List 66.
Sadne drevesa oškodovati je greh.
Ko je gospod Bog svet stvaril, je rekel: „Zemlja naj rodi drevje, da vsako po svojem sad rodi in ima svoje lastno seme". In tako je bilo. Prepovedani sad, ki ga je Eva Adamu ponudila, jeja-belko bilo. Že Noa je po vesoljnem potopu, okoli 2300. leta pred Kristusovim rojstvom, in 300 let Jozneje sv. oče Abraham drevesa sadil v Bersabi. pakobovi sinovi so egiptovskemu ministru prinesli sadii iz Kanaane. Mozes je dal Izraeljcom postave za varstvo sadnega drevja in tert, in modri kralj Salomo je okoli leta 1000 pred Krist. terte sadil in mnogoversine sadunosnice. Od tistihmal noter do današnjega dne so bili cesarji in kralji podporniki sadjoreje. Slavni knez August saksonski je spisal več bukev o sadjoreji, in blagi cesar austrianski Jožef II. je sadil in cepil drevesa. Le od enega cesarja — od grozovitega rimskega cesarja  Domi-
ciana, se bere,  da je enkrat ukazal, vse terte v njemu podložnih deželah pokončati.
Velik dobiček, ki nam ga delijo sadne drevesa, nas opominja brezkončne dobrote božje, —-sadunosnice so živi spominki pridnih in umnih ljudi, — lepo drevje naj nam je svetišče, ustvarjeno od dobrotljivega Boga, kterega se nobena prederzna roka brez greha dotakniti ne sme, da bi ga pokvarila ali pokončala. Kruh z nogami teptati, se vam zdi greh — kaj je sadje kaj druzega kakor kruh? Varujte drevje, ki je človeštvu tolika dobrota! Pozimi nas oživlja gor k o ta derv, da ne oterpnemo mraza, — spomladi nas razveseljuje cvetje, ktero zaljša vsako drevesce, — poleti in v jeseni nas krepča njegov sad, in celo leto nas krepča in oživlja dobra kapljica, ki nam jo toči ljuba tertica.
Pinkert pop. Lw.