SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD IMP
TEMELJNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV
.1
STATUT SOZD IMP
m
PRILOGA IMP GLASNIKA Ljubljana, februar 1980
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD IMP
Izhajajoč iz ustavnih načel o samoupravni organiziranosti združenega dela smo delavci temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji IMP uresničujoč določila Zakona o združenem delu ugotovili, da so nekatere temeljne organizacije povezane med seboj z delovnim procesom,oziroma procesom proizvodnje in poslovanja in z drugimi skupnimi interesi ter da ta povezanost omogoča uspešnejše poslovanje in doseganje večjega dohodka na naslednjih področjih:
—	elektro dejavnost
proizvodnja elektronaprav jakega in šibkega toka, proizvodnja vertikalnega transporta, montaža vseh vrst elektro instalacij jakega in šibkega toka in dvigal
—	montaža vseh vrst strojnih instalacij
—	proizvodnja klima naprav, instalacijske opreme, strojno kovinska proizvodnja
—	proizvodnja regulacijskih armatur, strojno kovinska proizvodnja, izdelava poliesterskih posod
—	livarska proizvodnja sive in barvne litine in obdelava odlitkov
—	projektiranje, inženiring, blagovni promet doma in v tujini, zastopstva in izobraževanje
in ob spoznanju, da obstoja medsebojna povezanost in skupni interesi za združevanje dela in sredstev pri:
—	medsebojnih dobavah montažnih elementov
—	medsebojnih dobavah polizdelkov
—	skupnem nastopu pri izgradnji investicijskih objektov doma in v tujini
—	skupnem opravljanju nalog skupnega pomena in zaradi:
—	medsebojne povezanosti^usklajenega in kompleksnega nastopa na področju investicijskih dejavnosti doma in v tujini, specializacije in delitve dela
—	možnosti doseganja skupnega dohodka
—	ustvarjanja skupnega dohodka in uresničevanja skupnih interesov podpisnic in širše družbene skupnosti smo sklenili, da na podlagi 386. člena in v skladu s pogoji iz 382. in 384. člena Zakona o združenem delu
1.	TOZD OV Ljubljana TOZD PM Koper
združene v DO PROMONT, projektiranje, montaža Ljubljana n. sol. o. Ljubljana
2.	TOZD PMI Maribor
TOZD INŽENIRSKI BIROJI Maribor TOZD BLISK Murska Sobota TOZD EKO Ptuj
združene v DO PMI, projekt, mnotaža, industrija Maribor, n.sol.o. Maribor
3.	TOZD ELEKTROMONTAŽA Ljubljana TOZD TEN Ljubljana
TOZD DVIGALO Ljubljana TOZD ISO Slovenske Konjice
združene v DO EMOND elektroproizvodnja in montaža
Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana
4.	TOZD KLIMA proizvodnja Ljubljana TOZD KLIMA montaža Ljubljana TOZD PANONIJA Murska Sobota TOZD TIO Idrija
združene v DO KLIMAT, industrija klimatske opreme in strojev, Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana
5.	TOZD TRAA Ljubljana TOZD SKIP Ljubljana
združeni v DO IKO, industrija kovinske opreme, Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana
6.	TOZD LSL Ivančna gorica TOZD LB K Ljubljana TOZD HVA Ivančna gorica
združene v DO LIVAR, Ivančna gorica, n. sol. o. Ivančna gorica
7.	TOZD INŽENIRING Ljubljana TOZD PROJEKTIVNI BIRO Ljubljana TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER Domžale
TOZD ZASTOPSTVA Ljubljana združene v DO IZIP, inženiring, projektiranje, izobraževanje, zastopstva, Ljubljana, n. sol.o. Ljubljana
združimo v SOZD IMP in sprejmemo naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
S tem sporazumom je izražena' volja delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela združenih v delovne organizacije, da združijo svoje delo in sredstva v višji obliki združenega dela, v sestavljeni organizaciji združenega dela, in na podlagi določb tega sporazuma uresničujejo svoje skupne interese in zagotavljajo v skladu s širšimi družbenimi interesi svoj ekonomski in družbeni položaj.
2. člen
Delavci TOZD združujejo v delovne organizacije in v sestavljeno organizacijo združenega dela delo in sredstva za doseganje skupnih interesov, večanje družbene produktivnosti dela in večjega dohodka na podlagi vloženega tekočega in minulega dela. To bomo dosegli s:
—	skupnim in usklajenim planiranjem,
—	usklajenimi razvojnimi programi,
—- združevanjem dela in sredstev za skupne programe in posle,
—	skupnim in celovitim nastopanjem na domačem in tujem tržišču,
—	vertikalnim in horizontalnim povezovanjem in v industrijski proizvodnji, montaži, projektiranju, zunanjetrgovinskem poslovanju,
—	skupnim denarnim gospodarjenjem,
s čimer izražamo prostovoljno svojo zavestno opredelitev in voljo za trajen obstoj in razvoj sestavljene organizacije združenega dela.
3.	člen
S tem sporazumom določamo:
—	firmo in sedež SOZD
—	dejavnosti SOZD, cilje združevanja v SOZD in koordiniranje delovnega procesa
—	samoupravno planiranje
—	združevanje sredstev
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovnih organizacij
—	organe upravljanja in druge organe SOZD
—	odgovornost in pooblastila SOZD v pravnem prometu
—	dela skupnega pomena
—	notranja arbitraža SOZD
—	statusne spremembe
—	samoupravne splošne akte na ravni SOZD
—	prehodne in končne določbe
II. FIRMA IN SEDEŽ SOZD
4.	člen
Firma sestavljene organizacije združenega dela je IMP — Industrijska montažna podjetja, o. sol. o.
Skrajšana firma sestavljene organizacije glasi: SOZD IMP o. sol. o., Ljubljana, Titova 37.
5.	člen
SOZD ima zaščitni znak sestavljen iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Zaščitni znak se uporablja skupaj s firmo SOZD, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka.
6.	člen
Firme delovnih organizacij oz. imena temeljnih organizacij vsebujejo tudi dele firme SOZD IMP in sicer tako, da se pred firmo vedno navede »IMP«.
Delovne organizacije v sestavi SOZD IMP v medse-
bojnem poslovanju uporabljajo samo svojo firmo in njen zaščitni znak.
7.	člen
TOZD v poslovanju s TOZD v drugi delovni organizaciji, združeni v SOŽD, uporablja poleg svojega imena tudi firmo delovne organizacije, v katero je združenh.
8.	člen
Sedež:
Ljubljana, Titova 37, občina Ljubljana — Bežigrad
9.	člen
O spremembi firme in sedeža SOZD odloča delavski svet SOZD soglasno.
III. DEJAVNOSTI SOZD
10. člen
Dejavnosti delovnih organizacij, združenih v SOZD IMP, so naslednje:
A)	glavne dejavnosti
B)	Stranske dejavnosti
šifra podskupine po enotni klasifikaciji dejavnosti
I.
A)
B)
II.
A)
B)
III.
A)
B)
IV.
A)
B)
V.
A)
VI.
A)
PROMONT o. sub. o. Ljubljana
— napeljava in popravila gradbenih
instalacij (TOZD: OV, KM, MK)	050301
—	gradnja drugih objektov nizke
gradnje	050209
—	drugo projektiranje	110403
—	stanovanjska dejavnost	100200
PMI n. sol. o. Maribor
—	drugo projektiranje (TOZD IB) 110403
—	napeljava in popravila gradbenih
instalacij (TOZD: MM, Blisk)	050301
—	proizvodnja kovinskih stavbnih in
drugih konstrukcij (TOZD EKO)	011320
—	raziskovalno razvojne storitve v
gospodarskih dejavnostih	110611
EMOND n. sol. o. Ljubljana
—	napeljava in popravila gradbenih
instalacij (TOZD EM)	050301
—	proizvodnja električnih strojev in
naprav (TOZD: TEN, ISO)	011710
—	proizvodnja drugih strojev in
naprav (TOZD DVG)	011419
—- restavracija družbene prehrane	089123
—	drugo projektiranje	110403
KLIMAT o. sub. o. Ljubljana
—	proizvodnja drugih strojev in
naprav (TOZD: KP, TIO)	011419
—	proizvodnja kmetijskih strojev
(TOZD PAN)	011420
—	raziskovalno-razvojne storitve
v gospodarskih dejavnostih	110611
KLIMA n. sol. o. Celje	1
—	proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala
(TOZD IP)	011312
—	napeljava in popravila gradbenih
instalacij (TOZD MP)	050301
IKO, n. sol. o. Ljubljana
— proizvodnja merilne in
regulacijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu (TOZD TRAA)
proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav (TOZD SKIP)
proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala (TOZD ITAK)
0111724
011412
011312
VII.	LIVAR n. sol. o. Ivančna gorica
A)	— proizvodnja litih, kovanih in
stiskanih izdelkov (TOZD:
LSNL, LBK)
—	proizvodnja drugih strojev in naprav (TOZD HVA)
B)	— restavracija družbene prehrane
VIII.	IZIP n. sol. o. Ljubljana
A) — inženiring (TOZD INŽ)
—	zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi (TOZD: INŽ, ZST)
—	ekonomske organizacijske in
tehnološke storitve (TOZD INŽ)	110620
—	drugo projektiranje (TOZD PB)	110403
—	dijaški in drugi domovi (TOZD IC) 130212
—	drugo izobraževanje (TOZD IC) 120190
11.	člen
Glavne dejavnosti SOZD
TOZD, združene v delovne organizacije v sestavi SOZD IMP se sporazumejo, da bo SOZD opravljala naslednje dejavnosti:
110404
070320
110620
A) Glavne dejavnosti:
—	inženiring:
organizacija, vodenje kompleksnih poslov (investicijski inženiring), izvajalski in prodajni inženiring iz vseh glavnih in stranskih dejavnosti TOZD v sestavi SOZD
—	zunanja trgovina
z neživilskimi proizvodi: izvoz, uvoz, izvajanje investicijskih del v tujini, opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini, dolgoročna proizvodna kooperacija in poslovno-tehnično sodelovanje s tujimi firmami, zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijskih skladišč, pridobivanje in odstopanje materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine)
— ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve — Consulting: konzultantska dejavnost na področju tehnoloških in ekonomskih študij in analiz, izdelave načrtov in projektov razvoja ter priprav investicijskih programov
011311
011419
080123
110404
070320
B) Stranske dejavnosti:
—	interna banka	110102
—	knjigovodske storitve in obdelava podatkov: 110903 obdelava podatkov z lastnimi stroji in napravami za strojno in avtomatično
obdelavo podatkov
—	delavski, otroški in mladinski počitniški
domovi	080113
—	raziskovalno razvojne -storitve v gospodarskih dejavnostih:	110611
raziskovalno razvojne storitve za ustvarjanje novih in izboljšanje obstoječih materialov, proizvodov, naprav ipd.
12.	člen
Vse stranske dejavnosti se vpišejo v sodni register.
—	uvajanja novih in sodobnih tehnologij v obstoječe
opravljanja zadev skupnega pomena z združevanjem umskih, tehničnih in drugih zmogljivosti,
—	izboljšanja pogojev za delo in razvoj samoupravljanja
—	poenotenja organizacije dela in poslovanja,
—	delitve dela in specializacije,
—	zagotavljanja socialne varnosti in ekonomske trdnosti na načelih socialistične solidarnosti in vzajemne odgovornosti.
proizvodne programe, — racionalnejšega
14.	člen
Cilje z združevanjem v SOZD bomo dosegali s:
—	sprejemanjem skupnega plana SOZD,
—	usklajevanjem plaijov delovnih organizacij,
—	skupnim in sporazumnim urejanjem družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v SOZD.
—	sklepanjem samoupravnih sporazumov o udeležbi pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev kot delež pri skupnem dohodku in kot delež pri skupnem prihodku ter o usklajevanju proizvodnih in razvojnih programov,
—	opravljanjem del skupnega pomena v delovnih skupnostih in v temeljnih organizacijah skupnega pomena, ki opravljajo dela skupnega pomena na osnovi svobodne menjave dela oziroma drugih dohodkovnih odnosov,
—	usklajevanjem in sprejemanjem skupnih stališč in sklepov v organih upravljanja in drugih organih SOZD ter družbenopolitičnih organizacijah.
15.	člen
Koordinacijo delovnega in poslovnega procesa (v tehnično-tehnološkem, ekonomsko-planskem, razvojnem, finančnem, pravnosamoupravnem, kadrovskem itd. smislu) v SOZD IMP zagotavljamo:
—	s skupno posjovno politiko doma in v tujini
—	z enotnim sistemom planiranja
—	z združevanjem sredstev ob skupno dogovorjenem programu razvoja in investiranja oziroma namenu njihove namembnosti
—	z doslednim razmejevanjem dejavnosti in funkcij v horizontalnem in vertikalnem'(vse tri oblike samoupravne organiziranosti) smislu
—	z enotnim opravljanjem vseh del skupnega pomena samo v zato določenih TOZC^delovnih skupnosti!^ oziroma enotah
—	s koordiniranjem vseh samoupravnih, družbenopolitičnih^ strokovnih in drugih funkcij v SOZD IMP.
16.	člen	*.
Zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov na posameznih področjih (kot npr. na področju klimatizacije v proizvodnji, na področju montaže, projektiranja, ipd.) se TOZD oziroma DO v okviru in izven okvira SOZD IMP lahko združujejo v skupnost TOZD oz. DO.
17.	člen
Če je podan interes SOZD IMP kot celote, da se združi v poslovno skupnost ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev, lahko delavski svet SOZD priporoči, da se v poslovno skupnost ali drugo obliko združevanja dela in sredstev združi posamezna TOZD ali DO in zastopa interese celotne SOZD IMP.
Na podlagi danega priporočila delavci TOZD oziroma DO odločajo o združitvi v poslovno skupnost ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
IV.	CILJI ZDRUŽEVANJA V SOZD IN KOORDINIRANJE DELOVNEGA PROCESA
13.	člen
Delavci TOZD, združeni v delovne organizacije, se združujemo v SOZD zaradi uresničevanja naslednjih ciljev:
—	enotno, skupno in celovito nastopanje na domačem in zunanjem trgu z združevanjem dela in sredstev, ki bo omogočalo skladen razvoj in rezultate dela vseh dejavnosti TOZD v delovnih organizacijah in SOZD kot celote,
—	uveljavljanje dohodkovnih odnosov med TOZD, ki združujejo delo in sredstva in so proizvodno in poslovno povezane na podlagi dohodkovnih odnosov (fazna proizvodnja, projektiranje, proizvodnja, montaža, finalizacija),
—	združevanja dela in sredstev med TOZD v zunanjetrgovinskem prometu
—	razvoja novih proizvodnih programov in dopol-
njevanja obstoječih.
V.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
18.ČLEN
Planiranje je instrument vodenja in prva faza samoupravnega procesa odločanja v SOZD IMP združenih TOZD in DO. Planiranje je tudi integracija strokovnih naporov in volja zaposlenih delavcev v TOZD. S planiranjem uresničujejo delavci SOZD IMP naslednje smotre:
—	spoznati perspektivo poslovnega sistema
—	opredeliti temelje za usmerjanje poslovne aktivnosti
—	izvajati analizo in s tem nadzor nad izvrševanjem planov
—	upravljati (odločati) po principu izjem.
19.	člen
Planiranje je zavestno sprejemanje odločitve o prihodnjem družbenem, ekonomskem in tehnološkem razvoju SOZD IMP in potemtakem način za samoupravno integracijo dela in sredstev.
S planiranjem sprejemamo odločitve o:
—	ciljih SOZD IMP, ki so ekonomski, družbeni in tehnološki
—	poslovnih politikah za dosego ciljev
—	planih, ki so vodilo in napotek za akcijo delavcev
—	strategiji in taktikah
—	analizi, kontroli, spremembah in dopolnitvah.
20.	člen
Plani so sredstvo delavcev TOZD in DS: ■ združenih v SOZD IMP v borbi proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov med TOZD iste delovne organizacije in med delovnimi organizacijami.
Plani ne morejo postati sredstvo za podrejanje delavčevega dela volji nekega splošnega predstavnika izven njegovega osebnega prispevka in interesov združenega dela.
21.	člen
Plan mora:
—	omogočati stalno naraščanje produktivnosti živega dela in boljše uporabljanje in odločanje o minulem delu (ekonomičnost in rentabilnpst poslovnih in samoupravnih odločitev), ki so pogoj za temeljni cilj planiranja, ki je dohodek,
—	rabiti organom samoupravljanja, da upravljajo in poslovodnim organom, da izvajajo in vodijo vsa dogajanja v TOZD, ki so združene v SOZD IMP in tako usmerjajo aktivnost v zaželjeni smeri, skladno z dolžnostmi in pooblastili, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD IMP,
—	vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov in spoznanje dejanskega stanja vsake TOZD, DO in celotne SOZD IMP,
—	biti sredstvo notranje kontrole in nadzora nad poslovanjem
—	omogočiti izvajanje principov socialistične solidarnosti in vzajemnosti.
22.	člen
Sistem planiranja v SOZD IMP je v vseh TOZD in DO po enotnih principih organizirani način urejanja združenega dela in reprodukcijskega procesa, ki je odraz potreb in odločitev delavcev TOZD in potrebne ravni in načina strokovnosti v pripravi planskih dokumentov. Sistem planiranja SOZD IMP mora zagotavljati racionalizacijo planskih postopkov:
— postopkov v procesu izdelovanja planov a) med nosilci (odločevala) in strokovnimi službami
(izdelovalci)
b)	med izdelovalci samimi
—	postopkov v procesu odločanja (usklajevanja in sprejemanja) planov
a)	razmejitev pristojnosti med posameznimi nosila
planiranja,	*
b)	funkcionalna in vsebinska opredelitev posameznih planskih gradiv in dokumentov
c)	časovno zaporedje in tok izmenjave planskih gradiv in dokumentov,
—	postopkov v procesu sprejemanja planov
a)	izdelan informacijski sistem
b)	opredelitev pristojnosti službe, organa ali telesa, ki spremlja izvajanje plana
c)	sistem ukrepov za primere odstopanj od planskih nalog,
d)	sistem ukrepov za motnje v reprodukcijskem pro-
cesu.
23.	člen
Sistem planiranja mora zadostiti vsaj štirim načelom planiranja:
—	čimbolj skrčiti konfliktnost med različnimi interesi delavcev različnih TOZD,
—	čimbolj omejiti negotovost pri sprejemanju odločitev,
—	čimbolj povečati koristnost iz naslova realizacije planskih nalog,
—	čimbolj povečati prilagojenost celotne aktivnosti SOZD IMP zahtevam trga in širšim družbenim interesom.
Z uspešno realizacijo je treba dosledno uveljavljati v procesu planiranja načela samostojnosti TOZD, sreču-jočnosti, kontinuiranosti in družbenosti.
24.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMF je najvišji in obvezni samoupravni akt, ki ga sklenejo TOZD združene v DO, ki so združene v SOZD IMP pc postopku in načinu, ki je opredeljen v Zakonu.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMF obsega:
— splošne določbe
—	pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev v samoupravnem planiranju
—	predpostavke nastajanja in sprejemanja samoupravnih planov
—	odločitve pri sprejemanju samoupravnih planov
—	sprejem odločitev o temeljih —smernicah za letne plane
—	opredelitev družbenoekonomskih ciljev, temeljnih nalog in drugih temeljev skupnega samoupravnega plana za DO in SOZD IMP
—	samoupravni plani delovnih skupnosti
—	samoupravni plani TOZD skupnega pomena
—	organizacija in metodika izdelave samoupravnih planov
—	način usklajevanja samoupravnih planov TOZD in DO združenih v SOZD IMP
—	ukrepi in sredstva za izvršitev samoupravnih planov
. — spremljanje in kontrola izvrševanja samoupravnih planov
—	predhodne in končne določbe.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
25.	člen
Za uresničevanje ciljev združevanja, določenih s tem sporazumom, TOZD v sestavi združenih delovnih organizacij združujejo sredstva skladno z odločbami tega sporazuma in temeljnega sporazuma o združevanju sredstev.
,	26. člen
TOZD združujejo sredstva za naslednje namene:
—	za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva posameznih TOZD na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov
—	za skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva potrebna za opravljanje s tem sporazumom dogovorjenih nalog SOŽD oziroma delovnih skupnosti SOZD na podlagi srednjeročnega plana, letnih delovnih programov in posebnih samoupravnih sporazumov in sicer za:
—	gradbene objekte skupnega pomena (poslovne stavbe, počitniške domove in podobno)
—	opremo (birotehnika, stroji za A OP, prevozna sredstva)
—	obratna sredstva
—	za kratkoročno kreditiranje med TOZD iz viškov tekočega poslovanja,
—	za vzdrževanje likvidnosti iz sredstev rezerv za sanacije, vendar le v primeru, če sanacija v delovni organizaciji, v katero je združene aprizadeta TOZD, ni uspela
—	za financiranje stroškov pri izdelavi razvojnih projektov,	i
—	za druge namene za zadovoljevanje skupnih interesov, ki jih določa sporazum iz prejšnjega člena.
27.	člen
Združevanje sredstev po 1. alineji prejšnjega člena temelji na načelu udeležbe TOZD pri skupnem dohodku, odvisno od višine združenih sredstev, roka vračanja in drugih pogojev, določenih v samoupravnem sporazumu.
Sredstva, ki jih bodo temeljne organizacije združevale za namene iz 2. alineje prejšnjega člena, se praviloma ne vračajo, razen v primeru, če pride do odprodaje le-teh, ki ne pomeni obnovitve ali zamenjave osnovnega sredstva in v primeru izločitve temeljne organizacije iz sestava delovne organizacije in SOZD.
Združevanje sredstev za namene iz 3. alineje prejšnjega člena temelji na kreditnem razmerju. Temeljne organizacije, ki stopajo v tako kreditno razmerje, so udeležene na obrestih.
Združevanje sredstev za namene iz 4. alineje prejšnjega člena se izvaja v obliki sanacijskih kreditov v skladu s pogoji sanacijskega programa.
Združevanje sredstev za namene iz 5. in 6. alineje prejšnjega člena se izvaja v skladu s sporazumom iz 25. člena.
f	28. člen
Združevanje sredstev za tekoče poslovanje se uporablja za naslednje namene:
—	za skupno nastopanje pri kompleksnih poslih v smislu dejavnosti SOZD
—	za uporabo v delovnem procesu dveh ali več TOZD, ki predstavljajo reprodukcijsko celoto
—	za financiranje poslov povezanih z zunanjetrgovinsko dejavnostjo (dinarsko ter združevanje deviz in deviznih pravic)
—	za druge namene za zadovoljevanje skupnih interesov. ki jih določa sporazum iz 25. člena.
Vil. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNIH ORGANIZACIJ
29.	člen
Delovna organizacija v sestavi SOZD IMP predstavlja zaokroženo proizvodno in poslovno celoto, v kateri združene TOZD uresničujejo svoje dologoročne cilje in interese.
Delovna organizacija je nosilka poslovne politike vanjo združenih TOZD, ki jo samostojno oblikuje in uresničuje ter usklajuje z drugimi delovnimi organizacijami, združenimi v SOZD.
Delovna organizacija ima v pravnem prometu s tretjimi odgovornosti in pooblastila, kakor je določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, razen tistih, ki jih po določilih tega sporazuma združujemo v sestavljeni organizaciji.
Posamezne delovne organizacije, TOZD in delovne skupnosti so skupnega pomena za nekatere ali za vse združene delovne organizacije in TOZD. Njihova medsebojna razmerja se urejajo s tem in drugimi samoupravnimi sporazumi, oziroma samoupravnimi splošnimi akti.
Vsaka delovna organizacija je v celoti odgovorna za družbenoekonomski razvoj njenih TOZD in soodgovorna za enotnost in učinkovitost družbenoekonomskega razvoja SOZD IMP in je mesto koordinacije dogovorjenih sorodnih razvojnih, komercialnih, finančnih in drugih interesov v njej združenih TOZD.
Vsaka delovna organizacija, združena v SOZD IMP, ima pod enakimi pogoji enak družbenoekonomski in samoupravni položaj v SOZD IMP^ne glede na obseg in vrsto dejavnosti, ki jo opravlja.
30.	člen
Delovne organizacije, združene v SOZD IMJJ so'spo-razumne, da bodo v celotnem poslovanju izhajale iz ciljev in namena združevanja, določenem v tem sporazumu, da bodo opravljale zadeve skupnega pomena samo na način in pod pogoji, ki jih določajo v tem sporazumu, da bodo upoštevale načelo dobrih poslovnih običajev v medsebojnem poslovanju in da se bodo prvenstveno posluževale storitev in proizvodnih zmogljivosti v okviru SOZD ob enakih pogojih, da bodo spore reševale prek notranje arbitraže in da se bodo medsebojno dogovarjale in sporazumevale predvsem o:
—	združevanju sredstev in njihovi uporabi,
—	skupnih osnovah in merilih dohodkovnih odnosov (skupni prihodek, skupni dohodek, svobodna menjava dela itd.),
—	delitvi proizvodnih programov in njihovem nadaljnjem razvoju,
—	usklajenem nastopu na trgu,
—	koriščenju pravic industrijske lastnine iz lastnega razvoja ali izven SOZD,
—	skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
—- skupnih osnovah in merilih za urejanje določenih posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu,
—	opravljanju strokovnih, administrativnih in drugih podobnih delih skupnega pomena za SOZD in za posamezne DO in o njihovem usklajenem delovanju na načelu racionalnosti in proti vsakemu podvajanju,
—- interni standardizaciji,
—	tudi o drugih zadevah, ki st^izhajajoč iz tega SS, skupnega pomena.
31.	člen
Delovne organizacije bodo v skladu s splošnimi akti TOZD in s svojimi splošnimi akti zagotavljale združevanje dela delavcem iz drugih delovnih organizacij, katerim je zaradi ekonomskih in tehnoloških ter drugih razlogov prenehalo delo.
Poleg primera iz prejšnjega odstavka, je mogoče razporediti delavca iz ene TOZD oz. DS v TOZD oz. DS v sestavi druge DO na delo oz. k nalogam, ki ustrezajo njegovo strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, če to terjajo:
—	zahteve nemotenega procesa dela oziroma poslovanja
—	reorganizacija, statusne spremembe in podobno
—	povečanje oziroma zmanjšanje obsega dela, trajnejše zmanjšanje obsega dela v posameznih TOZD oziroma DS
—	potrebe posebno velikih in trajnejših gradbišč (objektov) doma in v tujini
—	prejšnjim alinejam podobne zahteve oziroma spremembe v poslovanju posameznih DO oziroma SOZD kot celote
—	primeri invalidnosti oziroma zmanjšane delovne
sposobnosti
—	zahteve za uskladitev dejanske izobrazb^oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti s tisto, ki se zahteva za opravljanje posameznih del in nalog.
Razporejanje v smislu prejšnjega odstavka na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti in ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in planiranih nalog izvajata neposredno zainteresirani TOZD oziroma DS prek svojih pristojnih organov.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca, če gre za pripravnike, ki jih je TOZD oziroma DS štipendirala in če gre za učence v gospodarstvu. V vseh primerih iz tega člena sklene delavec delovno razmerje z delavci v drugi TOZD oziroma DS brez oglasa.
Izven pogojev iz drugega odstavka tega člena je mogoče delavca razporediti iz ene TOZD oziroma DS v TOZD oziroma DS v sestavi druge DO samo v primerih, ki jih določa zakon.
TOZD, podpisnice tega sporazuma, so sporazumne, da bodo določbe tega člena smiselno vnesle tudi v samoupravne sporazume o združitvi v delovno organizacijo.
32.	člen
Delovne organizacije prevzemajo materialno odgovornost za uresničevanje obveznosti, sprejetih s tem samoupravnim sporazumom in drugih sporazumov in dogovorov, ki jih bodo sprejemale na podlagi tega sporazuma.
Za ugotavljanje kršitev obveznosti iz tega sporazuma, obsega materialne škode in drugih okoliščin, zlasti pa krivde in povrnitve škode ter odprave posledic, je pristojna notranja arbitraža.
Razmerja med TOZD v sestavi delovne organizacije v zvezi s kršitvami oziroma odgovornostmi iz tega člena ureja delovna organizacija sama.
VIII. ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI SOZD
A.	Delavski svet
33.	člen
Organ upravljanja SOZD je delavski svet.
Delavski svet sestavljajo po en delegat iz vsake TOZD in DS v sestavi SOZD. Vsak delegat ima namestnika, ki ga nadomešča ob njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti z enakimi pravicami in obveznostmi.
Sestavo, izvolitev in odpoklic delegatov delavskega sveta SOZD določa statut SOZD.
34.	člen
Pristojnosti in naloge delavskega sveta SOZD:
—	določa predlog samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD, navedenih v tem SS, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem
—	določa poslovno politiko SOZD na podlagi usklajevanja med delovnimi organizacijami in TOZD
—	sprejema razvojni program in plan SOZD
—	sprejema ukrepe za izvajanje planov in poslovne politike SOZD
—	imenuje in razrešuje poslovodni organ
—	daje smernice in navodila poslovodnemu organu SOZD in nadzoruje njegovo delo
—	ugotavlja periodični obračun oziroma zaključni račun SOZD
—	sprejema samoupravne splošne akte ter njih spremembe in dopolnitve, za katere je pristojen po tem SS in statutu SOZD
—	določi listo arbitrov za notranjo arbitražo
—	določa predlog sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma in drugih splošnih aktov, ki jih predlaga,
—	razpisuje referendum na ravni SOZD in volitve v delavski svet SOZD in v svet samoupravne delavske kontrole,
—	ima druge pristojnosti na podlagi zakona, družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, tega in drugih samopravnih splošnih aktov na ravni SOZD.
35.	člen
V pristojnostih iz 3. in 4. alineje odloča delavski svet SOZD soglasno, o drugih vprašanjih pa z večino glasov skupnega števila delegatov.
B.	Poslovodni organ SOZD	.
36.	člen
SOZD ima individualni poslovodni organ — generalnega direktorja. Generalnega direktorja SOZD ime-
nuje in razreši delavski svet SOZD po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Generalni direktor se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
37.	člen
Generalni direktor koordinira delo. poslovodnih organov delovnih organizacij v sestavi SOZD v okviru nalog in pooblastil, ki jih ima SOZD.
Generalni direktor ima predvsem naslednje naloge, pravice in dolžnosti:
—	zastopa, in predstavlja SOZD
—	vodi poslovanje SOZD kot celote
—	daje obrazložitve samoupravnih splošnih aktov, katerih predlog določa delavski svet SOZD
—	daje obrazložitve plana SOZD
—	skrbi za zakonitost dela
—	predlaga skupno poslovno politiko SOZD in ukrepe za njeno realizacijo
—	predlaga konkretne ukrepe za izvajanje plana
—	daje mišljenje k predlogom odločitev s področja poslovanja, ki jih sprejema delavski svet SOZD, če ni njihov predlagatelj
—	preučuje predlogjjlana SOZD in predloge odločitev in izvrSlfevIn daje o njih svoje mnenje
—	izvršuje sklepe in zaključke delavskega sveta SOZD
—	organizira in koordinira skupno poslovanje združenih delovnih organizacij v SOZD in izven
—	skrbi za samoupravno organiziranje in povezovanje s širšimi asociacijami
—	skrbi za razvoj in uveljavljanje samoupravnih odnosov v SOZD, delegatskega sistema in aktivnega delovanja družbenopolitičnih organizacij
—	skrbi za stike in razmerje z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami
—	opravlja dolžnosti s področja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite, družbene samozaščite in narodne obrambe
—	sklicuje in vodi strokovni kolegij
—	opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri v skladu s svojimi pristojnostmi delavski svet SOZD.
38.	člen
Generalni direktor odgovarja ža svoje delo in za delo delovnih skupnbsti SOZD delavskemu svetu SOZD in širši družbeni skupnosti.
Natančnejše določbe o oblikovanju in delokrogu ter načinu dela sveta samoupravne delavske kontrole SOZD so določene v statutu SOZD.
D. Drugi organi SOZD
44.	člen
Na ravni SOZD se oblikujejo naslednje stalne komisije oz. telesa:
—	komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose
—	komisija za razvojna in tehnična vprašanja
—	komisija za samoupravljanje
—	komisija za informiranje
—	uredniški odbor »IMF Glasnika«
—	koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD.
Organ počitniške skupnosti SOZD je svet počitniške skupnosti.
Določbe o oblikovanju, delokrogu ter načinu dela komisi^organa in teles iz prejšnjih odstavkov vsebujejo statut SOZD in drugi samoupravni splošni akti.
45.	člen
Za izvršitev posameznih konkretnih oz. časovno omejenih nalog lahko delavski svet SOZD imenuje posebne komisije.
IX.	ODGOVORNOST IN POOBLASTILA SOZb V PRAVNEM PROMETU
46.	člen
TOZD v sestavi delovnih organizacij so sporazumne, da glavne dejavnosti SOZD opravlja temeljna organizacija skupnega pomena, organizirana na podlagi 403. čl. ZZD, Inženiring-izvoz-uvoz, razen zastopanja tujih firm s prodajo iz konsignacijskih skladišč, kar opravlja TOZD Zastopstva.
TOZD Inženiring-izvoz-uvoz opravlja dejavnosti iz prejšnjega odstavka v sporazumu in sodelovanju s TOZD, delovnimi organizacijami in SOZD na podlagi tega sporazuma in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring-izvoz-uvoz in TOZD, združenimi v SOZD.
Stranske dejavnosti SOZD opravljata delovni skupnosti SOZD in interne banke.
39.	člen
Generalni direktor ima namestnika, ki ga imenuje delavski svet SOZD, ki v njegovi odsotnosti opravlja vse njegove naloge, pravice in pristojnosti.
40.	člen
Generalni direktor ima dva pomočnika za področji programa in razvoja in za pravno samoupravno področje.
Pomočnika generalnega direktorja imenuje delavski svet SOZD.
41.	člen
Kot posvetovalni organ individualnega poslovodnega organa generalnega direktorja SOZD se oblikuje strokovni kolegij.
Strokovni kolegij iz prejšnjega odstavka se sestaja v ožjem in širšem sestavu.
Ožji sestav strokovnega kolegija sestavljajo individualni poslovodni organi delovnih organizacij, namestnik in pomočnika individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD in individualni poslovodni organ interne banke.
Širši sestav strokovnega kolegija sestavljajo individualni poslovodni organi vseh TOZD in DO v sestavi SOZD, individualni poslovodni organ interne banke, namestnik in pomočnika individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD, predsednik delavskega sveta SOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
42.	člen
Delokrog, način dela in druge zadeve o delu strokovnega kolegija so določene v statutu SOZD.
C.	Samoupravna delavska kontrola
43.	člen
V SOZD se oblikuje organ samoupravne delavske kontrole — svet delavske kontrole SOZD.
Svet samoupravne delavske kontrole SOZD se oblikuje po delegatskem načinu, tako da delavci TOZD v vsaki delovni organizaciji neposredno volijo število delegatov v sorazmerju s številom delavcev delovne organizacije.
47.	člen
V	pravnem prometu s tretjimi, ki ga opravlja za združene delovne organizacije oziroma TOZD, je sestavljena organizacija pooblaščena sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle v okviru glavnih in stranskih dejavnosti SOZD, razen tistih, za katere so s tem sporazumom pooblaščene TOZD Inženiring-izvoz-uvoz, TOZD Zastopstva in Interna banka, in sicer:
—	TOZD Inženiring-izvoz-uvoz:
—	vsi posli v zvezi z inženiringom, katerih vrednost ne presega 30,000.000 din,
—	vsi posli v zvezi z izvozom in uvozom,
—	vsi posli v zvezi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti v tujini, vključujoč izvajanje investicijskih del v tujini;
—	TOZD Zastopstva: vsi posli v zvezi z zastopanjem tujih firm in prodajo iz konsignacijskih skladišč;
—	Interna banka: vsi posli, za katere je poblaščena na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP.
V	okviru poblastil iz prejšnjega odstavka nastopajo:
—	SOZD vedno v svojem imenu za račun TOZD.ozi-roma delovnih organizacij,
—	TOZD Inženiring-izvoz-uvoz v prvih dveh prime- > rih iz prve alinee prejšnjega odstavka v imenu in za račun TOZD oziroma delovnih organizacij, v tretjem primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka pa v imenu SOZD za račun TOZD oziroma delovnih organizacij,
—	TOZD Zastopstva v svojem imenu in za svoj račun,
—	Interna banka: kot določa samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko SOZD IMP.
48.	člen
Vse posle iz prejšnjega člena podpisuje poslovodni organ SOZD oziroma TOZD, ki nastopa v pravnem prometu nasproti tretjim, s tem daj
—	posle, ki jih sklepa oziroma opravlja SOZD iz dejavnosti interne banke, poleg generalnega direktorja SOZD sopodpisuje direktor Interne banke
—	posle, ki jih sklepa oziroma opravlja TOZD Inženiring-izvoz-uvoz v imenu SOZD, poleg direktorja te TOZD sopodpisuje generalni direktor SOZD.
Soglasja organov upravljanja TOZD k sklenitvi določenih poslov v smislu prejšnjih členov določa statut SOZD.
!
49.	člen
Rizik za posle iz prejšnjih členov nosijo vse TOZE) oziroma DO v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu.
50.	člen
Za vsako posamezno obveznost SOZD iz poslov iz 11. člena tega sporazuma odgovarjajo združene TOZD omejeno solidarno (o. sol. o.) in sicer do višine 200,000.000 din.
V	primeru iz prejšnjega odstavka na vsako TOZD odpade del obveznosti v sorazmerju z njenim celotnim prihodkom ob zadnjem zaključnem oziroma periodičnem obračunu.
Enako kot za obveznosti SOZD združene TOZD odgovarjajo tudi za vsako posamično obveznost delovne skupnosti SOZD.
51.	člen
Pokrivanje eventuelnih izgub bodo delovne organizacije v sestavi SOZD reševale najprej v okviru delovne organizacije.
V	primeru, da izgube ni mogoče pokriti v okviru delovne organizacije, v katero je združena temeljna organizacija, ki posluje z izgubo, bodo pri sanaciji sodelovale tudi tiste temeljne organizacije, ki so v največjih poslovnih oziroma dohodkovnih odnosih, ali so na drug način posredno zainteresirane za normalno poslovanje TOZD, ki ima izgubo.
Kolikor ni možna sanacija v smislu prejšnjih odstavkov, se sanacijski postopek razširi na vse temeljne organizacije, združene v SOZD IMP, ki poslujejo s pozitivnim finančnim rezultatom na Osnovi potrjenega programa sanacije.
X.	DELA SKUPNEGA POMENA
52.	člen
Dela skupnega pomena, s katerimi delavci združenih temeljnih organizacij uresničujejo cilje in namen združevanja v SOZD, so naslednja:
—	razvojno organizacijska dela
—	kreditno in bančno poslovanje —- elektronska obdelava podatkov
—	pravno zastopanje in samoupravna normativna dejavnost
—	informacijska dejavnost
—	marketing in propagandna dejavnost
—	vodenje in nadzor lastnih investicij
—	dejavnost počitniških domov
—	inženiring posli
—	zunanjetrgovinska dejavnost
—	izobraževalna dejavnost
53.	člen
Za opravljanje strokovnih del iz L, 3., 4., 5., 7. in 8. alineje prejšnjega člena delavci na zboru oblikujejo delovno skupnost SOZD.
Poleg strokovnih del iz prejšnjega odstavka delovna skupnost SOZD opravlja tudi določena strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za TOZD v sestavi SOZD. Strokovna dela v smislu tega odstavka opravlja tudi delovna skupnost Interne banke.
54.	člen
Za opravljanje del skupnega pomena iz 6., 9., 10. in
11.	alineje organizirajo delavci temeljne organizacije skupnega pomena TOZD Inženiring-izVoz-uvoz in TOZD Izobraževalni center.
55.	člen
Za opravljanje bančnih in kreditnih poslov se organizira interna banka.
Delo.vna skupnost interne banke opravlja navedene posle na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko SOZD IMP.
56.	člen x
Razvojno-organizacijska dejavnost obsega:
—	pravočasno strokovno obdelavo in razpečavo vseh potrebnih informacij, gradiv in dokumentov, ki omogočajo samoupravno planiranje
—	instruktaža in druga strokovna pomoč za u ljanje delavcev združenih v TOZD, da lahko v procesu samoupravnega planiranja aktivno, neposredno in enakopravno delujejo
—	strokovna pomoč delavcem v službah za planiranje, analizo in organizacijo poslovanja na nivoju delovnih organizacij
—	oblikovanje, spremembe in dopolnitve enotne metodologije planiranja in planskega sistema za celotni poslovni sistem SOZD IMP na vseh treh nivojih samoupravne organiziranosti
—	izdelavo vseh vrst planov za SOZD IMP
—	koordiniranje planov delovnih organizacij in usklajevanje tistih s plani SOZD IMP
—	spremljanje in analiza gospodarskih in družbenih gibanj, raziskava njih vpliva na proces planiranja in posameznih dejavnosti SOZD IMP in priprava ustreznih predlogov — kreiranje poslovne politike (v razvojnem smislu)
—	analiza srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov
—	sodelovanje pri dolgoročnem planiranju investicij in izdelava investicijskih programov oziroma splošnih investicijskih elaboratov
—	ekonomske analize, študije in elaborati za potrebe SOZD IMP in po posebnem dogovoru za delovne organizacije
—	koncipiranje novih družbenoekonomskih odnosov v smeri razvoja družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja
—	koordinacija poslovnih odnosov med delovnimi organizacijami SOZD IMP
—	skrb za udeležbo delovnih organizacij v gospodarsko upravnih institucijah, kjer nastajajo srednjeročni plani ali dolgoročne programske zasnove posameznih dejavnosti (panog)
—	projektiranje organizacijskega modela poslovnega sistema SOZD IMP kot celote in po funkcionalnih področjih
—	planiranje razvoja posameznih dejavnosti poslovnega sistema SOZD IMP, ki že obstaja ali ki jih je smiselno programsko osvojiti in tržno realizirati.
57.	člen
Delovno področje elektronskega centra za obdelavo podatkov je naslednje:
—	uvajanje novih aplikacij in vzdrževanje obstoječih aplikacij ter sodelovanje z uporabniki storitev pri organizaciji le-teh
—	programiranje in vzdrževanje programov, ki so potrebni na posamezno novo ali obstoječo aplikacijo
—	izdelava raznovrstnih izpisov in statističnih poročil na zahtevo posameznih TOZD ali DO
ter
—	sprejemanje potrebne vhodne dokumentacije TOZD ter DO, ki služi kot osnova, za zajetje podatkov na medije, primerne za elektronsko obdelavo podatkov (luknjana kartica, disketa) ter sprejemanje že zajetih podatkov na primerne medije za obdelavo
—	distribucija rezultatov obdelav posameznim TOZD in DO.
svetovanje in nudenje programskih uslug TOZD O pri obdelavah na svojih lastnih računalnikih
58.	člen
Pravno zastopanje in samoupravna normativna dejavnost obsega:
—	zastopanje SOZD pred sodišči splošne pristojnosti, sodišči združenega dela jn drugimi samoupravnimi sodišči, upravnimi in drugimi organi
—	zastopanje DO in TOZD po posebnem pooblastilu pred sodišči in organi iz prejšnje alineje
—	pravna pomoč temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim delovnih organizacij, združenih v SOZD ter delovnim organizacijam, sestavljeni organizaciji in delovnim skupnostim SOZD pri sklepanju in izvajanju pogodb ter uveljavljanju drugih civilno pravnih pravic
—	izvedba registracije SOZD, DO in TOZD pri sodnem registru
—	strokovno sodelovanje z organi upravljanja SOZD, DO in TOZD pri izdelavi osnutkov njihovih splošnih aktov in svetovanje tem organom in delavcem v zvezi z uresničevanjem pravic delavcev
—	pripravljanje in preučevanje samoupravnih spo-azumov in družbenih dogovorov, h katerim pristopajo iOZI) DO in TOZD
—	preučevanje izhodišč za samoupravno organizirajo združenega dela in predlaganje ter njihova uveljavi-;v v SOZD, DO in TOZD.
59.	člen
Informacijska dejavnost obsega:
— skrbi za redno in izčrpno informiranje delavcev o lu samoupravnih organov in družbenopolitičnih orga-acijah v temeljnih in delovnih organizacijah
—	zbiranje informacij o delu organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij in poslovanju SOZD, DO in TOZD
—	strokovna pomoč pri organiziranju informacijskih sistemov in sredstev obveščanja v delovnih in temeljnih organizacijah
—	dajanje predlogov za normativno urejanje celotnega sistema informiranja v SOZD
—	skrb za stike z javnostjo in drugimi informacijskimi sredstvi
—	tehnične storitve in urejanje internega glasila IMP GLASNIK
—	tehnične storitve pri pripravi materialov za izvedbo referendumov in drugih oblik osebnega izjavljanja
60.	člen
Marketing in propagandna dejavnost obsegata:
—	raziskava trga, oblikovanje predlogov prodajne politike proizvodov in storitev, ki vključujejo politiko cen, distribucije in prodajno-pospeševalne dejavnosti v sodelovanju s komercialnimi službami DO in TOZD (marketing)
—	organiziranje propagandne dejavnosti za DO in TOZD
—	učinkovita in pravočasna propagandna dejavnost SOZD, DO in TOZD
—	spremljanje novosti v ekonomski propagandi doma in v svetu ter uvajanje novih metod v propagandni dejavnosti v
—	zbiranje podatkov o. dejavnostih posameznih TOZD in DO, ki služijo za periodično objavo v več listih in podobnih edicijah
—	priprava in organizacija za sodelovanje DO na stalnih in občasnih sejmih, razstaviščih in izložbah.
61.	člen
Vodenje in nadzor lastnih inveslicij obsega:
—	pridobivanje in pripravljanje tehnične dokumentacije za lokacijska in gradbena dovoljenja
—	vodenje operativnega nadzora nad projektiranjem in izvajanjem investicij
—	sodelovanje pri sestavi finančnega in terminskega plana in kontrola realizacije
—	kontrola obračuna investicij, dodatnih analiz in režijskih izkazov
—	izdelava manj zahtevnih načrtov pri sanacijah, adaptacijah in podobno.
62.	člen
Dejavnost počitniških odmov obsega:
—	skrb za organizacijo letnega oddiha delavcev
—	gospodarjenje s počitniškimi domovi
—	skrb za dodatne zmogljivosti prenočevanja in prehrane
—	načrtovanje novih naložb v počitniške objekte.
63.	člen
Dejavnost določenih strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena za vse ali samo za nekatere TOZD obsega:
—	zlasti strokovna opravila, ki v členih 55—60 niso posebej navedena, vendar služijo opravljanju dejavnosti SOZD in opravljanju vseh del skupnega pomena
—	opravila za nemoteno delovanje organov upravljanja, drugih organov in družbenopolitičnih organizacij na ravni SOZD
—	opravila v zvezi s celotno kadrovsko evidenco SOZD
—	gospodarjenje s poslovno stavbo po dogovoru z OZD, ki jo uporabljajo
—	druga tem podobna opravila.
64.	člen
Inženiring posli obsegajo vse dejavnosti temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki se izvajajo kompleksno, oziroma na ključ in sicer kot investitorski, izvajalski, prodajni ali tehnološki inženiring, vključno z operativnim vodenjem posameznih poslov, kadar pri njem nastopata dve ali več TOZD v sestavi različnih DO.
65.	člen
Zunanjetrgovinska dejavnost obsega:
—	izvoz izdelkov lastne proizvodnje
—	izvajanje investicijskih del v tujini, bodisi v posameznih dejavnostih, bodisi kot inženiring
—	zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijkih skladišč
—	uvoz surovin, opreme in reprodukcijskega materiala za lastne potrebe in za potrebe opravljanja dejavnosti (za vse TOZD in delovne skupnosti)
—	vsa strokovna in administrativna opravila, vključujoč sklepanje (podpisovanje) poslov oziroma pogodb na naslednjih področjih:
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini
—	poslovno-tehnično sodelovanje
—	dolgoročna proizvodna kooperacija
—	pridobitev in odstop materialne pravice do tehnologije (patenti, licence, know-how, tehnična dokumentacija ...)
—	vlaganje sredstev tujih oseb v TOZD v sestavi SOZD.
Zunanjetrgovinska dejavnost se vedno opravlja za račun TOZD v sestavi SOZD, ki izvaža, uvaža,oziroma dejansko opravlja dejavnost, katere rezultat je predmet zunanjetrgovinskega prometa.
66.	člen
Izobraževalna dejavnost obsega:
—	preskrba, nastanitev, vzgoja in izobraževanje učencev v gospodarstvu
—	izobraževanje delavcev v skladu s splošnimi in posebnimi izobraževalnimi programi.
XI.	NOTRANJA ARBITRAŽA
67.	člen
Za odločanje o sporih, ki utegnejo nastati iz vseh razmerij med delovnimi organizacijami, med TOZD in delovnimi skupnostmi iz iste ali različnih delovnih organizacij, združenih v SOZD ali med delovnimi organizacijami in delovno skupnostjo SOZD, se ustanavlja notranja arbitraža SOZD z imenom:
Notranja arbitraža SOZD IMP, Ljubljana. Sedež notranje arbitraže je na sedežu SOZD v Ljubljani na Titovi cesti 37.
68.	člen
Spore iz prejšnjega člena so dolžne udeleženke reševati sporazumno. V kolikor ne dosežejo sporazumne rešitve v 60 dneh, predložijo spor v odločitev arbitraži, če zanjo po zakonu ali družbenem dogovoru ni izključno pristojno sodišče ali kakšen drug družbeni organ.
69.	člen
Delavski svet SOZD določi listo arbitrov notranje arbitraže in sicer iz vsake delovne organizacije in delovne skupnosti SOZD po dva arbitra za dobo dveh let.
Izmed izvoljenih arbitrov imenuje delavski svet tudi predsednika notranje arbitraže in njegovega namestnika.
70.	člen	'
O spornih razmerjih odločajo arbitražni sveti.
Arbitražni svet za vsak posamezen spor sestavlja 5 članov. Po 2 člana imenujeta delavska sveta TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije, ki sta v sporu, iz liste arbitrov. Člani arbitražnega sveta nato soglasno izberejo petega arbitra.
71.	člen
Predsednik in člani arbitražnega sveta ne smejo biti delavci TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije v sporu.
Če je predsednik arbitraže delavec ene od udeleženk v sporu, opravlja njegove funkcije njegov namestnik.
72.	člen
V	postopku pred notranjo arbitražo se pri odločanju o sporih iz samoupravnih razmerij smiselno uporabljajo določbe zakona o sodiščih združenega dela, pri odločanju o sporih iz poslovnih razmerij pa določbe zakona o pravdnem postopku.
Odločba arbitražnega sveta ima moč pravnomočne sodne odločbe. Klavzulo o izvršljivosti odločbe podpišeta predsednik ali namestnik arbitraže.
73.	člen
Natančnejše določbe o delovanju notranje arbitraže SOZD vsebuje poseben samoupravni splošni akt.
XII.	STATUSNE SPREMEMBE
74.	člen
V	SOZD IMP se lahko združijo tudi druge delovne organizacije, če so izpolnjeni pogoji iz 382. člena Zakona o združenem delu. O združitvi v SOZD odločajo z referendumom delavci TOŽI) delovne organizacije, ki se združujejo v SOZD s tem, da sprejmejo ta samoupravni sporazum.
O združitvi v SOZD IMP v primerih iz prejšnjega odstavka odloča delavski svet SOZD soglasno.
75.	člen
Delovna organizacija lahko izstopi iz SOZD, če tako sklenejo delavci vseh TOZD zadevne delovne organizacije z referendumom. Sklep o izločitvi stopi v veljavo v 6 mesecih po sprejemu tega sklepa, s tem da se izločitev izvede 30. 6. ali 31. 12. v koledarskem letu.
76.	člen
Delovna organizacija, ki se izloči iz SOZD, je tudi po izločitvi dolžna izvrševati vse obveznosti, ki jih je v smislu tega sporazuma sprejela s sporazumi in plani v času, ko je bila združena v SOZD in to za čas, kakor je v sporazumih in planih določeno, v takem obsegu, kolikor se te obveznosti ne morejo kompenzirati z obveznostmi, ki jih imajo druge DO do te DO. Prav tako odgovarja (jamči v smislu tega sporazuma) DO, ki izstopi iz SOZD, za obveznosti, ki so nastale za časa, ko je bila združena v SOZD.
Medsebojne obveznosti DO v smislu prejšnjega odstavka ugotovi delavski svet SOZD takrat, ko obravnava njen sklep o izločitvi. Pri tem mora delavski svet SOZD o takem sklepu obvestiti vse DO v sestavi SOZD, da bi lahko posamezne DO sporočile delavskemu svetu SOZD preden ta ugotavlja obveznosti DO, ki se izločuje, katere obveznosti ima DO, ki se izloča, do nje in obratno.
XIII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTINA RAVNI SOZD
80.	člen
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega člena določa statut SOZD.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme na referendumu in po predhodni obravnavi na zborih večina delavcev vsake TOZD v sestavi delovnih organizacij, ki se združujejo v SOZD,
Na podlagi izpolnjenih pogojev iz prejšnjega odstavka ta sporazum stopi v veljavo 8. dan po njegovi objavi. Objavi se v IMP Glasniku.
82.	člen
Statut SOZD in drugi samoupravni splošni akti SOZD morajo biti sprejeti najkasneje v roku 6 mesecev po sprejemu tega sporazuma oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.
Določbe sprejetih sprememb in dopolnitev tega SS, ki se nanašajo na delavski svet SOZD, se uveljavijo takrat, ko bo delegatom skupščine SOZD potekel mandat in bo le-ta razpisala volitve v delavski svet SOZD.
83.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma in njegovih sprememb in dopolnitev nehajo veljati tiste določbe obstoječih samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z določili tega samoupravnega sporazuma.
77.	člen
Z namenom, da delavci TOZD v sestavi SOZD IMP konkretiziramo določbe tega SS in zagotovimo njihovo dosledno uresničevanje, na ravni SOZD sprejemamo naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut SOZD IMP
—	SS o temeljih plana SOZD IMP
—	SS o združitvi v Interno banko SOZD IMP
—	temeljni SS o združevanju sredstev
—	SS o skupnih osnovah in merilih urejanja družbenoekonomskih odnosov v SOZD IMP
—	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo SOZD in TOZD
—	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring-izvoz-uvoz in ostalimi TOZD
—	SS o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju
—	pravilnik o počitniški skupnosti SOZD IMP
—	pravilnik o svetu SDK SOZD IMP
—	po potrebi tudi druge samoupravne splošne akte.
84.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlagajo:
—	delavski svet SOZD
—	delavski sveti delovnih in temeljnih organizacij združenih v SOZD
—	večina delavcev vsake TOZD v sestavi delovne organizacije, združene v SOZD
—	vsak delavec prek organov iz prejšnjih alinej
—	družbenopolitične organizacije.
Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po enakem postopku, ki je predviden za njegov sprejem.
Določba prejšnjega odstavka se ne nanaša na spremembo firme oziroma imena, dejavnosti, sedeža, obliko odgovornosti, ipd. posamezne DO oziroma TOZD v sestavi SOZD IMP, razen če navedeno ne vpliva ga omenjene elemente SOZD. Isto velja tudi v primerih statusnih sprememb (organiziranje novih TOZD, združitve novih TOZD oziroma DO in podobno).
Navedene spremembe upošteva strokovna služba pri prvem naslednjem čistopisu tega sporazuma.
78.	člen
Samoupravne splošne akte, ki presegajo okvire posamezne delovne organizacije, kot na primer:
—	SS o združitvi v skupnost TOZD (DO)
—	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Izobraževalni center in TOZD, za katere ta opravlja svoje storitve
—	SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med posameznimi delovnimi skupnostmi, ki opravljajo dela skupnega pomena tudi za TOZD izven svoje DO,
—	pravilnik o pogojih za opravljanje ZT dejavnosti,
—	SS o zaposlovanju delavcev v tujini,
—	SS in drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo dohodkovne in druge odnose med TOZD oziroma delovnimi skupnostmi iz različnih DO v sestavi SOZD, sklepajo med seboj delavci zainteresiranih TOZD, DS oziroma DO v skladu s tem SS oziroma se smiselno upoštevajo njegove določbe.
79.	člen
Samoupravne splošne akte iz 77. člena sprejemajo delavci TOZD
—	na referendumu: akti iz alinej 1, 3, 4 in 5
—	z eno od drugih oblik osebnega izjavljanja (zbor delavcev, podpisovanje akta, posebne pismene izjave, eventuelne druge oblike), ki jo predvidi akt sam: akti iz alinej 6, 7 in 8
—	na delavskem svetu SOZD: akti iz alinej 9, 10 in
11
—	akt iz 2. alineje sprejemajo delavski sveti TOZD, če pa so v njenem elementi za njegovo sklenitev spremenjeni glede na sprejete osnove (smernice) za pripravo planov, ga sprejemajo delavci z referendumom.
Samoupravne splošne akte iz 2. in 5. alineje tega člena sprejemajo tudi delavci vseh delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP, iz 6. alineje pa le delavci delovne skupnosti SOZD.
85.	člen
Vse pravice in obveznosti TOZD do tretjega, ki so nastale do 31. 12. 1977, se urejajo po določilih Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO IMP, ne glede na to, kdaj zapade posamezna obveznost.
TA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD IMP SO SKLENILE IN SE S TEM ZDRUŽILE V SOZD IMP NASLEDNJE DELOVNE ORGANIZACIJE S SVOJIMI TOZD:
DO PROMONT — Projektiranje in montaža, o. sub.
o., Ljubljana, Črnuče BP 8 s
TOZD Ogrevanje vodovod, o. sub. o., Ljubljana — Črnuče, BP 8 (OV)
TOZD Klima montaža, o. sub. o., Ljubljana, Vojkova 58 (KM),
TOZD Montaža Koper, o. sub. o., Koper, Ul. 15. maja 4 (MK)
DO PMI — Projekt-montaža-industrija, n. sol. o., Maribor, Ljubljanska 9 s
TOZD Inženirski biroji, n. sol. o., Maribor, Ljubljanska 9 (IB),
TOŽD Montaža n. sol. c , Maribor, Jaskova n. h. (MM),
TOZD BLISK n. sol. o., Murska Sobota, Lendavska 5 (BL),
TOZD Elektrokovinar, n. sol., o., Ptuj, Zadružni trg 11 (EKO)
DO EMOND —elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37 s
TOZD Elektromontaža, n. sol. o., Ljubljana, Vojkova 58 (EM),
TOZD Tovarna elektronaprav, n. sol. o., Ljubljana, Vojkova 58 (TEN),
TOZD Dvigalo, n. sol. o., Ljubljana — Črnuče, BP 8 (DVG),
TOZD Industrija stikalne opreme, n. sol. o., Slovenske Konjice, Delavska cesta bb (ISO)
DO KLIMAT — Industrija klimatske opreme in strojev, o. sub. o., Ljubljana, Vojkova 58 s
TOZD Klima proizvodnja, o. sub. o., Ljubljana, Vojkova 58 (KP),
TOZD Panonija, o. sub. O., Murska Sobota, Lole Ribarja 4 (PAN),
TOZD Tovarna instalacijske opreme, o. sub. o., Idrija, Vojkova ul. 4 (TIO)
DO KLIMA — Industrija aerotermičnih naprav, n. sol. o., Celje, Delavska 5 s
TOZD Industrijska proizvodnja, n. sub. o., Celje, Delavska 5 (IP),
TOZD Montažna proizvodnja, n. sub., o., Celje, Delavska 5 (MP)
DO IKO — Industrija kovinske opreme, n. sol. o., Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 s
TOZD Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur, n. sol. o., Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 (TRATA),
TOZD Industrija termičnih aparatov in konstrukcij, n. sol. o., Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 (ITAK),
TOZD Strojno kovinska industrijska proizvodnja, n. sol., o., Ljubljana, Celovška 479 (SKIP)
DO LIVAR, n. sol. o., Ivančna gorica s
TOZD Livarna sive in nodularne litine, n. sol. o., Ivančna gorica (LSNL),
TOZD Livarna barvnih kovin, n. sol. o., Ljubljana, Galjevica 266 (LBK),
TOZD Hladnovodne armature, n. sol. o., Ivančna gorica 91 (H V A)	•
DO IZIP — Inženiring, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37 s
TOZD Inženiring-izvoz-uvoz, n.sol.o.,' Ljubljana, Titova 37 (INŽ)
TOZD Izobraževalni center, n. sol. o., Domžale, Cesta talcev. 19 c (IC),
TOZD Projektivni biro, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37 (PB).
TOZD Zastopstva, n.sol.o., Ljubljana, Titova 37 (ZST).
TEMELJNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV
Na podlagi 586. člena in v smislu 80. in 88. člena, 2. odstavka 120. člena, 123. člena ter 2. odstavka 124. člena zakona o združenem delu, kakor tudi skladno s .25., 26., 27. in 28. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP, delavci v temeljnih organizacijah, združenih v SOZD IMP po opravljeni poprejšnji obravnavi, sprejmemo naslednji
TEMELJNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV
I.	TEMELJNE DOLOČBE
—	izgradnjo novih proizvodnih in storitvenih kapacitet v SFRJ
—	širjenje obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet v SFRJ
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini
—	ustvarjanje normalnih delovnih pogojev za delo delovnih skupnosti
—	izgradnjo, rekonstrukcijo in širjenje kapacitet za izobraževalni center
—	izgradnjo, rekonstrukcijo in širjenje kapacitet za družbeno prehrano, s.amske domove in počitniške do-
1.	člen
Glede na družbeni značaj ustvarjenega in pridobljenega dohodka in z namenom, da bi dosegli:
—	čim hitrejšo in večjo učinkovitost sredstev družbene reprodukcije v vseh njenih pojavnih oblikah, kar se odraža v povečanju dohodka^
—	optimalen in skladen ekonomski razvoj vseh TOZD tako glede dejavnosti, prostorske razporeditve in časovnega zaporedja,
—	socialno varnost in solidarnost delavcev v združenem delu,
delavci, združeni v temeljnih organizacijah,soglašamo, da samoupravno združujemo denarna sredstva družbene reprodukcije.
2.	člen
Z združenimi denarnimi sredstvi bomo uresničevali cilje iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in jih bomo uporabljali za naslednje namene:
—	za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela
—	za tekoče poslovanje
—	za oblikovanje skupnih rezerv
—	za druge namene v zvezi zadovoljevanja skupnih interesov.
3.	člen
Za zagotovitev naše neodtujljive pravice, da delavci, združeni v temeljnih organizacijah, razpolagamo z družbenimi sredstvi, bomo denarna sredstva združevali: — skladno z dogovorjenimi elementi osnov plana za srednjeročno razdobje in samoupravnega sporazuma o temeljih plana
■— na temelju razvojnega programa, samoupravnega razvojnega plana in operativnih planov
—	v naprej opredeljene namene
—	iz konkretiziranih virov
—	po skupno dogovorjenih načinih in pogojih
—	na načelih skupnega rizika ii) skupne odgovornosti za ustvarjene rezultate pri konkretnem združevanju sredstev.
4.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah smo soglasni, da bomo pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi bomo urejevali svoje medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti pri konkretnem združevanju sredstev, upoštevali načela, osnove in merila tega sporazuma.
II.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZBOLJŠANJE IN RAZŠIRJANJE MATERIALNE OSNOVE DELA
1.	Združevanje sredstev
5.	člen
V cilju povečanja dohodka in uveljavljanja dohodkovnih odnosov ter v interesu optimalnega in skladnega razvoja temeljnih organizacij in pridobivanja dopolnilnih sredstev iz zunanjih virov, bomo združevali sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.
6.	člen
Združena sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela bomo vlagali v osnovna in obratna sredstva za
7.	člen
Za namene iz 6. člena alineje 1, 2,3,4 in 5 tega sporazuma bomo iz poslovnih sredstev združevali neto akumulacijo, nadminimalno (pospešeno) amortizacijo ter del dohodka kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu v višini in za namene, kot bomo opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje in konkretizirali v letnih planih TOZD — združevalk sredstev oziroma konkretnih sporazumih za konkretni posel.
Za namene iz 6. člena alineje 6 bomo iz sredstev skupne porabe združevali sredstva v višini, kot jo bomo opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno razdobje, in sicer za ostvaritev socialnih ciljev, opredeljenih v osnovah plana za srednjeročno razdobje.
8.	člen
Del dohodka kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu iz prvega odstavka 7. člena je predvsem dohodek, dosežen iz vezave denarnih sredstev pri poslih in delih, kjer bomo ugotavljali in razporejali skupni prihodek in kjer dobiček za več kot 50% presega planirano stopnjo dobička, zmanjšan za davke, prispevke in obvezna združevanja sredstev.
,	9. člen
Svoje skupne interese, cilje in naloge v razvoju bomo opredeljevali v samoupravnem sporazumu o osnovah plana IMP in kvantificirali v srednjeročnem planu in letnih planih IMP tako glede vrste naložb, višine potrebnih sredstev in vrstnega reda.
10. člen
Glede na omejenost razpoložljivih sredstev bomo pri določanju prioritete naložb iz združenih sredstev za namene iz 6. člena tega sporazuma (razen za ostvarjanje normalnih pogojev za delo delovnih skupnosti) upoštevali naslednje kriterije:
—	prispevek k skupnemu razvoju IMP (reprodukcijska povezanost)
—	prispevek k znižanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja (zmanjšanje potrebe po uvozu ali boljša možnost za izvoz)
—	dohodek na delavca in na vložena sredstva
—	akumulacija na delavca in na vložena sredstva
—	vlaganje na manj razvitih področjih SRS
—	stopnjo izkoriščenosti obstoječih kapacitet temeljne organizacije,v katero se vlagajo združena sredstva
—	stopnjo doseženega razvoja temeljne organizacije, v katero se vlagajo združena sredstva
—	višino udeležbe združenih sredstev temeljnih or-aanizacij izven našega poslovnega sistema (najmanj 10%)
—	višina lastne udeležbe (investicije skupnega pomena najmanj 20 %)
—	višina udeležbe bančnih virov za industrijske temeljne organizacije (do 50%) in za storitvene temeljne organizacije (do 30%)
—	dosedanje združevanje sredstev TOZD in njihova višina v okviru SOZD IMP oziroma izven SOZD IMP, če obstaja neposredni interes IMP za tako združevanje (načelo reciprocitete).
—	ureditev pogojev dela oz. zadostitev urbanističnim zahtevam po preselitvi objektov.
11. člen
Denarna sredstva bomo združevali preko interne banke in po vnaprej opredeljeni dinamiki glede na predvideno angažiranje teh sredstev na podlagi sklenjenega sporazuma iz 25. člena.
12.	člen
Temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v korist katerih naj se uporabijo združena sredstva, podajo najkasneje do konca koledarskega leta zahtevek na interno banko o višini potrebnih naložb iz združenih sredstev skupaj z elaboratom. V samem elaboratu ali k elaboratu mora biti podana izčrpna utemeljitev po prvi, drugi, šesti, sedmi, enajsti in dvanajsti alineji, izračun pokazateljev po tretji in četrti alineji ter finančno konstrukcijo po osmi, deveti in deseti alineji 10. člena sporazuma.
13.	člen
Interna banka obravnava zahtevke na svojih organih samoupravljanja ter poda predlog združevanja tako glede višine in dinamike temeljnim organizacijam zdru-ževalkam sredstev skupaj s predlogom samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih. Predlog združevanja mora biti v skladu z osnovami plana srednjeročnimi in letnimi plani ter sklepi delavskega sveta SOZD IMP.
2.	Skupne osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka
14.	člen
Združevanje sredstev je praviloma vračljivo s pravico nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, razen v primerih:
—	če se delavci z osebnim izjavljanjem (referendumom) odpovedo pravici do vrnitve združenih sredstev oziroma pravici do nadomestila z združenimi sredstvi (prenos sredstev),
—	ki so bila vložena za ostvaritev delovnih pogojev za delovne skupnosti, ki ostanejo združena, dokler delovna skupnost opravlja dela in naloge v obsegu;ki je bilo dogovorjeno ob združevanju. Na ta sredstva se nadomestilo za uporabo združenih sredstev ne obračunava,
—	ki so bila vložena za izgradnjo novih kapacitet ter rekonstrukcijo in razširitev obstoječih kapacitet za družbeno prehrano, samske domove, izobraževalni center in počitniške domove. Na ta sredstva se nadomestilo za uporabo združenih sredstev ne obračunava.
v	15. člen
Združena sredstva, vložena v osnovna sredstva, bomo revalorizirali v skladu z zakonskimi predpiši (Zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev), in jih bomo praviloma vračali v revalorizirani višini, razen v primerih, ko se bomo posebej sporazumeli, da se ne vračajo v revalorizirani višini,oziroma smo se odpovedali pravici do vrnitve.
16.	člen
Pri vračanju združenih sredstev, za katere se bomo sporazumeli, da se vračajo, bomo praviloma upoštevali maksimalno dobo vračanja 8 let. Doba vračanja se konkretizira v samoupravnem sporazumu iz 25. člena.
17.	člen
Na osnovi združevanja sredstev bomo uveljavljali udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku najdalj za dobo. v kateri bodo sredstva združena oz. bi bila združena po 14. členu, če smo se odpovedali vračilu sredstev, ne pa tudi pravici nadomestila za gospodarjenja z združenimi sredstvi.
18.	člen
Skupni dohodek bomo ugotavljali tako, da bomo od celotnega prihodka, ki ga je ustvarila temeljna organizacija — uporabnica združenih sredstev, pokrivali materialne stroške in amortizacijo, obračunano po zakonu predpisanih stopnjah. V konkretnih sporazumih je treba opredeliti standarde materialnih stroškov (stroške porabljenih surovin in materiala, porabljene energije,
transportnih storitev, storitev za vzdrževanje delovnih sredstev, odpisov drobnega inventarja, reklame in propagande, reprezentance drugih proizvodnih storitev in drugega materiala in druge stroške, ki imajo značaj osebnih prejemkov) in optimalen dohodek, ki ga je treba ustvariti na delavca v pogojih združenih sredstev.
19.	člen
Skupni dohodek bomo razporejali:
—	na temeljno organizacijo, ki je pri svojem poslovanju uporabljala združena sredstva, in sicer v razmerju s prispevkom, ki so ga v njej združeni delavci dali pri ustvarjanju skupnega dohodka s svojim tekočim (živim) delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem združenih sredstev razširjene reprodukcije (minulo delo)#
—	na temeljne organizacije, ki sozdružile sredstva in sicer v razmerju s prispevkom, ki so jih pri njih združeni delavci dali pri ustvarjanju skupnega dohodka z upravljanjem in gospodarjenjem združenih sredstev razširjene reprodukcije (minulo delo).
20.	člen
Del skupnega dohodka, ki se razporedi v korist temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva na osnovi prispevka tekočega dela, bomo ugotovili na osnovi dogovorjenih standardov o potrebni količini dela in v skladu z osnovami in merili za razdelitev sredstev za osebne dohodke in omejeno skupno porabo po samoupravnem sporazumu ter odvisno od uspešnosti gospodarjenja z združenimi sredstvi (osebni dohodki in skupna poraba v odnosu na skupni dohodek, dosežen z združevanjem dela in sredstev).
K delu skupnega dohodka, ki se razporedi v korist temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva na osnovi prispevka tekočega dela v smislu prejšnjega odstavka, bomo prištevali davke in prispevke in druge izdatke, ki jih plačuje temeljna organizacija, ki uporablja združena sredstva (glej 110. člen Zakona o združenem delu oziroma 47. člen Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka) kakor tudi plačane obresti na prejete kredite.
V konkretnem sporazumu o združevanju sredstev bomo opredelil^ kolikšen del skupnega dohodka bomo kot rezultat tekočega (živega) dela razporedili v korist temeljne organizacije uporabnika združenih sredstev za razširitev materialne osnove (4(odstavek 82. člena Zakona o združenem delu).
Skupni dohodek kot rezultat uporabe združenih sredstev (minulega dela) ugotovimo tako, da od skupnega dohodka odštejemo razporejena sredstva po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. Tako ugotovljen del skupnega dohodka bomo razporedili med vse upravičenke (temeljne organizacije, ki združujejo sredstva) v razmerju poprečno združenih sredstev v letu, za katero razporejamo skupni dohodek. Kot poprečno združena sredstva se pri temeljni organizaciji, uporabnici združenih sredstev, upoštevajo tudi sredstva iz naslova dolgoročnih kreditov.
združevanje sredstev in se v njem ugotovi višina združenih sredstev ter uredi vsa vprašanja iz 81. člena Zakona o združenem delu ter upošteva načela tega sporazuma.
26.	člen
TOZD, ki združujejo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela^v samoupravnem sporazumu, ki ureja to združevanje sredstev, opredelijo rizik iz takega združevanja na naslednjih načelih:
—	združevalke sredstev nosijo rizik iz združevanja v sorazmerju z vloženimi sredstvi
—	združevalke sredstev nosijo skupen rizik samo v primeru, če se združena sredstva v temeljni organizaciji — uporabnici združenih sredstev — uporabljajo skladno z dogovorjenim namenom
—	združevalke sredstev nosijo le rizik, ki nastane na podlagi združevanja sredstev, ne pa tekočega poslovanja temeljne organizacije — uporabnice združenih sredstev, ki so povezane s tem združevanjem.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA TEKOČE POSLOVANJE
1.	Združevanje tekočih presežkov prilivov nad odlivi denarnih sredstev
27.	člen
V cilju optimalnega koriščenja družbenih sredstev in realizacije skupnih interesov v procesu reprodukcije bomo združevali tekoče presežke prilivov nad odlivi denarnih sredstev bodisi kot depozit na vpogled, kot vezan depozit ali depozit za nedoločen čas z odpovednim rokom (odvisno od kvalitete presežka prilivov nad odlivi sredstev). Sredstva bomo združevali pri interni banki 1MP. Kot združena sredstva se smatrajo tudi najeti krediti za obratna sredstva v imenu in za račun interne banke IMP.
28.	člen
Poleg presežka denarnih sredstev na žiro računih temeljne organizacije pri SDK v smislu 27. člena tega sporazuma bomo združevali pri interni banki IMP tudi presežek prejetih menic in drugih vrednostnih papirjev pod pogojem, da nam interna banka IMP na dan dospelosti menice oziroma drugega vrednostnega papirja zagotovi prenos denarnih sredstev v nominalni višini na naš žiro račun.
2.	Združevanje deviz in deviznih pravic
34.	člen
Zaradi tehnološke in poslovne povezanosti, vzajemne odvisnosti in odgovornosti smo temeljne organizacije soglasne, da združujemo devizne pravice in devizna sredstva.
n.
35.	člen
Devizne pravice in devizna sredstva bomo združevali tako,kot bomo to združevanje opredelili in kvantificirali v srednjeročnem,oziroma letnem planu.
V okviru interne banke SOZD IMP bomo vodili evidenco o tem, koliko deviznih prilivov so ustvarile posamezne TOZD in koliko pravic je posamezna TOZD porabila.
36.	člen
Za stimulacijo temeljnih organizacij s presežkom deviznih sredstev in deviznih pravic, ki jih združujemo s temeljnimi organizacijami s primankljajem deviznih sredstev in deviznih pravic na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju SOZD IMP, se bomo pri vsakoletnem planu dogovorili za višino stimulacije. Poračun in plačilo se opravi med prizadetimi temeljnimi organizacijami mesečno do vsakega 15. v mesecu.
Prejšnji odstavek se nanaša tudi na združevanje deviznih sredstev in deviznih pravic za službena potovanja delavcev v tujini.
Devizna sredstva in devizne pravice za službena potovanja v tujino delavcev delovnih skupnosti se zagotavljajo iz dogovorjenega in planiranega dela združenih deviznih sredstev in deviznih pravic s tem, da se pri poračunu upošteva, za katero TOZD je bilo posamezno potovanje v tujino opravljeno.
37.	člen
Začasno prosta namenska devizna sredstva (devizna sredstva iz naslova investicijske dejavnosti v tujini, dokler delo ni zaključeno) se združujejo v interni banki. Interna banka jih kratkoročno veže oziroma iz njih daje kratkoročne kredite za zaključke pri investicijskih delih v tujinijkjer je začasen primankljaj deviznih sredstev, kratkoročne kredite daje po isti obrestni meri, kot je možno vezati prosta devizna sredstva pri poslovnih bankah, če obstaja možnost kreditiranja iz prostih namenskih deviznih sredstev.
29.	člen
Interna banka IMP obrestuje združena sredstva po 27. in 28. členu sporazuma po obrestnih merah na osnovi splošnega akta, ki ga sprejme zbor banke (delegati vseh temeljnih organizacij — ustanoviteljic interne banke). Višina obrestnih mer je odvisna od kvalitete združenih sredstev.
3.	Združevanje sposobnosti za dajanje avalov in garancij
38.	člen
V cilju cenenega in ekspeditivnega dajanja avalov na menice in garancije, bomo temeljne organizacije združevale 15 % svoje sposobnosti za dajanje avalov in garancij po ustreznih predpisih. Združevanje se izvrši v korist Interne banke IMP.
21.	člen	'
Udeležba temeljnih organizacij, ki združujejo sredstva v temeljni organizaciji, ki uporablja ta sredstva, predstavlja praviloma nadomestilo za uporabljena združena sredstva. Nadomestilo pa ne more presegati zneska 150 % rednih letnih obresti, računano na poprečno združena sredstva in upoštevaje najvišjo veljavno obrestno mero (po komulativnem izračunu).
Združena sredstva se vračajo iz sredstev amortizacije, obračunane po internih stopnjah, iz sredstev neto razporejenega poslovnega sklada in drugih sredstev, s katerimi razpolaga temeljna organizacija — uporabnica združenih sredstev.
23.	člen
Razporejanje skupnega dohodka se opravi začasno po periodičnih obračunih in dokončno po zaključen računu.
24.	člen
V konkretnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev se določi skupni organ, ki se oblikuje po načelih delegatskega sistema. Vsaka združevalka sredstev ima po enega delegata. Skupni organ se sestaja vsaj dvakrat na leto in to ob sprejemanju letnega plana in analize izvršitve letnega plana ter razporeditve skupnega dohodka po zaključnem računu.
30.	člen
Temeljne organizacije s področja iste organizacijske enote SDK v Ljubljani lahko sklenejo poseben sporazum, da združujejo ves priliv sredstev, ki ga prejmejo na svoj žiro račun, razen dela, ki je potreben za plačevanje obveznosti iz dohodka (pogodbene in zakonske obveznosti iz dohodka, osebni dohodki itd.), interna banka IMP pa za te temeljne organizacije plačuje vse obveznosti do poslovnih partnerjev (dobaviteljev) v okviru združenih sredstev.
31.	člen
Interna banka IMP je dolžna, da iz združenih sredstev po čl. 27., 28. in 30. tega sporazuma zagotavlja temeljnim organizacijam kratkoročne kredite oziroma od njih kupuje menice, pri čemer mora zagotoviti likvidnost združenih sredstev. Pri zagotavljanju kratkoročnih kreditov oziroma odkupu menic imajo prednost tiste temeljne organizacije katerih angažiranost v obratnih sredstvih je v skladu z izvrševanjem plana celotnega prihodka in dohodka.
32.	člen
V kolikor obstaja presežek združenih sredstev nad potrebami temeljnih organizacij po 31. členu tega sporazuma, lahko interna banka odkupuje menice nečlanov interne banke oziroma veže sredstva pri poslovnih bankah ali drugih internih bankah, s katerimi sklene dogovor, ki ga potrdi poslovni odbor interne banke.
39.	člen
Delež sposobnosti za dajanje avalov in garancij, ki ga združujemo, opravljamo na osnovi generalnega pooblastila za dobo, za katero se po predpisih ugotavlja sposobnost za dajanje avalov in garancij. Individualne garancije in avale v okviru združenih sredstev odobravajo organi interne banke IMP.
40.	člen
Koristniki danih avalov in garancij so predvsem temeljne organizacije-združevalke sposobnosti in organizacije združenega dela izven poslovnega sistema IMP, katerih boniteto preverjajo organi interne banke.
Eventualne škode, ki bi nastale iz danega avala ali garancije, nosijo vse temeljne organizacije v razmerju združene sposobnosti.
IV.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SKLADA SOZDIMP
41.	ČLEN
Z namenom, da zagotovimo materialno osnovo za realizacijo solidarnosti in socialne varnosti delavcpv v SOZD IMP, temeljne organizacije združujemo 15 % svojih sredstev rezervnega sklada v rezervni sklad SOZD IMP.
25.	člen
Poseben samoupravni sporazum se sklene za realizacijo vsakega investicijskega programa, ki je vezan ng
’> člen
Obrestne mere za kredite oziroma odkup menic iz združenih sredstev sprejema zbor interne banke,
42.	člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP služijo za: — pokrivanje izgub temeljnih organizacij^
—	pokrivanje izdatkov za prekvalifikacijo in zaposlovanje, če v temeljni organizaciji preneha potreba po delu določenemu številu delavcev#
—	ko temeljna organizacija zaide v izjemne gospodarske težave ali, če se v njej izvajajo ukrepi za njeno sanacijo/
—	za poravnavanje obveznosti temeljne organizacije iz jamstva ali druge oblike garancije, če jamstvo ali garancija izvira iz skupnega prihodka/
—	zavarovanje likvidnosti temeljnih organizacij/
—	začasno izplačilo akontacij osebnih dohodkov delavcev temeljnih organizacij/
—	pokrivanje škod, ki so posledica elementarnih nezgod.
43.	člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se koristijo v korist temeljenih organizacij za namene iz alineje 1,2,3, 4 in 7 prejšnjega člena, če sredstva rezervnih skladov temeljnih organizacij, ki so združene v delovno organizacijo ne zadoščajo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD IMP.
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se koristijo praviloma z obvezo vračanja, razen za pokrivanje škod, ki so posledica elementarnih nezgod in ki jih ni pokrila Zavarovalna skupnost.
44.	člen
Sredstva rezervnega sklada SOZD IMP se plasirajo v obliki kreditov:
—	za namene iz alineje 1, 2, 3 in 4,člena 42 v obliki dolgoročnih kreditov za največ 5 let'po 3 % obrestni meri
—	za namene iz alineje 5 in 6 člena 42 pa za dobo od 1 do 3 mesecev po obrestni meri, ki jo sprejme zbor interne banke IMP za kredite.
45.	člen
Združevanje in plasiranje rezervnih sredstev opravlja interna banka IMP.
Prejete obresti za plasirana sredstva rezervnega sklada se razdele temeljnim organizacijam v razmerju združenih sredstev v 15 dneh po koncu trimesečja.
po sprejetju zaključnega računa prek interne banke IMP.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena se finansirajo neposredno na osnovi letnega programa dejavnosti, ki ga potrdi delavski svet SOZD.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Stanje združenih sredstev na dan 31. 12. 1978 v interni banki znaša:
TOZD OV, Ljubljana	1,850.607,34
TOZD PM, Koper	813.568,85
TOZD Montaža, Maribor	3,156.376,95
TOZD Inženirski biroji, Maribor	358.632,45
TOZD Elektromontaža, Ljubljana	3,628.031,23
TOZD ISO, Slovenske Konjice	683.457,67
TOZD TEN, Ljubljana	1,501.133,15
TOZD Klima montaža, Ljubljana	1,088.706,95
TOZD KLIMA Proizvodnja, Ljubljana 3,549.160,05 TOZD TIO, Idrija	13.550,15
TOZD LSL Ivančna gorica	754.867,20
TOZD Zastopstva, Ljubljana	227.669,96
TOZD Projektivni biro, Ljubljana	613.949,48
TOZD TRATA, Ljubljana	' 2,575.872,55
Skupaj	20,815.583,98
Zgoraj navedena združena sredstva so angažirana v dolgoročnih kreditih temeljnim organizacijam in v finančnih naložbah in se vračajo.
53.	člen
Po zaključnem računu za leto 1979 bomo združevali neto akumulacijo in nadminimalno amortizacijo v višini in za namene, kot bomo konkretizirali ob sprejemanju investicijskega plana za leto 1980.
54.	člen
Združitev rezervnih sredstev v rezervni sklad SOZD IMP glede na stanje rezervnega sklada temeljnih organizacij po stanju 31. 12. 1978 izvedejo TOZD v roku 90 dni po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma.
46.	člen
Sklad skupnih rezerv upravljajo delavci temeljnih organizacij prek svojih delegatov in sicer:
—	za namene iz alineje 1, 2, 5, 4 in 7 člena 42 prek zbora interne banke IMP
—	za namene iz alineje 5 in 6 člena 42. preko poslovnega odbora interne banke IMP.
47.	člen
Vplačilo rezervnih sredstev, ki se združujejo na osnovi razporeditve po zaključnem računu v smislu 41. člena, izvrši temeljna organizacija v roku 90 dni po predložitvi zaključnega računa.
V.	ZDRUŽEVANJE ZA DRUGE NAMENE V ZVEZI ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH INTERESOV
48.	člen
Temeljne organizacije se lahko dogovorijo, da bodo prek interne banke združevale sredstva za dajanje blagovnih kreditov zlasti v primerih, ko na istem poslu sodeluje več temeljnih organizacij,oziroma v primeru ugotavljanja skupnega prihodka.
49.	člen
Temeljne organizacije, ki se povezujejo v skupnosti temeljnih organizacij, združujejo denarna sredstva poslovnega sklada za raziskave in razvoj, o čemer sklenejo poseben sporazum o združevanju.
50.	člen
Temeljne organizacije z letnim planom združujejo sredstva skupne porabe za razne pomoči, za plačilo prispevkov za društvene in humanitarne namane, za katere obstaja skupen interes vseh. Združevanje se izvrši iz namenskih sredstev prek interne banke IMP po sprejetju zaključnega računa.
51.	člen
Za akcije, ki jih organizira sindikalna organizacija skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in so skupen interes vseh (zimske in letne športne igre, ter druge kulturne in športne dejavnosti ter podobno) združujejo temeljne organizacije iz svojih sredstev sklada skupne porabe v razmerju števila zaposlenih v preteklem letu. Združevanje se izvrši v roku 2 mesecev
v	55. člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga na referendumu sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije, združene v SOZD IMP
SHEMA RAZPOREJANJA SKUPNEGA DOHODKA
V POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV Za TOZD, ki posluje z združenimi sredstvi
1.	Celotni prihodek iz dejavnosti TOZD
2.	Materialni stroški in amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah
3.	Skupni dohodek (zap. št. 1—2)
4.	Obresti na prejete kredite
5.	Udeležba na skupnem dohodku za TOZD ki združujejo sredstva (nadomestilo z združenimi sredstvi).
6.	Celotni dohodek TOZD (zap. št. 3—4—5)
7.	Davki, prispevki in drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD
7.1.	Davki in prispevki, odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.2.	Davki in prispevki, ki niso odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.3.	Drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD (vključno amortizacijo, ki presega znesek po zakonu predpisanih stopnjah)
8.	Čisti dohodek (zap. št. 6.—7.)
8.1.	za osebne dohodke
8.2.	za sklad skupne porabe
8.3.	za bruto poslovni sklad (vključno združevanje sredstev)
8.4.	za bruto rezervni sklad (vključno združevanje za republiške in občinske skupne rezerve)
Ze TOZD, ki združujejo sredstva
1.	Celotni prihodek iz dejavnosti TOZD
2.	Materialni stroški in amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah
3.	Dohodek (zap. št. 1—2)
4.	Obresti na prejete kredite
5.	Udeležba na skupnem dohodku v TOZD, ki poslujejo z združenimi sredstvi (nadomestilo z združenimi sredstvi)
6.	Celotni dohodek TOZD (zap. št. 3—4 + 5)
7.	Davki, prispevki in drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD
7.1.	Davki in prispevki, vdvisni od višine ustvarje-
nega celotnega dohodka TOZD
7.2.	Davki in prispevki, ki niso odvisni od višine ustvarjenega celotnega dohodka TOZD
7.3.	Drugi izdatki, ki se krijejo iz celotnega dohodka TOZD (vključno amortizacijo, ki presega znesek po zakonu predpisanih stopnjah)
8.	Čisti dohodek (zap. št. 6—7)
8.1.	za osebne dohodke
8.2.	za sklad skupne porabe
8.3.	za bruto poslovni sklad (vključno združevanje sredstev)
8.4.	za bruto rezervni sklad (vključno združevanje za republiške in občinske skupne rezerve)
OPOMBA K SHEMI RAZPOREJANJA SKUPNEGA DOHODKA V POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
1. Viri za vračanje združenih sredstev TOZD, ki posluje z združenimi sredstvi:
—	amortizacija po zakonu predpisanih stopnjah (del. zap. št. 2)
—	amortizacija ki presega znesek obračunan po zakonu predpisanih stopnjah (del. zap. št. 7.3.)
—	za neto poslovni sklad (del zap. št. 8.3 in sicer bruto znesek, zmanjšan za razna združevanja sredstev in povečan za vračilo združenih sredstev)
—	odplačilo dolgoročnih posojil#
STATUT SOZD IMF
Na podlagi 385. in 611. člena ZZD in Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD smo delavci TOZD, združenih v SOZD IMF, sprejeli naslednji
1	STATUT
sestavljene organizacije združenega dela IMF Ljubljana
I. UVODNE DOLOČBE
*	1. člen
S tem statutom delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah v sestavi SOZD IMF na podlagi in v skladu s Samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo, podrobneje določamo položaj in organizacijo sestavljene organizacije, skupno delo in poslovanje združenih delovnih organizacij, odločanje o skupnih zadevah ter medsebojna razmerja združenih delovnih organizacij v SOZD IMF.
2.	člen
S tem statutom delavci urejamo:
—	statusne določbe
—	zastopanje in predstavljanje
—	organe upravljanja in druge organe SOZD
—	delovno skupnost SOZD
—	obveščanje
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov
—	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	prehodne in končne določbe
3.	člen
Uporaba tega statuta je obvezna za vse združene delovne organizacije, njihove delovne skupnosti in organe, kakor tudi za delovni skupnosti SOZD in skupne organe združenih delovnih organizacij.
Določbe tega statuta se uporabljajo in tolmačijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela IMF.
II. STATUSNE DOLOČBE
4.	člen
Firma sestavljene organizacije združenega dela je IMF — Industrijska montažna podjetja, o.sol.o.
Skrajšana firma sestavljene organizacije glasi: SOZD IMF o.sol.o., Ljubljana, Titova 37.
5.	člen
SOZD ima zaščitni znak, sestavljen iz stiliziranih karakterističnih črk IMF, ki so med seboj povezane. Zaščitni znak se uporablja skupaj s firmo SOZD, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka.
Zaščitni znak je registriran kot blagovna znamka pri Upravi za patente pod št. 16328-Z-35.64.
Vse TOZD in delovne skupnosti v sestavi SOZD se obvezujemo, da bomo na dopisih, žigih in ostali poslovni dokumentaciji vedno uporabljali zaščitni znak IMF.
Uporabo zaščitnega znaka kot blagovne ali storitvene znamke ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme delavski svet SOZD.
6.	člen
Temeljne organizacije in delovne skupnosti v sestavi SOZD IMF bomo pri vseh napisih (zgradbe, lokali), opremi in vozilih, reklamah, publikacijah, razstavah in sejmih ter drugod, kjer nastopa element zunanje estetike, uporabljale zaščitni znak iz prejšnjega člena tega statuta.
7.	člen
Sedež SOZD je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana-Bežigrad.
8.	člen
O spremembi firme in sedeža SOZD odloča delavski svet SOZD soglasno.
9.	člen
Glavne dejavnosti SOZD so:
— inženiring:
organizacija, vodenje kompleksnih poslov (investicijski inženiring), izvajalski in prodajni inženiring iz vseh glavnih in
110404
stranskih dejavnosti TOZD v sestavi SOZD
—	zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi:	070320
izvoz, uvoz, izvajanje investicijskih del v
tujini, opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini, dolgoročna proizvodna kooperacija in poslovno-tehnično sodelovanje s tujimi firmami, zastopanje tujih firm in prodaja iz konsignacijskih skladišč, pridobivanje in odstopanje materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine).
—	ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve — Consulting	110620
konzultantska dejavnost na področju tehnoloških in ekonomskih študij in analiz, izdelave načrtov in projektov razvoja
ter priprav investicijskih programov
10.	člen
Stranske dejavnosti SOZD SO:
—	interna banka	110102
—	knjigovodske storitve in obdelava
podatkov:	110903
obdelava podatkov z lastnimi stroji in napravami za strojno in avtomatično obdelavo podatkov
—	delavski, stroški in mladinski počitniški
domovi	080113
—	raziskovalno razvpjne storitve v gospodarskih
dejavnosti:	110611
raziskovalno razvojne storitve za ustvarjanje novih in izboljšanje obstoječih materialov, proizvodov, naprav ipd.
Vse stranske dejavnosti SOZD se vpišejo v sodni register.
III.	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
11.	člen
SOZD zastopa in predstavlja generalni direktor.
Generalni direktor je pooblaščen, da sklepa vse pravne posle v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD.
12.	člen
Predhodno soglasje pristojnega organa upravljanja sodelujočih delovnih organizacij oz. TOZD je pogoj za sklenitev pravnih poslov, kadar gre:
—	za inženiring posle v smislu 11. člena SSozdružitvi v SOZD IMF in vrednost posameznega posla presega znesek 100 milijonov din,
—	za inženiring posle doma ali v tujini iz 11. člena SS o združitvi v SOZD IMF ne glede na vrednost, če le-ti trajajo dalj kot dve leti,
—	za pridobitev ali odstop materialne pravice do tehnologije (promet pravic industrijske lastnine: patent, licenca, know-how, tehnična dokumentacija...),
—	za dolgoročno proizvodno kooperacijo ali poslovno tehnično sodelovanje s tujimi firmami,
—	za ustanavljanje podjetij, stalnih poslovnih enot in delovnih enot v tujini, vlaganjem finančnih in drugih sredstev v tuja podjetja in za druge oblike opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini, razen za izvajanje investicijskih del v tujini,
—	za vlaganje sredstev tujih oseb v TOZD v sestavi SOZD.
13.	člen
V primeru odsotnosti generalnega direktorja opravlja njegove naloge, pravice in pristojnosti njegov namestnik v okviru pooblastil iz SS o združitvi v SOZD IMF in tega statuta.
14.	člen «
Poleg generalnega direktorja zastopata SOZD tudi njegova pomočnika, in sicer:
—	pomočnik za program in razvoj s področja razvojno organizacijskih del in elektronske obdelave podatkov
—	pomočnik za pravno samoupravno področje za
pravno zastopanje in dejavnost počitniških domov.
Pomočnika podpisujeta listine vsak za svoje delovno področje.
15.	člen
Pred organi DPS in samoupravnih interesnih s kupno-sti, družbenopolitičnimi organizacijami in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti predstavlja SOZD poleg generalnega direktorja tudi predsednik delavskega sveta SOZD.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI SOZD
A.	Delavski svet SOZD z
16.	člen
Organ upravljanja SOZD je delavski svet.
Delavski svet SOZD sestavljajo po en delegat iz vsake TOZD in delovne skupnosti v sestavi SOZD. Vsak delegat ima namestnika, ki ga nadomešča ob njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti z enakimi pravicami in obveznostmi.
Delegati TOZD in delovne skupnosti posamezne delovne organizacije tvorijo delegacijo te delovne organizacije.
17.	člen
Delegat posamezne TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD je lahko tudi delavec, ki je delegat v organih upravljanja TOZD oziroma delovne skupnost ali DO.
18.	člen
Pri volitvah delegatov v delavski svet SOZD bodo TOZD in delovne skupnosti upoštevale njihovo dosedanje delo, prizadevanja za uresničitev ciljev združevanja v SOZD IMF, kakor tudi najpomembnejša delovna področja delavskega sveta SOZD tako, da bodo delegati lahko aktivno sodelovali pri delu delavskega sveta SOZD in zastopali cilje in interese delavcev.
Da bi delegat posamezne TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD lahko aktivno sodeloval in zastopal interese delavcev, ki so ga delegirali, morajo le-ti zagotoviti, da bo tekoče, stalno in popolno seznanjen z njihovimi interesi, kakor tudi s sklepi, stališči in predlogi organov upravljanja te TOZD oziroma delovne skupnosti.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno nanaša tudi na delegate TOZD in delovne skupnosti v okviru posamezne delovne organizacije.
19.	člen
Mandat delegatov traja 2 leti. Delavec je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata TOZD oziroma delovne skupnosti v delavskem svetu SOZD.
20.	člen
Na 1. seji delavskega sveta izvolijo delegati izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
Delavski svet sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik delavskega sveta organizira pripravo gradiva za zasedanje delavskega sveta. Gradivo za zasedanje mora biti hkrati z vabilom dostavljeno delegatom najmanj 7 dni pred zasedanjem. Kolikor gre za zadevo, v kateri morajo delegati pridobiti predhodno stališče ali sklep organa upravljanja TOZD, delovne skupnosti oziroma delovne organizacije, pa najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Predsednik delavskega sveta ni dolžan sklicati zasedanja, kolikor ne prejme s strani strokovnih služb ali od predlagateljev sklica ustreznega gradiva k posameznim točkam dnevnega reda oziroma če meni, da predloženo gradivo ni toliko popolno, da bi mogli delegati o njem razpravljati in odločati.
21.	člen
Delavski svet SOZD obvezno zaseda najmanj dvakrat letno — ob obravnavi in ugotavljanju polletnega obračuna in zaključnega računa, sicer pa po potrebi,
Delavski svet SOZD se lahko skliče tudi na zahtevo:
— DS katerekoli delovne organizacije, TOZD ali delovne skupnosti
—	sveta samoupravne delavske kontrole SOZD - najmanj t/3 vseh delegatov
—	individualnega poslovodnega organa SOZD.
22.	člen
Delavski svet sprejme sklepe in druge odločitve z javnim glasovanjem, in sicer z večino glasov vseh delegatov.
Kadar SS o združitvi v SOZD ali drug samoupravni splošni akt določa, da delavski svet SOZD sprejema določen sklep soglasno, je le-ta sprejet, če zanj glasujejo vsi delegati.
23. člen
Za svoje delo je delegat v delavskem svetu SOZD odgovoren delavcem in delavskemu svetu TOZD oziroma delovne skupnosti, ki so ga izvolili.
Preden odloča delavski svet SOZD o določenem vprašanju, ima delegat pravico, da opozori, da ne bo glasoval, če gre zlasti za tele primere:
—	delavci oz. delavski svet TOZD oz. delovne skupnosti, katere delegat je, niso zavzeli stališča, oziroma določili smernic, ki bi bili podlaga za soodločanje o tem vprašanju,
—	delavski svet SOZD naj bi odločal o vprašanju, o katerem pa razprava oziroma druge okoliščine kažejo, da se delegati niso zedinili,
—	vprašanje bodisi zaradi svoje narave, bodisi zaradi pomanjkljivo pripravljenega materiala, še ni zrelo za odločanje v delavskem svetu SOZD.
V primerih iz prejšnjega odstavka delavski svet SOZD preloži sklepanje o spornem vprašanju in sproži usklajevalni postopek oziroma druge ukrepe.
O svojem delu in delu delavskega sveta SOZD je dolžan delegat delavce TOZD oziroma delovne skupnosti, katere delegat je, redno obveščati, in sicer na prvi seji delavskega sveta TOZD oziroma zbora delavcev, ki sledi seji delavskega sveta SOZD. Če delegat najprej poroča delavskemu svetu TOZD, le-ta odloči, ali bo delegat delavce TOZD oziroma delovne skupnosti obvestil na zboru delavcev ali pa zagotovi kakšno drugo obliko informiranja delavcev.
24.	člen
Volitve v delavski svet SOZD razpisuje delavski svet najmanj 30 dni pred potekom mandatne dobe delegat tov.
V	primeru, da se skupno število vseh delegatov v delavskem svetu SOZD zmanjša za eno tretjino ali v primeru, da se število delegatov TOZD in delovne skupnosti v okviru posamezne delovne organizacije zmanjša pod polovico, delavski svet SOZD razpiše nadomestne volitve.
Šteje se, da je delovna organizacija veljavno zastopana v delavskem svetu SOZD, če se zasedanja udeleži vsaj polovica delegatov te delovne organizacije.
V	primeru statusnih sprememb (organiziranje novih TOZD oziroma DO, pripojitve), razpiše delavski svet volitve za nove OZD na obveznih zasedanjih iz I. odstavka 21. člena tega statuta.
25.	člen
Pobudo temeljnim organizacijam oziroma delovnim skupnostim za odpoklic njenega delegata predlaga predsednik delavskega sveta v primeru, če delegat ravna v nasprotju z interesi delavcev TOZD oziroma delovne skupnosti, ki ga je delegirala ali v nasprotju s cilji in interesi združevanja v SOZD ali v primeru, če se delegat brez utemeljenega opravičila ne udeležuje zasedanj delavskega sveta SOZD.
Odpoklic delegata TOZD oziroma delovne skupnosti urejajo samoupravni splošni akti TOZD, delovnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
B.	Individualni poslovodni organ — generalni direktor SOZD
26.	člen
Generalnega direktorja SOZD imenuje delavski svet SOZD po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
Generalni direktor se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
27.	člen
Generalni direktor sklene delovno razmerje v delovni: skupnosti SOZD.
Pri izvrševanju nalog, pravic in pristojnosti iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, generalni di-1 rektor vodi in organizirasdelo delovne skupnosti SOZD tako, da daje delavcem delovne skupnosti navodila, smernice in naloge.
28.	člen
Imenovanje generalnega direktorja razpiše delavski
Razpisno komisijo za imenovanje generalnega direktorja SOZD sestavljajo:
—	trije predstavniki izmed vseh delavcev SOZD IMP, ki jih imenuje delavski svet SOZD
—	trije predstavniki izmed vseh delavcev SOZD, ki jih imenuje organ sindikata na ravni SOZD
—	trije predstavniki družbene skupnosti.
29. člen
Za generalnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih izpolnjuje še naslednje pogoje:
a)	najmanj višja ali srednješolska izobrazi—
b)	najmanj 5 let delovnih izkušenj
c)	znanje enega tujega jezika
d)	družbenopolitične in moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do.samoupravne .socialistične družbene ureditve, sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, razvitim čutom odgovornosti do dela in delovnih ljudi.
30.	člen
Posvetovalni organ generalnega direktorja je strokovni kolegij.
Delokrog strokovnega kolegija je:
—	obravnavanje poslovne politike SOZD
—	usklajevanje poslovne politike DO
—	obravnavanje plana SOZD in planov DO in njihove izvršitve
—	obravnavanje samoupravnih splošnih aktov SOZD in delovnih organizacij, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč
—	spremljanje, ocenjevanje in usklajevanje pri vzpostavljanju in uresničevanju dohodkovnih odnosov med TOZD, pri skupni proizvodnji, poslovanju in nastopanju na tržišču
—	skrb za uresničevanje ciljev in interesov združevanja v SOZD
—	obravnavanje druge samoupravne in poslovne problematike TOZD, delovnih skupnosti oziroma delovnih organizacij, ki zadeva položaj in delovanje SOZD kot celote.
Seje strokovnega kolegija sklicuje in vodi generalni direktor, in sicer praviloma vsak mesec.
Glede na obravnavano problematiko generalni direktor skliče kolegij v ožjem ali širšem sestavu.
31.	člen
Strokovni kolegij pri svojem delu sprejema stališča in priporočila, ki jih posreduje pristojnim organom temeljnih in delovnih organizacij.
C.	Samoupravna delavska kontrola
32.	člen
V SOZD se oblikuje svet samoupravne delavske kontrole.
Delegate v svet samoupravne delavske kontrole volijo delavci TOZD in delovnih skupnosti v posamezni delovni organizaciji neposredno s tajnimi volitvami, in sicer enega delegata na vsakih 1000 delavcev, s tem da ima vsaka delovna organizacija in delovna skupnost SOZD najmanj enega delegata.
Za volitve in odpoklic delegatov sveta samoupravne delavske kontrole se smiselno uporabljajo določbe tega statuta glede delegatov v delavski svet SOZD in zakona.
33.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole uresničuje svojo funkcijo zlasti z dajanjem predlogov, opozoril, mnenj in iniciativ ter na drug ustrezen način na podlagi zakona nadzoruje izvajanje ciljev združevanja v SOZD.
Svet samoupravne delavske kontrole ima pri svojem delu zlasti naslednje pristojnosti in pravice:
—	predlaga delavskemu svetu SOZD odločitve za odpravo nepravilnosti in zahteva poročilo o sprejetih odločitvah in ukrepih za njihovo izvršitev
—	zahteva podatke in informacije o poslovanju SOZD kot celote in poslovanje delovnih organizacij v zvezi s cilji in interesi združevanja v SQZD
—	nadzoruje izvajanje samoupravnih splošnih aktov SOZD ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je sklenila SOZD
—	nadzoruje izvajanje sklepov delavskega sveta SOZD in individualnega poslovodnega organa SOZD
—	nadzoruje dogovorjeno ter družbeno gospodarsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi
—	obvešča delavce TOZD, delovnih skupnosti in delovnih organizacij o svojem delu in stališčih
—	opravlja druge naloge na podlagi zakona.
34.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole na svoji prvi seji izvoli predsednika
Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta samoupravne delavske kontrole.
Seje sveta samoupravne delavske kontrole se na vabilo predsednika udeležujejo posamezni delavci zaradi dajanja potrebnih pojasnil, obrazložitev in podatkov.
Za vsako sejo sveta samoupravne delavske kontrole se pripravi ustrezna dokumentacija, ki se z vabilom dostavi vsem delegatom.
Svet samoupravne delavske kontrole sprejema odločitve z večino glasov vseh delegatov.
35.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov sveta samoupravne delavske kontrole ureja poseben pravilnik.
36.	člen
Svet samoupravne delavske kontrole obvešča o svojem delu delavce:
—	z objavo zapisnika vsake seje na oglasni deski
—	s poročilom delegatov delavcem TOZD in delov-
nih skupnosti# ki so jih izvolili v svet samoupravne delavske kontrole	,
—	s poročilom predsednika sveta samoupravne delavske kontrole na zasedanju delavskega sveta SOZD.
D.	Drugi organi SOZD
37.	člen
Počitniško skupnost SOZD kot pomemben del skupnih interesov delavcev SOZD IMP (oblika družbenega standarda, s katero se zaposlenim v SOZD IMP zagotavlja cenejšo, kakovostno in organizirano izrabo dopusta), skupno upravljajo delegati delavcev, ki združujejo sredstva in uporabljajo njeno dejavnost ter delegat delavcev, ki izvajajo njeno dejavnost, prek sveta počitniške skupnosti. .
. Določbe o oblikovanju: pristojnostih in načinu dela sveta počitniške skupnosti vsebuje samoupravni splošni akt o počitniški skupnosti SOZD IMP.
38.	člen
Določbe o komisijah oz. telesih na ravni SOZD
—	komisiji za informiranje
—	uredniškemu odboru »IMP Glasnika«
—	koordinacijskemu odboru za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito,	,
vsebuje ta statut v posebnih poglavjih.
39.	člen
Za opravljanje določenih izvršilnih zadev in zadev koordinacije in usklajevanja med posameznimi delovnimi organizacijami \ sestavi SOZD, se na ravni SOZD oblikujejo
—	komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose,
—	komisija za razvojna in tehnična vprašanja in
—	komisija za samoupravljanje.
40.	člen
Komisije iz prejšnjega člena voli delavski svet SOZD IMP. in sicer:
— iz vsake delovne organizacije, združene v SOZD IMP, po enega člana na predlog njenega delavskega sveta,
—	iz delovne skupnosti SOZD enega člana na predlog njenega delavskega sveta,
—	enega člana izmed svojih delegatov.
Komisije se volijo za čas, za katerega so delegirani delegati v delavskem svetu SOZD, noben član pa ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored.
V komisije ne morejo biti izvoljeni delavci, ki ne morejo biti izvoljeni v delavski svet.
41.	člen
Na prvi seji komisije, ki jo skliče predsednik delavskega svttja SOZD, člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika, ki sklicuje in vodi sestanke komisije.
Komisija odloča z večino glasov vseh članov komisije.
V delu komisije aktivno sodelujejo tudi delavci iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti, ki strokovno pokrivajo področja dela komisije, vendar pa nimajo pravice odločanja (glasovanja).
42.	člen
Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predlaga plan SOZD in usklajuje pripombe iz javne obravnave
—	v skladu z delovnim programom in programsko razvojnimi izhodišči S07D TMP sodehi je v pripravi dol-
gorečnega programa in srednjeročnega razvojnega plana SOZD IMP v fazah	i
—	priprave gradiv oz. dokumentov o temeljih planov
—	uskladitev elementov
—	sklepanja SS o temeljih piana
' — razvojnega programa oz. srednjeročnega razvojnega plana
—	usklajuje in predlaga elemente oz. razmerja tadelitev sredstev za OD in skupno porabo ter osebne in druge prejemke, ki bremenijo materialne stroške v okviru SOZD
—	obravnava, usklajuje in predlaga druge elemente, ki nastopajo pri planiranju (investicije, združevanja sredstev...)
—	obravnava celoten sklop družbenoekonomskih odnosov v SOZD in predlaga rešitve na določenih področjih glede urejanja dohodkovnih odnosov, daje pobude in preučuje posamezne osnove in merila, ki prihajajo v poštev pri dohodkovnih odnosih
—	obdeluje in predlaga skupno (temeljno) metodologijo za vrednotenje del in nalog in skupne osnove in merila za delitev OD z osnovami za merila za individualno nagrajevanje (nagrajevanje po rezultatih dela)
—	ima druge pristojnosti na področju planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki ne spadajo v pristojnost organov upravljanja ali strokovnih služb.
43.	člen
Komisija za razvojna in tehnična vprašanja ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	proučuje razvojna in tehnična vprašanja, ki so pomembna za posamezno TOZD, delovno organizacijo ali SOZD in predlaga
—	katere tehnične rešitve, kafyo in kje naj uporabljajo,
—	v kateri smeri naj se razrešujejo določeni tehnični problemi,
—	na katerih področjih, proizvodnih in storitvah ter v kakšno smer naj se usmeri razvojna dejavnost,
—	skrbi, da so najnovejši razvojni in tehnični dosežki dosegljivi vsem zainteresiranim (literatura, poročanje s sejmov, ogledov, strokovna posvetovanja itd.),
—	opravlja usklajevanje internih razvojno-tehničnih problemov, zlasti med TOZD, ki so proizvodno-poslovno neposredno povezane,
—	sodeluje pri interni standardizaciji v SOZD,
—	usklajuje in določa normative oz. standarde materialnih stroškov in živega dela, ki prihajajo v poštev pri realizaciji dohodkovnih odnosov v SOZD IMP,
—	ima druge pristojnosti na razvojnem in tehničnem področju, ki ne spadajo v delokrog organov upravljanja ali strokovnih služb.
Zaradi učinkovitejšega dela na posameznih področjih (zlasti proizvodnja, montaža, projektiranje), lahko komisija deluje v manjših, specializiranih skupinah.
44.	člen
Komisija za samoupravkjanje ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	obravnava uveljavljanje samoupravnih odnosov in delovanje delegatskega sistema v SOZD, predlaga rešitve in daje pobude
—	na podlagi tez oz. materialov strokovnih služb predlaga osnutke samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo na ravni SOZD, pa tudi tistih, ki presegajo okvir posamezne delovne organizacije,
—	na podlagi pripomb, mnenj in predlogov iz javne in poprejšnje obravnave usklajuje besedila osnutkov samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka, ki služijo delavskemu svetu SOZD kot osnova za določitev predloga teh aktov
—	preučuje usklajenost . samoupravnih splošnih aktov DO in TOZD s samoupravnimi splošnimi akti na ravni SOZD
—	preučuje in daje iniciative za samoupravno organiziranost SOZD
—	pri izvedbi referendumov in volitev v organe upravljanja SOZD ima funkcije, ki jih določa zakon
—	ima druge pristojnosti na področju samoupravljanja, ki ne spadajo v pristojnost organov upravljanja ali strokovnih služb.
V.	DELOVNA SKUPNOST SOZD
45.	člen
Delovna skupnost SOZD opravlja' naslednja dela skupnega pomena:
-— razvojno organizacijska dela
—	elektronska obdelava podatkov
•— vodenje in nadzor lastnih investicij
—	pravno zastopanje in samoupravna normativna dejvnost
—	informacijska dejavnost
—	dejavnost počitniških domov
—	določena strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela.
Notranjo organizacijo delovne skupnosti SOZD določa njen statut na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenega med delovno skupnostjo SOZD in TOZD, združenimi v delovne organizacije v sestavi SOZD.
46.	člen
Skladno z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, delovna skupnost opravlja razvojno organizacijska delit, elektronsko obdelavo podatkov in dejavnost počitniških domov kot stranske dejavnosti SOZD,
Način, obseg in vrsto posameznih del iz 1. odstavka, ki jih delovna skupnost opravlja za tretje osebe, za TOZD oziroma delovne organizacije v sestavi SOZD, določa samoupravni sporazum iz prejšnjega člena.
47.	člen
Dejavnost pravnega zastopanja in samoupravno normativne dejavnosti, informativno dejavnost, vodenje in nadzor lastnih investicij ter določenih strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnim del opravlja delovna skupnost izključno za TOZD oziroma delovne organizacije v sestavi SOZD.
48.	člen
' Delovna skupnost SOZD nastopa v pravnem prometu s tretjimi, kadar je to nujno zaradi uresničevanja samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti, in sicer v svojem imenu in za svoj račun.
Opravila v pravnem prometu s tretjimi za potrebe funkcionalnega delovanja delovne skupnosti (nabava opreme, itd.) pa izvršuje v imenu SOZD zatračun združenih TOZD, za svoj račun pa le, če tako določa Samoupravni sporazum iz 45. člena tega statuta.
Opravila v pravnem prometu s tretjimi za potrebe delovne skupnosti oziroma njenih delavcev pa delovna skupnost izvršuje v svojem imenu za svoj račun.
49.	člen
Kadar delovna skupnost nastopa v pravnem prometu s tretjimi za svoj račun, odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
50/člen
Delo delovne skupnosti SOZD vodi in koordinira generalni direktor SOZD.
Za opravljanje nalog delovne skupnosti ima generalni direktor pravjco, da odredi delovne naloge delavcem delovne skupnosti in je skupaj z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odgovoren za izvrševanje teh nalog.
51. člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti so poleg individualnega poslovodnega organa še:
■— namestnik generalnega direktorja
■— pomočnik generalnega direktorja.
VI.	OBVEŠČANJE
52.	člen
Delavci TOZD in delovnih skupnosti v sestavi SOZD morajo biti stalno, pravočasno; izčrpno in na razumljiv način Obveščeni o delu in poslovanju SOZD, njene delovne skupnosti in organov upravljanja.
55.	člen
Obveščenost delavcev zagotavljajo naslednje oblike informiranja:
—	objavljanje podatkov, poročil, sklepov, elabora-to^samoupravnih splošnih aktov, analiz itd. v internem glasilu
—	posredovanje dokumentov (zapisnikov ipd.) temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim
—	dajanje poročil, podatkov in obrazložitev na zborih delavcev
—	seznanjanje delegatov v delavskem svetu SOZD s tekočo in aktualno problematiko.
Sistem informiranja in s tem zvezana tehnična opravila, izvaja strokovna organizacijska, enot v delovni «kupnos*i SOZD.
■ 54. čl^n
Delavci TOZD in delovnih skupnosti v sestavi SOZD izdajajo kot enotno sredstvo internega obveščanja v SOZD IMP —GLASNIK.
Interno glasilo ureja uredniški odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh delovnih organizacij in delovne skupnosti SOZD, ki jih imenujejo njihovi delavski sveti ter organa sindikata na ravni SOZD.
Uredniški odbor skrbi za kvaliteto in aktualnost glasila ter za enakopravno vključevanje problematike vseh TOZD in delovnih skupnosti v vsebino glasila.
55. člen
Za celoten sistem obveščanja v SOZD skrbi komisija za informiranje, ki jo na predlog delavskih svetov temeljnih organizacij imenuje delavski svet SOZD.
Komisijo za informiranje sestavljajo: delegati temeljnih organizacij (vsaka TO enega delegata), predstavnik uredniškega odbora tilasnika, delegati družbenopolitičnih organizacij IMP (vsaka DPO delegira enega delegata) in delegat organa upravljanja SOZD.
Komisijo za informiranje vodfpredsednik, ki ga delegati izvolijo na L seji. Mandat delegatov komisije traja dve leti.
56.	člen
Glavne naloge komisije za informiranje so:
—	načrtuje celoten sistem informiranja v SOZD in nadzira njegovo izvajanje
—	sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja vsebinske zasnove IMP Glasnika in njegovih prilog
—	obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izhajanje IMP Glasnika in njegovih prilog in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju časopisa
—	daje soglasje k splošnemu aktu, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor, oziroma sporočilo ter k tistim določbam splošnega akta izdajatelja, ki se nanašajo na izdajanje in urejanje IMP Glasnika in njegovih prilog
—	skrbi za neposredno povezovanje časopisa z delavci, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa
—	daje smernice za delo uredniškemu odboru časopisa
—	najmanj enkrat letno obravnava finančno poslovanje časopisa in podatke v zvezi z izhajanjem časopisa, ki so pomembni za javnpst in jih je izdajatelj dolžan objaviti.
57.	člen
Delavci in organi, ki so po zakonu in samoupravnem spiošngm aktu odgovorni in zadolženi za informiranje, morajo poskrbeti, da so informacije dostopne v roku 7 dni od dogodka, na katerega se informacija nanaša, v kolikor zaradi tehničnih in drugih objektivnih razlogov ni potreben daljši rok.
VIL POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
58.	člen
Samoupravni splošni akti (v nadaljevanju: akti) na ravni SOZD, ki jih določata SS o združitvi v SOZD IMP in ta statut, se sprejemajo po postopku, ki ga določajo naslednji členi in sicer skozi naslednje faze:
—	pobuda za sprejem akta z izdelavo tez
—	obravnava tez in predlaganje osnutka akta
—	javna in poprejšnja obravnava akta
—	usklajevanje pripomb, mnenj in predlogov iz javne in poprejšnje obravnave in določitev predloga akta, o katerem odločajo delavci
—	sprejem akta
—	izvajanje določb akta in kontrola.
Prejšnji odstavek velja tudi za spremembe in dopolnitve že sprejetih aktov.
Določbe prejšnjih dveh odstavkov se nanašajo tudi na akte, ki jih sprejema delavski svet SOZD z izjemami, ki jih določa ta statut.
59.	člen
Vsako pobudo za sprejem akta, ki ni predviden s SS o združitvi v SOZD ali drugim aktom na ravni SOZD, je delavski svet SOZD dolžan obravnavati ih pobudnika obvestiti o svojem sklepu oz. stališču.
Generalni direktor SOZD organizira delo strokovnih služb, da pripravijo teze akta (predosnutek) in postavi primeren rok, ki naj bi bil samo v izjemnih primerih daljši od 50 dni.
Ko so teze izdelane, jih generalni direktor praviloma da v presojo strokovnemu kolegiju, nato pa komisiji za samouDravlianie os *em mora znnotoviti tez* 1 -
bijo tudi družbenopolitične organizacije na ravni SOZD.
60.	člen
Teze obravnava komisija za samoupravljanje.
Če komisja meni, da teze niso dovolj dobro pripravljene, oz. da so bistveno pomanjkljive, zahteva od generalnega direktorja, da organizira pripravo popolnejših ali novih tez.
Če komisija meni, da so teze primerne, jih v nespremenjeni obliki ali s svojimi dopolnitvami oz. spremembami predlaga kot osnutek aktov.
Osnutek akta komisija pošlje delavcem TOZD oz. DS v javno obravnavo osnutka v skladu s svojimi samoupravnimi akti in določi rok, v katerem naj se ji pošljejo pismeno vse pripombe, predlogi itd. iz javne obravnave. Ta rok praviloma ne sme biti krajši od 30 dni od dne, ko je TOZD oz. DS predložen osnutek.
Javna obravnava osnutka ne sme trajati manj kot 15 dni. Praviloma se javna obravnava ne opravlja na zborih delavcev, ampak organizirano, tako da aktivira vse delavce prek organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij (sindikalne skupine) in strokovnih služb.
61.	člen
Ko na podlagi opravljene javne obravnave osnutka akta komisija za samoupravljanje dobi pripombe, mnenja in predloge, pripravi usklajeno besedilo akta s kratko obrazložitvijo, katere pripombe so bile upoštevane in katere ne,z razlogi za to ter ga dostavi delavskemu svetu SOZD kot podlago za določitev predloga akta.
Enako kot v prejšnjem odstavku ravna komisija tudi ko gre za akt, ki ga sprejema delavski svet SOZD s tem, da mu omenjeno besedilo posreduje kot predlog akta v sprejem.
62.	člen
Besedilo iz prejšnjega člena, ki ga je uskladila komisija za samoupravljanje, obravnava delavski svet SOZD. Če le-ta meni, da je besedilo primerno, ga nespremenjeno ali z dopolnitvami oz. spremembami iz obravnave določi kot predlog akta, o katerem bodo delavci odločali, ter pozove delavske svete TOZD oz. delovnih skupnosti, da skličejo zbore delavcev za poprejšnjo obravnavo predloga akta.
Če sprejemajo delavci akt na referendumu, ga delavski svet SOZI^ potem ko določi predlog akta, tudi razpiše.
Če sprejemajo delavci akt z eno cd drugih oblik osebnega izjavljanja, delavski svet SOZD določi rok, do kdaj oz. v katerem terminu mora biti to opravljeno.
Pri določanju rokov iz prejšnjih dveh odstavkov za izvedbo osebnega izjavljanja delavcev v TOZD oz. delovnih skupnostih mora delavski svet SOZD upoštevati čas, ki je potreben za poprejšnjo obravnavo, kakor tudi čaz iz naslednjega odstavka, ki mora biti delavcem zagotovljen od tedaj, ko so po opravljeni poprejšnji obravnavi seznanjeni s končnim besedilom predloga akta do odločanja o njem. i
Med dnem določitve končnega besedila predloga akta in dnem osebnega izjavljanja ne sme preteči manj kot 15 dni, s pogojem, da so delavci s predlogom akta, o katerem bodo odločali, seznanjeni. Predlog akta se praviloma objavi v internem glasilu SOZD IMP.
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja za sprejem akta, ki ga sprejema delavski svet SOZD.
6.i. člen
Poprejšnja obravnava se opravi na (delnih) zborih delavcev TOZD oz. DS; praviloma so to zbori delavcev, ki se sklicujejo po vsakem trimesečju za odločanje o začasni oz. dokončni delitvi ustvarjenega dohodka. Najkasneje v času oz. ob zaključku poprejšnje obravnave akta mora delavski svet TOZD oz. delovne skupnosti o njem obvezno zavzeti stališče.
Organi upravljanja TOZD oz. delovne skupnosti morajo zagotoviti, da bosta zlasti njihov delegat v delavskem svetu SOZD in član komisije za samoupravljanje iz delovne organizacije, v katere sestavi so, v celoti in popolno seznanjena s potekom javne in poprejšnje obravnave v TOZD oz. delovni skupnosti in z vsemi predlogi, pripombami, stališči itd.
Organi upravljanja TOZD oz. delovne skupnosti so dolžni, da rezultate poprejšnje obravnave (pripombe, predloge...) pismeno in v roku posredujejo komisiji za samoupravljanje.
64. člen .	i.«*
Če po opravljeni poprejšnji obravnavi v vseh TOZD
—	pripomb ni, o tem obvesti vse TOZD in DS;
—	so pripombe, vendar le redakcijskega oz. formalnega značaja in ne posegajo v vsebino akta, jih uskladi in o spremembah v besedilu obvesti TOZD in DS;
—	so pripombe, ki posegajo v samo vsebino predloga akta, ravna v skladu z 61. členom tega statuta.
V	primerih iz 1. in 2. alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je končno besedilo predloga akta določeno v petih dneh od dne, ko TOZD oz. DS prejmejo obvestilo komisije.
V	primerih iz J. alineje prejšnjega odstavka delavski svet SOZD ravna v skladu z 62. členom tega statuta s tem, da se o končnem besedilu predloga akta, ki ga določi, ne opravi poprejšnja obravnava.
•	65. člen
Potem ko se ugotovi, da je bil akt veljavno sprejet, se objavi praviloma v IMP Glasniku. Veljati prične 8. dan po objavi, če akt sam ne določa kaj drugega.
Akti, ki jih sprejemajo samo nekatere TOZD oz. DS v okviru SOZD IMP, se lahko objavljajo tudi na drug primeren način (bilten delovne organizacijie, oglasne deske, ipd.), , .,
66.	člen
V	kolikor akt ne določa tudi drugih nosilcev, so za izvrševanje in spremljanje določb sprejetih aktov pristojni organi upravljanja s poslovodnim organom na čelu in družbenopolitične organizacije, za njihovo kontrolo pa v prvi vrsti organ samoupravne delavske kontrole SOZD.
67.	člen
Pravna služba SOZD hrani določene pomembnejše akte in vodi evidenco vseh sprejetih aktov na ravni SOZJ^v TOZD oz. DS in delovnih organizacijah, kot tudi evidenco sklepov TOZD oziroma DS o sprejemu določenega akta.
O evidenci iz prejšnjega odstavka delavski svet SOZD sprejme poslovnik.
VIII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1. Ljudska obramba
68.	člen
Delavci v temeljnih oziroma v delovnih organizacijah v okviru SOZD neposredno uresničujejo pravice in dolžnosti, ki jih imajo na področju ljudske obrambe.
Odločanje in izvajanje priprav za ljudsko obrambo je temeljna pravica in najvišja dolžnost vsakega delavca.
69.	člen
Skladno z zakonom in s sporazumom, statutom, obrambnimi načrti občin, oziroma mesta in širših družbenopolitičnih skupnostih, sprejemajo temeljne in delovne organizacije obrambne načrte in izvajajo druge priprave za delo v vojnih razmerah. V svojih statutih oziroma drugih splošnih aktih morajo podrobneje in konkretneje določiti delokrog in odgovornost organov upravljanja ter posebne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v pripravah za ljudsko obrambo. Priprave morajo biti usklajene z načrti občine, širših družbenopolitičnih skupnosti, kar je odvisno od tega, kdo postavlja nalogo glede proizvodnje, storitev in drugih dejavnosti v vojni, v	.
70.	člen
TOZD sprejemajo obveznosti, da zaradi uspešnega izvrševanja svojih in skupnih nalog s področja ljudske obrambe zagotavljajo potrebna finančna in materialna sredstva za izvajanje teh nalog.
Skupne naloge TOZD na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite so zlasti:
—	usklajevanje načrtov ljudske obrambe,
—	obvezne priprave za obrambo in za delo v vojnih razmerah
—	organiziranje civilne zaščite
—	sodelovanje z organi in organizacijami družbenopolitičnih skupnosti za uresničevanje skupnih nalog v zvezi z ljudsko obrambo in
—	medsebojno koordiniranje in usklajevanje del, spremljanje in izvajanje ukrepov za uresničevanje skupnih nalog s področja ljudske obrambe.
71.	člen
■Za izvajanje obrambnih priprav in nalog s področja ilj.uc|skg .obrambe v SOZD je odgovoren koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbenp samozaščito
72.	člen
Generalni direktor SOZD je vodja obrambnih priprav SOZD in opravlja naslednje naloge:
—	izvršuje sklepe delavskega sveta SOZD o pripravah za ljudsko obrambo in skrbi, da se te priprave izvajajo v skladu z zakonom in predpisi ter načrti družbenopolitičnih skupnosti
—	izdaja sklepe in navodila strokovnim službam za opravljanje zadev s področja priprav za ljudsko obrambo in nadzoruje njihovo delo
—	skrbi za pripravo načrtov vojne proizvodnje in storitev v skladu z obramnim načrtom ter tehnične in druge dokumentacije
—	organizira inskrbi za izvajanje ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov.
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe, ki jih določi delavski svet SOZD ali družbenopolitična skupnost.
73.	člen
Za izvajanje nalog s področja civilne zaščite oblikujejo temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, združene v SOZD in delovne skupnosti, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote civilne zaščite.
Podrobnejšo organizacijo in naloge civilne zaščite v temeljnih oziroma delovnih organizacijah in delovnih skupnostih SOZD določajo statuti in pravilnik o družbeni samozaščiti ali drugi samoupravni splošni akti.
2. Družbena samozaščita
74.	člen
Družbena samozaščita je najširši obrambni in varnostni sistem samoupravne funkcije, ki jo uresničujejo delavci v združenem delit ter pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delavcev, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot.
75.	člen
Delavci uresničujejo pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite predvsem:
—	z razvijanjem in oblikovanjem zavesti o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema
—	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za razvijanje in varovanje socialistične samoupravne ureditve,
—	z odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na rušenje in izpodkopavanje ustavne ureditve ter dejanj, ki škodujejo ugledu temeljne in delovne organizacije oziroma SOZD,
—	z zavarovanjem družbenega in osebnega premoženja ter z borbo proti gospodarskemu kriminalu in nevestnemu gospodarskemu poslovanju
—	z ukrepi za preprečevanje požarov in delovnih nezgod ter skrbjo za preventivne ukrepe in borbo proti elementarnim nesrečam,
—	s sodelovanjem z organi, pristojnimi za odkrivanje kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj ter z družbenopolitičnimi organizacijami in organi družbenopolitičnih skupnosti.
76.	člen
Za izvajanje nalog s področja narodne zaščite oblikujejo temeljne oziroma delovne organizacije, združene v SOZD in delovne skupnosti, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote narodne zaščite.
3.	Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
77.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD imenuje delavski svet SOZD in je sestavljen po delegatskem načelu. V tem odboru ima vsaka delovna organizacija enega delegata, ki ga izvoli delavski, svet delovne organizacije na predlog družbenopolitičnih organizacij.
V odbor iz prejšnjega odstavka delegirajo svojega predstavnika osnovne organizacije ZK, sindikata in ZSMS SOZD.
Mandat traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan za člana koordinacijskega odbora.
Po svojem položaju so člani tega odbora predsednik delavskega sveta SOZD, generalni direktor SOZD in »nr-ivlfpii nhrambnesa nnftfa SOZD
78.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD opravlja naslednje naloge:
a) na področju ljudske obrambe:
—	s koordinacijo in usklajevanjem dejavnosti in priprav v zvezi z ljudsko obrambo ter izmenjavo izkušenj in zavzemanjem skupnih stališč skrbi za stalnost in aktivnost obrambnih priprav za celotno SOZD,
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje enot teritorialne obrambe, če ima organizacija takšno enoto,
—	usklajuje dejavnosti pri organiziranju in usposabljanju štaba in enot civilne zaščite,
—	usklajuje obrambne priprave in ugotavlja na podlagi obrambnih načrtov temeljnih oziroma delovnih organizacij naloge SOZD na področju ljudske obrambe ter skrbi za učinkovito izvajanje, predlaga pa tudi ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje teh nalog
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepe s področja ljudske obrambe SOZD
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere
—	usklajuje organiziranje obrambne vzgoje delavcev med delovnimi organizacijami oziroma TOZD,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah ljudske obrambe po načelu družbene samozaščite
—	skrbi za usklajevanje splošnih aktov s področja ljudske obrambe
—	predlaga samoupravnim organom temeljnih oziroma delovnih organizacij združevanje obrambnih priprav, zagotavljanju nujnih sredstev kolektivne zaščite delavcev, civilne in narodne zaščite, graditev zaklonišč ter prilagoditev prostorov v zakloniščih za delavce in .premoženje
—	opravljanje drugih nalog s področja priprav za ljudsko obrambo, ki jih določi delavski svet SOZD v
skladu z zakoni in obrambnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti;
b) na področju družbene samozaščite:
—	skrbi za razvijanje varstvene kulture in zavesti vseh zaposlenih delavcev, zato sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi delovnih organizacij oziroma SOZD
—	pripravlja okvirne programe za predmet družbene samozaščite za vse vrste izobraževanja delavcev
—	ugotavlja slabosti in pomanjkljivosti notranjega samozaščitnega sistema ter predlaga predloge za njihovo odpravo
—	spremlja varnostni položaj v SOZD in pripravlja predloge ter ukrepe
—	koordinira delo organov za družbeno samozaščito v delovnih organizacijah
—	sodeluje z nosilci družbene samozaščite v družbenopolitičnih skupnostih.
79.	člen
Posamezna področja, na katerih delavci neposredno uresničujejo družbeno samozaščito (izvajanje kadrovske politike, izobraževanje, informiranje, požarna-varnost in varstvo pri delu, prometna varnost in varnost okolja, varovanje objektov in naprav, varovanje skupnih listin in podatkov zaupne narave, gotovine in vrednostnih papirjev, stiki s tujci, opravljanje določenih dolžnosti v tujini) glede na svoje pogoje in potrebe, temeljne in delovne organizacije ter delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih statutih in pravilnikih o družbeni samozaščiti.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80.	člen
Ta statut se sprejema po postopku, ki je predviden za sprejem samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD.
81.	člen
Za vse spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlagajo:
—	delavski svet SOZD
—	delavski sveti delovnih in temeljnih organizacij, združenih v SOZD
—	večina delavcev vsake TOZD v sestavu delovne organizacije, združene v SOZD
—	vsak delavec prek organov iz prejšnjih alinej
—	družbenopolitične organizacije.
82.	člen
Statut je sprejet, ko ga po predhodni obravnavi sprejme na referendumu večina delavcev vsake TOZD v sestavi delovnih organizacij, ki se združujejo v SOZD.
Statut prične veljati v osmih dneh po objavi.
8.3. člen
S tem statutom morajo biti usklajeni vsi samoupravni splošni akti SOZD.
84.	člen
Komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose, komisijo za razvojna in tehnična vprašanja in komisijo za samoupravljanje, mora delavski svet (skupščina) SOZD izvoliti na prvi seji po ugotovitvi, da so spremembe in dopolnitve tega statuta veljavne.
85.	člen
Ko pričnejo veljati spremembe in dopolnitve tega statuta se morajo po njegovih določbah ravnati tudi postopki sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, ki že tečejo.
86.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati vse določbe samoupravnih splošnih aktov, ki so z njim v nasprotju.
Na podlagi poročila volilne komisije, ki jo je imenovala na 6. redni seji 7.11.1979, skupščina SOZD IMP na 7. redni seji 8. 2. 1980 ugotavlja, da so bili
—	temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev v SOZD IMP
—	spremembe, dopolnitve in čistopis samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP
—	spremembe, dopolnitve in čistopis statuta SOZD IMP
na referendumih veljavno sprejeti in da so stopili v veljavo z 12. decembrom 1979.
*

IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni#, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. ^_______________________________________________ ,

I
■*
- • ■' ' • .> ^ •
4
v

\

v
)
L