izdajati papirnate novce; 2. vprašanje, koliko dotična država blaga izvaža in uvaža, in kakšno je vrednostno razmerje med uvažanim in izvažanim blagom ter 3. vprašanje, koliko vere ima svet v trden obstoj in gospodarsko življensko sposobnost ter poštenost dotične države.
Že pred vojno je vsaka država skušala vplivati na blagovni izvoz in uvoz v tem smislu, da je skušala uvoz kolikor mogoče zmanjšati in izvoz povečati ali vsaj doseči, da bi se uvažale kolikor mogoče cenene stvari, ki bi se v domači obrti in industriji predelovale in izvažale kol kolikor mogoče drago blago zopet v inozemstvo. — Temu namenu so pravzaprav služile raznovrstne car ne. Po vojni bo država uvoz in izvoz vzela š«; trdneje v svoje roke. Blago, ki ga bomo moijli izvažati, ne bo v ni-kakem razmerju z blagem, ki ga bo treba uvažati. Da bi razliko krili z našim denarjem, ne bo kazalo, ker bi io njegovo veljavo še bolj zmanjšalo in torej že tako strašno drago uva-žano blago še bolj podražilo; da bi se naša država za razliko v inozemstvu zadolžila, ne bo mogoče, ker bi v tein slučaju morala objaviti svoj proračun, tega pa sedaj po zagotavljanju strokovnjakov nobena velika država ne more storiti. Izvedenec za te zadeve iz Nemčije dr. Somary smatra za neobhodno potrebno. da v ta namen naša država zapleni vse zlato in drage kamne pri zasebnikih; proti hišnim in osebnim preiskavam ter prisilnemu odjemanju teh stvari imajo pa naši narodnogospodarski politiki jako tehtne pomisleke.
Na vsak način se bo treba pri uvozu omejiti na najnujnejše in najkoristnejše stvari. Treba bo skrbeti, da ne bodo posamezniki v tujini nakupili preveč takega blaga, ki ga bo sicer lahko dobiti, ki pa za naše narodno gospodarstvo ne bo ravno nujno ali koristno, na škodo nujnih stvari, za katere bi potem utegnilo zmanjkati gospodarske moči. Zato bodo vzele to reč države v roke in bodo ves uvoz centralizirale. Ves nakup v inozemstvu bo pod nadzorstvom državnih central. Splošno se misli, da bo takoj po vojni tako imenovanega kolonialnega blaga, to se pravi kave, čaja, kakaa in riža dovolj na ponudbo, ker sovražne države v nobenem slučaju ne bodo imele kakega interesa, "nam to blago odtegovati. V državno-zborničnem odseku za trgovino in obrt je že sprejet načrt, po katerem bo za vsako vrsto tega blaga ustanovljena posebna posredovalnica, ki bo morala skrbeti tudi, da bo prišlo samo toliko tega blaga v državo, kolikor odgovarja nujnim potrebam ter plačilnim in prevoznim razmeram. Tako bo gotovo tudi pri nas.
Državne centrale pa ne bodo nadzirale samo, koliko in katero blago se bo nakupovalo v inozemstvu, ampak tudi, da se bo v inozemstvu nakupljeno blago pravilno in pravično razdeljevalo. Ker bo blaga za vse potrebe premalo, bo nastal pravcat boj zanj. Vsak bode skušal izrabiti svoj vpliv in svojo moč pri državi in izpodriniti tekmece. To bo nasprotstvo med stanovi in narodi še boli poostrilo.
Velika nevarnost je, da bo pri tem kmet zopet udarjen. Že sedaj je zmerom tepen, ko
državne centrale razdeljujejo blago, ki ga je kmet sam pridelal, koliko bolj je utemeljena ikrb, kako se mu bo godilo pri razdeljevanju blaga iz tujine. Veliki indastrijci in kapitalisti so spravili med voino državo čisto pod svoj vpliv in tega bodo skušali izrabiti zlasti v prehodni gospodarski dobi.
Politični zastopniki kmetskega stanu bodo imeli dovolj trdega dela, da bodo uspešno branili njegove stanovske koristi. Pri našem slovenskem kmetu še posebej, ker ga bodo ■skušali pritisniti tudi iz narodnih ozirov. Zato je silno važno, kakšne zastopnike bo naš kmetski stan imel. Kmečki poslanci pomlajene S. I., S. neustrašeno izvršujejo svojo nalogo. Naš poslanec Jarc je v ta namen združil vse kmet-ske poslance nenemških narodov, da bodo skupno nastopali proti vsem napadom na kmetski stan in njegov žep. Pri sklepanju o novih davkih bo ta zveza nenemških kmetov vse storila v njihovo zaščito.	x
ZA POVZDIGO POLJEDELSTVA.
Vojska nam je pokazala prikazen, da na tmetih za prehrano tistih, ki ničesar nimajo, ai nič poskrbljeno. Tega pojava ne opazujemo !amo na našem narobe-svetu v Avstriji, mar-ireč tudi iz Nemčije beremo poročila, ki grajajo slabo preskrbovanje z živili na deželi. Strokovno časopisje živahno razpravlja o tem vprašanju. Pred vsem poudarja, naj se dela na to, da se z vso silo pospešuje proizvajanje kmetskili pridelkov in da se boljše urede do-bavlianja kmetskili izdelkov.
Priporočajo, da bi kmete povsod v te namene po krajih združili in predlagajo veliko tozadevnih predlogov. Posebno so predlagali, naj ustanavljajo gospodarske urade na kmetih. Kakor obstojajo v mestih za ureditev preskrbe t živili posebni uradi, bi se morali ustanavljati tudi na kmetih posebni gospodarski uradi.
Gospodarske urade na kmetih zahteva posebno dr. Heim, ki si jih misli takole: V vsaki vasi naj se ustanovi kmetski urad ali poslovalnica. Upravljaj jo kak izvrsten kmet, ti naj priredi na zemlji poslovalnice malo, vzorno gospodarstvo in ki mora iti drugim kmetom kot učitelj, svetovalec in z lepim igledom na roko. Poslovalnica naj dobavlja in shranjuje skupno poljedelskih potrebščin: Stroje, gnoj, semena, krmo itd. Višje vodstvo krajnih poslovalnic naj se poveri v vsakem okraju posebnemu poljedelskemu uradu, ki ga mora voditi akademično izobražen poljedelski nadzornik, ki naj vodi pozimi tudi kmetijsko lolo. Nadzorovati bi moral pred vsem lirajne poslovalnice, jih podpirati in oživljati, skrbeti fa vzravnavo in poskrbeti za nabavo strojev «i drugih poljedelskih potrebščin. Posebno ikrb bi moral posvečevati prodaji in dobavi »oljedelskih proizvodov.
Glavni tajnik pruskega gospodarskega kolegija dr. pl. Altrock sc tudi goreče zavze-na za enotno združitev kmetov od spodaj {ori. Altrock si želi ustanovitve krajnih sta-aovskih zvez, katerim bi morali vsi kmetje pripadati. Krajne zveze naj se podrede okrajnemu kmetskemu uradu, oziroma okrajni poljedelski zbornici. Svoj nasvet utemeljuje po-lebno z okolnostjo, ker vse obstoječe organi-tacije niso prodrle v najspodnejše sloje.
Beležimo zanimive pojave, ki merijo na lo, da se dvigne kmetski stan. Kar smatrajo ta nujno reč v Nemčiji, je pri nas še nujnejše. V Nemčiji imajo med kmeti več organizacij, Itolikor jih imamo mi, a kljub temu uvidevajo potrebo po kulturno - gospodarski oblastveno irejeni novi organizaciji, ker se mora kmetij-itvo samo kot tako organizirati brez vsakih iemagoških puhlic, ki jih posebno nosijo konjem jezika taki nekinetski kmetje, ki ne razločujejo repe od korenja.
Kar zahtevata zdai v Nemčiji dr. Heim in dr. pl. Altrock, nam Slovencem ni nič novega in tujega. Rajni naš Krek se je vedno zavzemal za ustanovitev obveznih političnih stanovskih organizacij na svojih socialnih tečajih že pred 24 leti, v svojih zasebnih krogih pa še prej. Nikdar in nikoli, tako nekako je to važno reč utemeljeval, ne bodo postali vsi, za katere gre, člani raznovrstnih stanovskih društev. Potrebne so za to prisilne stanovske organizacije. Pouk in izobrazba v tei vele-
važni reči sta kljub vojski nujno potrebna, ker to glejmo, da ostane naš človek doma. Ostal bo pa le, če mu bo dobro šlo. Blagostanje vsakega stanu zavisi pred vsem od izobrazbe, kulture, ki tvori tudi najtrdnejših temeljev blagobitu vsakega stanu.
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Poročilo o poučnem tečaju. Iz Dola pri Ljubljani. V nedeljo, 11. avgusta se je končal »Poučni tečaj« izobraževalnega društva s praktično skušnjo, pri kateri so udeleženke pokazale, koliko sadov rodi resno duševno delo. Začel se je ta prvi poučni tečaj kot prvi poskus našega gospoda kaplana 21. novembra 1917. Oglasilo se je bilo sprva 82 deklet in žena in 15 mladeničev. Do spomladi ie vzdržalo vsega skupaj do 50 udeležencev, do konca pa le še 37 deklet; je pač povsod več poklicanih nego izvoljenih. Pouk je bil redno vsake nedeljo po litanijah v društvenem dornu, pozimi pa še po enkrat med tednom. Pri pouku je tudi gdčna. Marica Zorčeva ljubeznivo pomagata, zlasti pri računstvu in popravljanju raznih pismenih izdelkov. Sodeč po skušnji, ki je trajala dobre tri ure, so smatrali prireditelji tečaja za najvažnejši predmet »vzgojeslovje«. Predavanja o tozadevnih vprašanjih so bila javna, za vse ljudi, posebno za starše, a udeleženci so bili obvezani, si glavne misli zapisati na popir in v možgane. Težkih opredeib, n. pr. kaj je vzgoja, kaj je značaj in podobnih sicer od preprostih deklet ne moremo zahtevati, a pokazale so, da so jim postala jasnejša razna načela za dobro krščansko vzgojo — in to je glavno. Že pri vzgojeslovju in tudi drugih predmetih si lahko opazil, koliko važnost da je polagal poučni tečaj na materni jezik, milo slovensko govorico. V okvirju tečaja so bili udeleženci dolžni prečitati tekom zime par knjig, naučili so se najbistvenejših pojmov iz slovenske slovnice, zlasti rabo ločil, pravilno izdelovanje pisem, marsikaj lepega jim je povedal »Urbanus« o lepem vedenju in sestra Lidvina Purgai je tolmačila z »Našo gospodinjo«, kako treba varovati zdravje. Tudi glavne slovenske pisatelje in pesnike so spoznali udeleženci tečaja in si nabrali iz njih »spominski venec« najlepših citatov v oosebne knjižice, predvsem iz Gregorčiča in Medveda.
Predmet računskega izpita so bile štiri osnovne računske operacije z desetinskimi števili, a vse na podlagi praktičnih gospodinjskih računov.
Prišla je na vrsto skušnja iz nemškega jezika. Kaj dobrega more pač priti iz nemškega Nazareta? sem si mislil, ko sem čul svoj čas o tem poskusu. A skusnja je pokazala, da tudi ta poskus, ni ponesrečen. Ljubljanska okolica govoriči silno spakedrano slovenščino, tako grd »pukeitajč«, da je človeka sram, ko jo sliši. Morda pa pridobljeno znanje tujega jezika utej.'ne koristiti marsikomu, ki ima sicer dobro voljo kot ravnilo za pravilno rabo slovenščine, sem si mislil. Da utegne biti znanje nemščine velika korist za one, ki hodi|o šivat v tuja mesta slamnike ali pa v mestno službo sploh, temu bi bilo težko oporekati. Jaz zase bi nemščine nc učil. izvzemši kake prav posebno vpoštevanja vredne lokalne razmere.. — Udeleženke so dobile tudi spričevala kot lep spomin na resno delo poučnega tečaja iz rok društvenega predsednika, gospoda Jožefa Klemenčiča, oosestnika iz Podgore. Da bi imeli kaj več takih gospodarjev in takih kape-lanov, tako mi je zaželelo srce ob koncu skušnje, kako vse drugačna bi bila lahko izobrazba po slovenski domovini. Pa š» ena misel mi je prišla: Ko bi stopilo v vsakem kraju skupaj nekoliko izobražencev, duhovnikov, učiteliev ,!n drugih, lu znajo kaj več, in bi uprizarjati leto za letom za mladeniče in dekleta podobne poučne tečaje, kot sem ga videl v Dolu, kako bi se dvignilo duševno obzorje, kako se požlahtnila srčna dobrota naše mladine, cvetja in upa naše bodočnosti! Prepričan sem, da bi večina udeležencev tudi z veseljem prispevala za ta trud učiteljem, ki ob današniih plačah niso vstanu niti pošteno živeti, kaj šele pošteno učiti. Ravno ta skušnja mi ie dokaza a, da se dd doma z enim tečajem doseči več, kakor če pošlješ hčerko za dve ali celo tri leta v tuje mesto; posebno pri nemščini se je to videlo prav očitno. Vrnimo izobraževalnim društvom
zopet njihov namen in lotimo se intenzivneje »izobraževanja« v društvenih domovih. To je najbolj hvaležno delo naših »domov« za ures-ničbo našega narodnega vzora — Jugoslavije,
F. Š.
Žitni monopol. Časopisi prinašajo vesti, da bo Avstrija uvedla po vojski žitni monopol, to se pravi: žito se bo smelo prodajati le državi, in le država bo mogla potem žitne izdelke prodajati uživalcem. To Di bilo podobno kot je pri tobaku in soli. Poljedelci bi pridelovali žito, katerega bi jim država za primerno ceno odkupovala, del, ki je potreben za živež poljedelcu in njegovi družini, bi mu pa pustila. Na ta način bi država spravila ves tisti dobiček, ki ga imajo sedaj žitni veletrgovci in vele-mlinarji. Tako misli država zboljšati svoje finance po vojski.
Nadrobna prodaja mletvenih izdelkov. Deželna vlada razglaša: Določila §§ 2. in 7. ukaza z dne 14. februarja 1917. 1., dež. zak. št. 7, in ukaz z dne 25. maja 1917. 1., dež. zak. št. 26, se razveljavljata. — § 2. ukaza z dne 14. februarja 1917. L, dež. zak. št. 7, naj se za-naprej glasi tako: § 2, Za nadrobno prodajo mietvenih izdelkov se določajo za 1 kilogram naslednje prodajne cene:
moka za peko (ogrska) , « , 2 K 58 v pšenični zdrob , . . . . , 1 » 58 » pšenična moka za kuho . , , 1 » 58 » pšenična krušna moka . „ . 1 » 06 » ržena enotna moka , , , , 1 » 06 »
ajdova moka...... , 1 > 58 >
ječmenova krušna moka . , , i » 06 » koruzni zdrob ,,,,,, t > 38 >
koruzna moka....., 1 » 06 »
ovseni riž	1 » 58 »
ješprenj...... . . . 1 » 58 »
prosena kaša ....... 1 « 58 »
Te cene veljajo za kraje, ki so oddaljeni do pet kilometrov od železniške prejemne postaje. V krajih, oddaljenih več kot pet in do deset kilometrov, se zvišajo ccne za nadrobno prodajo za en vinar pri kilogramu, in v krajih, oddaljenih več kot deset kilometrov, še za en vinar.
Zakaj je vino tako drago? »Die Zeit poroča iz krogov dunajskih vinotržcev nastopno: Veliki trgovci z vinom na Ogrskem pričakujejo letos ogromne množine vina, nimajo pa sodov. Posledica tega je, da so' ponudili tukajšnjim sodarjem bajno visoke cene za sode. Dunajski sodarji pa imajo že toliko domačih naročil, da ne morejo povsem ustreči ogrskim vi-notržccm. Ti slednji so se raditega obrnili na delavce in jim ponudili trikrat večjo plačo in prehrano. Pomočniki so raditega zahtevali enake plače, sicer bodo ustavili delo in odšli na Ogrsko. Dunajski sodarski mojstri so glede na velika naročila avstrijskih odjemalcev ugodili zahtevam svojih pomočnikov in tako ima dunajski sodarski pomočnik mesečne plače 1000 do 1200 kron.
Jesensko sadje pod zaporo. Od 1. oktobra t. 1. dalje bodo jabolka, hruške in češplje pod zaporo in se te vrste sadja sploh ne bodo smele prosto prodajati, oziroma kupovati, marveč se v to svrho ustanove po vseh deželah posebne nakupne organizacije. Po pošti bo dovoljeno pošiljati le do 20 kg navedenega sadja. Zapora bo seveda zopet povzročila, da bo sadje postalo redkost, ki jo bomo videli le, kadar bomo šli na deželo.
Oderuške cene. Pod tem naslovom piše »Slovenski Narod : »Govori se, da prodajajo kmetovalci pod roko pšenico po 200 do 300 K mernik. Ta cena je prav oderuška in jo je kar najodločneje obsojati. Res so se vse stvari podražile, a da bi sc morala pšenica podražiti kar za petdesetkrat, ni utemeljeno, najmanj pa v pridelovalnih razmerah, kajti znano je, da je pridelovanje žita proti pridelovanju drugih sadežev razmeroma še najceneje. Vojni žitni zavod razglaša ravnokar, da oddaja švedsko originalno pšenico, z drago vrečo vred, po 180 kron 100 kg, torej mernik brez vreče po kakih 40 kron. Če je pri naši mali vrednosti denarja tujezemsko semensko izbrano pšenico mogoče oddajati po 40 kron mernik, je naravnost nesramno, čc kdo zahteva za domače blago petkrat do sedemkrat toliko. Naj bi se torej vendar tudi kupci, ki te cene plačujejo, končno vzdramili in plačevanje brezmiselmh
ga
cen opustili. Dolžnost vsakega konsumenta je, da take izkoriščevalce položaja brezobzirno naznani oblasti, kajti resnica je, da tako dra; (Jo plačujejo žito ponajveč le špekulanti, ki blago potem lačnim svojim bližnjim še dražje prodajajo. Kako pa naj potem država preskrbi konsumente, zlasti revnejše sloje, s potrebnimi živili po primerni ceni, če oderuhi na tak način dobavo žita obtežujejo.«
Zavod za promet z žitom v Ljubljani nam sporoča: Ker se novejši čas mnogokrat dogaja, da posamezni kmetovalci, ne da bi upoštevali odredbe ministrstva za prehrano, prodajajo po visoki ceni raznim vojaškim kuhinjam, kakor tudi drugim vojaškim formacijam večje množine krompirja, opozarjamo tem potom, aa je vsaka taka prodaja od strani kmetovalcev strogo kaznjiva ter bodo vsi oni, ki se pri taki prodaji zalotijo, občutno kaznovani. Pravico do nakupa krompirja ima edino le Zavod za promet z žitom ob času vojne oziroma od njega nastavljeni komisijonarji.
Ustanove in podpore za učence obrtnih državnih učnih zavodov. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote nam sporoča: C, kr. ministrstvo za javna dela je z odlokom z dne 8. apr. t. 1., št. 10.398 XXIb, odredilo, da se je ozirati pri oddaji državnih ustanov in podpor za učence ha obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer enakjh okplnostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci v smislu § 9. cesarske naredbe z dne 7. decembra 1916, drž. zak. št. 364, in da se je v enaki meri ozirati na one učence, katerih očetje so v tej vojni padli.
Urarji na Kranjskem se naprošajo, da spo-roče Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, če so pripravljeni sprejeti kakega vojnega invalida v izučitev za urarski obrt. Mnogo izmed vojnih invalidov morajo svoji poškodbi primerno izpremeniti svoj poklic. Dolžnost vsakega je, da podpira invalide po svojih močeh, da dobe novo življenjsko eksistenco. Obrtniki, ki že sedaj trpe na pomanjkanju obrtnega naraščaja, bodo pa imeli tudi korist, če se invalidi izuče v raznih obrtnih strokah. Tudi obrtniki drugih strok naj blagovolijo sporočili »Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, če so pripravljeni spreleti kakega invalida v pouk. Invalida vzdržuje za časa pouka deželna komisija za vračajoče se vojake, najboljše uspehe v obrtnem pouku pa dosežejo pri invalidih v takih slučaiih, v katerih vzame mojster invalida v popolno lastne oskrbo. Takim mojstrom plačuje deželna komisija nekaj prispevka za vzdrževanje. Natančnejša pojasnila daje v rseh slučajih Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani.
Vžigalice se baje podražijo na 10 vinarjev za malo škatljico.
Manj piva, Z Dunaja poročajo, da je pričakovali v najkrajšem času omejitev v oddaji piva, ker pivovarne doslej iz nove žetve še niso dobile nič ječmena.
Oral zemlje za vinograd 70.000 K. »Jug« iz Osjeka poroča, da je zahteval neki vinogradnik v Aljmašu za- deset oralov vinogradov skupno z letošnjim pridelkom 700.000 kron, torej za oral 70.000 kron. V Sremu se zahteva za oral njive do 20,000 kron.
Zdravstvo.
»Slabo mu je prišlo!«
Neredko se zgodi v cerkvi, da se med ljudmi nenadoma nekaj zgane, kopica ljudi skoči skupaj, sliši se dalj časa šum stopinj, dokler slednjič ne zgine za vratmi. Zopet postane mirno. Po opravilu pa se vrste vprašanja: »Kaj je pa bilo?« In odgovori: »E, enemu je slabo prišlo!«
Toda, kaj pa se pravi: »Slabo inu je prišlo?« S tem hočemo reči, da je dotičnik zgubil žavest. Z zavestjo se zavedamo, d a gledamo, slišimo, čutimo, delamo itd. ter kaj gledamo, slišimo, delamo, čutimo. Zaeno imamo tudi s pomočjo zavesti oblast nad svojim telesom, da se telo prav drži ter se tako giblje, kakor hočemo. Kdor tedaj zgubi zavest, ne
vidi več, ne čuti več, mišice, s katerimi telo držimo pokonci, pa odpovedo in telo se zvrne po tleh kot bi bilo mrtva stvar.
Kako pa pridemo do nezavesti? Zavest je sicer v duši, a istočasno je delovanje te zavesti tako tesno zvezano z delovanjem možganov, da tudi zavest neha delovati, če možgani ne delujejo ali če v možganih ni kaj prav. Ra-; ni možgane ali močno jih pretresi, poči naj žila, da se kri razlije po možganih, ali po krvi naj se prikrade v možgane razdejajoč strup (alkohol!), vsakikrat pride s poškodovanimi možgani vred v nered tudi zavest. Silno so možgani natančni tudi za to, da imajo vedno ravno prav krvi, iz katere srkajo hrano in "moč. Če prihaja po žilicah preveč krvi v možgane, ni prav, ker kri prev-č pritiska na nežno možgansko skorjo; in nasprotno, če dobivajo možgani premalo ali preslabe krvi, pa tudi takoj opešajo, ker nimajo dovolj hrane, ki možganom daje moč. V obeh slučajih smo v nevarnosti, da izgubimo zavest. In če zavest res izgubimo prav zato, ker je v možganih premalo ali preveč krvi, tedaj pravimo, da nam je prišlo slabo. Slabosti obhajajo človeka že pred nezavestjo. Zdi se, kakor da silijo iz že-j lodca navzgor proti glavi, noge se šibe, mrzel pot se sprehaja po obrazu in po hrbtu, slednjič se stemni pred očmi, vse se zavrti — zavest je izginila. I.e srce še bije komaj čutno in
firsi dihajo komaj vidno. Vrne se zavest raz-ično: pri enem prej, pri drugem pozneje, Kakršna je že bila pač oslabelost.
Glavni'krivec nezavesti je navadno srce, ki vsled slabosti ali iz kakega drugega vzroka ne pošilja dovolj krvi proti možganom. Zraven nosijo krivdo tudi možganske žile in žilice, ki se včasih tako zelo skrčijo, da more le silno malo in za možgane premalo krvi pluti po njih. Tako pride nekaterim ljudem slabo, kadar se hudo ustrašijo ali razjeze, ker srce in žile tedaj kar odrvene, oziroma se tako utrudijo, da za kratek čas kar odnehajo. Iz istega vzroka se drugih prime slabost, če kaj nenavadnega vidijo, n. pr. človeško kri, veliko rano, ali če kaj hudega zvedo, n. pr. nenadno smrt sorodnikov itd. Tretji ne smejo dolgo stati ali biti na slabem zraku v zaprtih prostorih. Tedaj jim namreč že itak slaba kri preveč oslabi, ker ne dobiva dovolj čistega zraka. Vsled slabe krvi pride rado slabo marsikomu, dokler je še tešč. Nadalje kaj lahko nastopi slabost do neza; vesti pri silnih telesnih bolečinah, pri veliki izgubi krvi, pri neznosnem mrazu, ali vročini.
Kako naj pomagamo nezavestnemu, ki inu je prišlo slabo? Najprej ga položimo vodoravno na tla ali na posteljo. Če je bolnik bled, na) glava visi navzdol, da pride laže kri do možgan. Če je pa glava kar zabrekla od krvi, mora biti visoko podložena, da odteče kri, ki preveč pritiska na možgane. Takoj je treba nezavestnemu tudi odpeti vse, kar ga tišči, n. pr, ovratnik ali s čemerkoli je zapet, da se laže pretaka kri skozi vrat, istotako jermen in drugo obleko po životu, da nezavestni laže diha in si tako krepi kri. Nato, če nezavestni še ni na svežem zraku, mu ga preskrbimo s tem, da odpremo okno. Sveži zrak ni dober samo za kri, temveč tudi draži živce v koži in v sapniku, kar vzbuja in pospešuje delovanje možganov, da se z delovanjem možganov bolniku povrne tudi zavest. Živce in po njih mož; gane moramo dražili tudi z drugimi sredstvi tako, da močimo nezavestnega z mrzlo vodo ali z jesihom, zlasti po čelu in po sencih, da ga s kakim čistim kurjim peresom ščegetamo v nosnicah toliko časa, da začne kihati. Lahko ga ščegetamo tudi drugje, posebno po podplatih s krtačo. Kadar nezavestni more požirati, se mu da požirek mrzle vode, še boljše je vino ali konjak ali 10—15 Hofmianovih kapljic (= etrov špirit), da se srce nekoliko razdraži in tako hitreje žene kri v glavo.
Če začne bolnik v nezavesti morda blju-vati, mu je treba takoj glavo obrniti po strani, da izbljuvane reči ne tekö nazaj v sapnik, kar bi bolnika lahko zadušilo.
Včasih bolnika v nezavesti tresejo tudi krči, V tem slučaju naj pazijo samo na to, da se bolnik ne bo kaj poškodoval, če bi z rokami ali nogami tolkel po kakem trdem predmetu. Odpiranje rok je brez pomena.
Polagoma pride bolnik zopet k zavesti Prva znamenja so rahli stresljaji na obrazu,
peha in zdeha se mu, mrzel pot izgine, povrne se gorkota, ustnice polagoma zarude, začne bolj globoko dihati, dokler slednjič ne pogleda. Ko je prišel bolnik k sebi, nai še dalj časa leži ali vsaj sedi, da se spočije in pride počasi zopet k moči.
Kadar čutiš, da ti prihaja slabo, pojdi, če moreš, takoj na svež zrak, V vsakem slučaju se vlezi ali vsaj sedi. Nemudoma odpni obleko okrog vratu, prsi in trebuha ter pojdi vsaj par-krat globoko po sapo. Ne pozabi na vodo nli na požirek vina ali žgania, če je pri roki. Nekateri imajo vedno s sabo eter, da ga v slabostih vonjajo. S temi in podobnimi sredstvi se boš velikokrat obvaroval nezavesti ter ran in udarcev, ki jih lahko dobiš, ko se v nezavesti nenadoma zgrudiš, ter sitnosti, ki jih imajo drugi s teboj, ko si v nezavesti ne moreš pomagati.
ODGOVOR.
P. H. N. Vprašujete, na kakšen način bi se dala razkužiti obleka umrle jetične osebe? V odgovor Vas opozarjamo na silno poljudno in poučno pisano knjižico: Jetiki boj! Spisal dr. Anton Breceli. Stane 2 kroni. Dobi se v vseh knjigarnah. Iz te knjižice posnemamo kar se tiče razkuževanja obleke, naslednje: Kako pa razkužujmo okužene predmete? Kar nima posebne vrednosti, naj se s e ž g e , kakor gorljiva vsebina pljuvalnikov, slanmice, papir in slične stvari, ki so bile izpostavljene jetičnemu okuženju. Kar se da brez škode skuhati ali opariti z vrelo vodo, še bolje z lugom, sodo a':i milnico, naj se razkuži na ta način. Ako je jetična kal v vreli vodi nekaj minut (vsaj pet minut), ako je še hkrati v kaki jedki tekočini, kakor je lug ali podobno, pogine gotovo. S kuhanjem v lugu, sodi ali milnici se razkjžuje okuženo perilo, telesno in posteljno, v vrelem lugu ali sodi jedilna ali pitna priprava in druge posode za bolniško strežbo ter pljuvalniki, feže je razkuže-vati volneno blago (obkko in odejo], usnjate predmete in kožuhovino, ker se s kuhanjem pokvarijo. Visoka suha vročina, kakor v krušni peči, zamori jetične kali, ako traja dovolj dolgo. Po mestih imajo posebne priprave, r a z k u ž e v a 1 n i k e , ki razkužujejo take predmete z razkuževalnimi plini brez škode za blago. Tudi za razkuževanje celih sob z vsem pohištvom so priprave, ki razkužujejo zelo dobro in brez škode. Ker pa ni misliti, da bi bili taki razkuževalniki na razpolago na kmetih, dasi jih priporočam vsem občinam, zato svetujem, naj se okuženi predmeti, ki jih ne kaže ne sežgali, ne skuhati, ne opariti, razobesijo za več dni na zrak in s o 1 n c e.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4V4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od Mlini do i. popoldne.
Glej Inserat!

junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * " * (Dalje.)
Tedaj se odpro velika hrastova vrata in v posvetovalnico stopi s šestimi možmi prejšnji sodnik Kozma Mon, ki zbrane svetovalce nagovori: »Gospodje, stari svet je izvoljen iz odstopivših svetovalcev. Ravnokar se berejo tam v dvorani imena. Če ste gospodje tudi volili, oddajte listke. Sedaj pride na vrsto volitev sodnika, v kar nam Bog pomozi!«
Velika dvorana je plavala v luči opoldanskega solnca. V mestnih cerkvah, katoliških in protestantovskih, so zapeli poldanski zvonovi. V dvorani so se v črnih plaščih, v visokih črevljih valovili praznični možje.
Ko so vstopili odstopivši svetovalci, je završalo po vsej dvorani.
Župan je stopil k mizi, ki jo je zag-.injal pisano Vezen prt, ter je začel brati imena na novo izvoljenih odstopivših svetovalcev. Prvi je bil Joahim Hendel. Sto ust je spoštljivo ponovilo ime. Potem je prišlo Pravnfalkovo ime, kateremu je sledilo žvižganje.
Bled, mračen mož, oblečen v kožuh, je rekel z naježenimi obrvmi in lasmi Pravnfalku na glas;
»Trpite za Krista.«
Tedaj so volilci še glasneje zažvižgali in klicali: »Fej, fej!«
Ta mož je bil Jurij Adler, ki je izdal tisoč iuntov fenikov za Pravnialkovo izvolitev.
»Glejte, kako sta predrzna. Vidva sta dvakrat preveč tu, saj sem že rekel!« je renčal Bertold.
»Jaz sem pa rekel, da gre za to, če sta vrla moža,« je rekel Joahim Hendel, ki je stal poleg župana in je z orlovskimi očmi streljal po dvorani. Nad njim na steni je visela velikanska podoba, na kateri je žarel Kristus, v nebeški slavi ogrnjen z rdečim plaščem, poleg njega pa je kazal ljudstvu kameniti tabli Mo-zes, ki sta mu iz kodraste glave poganjala dva svetla rogova.
»Zares, Bertold, tebi pristoja volitev kakor svinji sedlo in zajcu boben.«
»Kaj da sem jaz?« tuli Bertold.
»Rjoveš kakor hudič!« ga zavrne Joahim.
Župan je prebral imena. »Notranji iu zu nanji svet za leto petnajsto in petnajst je izvoljen polnoštevilno.«
»Gospod Joahim Hendel!« je vzkliknil sedaj Adler, dober katolik in načelnik železni-narjev, ki je s sovražnimi pogledi od zadaj sem stopil k mizi.
Hendel se je okrenil.
»Je-li res, da ste prodali deset centov jekla; stare šare, cent po enajst goldinarjev? To je oderuška cena, za katero se dobi dvesto dvajset funtov govejega mesa. Je-li res, da ste za vso io šaro skupaj dali samo 30 goldinarjev?«
Kakor grom je zabučalo po dvorani: »Glejte, kako se zaderajo kričači v leva. Drugega ne morejo!«
»Gospod Adler,« je odgovoril Hendel, na-mršil obrvi, ki so mu kakor črnojeklena bo-dalca sršela nad temno švigajočimi očmi. »Moja reč, moja šara!«
Sedaj se je Adler obrnil proti volilcem in le zaklical:
»To je tvoj dobrotnik, Štajer!«
»Saj je!« je gromel Gifing; divje kakor volkovi so zrli Štajerci. »Kdo je knapom, ki so pogoreli, sezidal sedemnajst novih hiš? Vi ne, gospod Adler! Vaša zadolžena družba tudi ne!«
»Volitev sodnika se začne!« je s povzdig-njenirn glasom klical župan. Vrteča se dvo-ana se je razdelila, in široka reka liudi se c zagnala proti mali posvetovalnici, kjer |e e čakal pisar, da bi zaprisegel vsakega vo-lilca posebej in zapisal njegov glas,
V veliki dvorani, ki se je na pol spraz-
nila, je zavladala tišina. Ni bilo težko slišati šuma, ki je prihajal s trtfa gori, in razumeti posameznih besedi. Slišalo se je:
»Kdo je Pravnfalk? Papežev prijatelj, ki dela nemir, hinavski Čeh, sovražnik čistega evangelija.«
»Kdo je Hendel? Prijatelj ljudstva, oče revežev, cesarjev ljubljenec, prijatelj čistega evangelija, cel mož, Hendel, Hendel, volite Hendelna!«
S stolpov je bila ura četrt na eno. Stari svet, novi svet in vsi volilci so že bili v posvetovalnici, kjer so prisegli in oddali svoje glasove.
Kakor zajezena reka drvi nazaj v staro strugo, so možje s potnimi čeli in hohotajo-čimi, rdeče razvnetimi obrazi udrli zopet nazaj v veliko dvorano. Gospodar sveta in Mo-zes s svetlimi rogovi, Filipina z robcem v desnici in njen nadvojvodski soprog z nageljnom v levici so strmeče zrli s starih podob doli na veliko množico volilcev. Že trideset let sem jih ni bilo toliko v tej dvorani kakor danes.
Pod se je zibal pod težkiir.i koraki meščanov, leseni strop s slikanimi nimfami se je tresel votlega govorjenja in glasnega hohota-nja. Nazadnje, zu košatimi korenjaki je prišel suh, slaboten možiček, ki je nosil v rokah ke-lih, podoben stolpiču. V tem kelihu je bilo nad sto listkov. Mali možiček s kelihom je bil mestni pisar.
Stopil ie k zeleni mizi, da bi prebral imena. Postavil se je na desno od visokega sodnikovega sedeža. Župan mu je dal dva over-jevalca. Sedaj so odorli stolpičasti kelih. Globoka tišina je zavladala po dvorani.
Novoizvoljeni svetovalci so sedeli okoli mize. Samo Hendel se ni usedel, stopil je k glavni steni in je pazil na vse, kar se v dvorani godi. Pisar je začel brati. Glasovi so sledili tako-le:
»Joahim- Hendel iz Vogelsanga.«
»Joahim Hendel.«
»Joahim Hendel.«
»Joahim Hendel —«
»No, ta pa dobro začenja,« jezno vzklikne Adler.
»Pride še boljše, pusti ga,« ga od zgoraj zavrne Gifing.
Okoli Gifinga, slovitega mestnega stotnika, so se zbrali protestantovski volilci, okoli Adlerja, načelnika železninarjev, pa katoliški. V ponosnem pričakovanju so zrli Drvi na Joahima Hendelna, ki je stal mirno ob steni; drugi so ga merili z jeznimi pogledi.
Pisar je nadaljeval:
»Konrad Travnar.«
»Gospod Joahim Hendel.«
»Gospod Joahim Hendel.«
»GosDod Joahim Hendel.«
Overievalca sta na svoie nole delala pike.
»Stoj!« kliče nekdo. »Kdo overuie? Zakaj ni zraven nobenega katoličana? Moral bi overjevat' po en protestant in po en katolik.«
»Kdo zoret gobezda? Jezik za zobmi!« se jezi Gifing, »Me*narji ne overjujejo in Čehi se ne volijo, basta!«
«Kako je z overjevalni?« je vprašal Hendel župana, da se jp slišalo da'pf po dvorani. »Ljudje imajo prav. Dajte jim še katolika Radl-majeria.«
Stoli so se nremakViili. Radlmajer se ie približal in je rekel Hendelnu: »Čast mi je, gospod —«
Pisar razgrne deveti listek in bere tiho, nejevolipo:
»Nikolaj Pravnfalk.«
»Kdo ie ta opica?« zaieoeče Bertold svojemu sosedu. »Je-li zapisal sebe samega?«
Pa osovraženo ime je s'^ilo še šestkrat.
Sedaj so dvignili katoliki svoie ghve ter so začeli ponosno zreti okoli s«he. Od nasprotne strani pa se je čulo: »Ha, ha, sedem oslov za enega.«
Tedni na se 'e Joahim ozrl okoli ter mogočno zaklical: »Pisar, stoW Ki se tu obnašajo kakor v gostilni, naj gredo k vragu; imajo dopust.«	*
Tan je zavpit: »Gospod, res ni leno. Toda, ali naj pravim Štajercem ne zavre kri, če se najdejo ljudje, ki volijo nesramnega Čeha?«
»Zakaj nesramnega?« ga jezno zavrne Hendel. »Nesramni niso. So pač katoličani in volijo katoličane.»
Pisar pa je bral naprej tridesetkrat zaporedoma ime Hendel. Nakrat se je polegel vihar, postalo je tiho, da se je slišalo, če se je premaknila noga, če je zašumela plaščova svila. Pisar napravi kratek odmor, potem zopet bere večkrat ime Hendel, potem zopet Hend^i in Pravnfalk menjaje okoli štiridesetkrat. In zopet se je katolikom vzbujal nov up, veselo so zrli na Cehä, ki ni nobenega pogledal, vendar se je smehljal. Toda kmalu se je sprem .-nilo v žalost njegovo in njegovih prijateljev veselje. K.ji.: pisar je bral odslej samo le ša Hendel in nobenega drugega iinena. Ko je vedno in vedno počasi, skoraj s spoštovanjem bral to ime, so zažareli obrazi po dvorani, kakor bi notri gorel skrit ogenj. Kakor se bliskajo meči, če se spoprimeta nasprotnika, so se bliskali nasproti pogledi nasprotujočih si strank. Samo enkrat je še prišlo ime Pravnfalk, potem nikoli več.
»Joahim Hendel.«
»Joahint Hendel.«
»Joahim Hendel.«
Nakrat je eden izmed svetovalcev vrgel kvišku klobuk in zavriskal: »Hendel, živijo!« To je bilo znamenje, ki je pretrgalo tišino. Odslej so vsakikrat Hench>lnovo ime pozdravljali z divjimi, navdušenimi klici. Navdušenje je ra-stlo in kipelo od trenutka do trenutka. Ko se je cesar pripeljal v vozu, ki. ga je vleklo šest rumenih, zlatoopremljenih konj, ni bilo na štajerskih ulicah takega navdušenja in pozdravljanja, kakor ga je doživela danes mestna dvorana.
Pisar je imel samo še tri lističe pred seboj.
»Joahim Hendel.«
In zagromelo je, kakor bi se bil oglasil gromovnik na Taboru.
»Joahim Hendel.«
In zahrumelo je in zabobnelo, kakor puške na bojnem polju. Bitka je dobljena. Premaganci srepo zro kakor strahovi. Izgubljen je dan. Kdo, kdo iznved nas ni storil svoje dolžnosti?
Pisar je prebral zadnji list:
»Joahim Hendel.«
Sedaj je buknilo veselje, da se je tresla dvorana, kakor se tresejo prastare gore, kadar z njih drvi plaz v nižave.
»Hendel, Hendel! Živijo Hendel! Raduj se, Štajer! Hendel ima meč.«
Tristo volilcev tišči proti mizi. Neprestano vriskajo, skoraj besne veselja, mahajo z belimi robci kakor z zastavami, dvigajo svoje črne peresne klobuke. Svečano, mirno, z neizpre-menjenim obrazom daje Hendel znamenje, naj počakajo razglasitve. Pa že je skočil Gifing, mestni stotnik, ven na balkon, odkoder je kakor svetlo bakljo vrgel novico med ljudstvo:
»Večina je naša! Joahim Hendel!«
In v tistem hipu je zapel boben mestne kompanije, trobenta je zadonela. Pa nepopislji-vi krik veselja, ki se je liki orjaški grom razlegal po trgu, je udušil bobne ia trobente. Zupan je vzel overjevalcem listke. Nekdo je potegnil za zvon, ki je vedno zapel pred in po seji. Vsa okna se odpro. Pijana svetloba in divji zrak se vlijet.a v dvorano, da zavihrajo plašči črnih gospodov.
Župan je bolj gromel kakor govoril:
»Pozdravljeni! To so glasovi častivrednih štajerskih meščanov. Tristo glasov. Od teh jih je dobil gospod Joahim Hendel dvestoenoin-trideset, Nikolaj Pravnfalk šestinšestdeset, Konrad Travnar dva, po en glas pa gospodje Nikard, Tan in doktor Lazar Hole. Vsled tega je gospod Joahim Hendel izvoljen za mestnega sodnika v Štajru. Bog ga čuvaj v njegovi službi«
»Veliki Bog, mi te hvalimo!« je zapel doli v mestnem parku glas, čist kakor orgelska piščal. Ž njim se je grmeče združilo tisoč in tisoč glasov v dvorani in na mestnem trgu, ki so se zlili v mogočen hvalospev, kakor ga še ni slišal noben božji hram, ki bi ga tudi noben ne inogel doseči, razen neskončnega božjega lirama, ki je zgrajen nad Štajerjem, nad celim svetom.
Hendel, ki mu je donela pesem, je z roko zasenčil svoj obraz, potem se je prevzetno in predrzno oziral okoli sebe. Že dolgo je vedel, kako bo izpadla volitev, saj pozna svoie prijatelje. Vendar se mu sedaj, ko je dosegel novo čast. širi srce. Podoben je človeku, ki je sple-
12
zal na visoko goro in sedaj stoji kakor gospod Доге na solnčnem vrhu. Gospod je, štajer je njegov.	(Dalje.)
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Line: 8, 60, 33, 69, 43.
SKRIVALNICA.
Kje je mornar?
Zavarovalni oddelek c. kr, avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote je
izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vrsto izjav odličnih osebnosti v pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojno-posojilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogo-brojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj en milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojc.kih je do sedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron. Nadalje se je Möslej sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega posojila. Skupno je vo-jfaški zaklad za vdove in sirote pomnožil (uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil jSa več nego eno miljardo kron. Tudi po-jiom vojnoposojilnih zavarovanj je bilo ^preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v Ivojski. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na (tisoče sirot, ie poklicano, tvoriti nekoč teklepni kamen vojaškega zaklada za vdo-^e in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, je razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socialnem du-hu in v blagor ljudstva in da se v pre-jmnogili slučajih izplačajo vsote, ki presedajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, Wa sb samo podpisi vključno dosedanje tinpehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojno-posojilnih zavarovanj presegli
znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila c. kr. poštno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanimi zneskom skupni uspeh vonega posojila. — Natančnejša ustinena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposojilnein zavarovanju dajejo in predloge sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, I. nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki.
10 vinarjev
Izn dopisnico' Vas stane moj cenik, kise Vam pošlje na zahte vo zastonj. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad, razpoS--Ijatnica Brüx st. 1992 (CeSkcI
__ — I. britev iz
srebro jekla K 7'—, 9*—, 11-—, Varnostni brivski i'perati ponikti. K 7-50, dvorezna rezerv.rezila
tue. 12 K , lase- in brade strižnikl K 26--, 28--. PoSilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar пагај.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
!! Agitiraite za „Domo! ub&'1!
РгекНг.
Podpisana Marija Vrhovnik, posestnika žena na .Teži ät. 4. zastopana po svojem možu Petru Vrhovniku, posestniku ravnotam, izjavljam, da sem se prenaglila ko sem obdolžila Jožefa Snoja, posestnika sina na Joži fit. 3. raz-žaljivega dejanja ter se zahvaljujem, da mi je žalitev odpustil.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1918.	- ^
Peter Vrhovnik.
IvmiRlil se je ('ne 13. avgusta Alojzij Bi&gJHiilEl Osredkar, rojen 1. 18!>2 v I.abo-vičah; fant jo bebast in popolnoma mutast, srednje velike postave in brez brk. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani županstvu v Lahovfah, okraj Kamnik, k, er se mu povrnejo nastali stroški.	,
Županstvo v Lahovičah, 17.8. 1918.
POZOR I V zalogi imam novo navadno in zarezno	2888
strešno opeko
v poljubni množini. — Cena po dogovoru. JOSIP KURALT, trgovec, DOMŽALE.
KUPIM vsako množino
liilif
po najvišji ceni,	2903
J. LUKANČIČ, IDRIJA, KRANJSKO.
KUPUJEM raznovrstno suho
malinovo, robidno perje, tršlikovo lubje, kumnovo seme in drugo strupeno in zdravilno zelišče ter plačam po najvišjih cenah. J. LUKANČIČ, IDRIJA, KRANJSKO.
KUPI SE že rabljen	2906
WW ЛДОН-рожгшаШ
za 12 do 25 litrov. — Ponudbe na A. KRISPER, TRST, СА.ЧРО MARZIO.
Podpisana Alojz in Agata Fajiar ir. Liubnega št. 8 prekličeva vse žalitve in neresnične trditve, posebno glede poljske tatvine o Mariji Pogačnik
iz Ljubnega St. 58 ter izjivljava, da so vse te neresnične,	2937
Ljubno, dne 15. avlusta 19Г8.
ALOJZ FAJFAR, AGATA FAJFAR. Čistfosiif aparai za pfsnje 1г H 7*50
2:a pleteno in tkano blago, perilo in platno.
Ta čudovita priprava za gatenje je največji pripomoček za üatenje nogavic ui , , zn vsak drug tkan predmet, kakor za ga-Itenje spodnjih kril, miznili prtov, servijet, Ш&Г riuh- Jflprovega perila oblek itd. ter se da jvsak predmet silno h tro. leno jednako-memo popraviti, da izgledu i.akor bi bilo ~ л nanovo tkano. Cena kompl. aparatu z razlago K 7*50. Razprodaja po povzetju zaloga novosti. №. Svt.hoda, Dunaj, 1II/2, Hiessgasse 13—404.
mali tut apa-rut „Omega", vol. sliko 4, [a kompl. v. malo opremo z naianč. mivoü. za zavetnike. Kaklopna kamura,Ger-trud' vol. '.»XI-!fiuaizvrSitov z vsom potrebnim opromlj. ка razno Ioro, prima akromat. loča, kompl. н ko-vinasto kaseto in navodilom dokler v zulogi, lo K 79. 80 h /.aklopna omara za vojaätro za ploščo in filmo, žepna oblika vol 4*/ј>;о !<■ K 68.40; vol. 0X0 le K 70.80. i'oäilja po vetju. Pos ina lil. Export,,Perfekt",Dunaj VII. Noustjltff. 137 102'.
Fdini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
VZHJEmNH ZHUHROl'HLNICH
proti polarnim škotam m poSkodbi c?t-kuen§h zuonon
Ljnbljana, , Dunajska cesta 17, ^Ljubljana.
Zavarovanja sprejemu proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane s-avbe kakor tudi siavbe med ,'ааош zgradbo. Z. vse premično blago, moblli.'e, polj ko orodje, stroji1, živino, zvonov u in enako, 3. vse poljske pri-dolkc, žita in krmo, i. .vonove proti prolemu, 5. spiojema tudi zavarovanja m življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi pos. vnezne osebo za deželno
nižira .'atrijsko avarovaluico, id katere Ima tudi dežela Kranjska podrnznico. Varnoatul zaklad In ndnlne, ki so znaSnlo 1. 1810 K uiw B28DI, f poskočile koncem 1. 1017 na 1,081.838-64.
Tedaj, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rast I z.''.lud. Ponudbe ln pojasnila daje ravnatel,|»tvo, glavno poverjeuiiStvo v Ooljn In na IVohOku, kakor tudi po v»«h farab nastavljeni рогегјопШ.	Cene primerne, bitra eenitov in ti Itojsnjo izplačilo
C. Kr. avslrijski zaklad za vdove in sirote
zavarovalni oddelek, sprejema äe nadalja
Naročite si
BARVO
Pozor! I
bo samo
m barvajte si sami platno in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča: črna, modra (plava), rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke
pod najugodnejšimi pogoji.
Гако zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z
vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Fran-Eevo nabrežje štev. 1, IL nadstropje), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Ru-dolfovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejmejo se spretni in zanesljivi akviziterji.
toda ne odlašajte I - Zahtevajte takoj ponudbe na
pri »ZVONCU«, CELJE.
Za 1 žensko obleko je treba najmanj 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj 3 zav., barve, Za 1 žen. predpasnik je treba najmanj 2 zav. barve. Razpošilja se po pošti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu se priden.i slovensko navodilo.
Poznejših naročit vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vanrt na razpolago! Jamstvo za kakovost!.
Kumin, brusmice, borovnice in vse zdravilne rastline
na debelo in drobno kupuje
zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o, j.
ZAGREB, Jurišičeva ulica štev. 18.
Ponudbe z vzorci in cenami.
ki zna dobro plesti vrvi in štrange, ŠINKOVEC, vrvarna, KRANJ, GORENJSKO,
od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah
C i do lilo šilo le K 4-90
Siva tako naglo prešivne vbode kot šivalni stroj. — Nai>/' C a iznajdba, s katero more vsak sam krpati in šivati nstiie. raztrgane čevlje, ke nisko o: re~ ino vreče, platno in vsako drugo močno blugo. Neobhodno potrebno /a vsakogar. Jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Šilu s sukancem, 4 raznimi šivankami in porabnim navodilom K <4.90, 3 kosi K 1350 Pošilja po povzetiu,
M. Svoboda, [juna. lli/2. Hiesspasse 13-404.
LJUBLJANA, Emonska cesta štev, 2.
(Zakonito zavarovan.)
«ЛЛ ЛЛA s hvaležnih cdietnai. po-IVUiUUV R trdijo da unife.aicckorenin „Ria'jalsam" v treh dneh brez bolečin od-	~ pravi kurja očeia, bradavice, 1rdu kožo. Uspeh za- V jamCenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K. ynhntifll odsiranja „FltLs" nejtrdov. revmsl. bo- I jJL CUUUUtll 'eCine, ko ie Ze vse odreklo, in pri IfWT otlih zobeh.Ceni uspeha, denar
nazai Cene 3 K, :i puSice 7 K.	Лг ,
6 puäic 1 K. Nikak. okatn. zo-	1л
bovia, ne nepriivlneca duha I	( "*fy
Snežno bele zobe da ..XIRIS", Jrt jC Ш zobna tekodna. Takoi. uspeli.	>1	ш^ш
Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. —	/Stenr" Нјишл
Podgane, miši iäis ä ЈШЈР!
jo — .Halfrotod'. Дко ni u peha,	1
denar nazaj. lOOne .ahval, Се-	.VI
no 4 K, 3 Skatlje 9 K. Stenice, uši, jm». bolhe, Ščurke urilCI z zaleq .	1
vred rad kalno „THIERA". Cena S^Hak-^**"*1" 3 K, 3 skatiie 7 K, prašek za go-lažen polen 2 X. KEME1Y, Kaschau (Kana) 1. poštni predal I2-C-104, Orrsko.
Moj Universal-roCiil mlin jo
izboron za mletov maka, tilsav, sladkorja, kave, ovsen, rlža, oreliov, pScnloe, Ječmena, ovsa, rži, koruze, rlža Itd.
Ta mali mlin .че jo tokom vojsko i/.borno obnesol ln bo lahko porablja za vsako vrsto mloveko-ga izdelka. Teža okolu 1 k (t'.
za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatilnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, ge-pelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih " tovaren, zajamčeno ciobrc kakovosti ima vedno na zalogi
zaloga poljedelskih strojev
Pošilja bo z Dnnaja У ;;.«proti predplačilu znea-
ka po generalnem
zastopstvu
Maks Böhnel, Dunaj
IV. Margaretonetr. 27 odd. I*. 67.
Prospekt zaslonf.
v LJUBLJANI, Martinova cesta štev. 2
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev, - Dobra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena.
Majer (viničar)
ne čez 50 let star, oženjeti z delavno rodbino, priden, pošten in zmožen samostojno voditi večje posestvo, se takoj sprejme z zelo dobro plačo in dosti zemlje za živež. Ponudbe na upravništvo tega lista štev. 2945.
Ustanovljeno 1.1S93,
v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti --r zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 22 Чг letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.348'40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ln jih otiestuje po 4i/4°/0 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
ztfvtu-ovana ШтШ ШШ\ Svetovni patent! Sonzaöna iznajdba! Vlom в pomireio-nmi ključem no mogoči! i Vporabna takoj in lahko pri vsaki ključavnici I!! Upi-rab no navodilo pnloženo vsaki ključavnici. Kljub ne-.re-conliivim prednostim čudovito poceni I — Gena xa komad : Za vrata (z dvema voo-duma) K 8*—, po pošti K »•—; Za vrata /. »verna vbodoma) ponikl umi K 9'—, po i osti KIO'-; Pazi nai se na znamko ia zavrne ponaredbe. Pošilja se >o proti predplačila.
Zastopniki se iščejo. Tovarna varnostnih zapor »VI&TORIA« in kljuöar-flkeg-a blaga.
Glavno zastopstvo ,Viktoria, Za~ Brad 23, Trenkova ul. 11, Hrvat.
Telefon SO-26.
Nad ljOuo.OOü v rab
lloono šilo praktično orot za vnakogai si'vanjo usnioi predmetov )t menov, vreč, pi dor, oprem, mt hov, plaht, čevljev. — Kazpro-dajalcom popust Cena kmpl. šilu
K 5'—j pOVZOtUl
stroški posobcj. Izvoz žrebljev, varovalcev podplatov iz kovino in usnja, podkvi«. oelul. trnkov /.a čevlje, čevlj. smolo, okov za podplate in voinih podplatov tor ročnih mlinov. Z*. E. Lachmann. Dunaj IX. M otserfasse odi' ih:
ШШЈЕ
išaje, hraste, srbečico n druge kožne bolezni udstrani naglo in sigurno Para ol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez dulia, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5,— dvojno - velik lonček K 0-— Dalje ParatoJ-posipalm prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--.
Obojo so doltiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdlri
Paratol-Werke, lekar ULMER
Budapest VII-10. KAzsa nt 21.
Po celi Jugoslaviji naj se pije 2542
Tolstovrška slatina
in «Olli SIL1IK UREI.EC
Pošta GUŠTANJ. -»C
Tam se naroči tudi
tino belo, rdfče in črno vino
ter žganje in sadni mošt.
~ Vsökovrsina 0отбса¥пта7
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-:: PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Ročni mlin za žito!
Moi izvirni ročni mlir za žito »o
izboren za dobolo in lino mietev vsakovrstnega žita, je pri prosto pa trpo-žno izvršen z izmen lajoč mlovni-mi ploščami iz trdega materijala m skoro noporušon tudi pri naivečji porabi. Noobbodno , potreben za vsako ji gospodinjstvo.Mo-Ш del 4 z v rti lom zo. «$' mali obrat, teža 7 1 kg K 120--. Model b z gonilnim
__koiesom za večji
obrat okolu 12 kg K 160-— Nadomestno mlovsko ploSče po 16 K za par. Razpošilja z Dunaja proti t rodplačilu zneaka glavno Eftötopstvo МДХ BOHNEL,
Dunaj IV. Margaretens r. 27. Odd. P 57.
iC8
n. a deželne življenjske ln rentne nezgodne ln jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezijo cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdinženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in Ijuds'ia nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Najugodnejši i »nun zn voim» -nvarovan 10.
Zavod temelji na vzu|en.nuett. — Prospekti zastonj, in poštnino prosto. tSposot-m zastopniki so spreio-maio pod najugodnejšimi pogoji. 1ИЗ!
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na leden krmi. ena pest polna Mstf n" to 'c c,r- pi Trnköczy-a rediln) piašek. „ffldaliil Paket velja 2 K 5 paketov 12 K. pošt-nine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo alt prašiča, da se zreti..
Glavna zaloga:
lekarna lrn»f6ezy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mnstin jn bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Najbolje naložiš denar
ako kupiš zlatnino, briljante, ure, srebrnino pri
F. Čuden Sin v Ljubljani
samo nasproti glavne poŠte.
Ceniki se ne razpošiljajo. :: Kupim staro zlato.
Srbečico, Sisaje
odstrani prav naglo dr Fleseh-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3- — veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlafem elenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno zmi m ko „Skaboform" !
4
t=i
LKIbSIM P050JILNM
reg.strov.ina zadruga z neomejeno zaveza
v Ljubljani, v lastrera мтдг Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8, do l.ure in j ili obrestuje po !
II 01
I* Io	g
1331 brez uitka reritnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje s§gi
I vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. —- Menjice se eskornptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici'' so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
Dobro „!K0" uro
vsak občuduie in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Rpzpošilia se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24— 26— 32'— 40— 60— 100 Srebrne ure . . po K 70 - 90 — 100"— 120 — 200 — Kovinaste verižice po K 2— 3'— 41— 6'— 10 Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici. -
Svetovna razpošiljalnica
H.Sutfner samo u Ljubljani št.l
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobone podružnice.
izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni in deželni poslauec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.