444
Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. — Tega glasbenega zbornika je izšlo doslej šest številk. Vsebina je jako mnogovrstna ter obsega moške, ženske, mešane zbore, solo-speve, skladbe za klavir, za gosli in orgle. Umevno je, da je pri tem tudi slog razno-ličen : Od strogo umerjene fuge do svobodno se zibajoče barkarole ali romance, od liričnega samospeva do hrupnih koračnic najdeš v „Novih akordih" zastopane različne oblike iz starejše in novejše dobe. Med skladatelji nam je omeniti pred vsem gospoda urednika dr. Gojmira Kreka in g. Jos. Prochazka. Med sotrudniki pa srečujemo tudi dr. Benjamina Ipavca, Fr. Ferjančiča, Iv. pl. Zajca, Rista Savina, Emila Komela, dr. Antona Schwaba, K. Hoff-meistra, L. Pahorja, Ant. Lajovica, Vikt. Parma, dr.  Gust. Ipavca,   Danila Fajglja, Dav. Jenka,
Pet. Jereba, Jan. Laharnarja, Ant. Foersterja, Ign. Hladnika, Fr. Koruna, Oskarja Deva, Karla Jeraja, Fr. Gerbiča, Stanka Premrla in Emila Adamiča. Tu so torej „stari" in „mladi" v pestri družbi.
Ceščena Kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgelj. Zložil Ign. Hladni k. Op. 45. Posvečene pre-častitemu predstojniku novomeškega frančiškanskega samostana, p. Otokarju Alešu. V Ljubljani 1902. Založil skladatelj. Tiskala „Katoliška Tiskarna". Cena partituri in 4 glasom 4 K. — Že večkrat smo govorili o skladbah gospoda Hladnika. Imajo sicer za ljudsko uho marsikaj prikupnega, a manjka jim temeljitosti in pile. G. Hladnik bi dobro storil, če bi se oziral na take nasvete, saj so le njemu v korist. Gotovo bi se njegove pesmi še bolj priljubile, ako bi jih skrbno opilil.                                         M.
n_ono.
Jožefu Marnu v spomin so častivci s pomočjo „Slovenske Matice" dali vzidati v južni zid farne cerkve v Stangi spominsko ploščo iz črnega marmorja z lepim sivim, tudi marmornim okvirjem. Odkrili so jo kresni dan s skromno slavnostjo bolj cerkvenega značaja, ki je bila — tako sodimo — prav po okusu rajnega Marna.
Udeležil se je slavnosti presv. gosp. knez in škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, rajnega slavljenca „izredno nadarjen in izredno marljiv učenec vseh osem let na gimnaziji" (glej „Jezičnik" XXX. str. 57.), ki je imel rajnemu »učitelju in pozneje prijatelju" v spomin v cerkvi poljuden, pa navdušen govor. Slovesno mašo je služil č. g. kanonik-dekan Janez Sušnik, ki je kot podpredsednik „Slovenske Matice" govoril  zunaj   cerkve  slavnosten  govor  o
Marnovih zaslugah na slovstvenem polju. Ko je palo zagrinjalo, je zapel štangarski cerkveni zbor kaj primerno in krasno slavnostno kantato, ki jo je nalašč za to priliko uglasbil čast. g. P. Angelik Hribar. Nato je še pesnik Ant. Medved deklamiral kratko pesem, ki jo je zložil v spomin rajnemu slovstve-niku. Pevci so zapeli še eno pesem, s katero se je slavnost završila.
Udeležili so se slavnosti: Vimenu profesorskega zbora c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani njen ravnatelj, gosp. Andrej Senekovič; vimenu »Slovenske Matice" razen že imenovanega podpredsednika kan. Sušnika še tajnik Evgen Lah ter odbornika Fr. S. F i n ž g a r in dr. Jožef Lesar, zadnji tudi kot zastopnik „Katol. tiskovnega društva"; dva odposlanca iz Horjula, kjer je bil rajni Marn par let