66. številka. Ljubljana, v četrtek 22. marca 1900. XXXIII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veha po pošti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Celjski izgredi. (Interpelacija poslancev Ž i č k a r j a , Berksa in tovarišev na ministra notranjih del.) Razne dogodbe povodom obiska Čehov v Celju dne 9. in 10. avgusta 1899 silijo podpisane, da stavijo naslednjo interpelacijo : Ko so prišli Čehi 9. avgusta 1899 v Celje, so bili tako oni, ko so zapustili kolodvor, kakor tudi spremljajoči jih Slovenci sprejeti po druhali, ki jim je grozila s palicami in tulila „Abzug" in „Pereat". Vojaški kordon je to druhal zadrževal, da ni začela dejanskih napadov. Redarji, raztreseni mej množico, so to mirno gledali, se smehljali, a niso našli povoda, demonstrante razgnati in razgrajače aretovati. Pri graški mitnici so postali naskoki močnejši. Na sprevod so jeli leteti kamni. Neki Čeh je bil zadet in težko ranjen. Policija je mirno stala pred to druhaljo, je gledala, kako meče kamne, a se ni ganila in ni nikogar aretovala. Pri prihodu v „Narodni dom" je demonstracija s policijsko asistenco postala še večja. Mej dopoldansko demonstracijo zahtevala je razgrajajoča množica od policije, da jej izroči slovensko zastavo, ki je bila poleg cesarske razobešena na „Narodnem domu". Šest redarjev, na čelu jim stražmojster Mahr, je šiloma vdrlo v podstrešje „Narodnega doma". Sneli so slovensko zastavo in jo nesli na mestni urad, dočim je demonstrujoča druhal, ko je padla zastava, kričala „Heil Deutschland*, „Pereat Austria", mahala s klobuki in razkrita pela „Wacht am Rhein", mej tem ko so redarji salutirali. Slovenski odvetnik dr. Ivan Dečko je bil od zadaj napaden in s kamnom po glavi udarjen in to vpričo policije, ki sicer ni prijela Donau a, kateri je pozneje pri kazenskem sodišču dobil postavno kazen, pač pa Slovenca Perdana in Detička, ki sta storilca v trenotku dejanja prijela in ga hotela izročiti policiji. Tudi urarja Salmiča in Spindlerja sta hotela dva ce- LISTEK. Slovensko gledališče. („Jakob Ruda". — Drarna v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.) Ivan Cankar se je torej tudi uvrstil med slovenske dramatiške pisatelje. Napisal je dramo v treh dejanjih, „Jakoba Rudo", ki razodeva pisateljevo dramatiško žilo, ki je zanimivo delo in ki je doseglo v petek pri premieri lep moralni uspeh, s katerim je lahko zadovoljen tudi nezadovoljni Cankar. To njegovo delo — njegov dramatiški prvenec — se odlikuje po lepem, bogatem, slikovitem jeziku, po globokih mislih, po duhovitem, najsi časih predolgem dialogu. Cankar ni spisal „Jakoba Rude" toliko zavoljo dejanja, ki ga ni dovolj za tri akte, nego bolj zaradi dialoga, v katerem razkriva svoje misli, svoje nazore. In trdimo lahko s popolnim prepričanjem, da ne bi mogel „Jakoba Rude" nihče drugi spisati nego Cankar. # „Jakob Ruda" je v vsem obsegu Cankarjevo delo. To je neovržna resnica! „Jakob Ruda" pa ima pred vsem to napako, da je pisan previsoko za osebe s temi karakterji, kakršne jim je prisodil Cankar. Prestaviti bi moral prizorišče v eleganten salon in osebe bi moral izpremeniti v člane lovska redarja aretovati, pa sta ju postila, ker sta se za Nemca izdala. Pri povratku čeških gostov in Slovencev od Starega grada v „Narodni dom" so bili isti neposredno pred vojašnico, koder se pride iz Gospodskih ulic na Jožefov trg, po večji divji druhali tako napadeni, da je moral vojaški oddelek, ki je bil pripravljen v vojašnici, napadencem prihiteti na pomoč in napadalce razgnati. Letelo je kamenje in je bilo več Slovencev zadetih in ranjenih. Policija je mirno asistirala tem izgredom, obrnjena proti Slovanom, tako da je razgrajačem hrbet kazala; storila ni ničesar, in seveda tudi ni videla nikogar kamenje metati. Ko je bil t gospa Perdanova po nekem kamnu zadeta in je njen mož prijel storilca, da bi ga izročil policiji, je slednja storilca izpustila in aretovala Perdana. Že mej banketom pridrli so policaji pod vodstvom stražmojstra v „Narodni dom" in zahtevali, da se odstranijo na balkonu in pri oknih stoječi ljudje, in da se okna zapro, ker to zahteva razgrajajoča množica. Tudi mej koncertom in ponoči so zahtevali, da se okna z zastirali zagrnejo in je sploh policija, prihajajo opetovano in brez vsacega vzroka v notranje prostore „Narodnega doma", motila zbrano družbo in zabavo. Znano je, da sta bili ponoči dve skupini Slovencev, ki sta mirno domov šli, od prežečih tolovajskih čet napadeni, pobiti in s poleni ter todtschlagerji pretepani toliko časa, da so bili dotičniki brezzavestni. Da bi to delo laglje z vršili, in da bi ne bili spoznani, so tolovaji poprej luči ugasnili. Na jedni strani pri ljubljanski mitnici so bili trije žalski Slovenci, Gostinčar, Reicher in Kač zavratno napadeni, na drugi strani v Šolskih, oziroma Gospodskih ulicah pa so bili trije celjski Slovenci, Bovha, Beg in Pokora, napadeni in pobiti. Policija se ni nikjer prikazala, ker je deloma v gostilnah „Pri angelju" in „Pri črnem orlu" v družbi razgrajačev pijanče-vala, deloma na stražnici v mestni hiši visokih krogov. Na primer Dobnik je posestnik in gostilničar na Drenovem, a to, kar govori in kakor se vede nasproti Jakobu Rudi, se ne zlaga z navadnim, malo-mestnim gostilničarjem. Peter Brož je podjetnik in trgovec, a bi moral biti, da je kriv vedno očitanega mu lopovstva, kak izžit vetrnjak in lahkoživec, potlej bi nam zbujal apatijo. In ravno Peter Brož se nam zdi poštena duša, in ves večer ni storil nič takega, kar bi bilo identično z lopovstvom. Po naših mislih je Brož poštenjak in dober človek, ki je resnično zaljubljen v Rudino hčer Ano. Z Rudinim imetkom je popolnoma pri kraju. V prvem dejanju nam sam kar naravnost pove, da nima niti vinarja, da bi mogel kupiti lačnim otrokom svojih delavcev bonbonov. To se nam zdi seveda nemogoče. A Cankar je hotel s tem povedati, da ni za Rudo resnično nobene rešitve, in da mu mora biti vse prodano. Segel je torej po najvišje dokaze. Peter Brož pa ima denar in lahko kupi Rudino posestvo, ne da bi mu bilo treba poročiti Ane in si celo samega Rudo nakopati na vrat. S tem, da hoče biti rešnik Rudin in Anin, ne kaže prav nikakršnega lopovstva, nego plemenito srce, najsi nam pove Dobnik, ki je po naših mislih nositelj Cankarjevih idej, da ima o lopovstvu druge, svoje pojme. Sploh so risani značaji dokaj nejasno. spala. Ko so napadenci po dolgem boju že brez zavesti ležali na tleh, prišla je policija in aretirala pobite na tleh ležeče Slovence, Gostinčarja, Reicherja, Bovho in Bega, dočim je pustila napadalce oditi in je pustila aretovance mej eksortiranjem pretepati Dr. Becku, ki je z revolverjem z morilskim namenom od zadaj ustrelil na aretovanega Bovho in ga zadel na glavi, se ni zgodilo ničesar, ker je po nazoru policije to smel storiti. Aretiranemu Gostin-čarju je bila roka na členku pri vklepanju tako stisnjena, da je muskulatura otrpnila in roka več mesecev ni bila rabliva. Beg in Pokora sta bila kasneje izpuščena, Gostinčar in Bovha pa potem, ko sta čez mesec dni presedela v preiskovalnem zaporu, sla bila od obtožbe radi hudodelstva težke telesne poškodbe oproščena. Dne 10. avgusta, predno so se Čehi odpeljali, ponavljale so se demonstracije in izgredi tako, da je moralo vojaštvo intervenirati. Mej groznim krikom in ob vih-tenju gorjač letelo je čez vojaški kordon kamenje na Čehe in Slovence, ki so korakali na kolodvor in je bil neki Čeh na glavi težko ranjen. Čudno je, da je bila na kolodvoru pripravljena ambulanca, kjer je bil ranjeni Čeh obvezan. Vedelo se je torej v naprej, da se zgode kažnjiva dejanja, a vziic oemu se ni za osebno varnost ničesar storilo; policija, ki je bila raztresena mej tulečo druhaljo, je sama demonstrovala. Slovencem, ki so ostali na kolodvoru, je uradni predstojnik Fiirstbauer svetoval, naj mirno čakajo, dokler se množica ne razide. Seveda se Slovenci niso ravnali po tem ironičnem nasvetu, nego so šli po železniški progi v celjsko okolico, ker se niso upali naravnost domov iti. Ko je videla krvoločna množica, — ki je čakala pred kolodvorom na Slovence z namenom, da jih napade — da Slovencev ne bo, se je razdelila na dva dela. Jeden del je divje kričaje šel proti Straussovemu hotelu, drugi del pa razgrajajo in prepevajo „\Vacht am Rhein" pred \Veberjevo hišo ob kapucinskem mostu. Ker Slovencev ni bilo, se Čudno se nam zdi, da se je Jakobu Rudi zbudila vest s tako nepremagljivo silo šele tako pozno. Čudno se nam zdi, da sili Dobnik prijatelja Rudo kar naravnost k samomoru, da ga sili va»j tudi slikar Dolinar. Dobnik ima nekaj mefisto vskega na sebi. Ruda sam, ki bi naj bil glavna oseba, je risan tudi nekonsekventno. V prvih dveh dejanjih govori o svojih velikih grehih, ki nam jih pa Cankar ne opiše dovolj jasno, a v zadnjem dejanju, ko ga tira nekaka blazna vdanost k tragiškemu koncu, sam prizna, da ni kriv svoje žalostne usode. Sploh spominja Jakob Ruda na Oswalda v „Strahovih" (v drugem dejanju), in gosp. Borštnik ga je tudi igral malone tako kot Oswalda. Učitelj Justin, kakršnega je naslikal Cankar, je prav za prav v današnjih dneh in v moderni igri nemogoč, če že abstrahi-ramo resnico, da je v „Jakobu Rudi" celo nepotreben. Moderni učitelji niso več taki, a če je kje kdo tak, pač nima pristopa v tako hišo. Cankar ga je ustvaril zavoljo govora, ob katerem se razvije resnično duhovit dialog in zavoljo tega, da ga pošlje Dolinar za Rudo, ko sili prej sam Rudo v smrt Dolinar sam bi moral iti za njim, to je vendar naravno! Poleg tega je prisojena učitelja tudi nesrečna zunanjščina. Najsimpatičnejša oseba je vsekakor Ana, hči Rudina. Da reši očeta, se hoče brez je druhal, mej katero je bilo tudi 13 re darjev in sicer 5 celjskih ter 8 celovških, lotila stanovanja Slovenca Žimnjaka v We-berjevi hiši. Razgrajala in psovala je strahovito ter stanovanje obmetavala s kamni in z nesnago. Vse to se je zgodilo ob asistenci slavne policije, ki, dasi številno zastopana, ni hotela demonstracije preprečiti. Na večer dne 10. avgusta se je izvršil svoj čas v vseh dnevnikih popisani, že poprej nameravani in skrbno pripravljeni napad na hišo dr. Jos. Sernca, na „Narodni dom", na opatijo in na kaplani jo. Povsem po vojaško je šla velika tolpa, oborožena s kamni, organizirana v dvojnih vrstah in spremljana ob strani in od zadaj od redarjev po Graških ulicah, kjer je metala kamne na izložbo slovenskega fotografskega ateljeja, ter po Grabnu krenila pred hišo dr. Sernca. Opustošenje, ki se je ob asistenci policije izvršilo, je bilo čudovito. Aretovan ni bil nihče, naznanjen nihče. Drugi dan so pasantje občudovali množino kamenja ob obeh frontah silno poškodovane hiše. Na to je razbojniška druhal, katero je spremljala policija, šla mimo „Narodnega doma". Metala je kamne v veliko okno — pred očmi policije razbila veliko šipo. Potem je šla po Gospodskih ulicah pred opatijo in kaplanijo, kateri je s kamni obmetavala in pri katerih je šipe razbila. Energičnemu nastopu gospoda Milana Hočevarja, ki je z okna opazoval izgrede in ostrim tonom opominjal policijo, se je posrečilo preprečiti večjo škodo. Aretiran ni bil nihče, naznanjen nihče! Iz previdnosti, da bi nihče ne bil spoznan, so dali poprej luči v obližju naskakovanih poslopij ugasniti. O vseh teh kažnjivih činih in do-godbah, katere je policija sama najbolje in od blizu videla, ni ta policija podala nobene kazenske ovadbe. Oškodovanci, dr. Jos. Sernec, dr. Ivan Dečko in preč. gospod opat Ogradi so bili primorani, hudobne poškodbe in opustošenja naznaniti in s tem provzročiti predpreiskavo, dasi so te do- ljubezni vdati Brožu in hoče zamoriti v srcu nagnjenje do slikarja Dolinarja. In ravno to njeno nedolžno žrtvovanje ogreva gledalca vseskozi, in ona resignacija, ona vdanost v žalostno usodo jo prikuplja bolj in bolj. Ana je čisto zamišljen značaj, slika umetne roke in lepo ubranih, harmoniških barv. A nekaj jo kvari, nekaj je Cankar zagrešil, kakor bi neprevidno vrgel umazan čopič, s katerim beli vaški zidar kako razpadajočo kočo, v dovršeno sliko — to je tista pesem: „Ko pridem . . .B Tudi tetka Marta je jasna, morda najjasnejša izmed vseh. Zdi se nam, da si ne želi združitve Anine z Brožem toliko zaradi sebe, da bi namreč potem lahko lepo in udobno živela, nego bolj zavoljo brata in pa zatorej, da bi ostala rodna hiša še dalje njih last, njih domovanje. Marta je torej prikupna oseba, dasi ni v drami neobhodno potrebna. Jasna je nadalje Alma, in s kontrastom med njo in Ano je Cankar ustvaril zadnjo tem simpatičnejšo. Vendar se nam zdi, da ni tako vsakdanje in lahko mogoče, da bi bilo malomestno dekle prepojeno s takimi pojmi in nazori. Alma takšna, kakršna je, je velikomestno dete. Inženir Koželj je samo zato na odru, da je zaljubljen v Almo, in pisar Košuta zato, da pove Marti, da je z Rudo vse pri kraju. .. Pri predstavi smo dobili vtisk, da je no8tim, 88 večina časopisja najrajši izogne vsaki vojaški aferi, ki kriči po javnosti, zato pa je vojaštvo skoraj brez javne kontrole. Interpelacije v državnem zbora nimajo nobenega uspeha, ker navadno vojni minister vso stvar kratko in osorno zavrne kot neresnično, in treba je posebno hudih slučajev — a la afera Briisewitz — da vojno ministrstvo vso zadevo prizna kot resnično. Trpinčenje vojakov v naši armadi še ni odpravljeno in celo privezovanje kaznovancev na kol tako, da stoje" na prstih in končno omedle\ ni pri nas nič nenavadnega. Člankar priporoča časnikarjem, naj ščitijo sinove naroda pred trpinčenjem ter naj objavijo vsak slučaj, ki kaže, da je vojaška justica potrebna reforme. Zlasti sodno obravnavanje naj bi bilo javno in ne več tajno. Vojna v Južni Afriki. Danes je deset dnij, kar so se polastili Angleži glavnega mesta republike Oranje, Bloemfonteina, in dasi je razposlal Roberta konjeniške oddelke na vse strani, mu še vendar ni bilo možno niti okolice Bloemfonteina oprostiti in očistiti Burov. Še v ponedeljek ponoči so pognali Buri 20 km severno od Bloemfonteina preko reke Modder vodeči most v zrak. Prav tako so porušili še drage mostove na progi proti Pretoriji, in sicer mostove preko rek Vet in Val. Hkratu javljajo časopisi, da so se začeli dvigati Buri ob meji Basutoške dežele. To gibanje more biti burskemu, v stiske in nevarnost zašlemu generalu Olivierju le na rešitev. Vse to pa dokazuje, da so pisali angleški listi neresnico, ko so trdili, da Buri zapuščajo Oranje ter se kar trumoma podajajo. Že davno so tudi pisali Angleži, da bo Natal v kratkem prost Burov, toda general Buller potrebuje vendar le še vedno 40.000 vojakov ter že več tednov ni opravil ničesar. „Daily Mail" poroča, da namerava začeti Buller svoje operacije šele začetkom aprila. Dobil je ukaz, zasesti prelaze in železniške prehode v Natalu. Roberts je med tem izdal proklamacijo, s katero poživlja Bure republike Oranje, naj odlože orožje ter se udado. Angleški listi seveda zopet lažejo, ko poročajo, da zategadelj Oranje-čani kar mečejo od sebe puške in samokrese. „Daily Mail" javlja, da se je podalo samo 2500 Borov, ki so boja naveličani, bolni ali pa so se zbali Robertsovih groženj. Gotovo pa je tudi to število pretirano. A tudi predsednik Steyn je izdal proklamacijo, s katero je zagrozil, da bo ustreljen vsak Bur, ki bi se brez vzroka odtegnil vojni dolžnosti. Iz Pretorije je odposlal predsednik Kriiger deputacijo v Evropo, da poskusi v Parizu, Berolinu, Peterburgu in končno v Ameriki, v Washingtonu, doseči posredovanje. Kriiger želi, da se napravi vojni čim prej konec, a zato še ni brezupen, nego hoče vojno do zadnjega nadaljevati, ako bi se Angleži glede mirovnih pogojev ne hoteli postaviti na zmerno stališče. Zanimivo je pismo, katero je poslal predsednik S t /n maršalu Robertsu. ki se je pritožil, da so Buri kazali Angležem belo zastavo, a potem vendar ustrelili na Angleže, ki so se Burom približali. Steyn je na to očitanje odgovoril, da so izdajalsko streljali na Bare Angleži, ne pa narobe; dokaz temu, da je bilo pri takih prilikah ranjenih več Burov in angleških ujetnikov. Angleži so se z jedne strani približali Borom, a Angleži z droge strani so nanje ustrelili. Na očitanje Robertsa, da so našli Angleži v taborišča Cronjea več eksplozivnih, po narodnem pravo prepovedanih krogelj ter Dum dum-krogelj, je Steyn od govoril, da je to resnica. Toda tistih pre povedanih krogelj niso rabili Buri, nego so jih zaplenili in pobrali — Angležem! Roberts se je prijel torej kar dvakrat za nos. Dopisi. Iz Kamnika, dne 20. marca. (Salonski orkester.) Pri nabitopolni dvorani vršil se je dne 19. t. m. koncert kamniškega salonskega orkestra. Kakor navadno je tudi to pot žel orkester mnogo zaslužene pohvale in priznanja. Pa saj skoro še pri nobenem koncertu ni bilo take živahnosti in toli življenja! Igralo se je z navdušenjem in veseljem, kar je živo odmevalo v poslušalcih. Ovetura k krasni Weberjevi operi „čarostrelec" se je igrala zares tako dovršeno, da je občinstvo burno pozdravljalo dičnega dirigenta. Novo delo g. Josipa Skorpika noturna „Spomin na Kamnik" je jako lep umotvor in poln akordov, kateri se lepo, polagoma rastope ob melodioznem koncu, v katerem v jako melodičnih zvokih viole leži precej dobrega skladateljskoga duha. Posebna pozornost se je pa obračala novemu valčku gospoda Viktorja Parme „ Triglavske rože". Ta valček je zopet novo, lepo, s krasr'mi narodnimi motivi tako umetniško prepleteno delo, da kdor pozna našo narodno pesen, vidi, da je ostro oko in uho skladatelja združilo v tem valčku najlepše bisere in kristale naše domače pesni. Ime valčku je zajeto iz „Zlatoroga" in kaj lepo pristoja lepemu umotvora našega Parme. Seveda se je moral valček na odločno zahtevanje vsega občinstva ponavljati. Ob jednem na to morali so se zopet ponavljati domači „Mladi vojaki", katere je občinstvo do konca spremljevalo s petjem in ploškom. Istotako so se vse druge točke igrale mojstrsko dovršeno. „Lira" je kaj lepo s svojimi mičnimi pesnicami razveseljevala in obogatila ta lepi glasbeni večer našega orkestra. Živeli! R. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 21. marca. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika dr. Stare in Škrjanec. Župan je naznanil, da je papež, kakor poroča knezoškofijski ordinarijat, z radostjo vzel na znanje čestitke občinskega sveta ljubljanskega povodom svoje devetdeset letnice in da je poslal občinskemu svetu svoj blagoslov. Obč svetniki so to naznanilo stoje poslušali. godbe bile notorične in tudi c. kr. državnemu pravdništvu v Celju znane. Tudi za večer 11. avgusta so pripravljali in napovedali nove napade na hišo dr. Jos. Sernca, na „Narodni dom", na hiše c. kr. notarja Detička, dr. Ivana Dečkota in posestnika mlina Petra Majdiča. Dotični so pri c. kr. okr. glavarstvu prosili varstva po c. kr. orožnikih. To pa se je dovolilo samo za dr. Ivana Dečkota in Petra Majđiča, ki se njiju hiši nahajata zunaj mestne meje, dočim spadajo hiše druzib pod kompetenco mestne občine celjske. Vsled tega sta bila dr. Jos. Sernec in dr. Ivan Dečko v imenu Posojilnice primorana, storiti drage korake, kateri se bodo kasneje omenili. Vse predstoječe okolnosti se dajo večinoma dokazati po kazenskih obravnavah, ki so se izvršile pri kazenskih sodiščih v Celju, oziroma po tam nahajajočih se kazenskih aktih. Za sedaj se hočemo omejiti samo na naslednje kazenske akte: Vr. VI. 675/99 (proti Oskarju Šelingu in tovarišem radi javnega nasilstva), Vr. VIL 668 99 (proti Fr. Gostinčarju radi težke telesne poškodbe), Vr. Vn 782 99 (proti Fr. Karlovšku radi javnega nasilstva), U. 798 99 (proti redarju Karlu Urchu radi prestopka po § 331. kaz. zak.), U. 950 99 (proti redarju Ivanu Kunstu radi prestopka po §§ 331. in 496. kaz. zakona), U. 116,00 (proti istemu redarja radi prestopka proti varnosti časti), U. 959/99 (proti Adalbertu Kossarju in tovarišem radi prestopka proti varnosti časti), U. 991 99 (proti Frančiški Znoj radi žaljenja straže) in U. 787/99 (proti Ignaciju Založniku radi žaljenja straže.) (Dalje prih.) V IJublJanJU 22 marca. K položaju. Državni zbor še ni odgođen. Kakor poročajo dunajski listi, ga misli vlada odgoditi šele po zaključenih spravnih konferencah, menda koncem tega meseca. Poslanci so tega seveda veseli, da uživajo do odgoditve svoje diete, dasi so že ves teden doma. V spravnih konferencah je zdaj na dnevnem redu vladna izjava. Debata o Korberjevi enunciaciji se bo danes popoludne nadaljevala. Tudi jutri, v petek, bode seja. Dvomiti je, da bi mogle konference dognati ta teden vsa vprašanja. Bržčas se bodo spravne kon ference radi deželnih zborov zopet odgodile in sklicale iznova koncem aprila ali začetka maja, predno se snide državni zbor. Trpinčenje vojakov. Urednik lista „Salzburger Tag-blatt", ki je bil tožen od 14. kornega poveljstva, ker je energično protestiral proti trpinčenju nekega vojaka, je bil oproščen. Častnik, ki je dal vojaka privezati z vrvicami tako, da je moral kaznovanec stati na prstih, se je tistega dne, ko se je obravnava začela, ustrelil. „Salzburger Tagblatt" piše sedaj, da imajo časopisi napram vojaštvu sploh sila teško stališče. Ker so časnikarji izpostavljeni raznim sitnostim in neprijet- zastavil Cankar pero odločno, trezno in z drugim načrtom v glavi. A od prizora do prizora je bil bolj naveličan, in zato pada dejanje od akta do akta, in s tem pada vrednost „Jakoba Rude". Prvo dejanje je namreč v resnici fino, dramatiško, polno življenja in krvi. Gledalca zanima in mu zbudi vso pozornost. Oni trije delavci mu zbujajo slutnjo, da jih bo še kdaj videl ali vsaj slišal. In morda bi bil njih zopetni nastop v drugem ali tretjem dejanju važen vzrok Rudinega samomora . .. Vrednost drugega dejanja stoji na višini vrednosti prvega dejanja. Nekateri momenti so pretresljivo učinkujoči. Končati bi se moralo drugo dejanje s prizorom, ko premaga Rudo bolest in omahne na stol. Tretje dejanje je bolehavo in ni vredno prvih dveh dejanj. Sploh bi storil gospod Cankar prav, če hoče uvaževati kak nasvet, da bi združil drugi in tretji akt v jedno dejanje in to končal s prizorom, ki smo ga omenili zgoraj. Ruda bi čez nekaj hipov planil iz sobe — morda v svojo sobo — in tamkaj končal svoje življenje. Ali kar se mora „Rudi" pred vsem očitati, je to, da nima tehnike. In tehnika usposablja igro za življenje na odra. Cankarjevi ljudje prihajajo in odhajajo, a dostikrat se ne ve, zakaj, in če so na odra, ne vedo časih, kaj bi počeli. (N. pr. v prizora, ko sili Brož v Ano). Igra nedostatne tehnike je spisana za bralca, ne za gledalca, in zato smo mnenja, da bi se „Jakob Roda" lepše bral nego gledal. V knjigi todi zadnja Dob-nikova klofuta tako silno ne udari kakor na odra. Tu se nam pa zdi, kakor bi ne-rodnež sedel z vso težo svojega telesa na okusno spleten šopek ... To je naša obsodba v glavnih konturah. Narasla bi nam preveč, da hočemo biti temeljitejši, a s tem bi „Jakobu Rudi" ne koristili in ne škodovali. Imamo namreč, bodi to komu prav ali ne, tudi svoje nazore, ob katerih se nam ne zdi potrebno cepiti dlake. A še enkrat ponavljamo, daje „Jakob Ruda" jako zanimivo delo, katero bi mi — in nemara še mnogo dragih — še gledali z največjim zanimanjem. Pričakujemo pa, da nam bo Cankar napisal še kaj boljšega, to pa le takrat, če pojde preko lirike svojih „Vinjet" naravnost v gledališče, v auditorij in tamkaj snoval dela, ki imajo pravico in sposobnost do življenja na gledaliških deskah .. . Z igranjem smo bili prav zadovoljni. Najbolj se je izkazal g. I neman n, ki je igral Broža — pač najtežjo ulogo — elegantno in docela premišljeno. G. Borštnik je izvrstno igral svojo ulogo. Rekli smo pa že prej, da nas je preveč spominjal na Oswalda. Pripomnili bi še, da je njegov govor dostikrat pretih, kar je neprijetno za gledalca, zlasti v igri, ko ne sme preslišati nobene besede. Prekrasno je igral g. Deyl slikarja Dolinarja. Njegova nepretirana, naravna igra nam je vrlo imponirala. Takisto izvrsten v maski in igri je bil g. Verov-šek kot Dobnik, tudi g. Ho us a se je do pičice ravnal po željah g. pisatelja. Gosp. Danilo je dobro pogodil inženirja Koželja, tudi g. Orehek je storil iz Košute, kar je mogel. Prav posebno zadovoljni smo bili z gdč. Ogrinčevo, ki je igrala lepo ulogo Anino. Govor in kretanje sta ji bila premišljena, prikupna, ali roke so ji še nekam trde. Gospa Danilova je bila izborna Marta, in gospa P o 1 a k o v a je igrala Almo živo in istinito. Tuintam smo vendar zapazili netočnosti, ki jih je nemara prisoditi temo, da ni bilo zaradi gostovanja g. Borštnika mogoče zadostno izkošenj z vsem osebjem na odru. Storili so torej vsi z intendanco vred, da so dostojno vprizorili in dovedli do tako lepega uspeha Cankarjevo dramo. Da vse to nič ne pomaga pri našem občinstva, kadar se uprizori domače delo, to smo konštatovali že zadnjič. — a— Zupan je dalje prečital zahvalo prof. dr. Kreka za izrečeno mu čestitko ob njegovi šestdesetletnici in prečital dopis obč. svet. dr. Krisperja, s katerim ta naznanja, da se odpoveduje mandatu. Obč. svet je odpoved brez ugovora vzel na znanje in županu na njegovo prošnjo pooblastil, da izreče dr. Krisperju zahvalo na njegovem delovanju v občinskem svetu. Nadalje je župan naznanil, da mu je iz „konservativnega obrtnega društva" došlo pismo, na katerem sta podpisana neki Kregar in neki Žan in s katerim se mu predlaga resolucija, ki jo je sklenil pone deljski shod tega društva Ta resolucija se glasi: „Žalostno gospodarstvo ljubljanskega mesta, katero se zlasti kaže v tem. da se denar meče za neproduktivne stvari, da pa mestna uprava za stvari, katere bi bile v korist proizvajajočim stanovom, to je ljubljanskim obrtnikom, nima sredstev. Tako na pr. se je zidal brezpomemben dragi „Mestni dom", o tržnih lopah pa ni duha, ne sluha. Še žalostnejše pa je, če se more pri mestni upravi konstatirati nezdrave razmere, ki so se jasno pokazale pri oddaji mestne vožnje. Z ozirom na to izjavljajo obrtniki, zbrani na javnem shodu „konser. obrtnega društva", da ne odobravajo obrtu nasprotnega gospodarstva ljubljanskega mesta, da zlasti način, po katerem so se oddajale mestne vožnje, nasprotuje mestnemu statutu, koristi pa le dvema obč. svetnikoma." Župan je opomnil, da bi to resolucijo lahko vrgel v koš, kar bi take neutemeljene zabavljice tudi zaslužile, da je pa prečital to resolucijo, ker se iz nje vidi, s kako nizkimi sredstvi se deluje proti obč. svetu. Pred vsem bi bilo tem konservativnim obrtnikom, ki hočejo zastopati vse obrtnike, za kar pa se bodo ti lepo zahvalili, priporočati, da se nauče nekoliko bolje slovenski, in da se nauče pravilno misliti. Prvi stavek njihove resolucije nima ne glave ne nog. Čuditi se je, da imajo Kregar in tisti njegov pajdaš, ki je zaradi podobnih zabavljic že moral delati pokoro na Žabjeku, sploh predrznost, očitati obč. svetu take stvari, katerih neutemeljenost je bila že večkrat dokazana Znano in dokazano je že večkrat, da je obč. svet napravil le jako produktivne investicije, ki donašajo občini mnogo čistega dobička, a vzlic temu pogrevajo nekaterniki vedno to trditev. V tem tiči brezmejna zlob-nost. Če je „Mestni dom" brezpomemben ali ne, o tem naj sodi občinstvo. In to je že sodilo ter izreklo ugodno sodbo. V resoluciji se govori tudi o tržnih lopah. To kaže, da tisti, ki so kovali to resolucijo, niso niti pojma imeli o tem, za kaj se gre. Tržne lope se vidijo vsak semanji dan, ali obč. svet ni nikdar mislil na kake tržne lope, ampak le na zgradbo povsem moderne tržnice. Načrti za to so že v delu. Ali bo obč. svet sklenil, napraviti tako tržnico ali ne, zato pač ne pojde iskat pouka h konservativnemu obrtnemu društvu. Kar se tiče mestne vožnje, se mora konstatovati, da se je pri oddaji postopalo povsem pravilno. Oddale so se najcenejšima ponudnikoma. Če bi bila prišla Kregar in Žan in bi bila še manj ponudila, bi bila onadva dobila vožnjo. Obč. sveta take neosnovane zabavljice, ki prihajajo od ljudi, kateri nimajo poštenega srca in dobre volje, ne bodo v njegovem delovanju prav nič motile. Končno je župan rekel, da bo v prihodnje take dopise kratkomalo položil ad acta. (Odobravanje. Klic: Na stranišče.) Potem sta gg. J. M a č e k in F. T u m a po primernem ogovoru župana Hribarja storila slovesno obljubo kot meščana. Obč. svet dr. Tavčar je poročal o letošnjih dopolnilnih volitvah za obč. svet. V tretjem volilnem razredu izstopita letos obč. svet. J Škrjanc in Jernej Žitnik, mej letom pa se je odpovedal mandatu F r. Hribar. V drugem razredu izstopita obč. svet. F r. Pavlin in J. P1 a n t a n. V prvem razredu izstopijo obč. svetniki J. Gogola, dr. Stare, Velkavrh in F r. Žužek, a ker se je dr. Krisper odpovedal, bo tudi na mesto njega voliti jednega obč. svetnika. Sklenilo se je, da se bo v tretjem razredu, v katerem je letos nad 2000 volilcev, volilo na dveh mestih. Volilo se bode iz III. razreda dne 23. aprila (eventuvalna ožja volitev bo dne 24.), iz II. razreda dne 25. aprila (eventuvalna ožja volitev bo 26) in iz I. razreda dne 27. aprila (eventuvalna ožja volitev bo dne 28) Za načelnike komisij so bili določeni za III. razred dr. Hodnik in dr. Stare, za H. razred Sobic, zaL razred pa dr. Tavčar. Ostale člene volilnih komisij imenoje žopan. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljobljani, 22 marca. Osebne vesti. Gosp. Ivan Vrhovec, profesor na novomeški gimnaziji, je za na-dalnjih pet let imenovan c kr. konserva-torjem centralne komisije za ometniške in zgodovinske spomenike. — Deželnozborska volitev v Istri. Pri dopolnilni volitvi za mestno skopino Izola Milje-Buzet, ki se je vršila predvčerajšnjim na mesto dr. Bartolija, je bil kakor se je v naprej vedelo, izvoljen laški kandidat notar dr. D e p a n g h e r. Ta je dobil 135 glasov. Značilno je, da je dobil vrli hrvatski rodoljub Fr. F lego, čigar kandidatura ni bila nikjer razglašena, 60 glasov. — Modus vivendi v Istri. Včeraj so imeli delegatje obeh deželnozborskih klubov drugo sejo. O njej niso ničesar razglasili. Na seji se je razpravljalo o posameznih točkah, katere so slovanski delegatje predložili kakor potrebe oziroma popuste. Italijanski delegatje so obljubili, da dajo te zahteve na razgovor v svojem klubu, in da potem pismeno odgovore na vsako posamezno točko. — Pojasnilo. V sobotni številki je naš podlistkar med drugimi navedel tudi nekega gostilničarja Rona na Colu. Vsled tega se čuti silno razžaljen g. A Rovan na Colu. Mi sicer ne vemo, ali je naš podlistkar z gorenjim imenom res mislil gosp. Rovana, ker so nam razmere premalo znane. Toda dotične besede v podlistku niso take, da bi se mogle za gosp. Rovana slabo tolmačiti, marveč se nam vidi, da ga je hotel naš podlistkar z njimi samo občinstvu priporočati ! Mi vemo, da je g. Rovan „naše gore list" in kremenit značaj, ki se ne upogne, ter da je stal vedno v taboru naše narodno napredne stranke, toraj tudi ne bi bili nikdar v svoj list sprejeli ničesar, kar bi bilo po naših mislih zanj neugodno. Žal bi nam tedaj bilo, ako bi se po tem pojasnilu čutil žaljenega še nadalje! — Hkratu pa izjavljamo, da dotični podlistek ni izšel s Cola, ter da ni v zvezi z njim ne Pucova hiša in nikdo drugi na Colu, pač pa ga je napisal nekdo, ki se je o razmerah sam prepričal. — Čudna so pota usode. Dr. Julij Franzl vitez Vesteneck, bivši okrajni glavar v Litiji in deželni poslanec, znameniti po-litiški „macher", ki je slovenski jezik in slovenski narod preganjal in zatiral z brez-primerno sovražnostjo, je sedaj nameščen pri naselbinski oblasti v Novem Yorku kot — tolmač slovenskega jezika. Torej mu je znanje toli sovražene slovenščine vender dobro, da ga — živi! — Benefica dramskega osobja slovenskega gledališča. Kakor smo že naznanili, bodo igrali v soboto „Čarovnico pri jezeru" v korist onem osobju slovenske drame, ki ni imelo letos benefice. In to so velezaslužni členi slovenske drame, ki so vso sezono natančno in najvestnejše izvrševali svoje dolžnosti in so slovensko gledališko občinstvo toliko večerov zabavali in vedrili. Gosr a Danilova, gdč. Ogrinče v a in gg- Danilo, Deyl, Housa, Orehek in Verovšek pač pošteno zaslužijo, da se jih spomni slovenski publi kum v soboto večer, in da prihiti v naj-mnogobrojnejšem številu v gledališče. Ne zaslužijo tega samo zaradi svojih lepih, celo izvrstnih igralskih zmožnostij, s katerimi so že toliko dvignili slovensko dramo, nego tudi zato, da jim prineso simpatije slovenskega občinstva ono moralično plačilo, katero tako dobro de slovenskemu igralcu-umetniku, ki mu ne sije najjasnejše solnce! Naj ne bo torej v soboto v gledališču praznega prostorčka! — Vivat sequens. „Uč. Tovariš" poroča, da je c. kr. okrajni šolski svet logaški odpravil tajno kvalifikacijo učiteljstva. — I. slovenska slikarska in kiparska razstava. „Slovensko umetniško društvo v Ljubljani" namerava prirediti letošnjo jesen meseca septembra v dvorani »Mestnega doma" I slovensko slikarsko in kiparsko razstavo. Odbor, na čelu mu predsednik, ces. svetnik profesor Ivan Franke, je pozval vse znane slovenske umetnike, da spo-roče" odboru, ali se bodo s svojimi izvirnimi deli kakoršnegakoli značaja razstave udeležili in koliko takih del ter do katerega poslednjega roka menijo doposlati odbora svoja dela. Ker pa odbora niso znana sedanja bivališča vseh naših umetnikov, ni bilo možno doposlati jim vabila. Zato se obrača odbor potom časopisja do vseh slovenskih slikarjev, kiparjev in arhitektov s prošnjo, da blagovole* naznaniti mu svoje naslove ter sporočiti, ali in a kolikernimi izvirnimi slikami, kipi itd. se udeleže projektovane razstave. Slovenske časopise pa prosi odbor hkratu najvljudnejše, da ponatisnejo ta poziv ter prinašajo vsa naznanila, tičoča se te za napredek in ugled domače umet nosti prevažne razstave. „Slovensko umetniško društvo" je nepolitično, zato ga naj bi podpirali brez razločka vsi listi na Kranjskem in izven nje! — III. veliki redni koncert „Glasb. Matice" bo v soboto, dne 7. aprila ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu". Koncem marca pa se namerava prirediti še poseben društveni glasbeni večer. — I. društvo hišnih posestnikov ima to soboto ob pol 8 uri zvečer v hotelu pri „Maliču" društveni shod. Draštveniki izkazati se imajo s svojo člansko vsprejemnico. — Russkij kružok v Ljubljani ima z današnjo uro nadalje svojo sobo v drugi Mestni šoli (na Grabnu) na Zoisovi cesti v II. nadstropju v IV. razredu. — Radi žaljenja Veličanstva je okrož. sodišče v Rovinju obsodilo štiri Lahe, ki so na plesu društva „Lege" v Poreču grdo ravnali s cesarjevo podobo. Trije obsojenci so dobili po trinajst mesecev, jeden pa z ozirom na svojo mladost šest mesecev. — Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 1 aprila t 1. gledališki večer. Predstavljali se bodeta po diletantih veseli igri: „Blaznica v prvem nadstropji" in .Lokavi snubač". — ,,Kozolec je preobračal". Včeraj popoludne je na Starem trgu policaj ustavil nekega postopača. Ta pa je bil vsled tega tako hud, da se je zakadil v policaja in ga hotel podreti na tla. Padla sta oba, a policaju so prišli ljudje na pomoč, da je mogel ukloniti postopača. Ko je prišel še drugi policaj, se je postopač moral udati. Policaja sta ga držala za roki in gnala na rotovž. Med potjo pa je pred njima postopač preobračal kozolce in vriskal, kar je privabilo mnogo občinstva na Mestni trg. Postopač je neki Janez Ta-berskv, potujoči muzikant. — „Ti počakaj tukaj, jaz grem pa na en frakelj" je dejal postopač Anton Avbelj policijskemu stražniku Martinu Sla-dolcu pred Pavlinovo zganjamo na Du najski cesti, ko ga je ta mirno eskortiral. Stražnik je bil Avbeljna aretiral, ker je v Grajžarjevi hiši pri strankah beračil in se delal hromega in bolnega. Bil pa je le pijan. Ker se stražnik ni oziral na Avbelj-novo potrebo, da bi še popred frakelj Pavlino vca popil, predno bi se umaknil v notranje rotovške prostore, zagnal se je A. v njega in mu hotel vzeM sabljo in ker se mu to ni posrečilo, pobral je kamen in se spet zagnal v stražnika, kateri ga je mogel šele UKrotiti, ko so mu prišli trije oficirji na pomoč. Uklenjenega so ga naložili na cizo in ga peljali v „š peh kamro", odkoder se je preselil na Žabjek. — Srajco ukradel je hlapec Ivan Lapajne svojemu sohlapcu Vidu Zoharju na Ambroževem trgu št. 7. Na sumu ga imajo, da je še tudi drage stvari pokral in prodal. Dali so ga pod ključ. — Hoja po železnici in Čez železniške mostove je strogo prepovedana. Ljudje posebno radi hodijo čez mostove dolenjske železnice k Božjemu grobu. V zadnjem času je bilo več oseb zaradi tega naznanjenih in policijsko kaznovanih. — Nove razglednice. V založbi gosp. A Turka v Ljubljani je ravnokar izšlo troje prav ličnih novih razglednic. Jedna predstavlja cerkev na Zg. Rožniku, drugi dve pa sta nabožnega značaja. * Poroka prestolonaslednice Štefanije bode — kakor brzojavljajo in Trsta dunajski „Allg. Ztg." — danes Grof Lo-nyay je dospel iz Gorice in je zopet zdrav. Štefanijina hči, nadvojvodinja Elizabeta pa je odpotovala v Gries. * Izgube Angležev in Burov. Do 17. t. m. so izgubili — kakor se poroča iz Londona uradno — Angleži v vsem skupaj 16 447 mož. Iz Kapstadta pa javljajo, da so izgubili Buri do tistega časa 7722 mož. Razloček je pač velik! * Proti tujim zdravnikom v Italiji je dovršil ministrski predsednik Pelloux za konski načrt ter ga predložil komori. Glavno je v tem načrtu novega zakona to, da bodo smeli izvrševati svojo zdravniško prakao v Italiji le tisti inozemski zdravniki ter kirurgi, kateri so bili poklicani v deželo za posebne slučaje, ali pa če so stalno v službi pri kaki osebi ali rodbini in tudi taki, kateri imajo diplomo tujega vseučilišča ter prakticirajo v koloniji tujcev, seveda le iz držav, v katerih dobe italijanski zdravniki isto pravico. Zakon je motiviran s tem, da večina vseh držav ne dopušča tujih zdravnikov, ter da se italijanski zdravniki s pravico pritožujejo zaradi prevelike konkurence inozemskih zdravnikov. Parlamentarna komisija je sprejela ta zakonski načrt, naperjen proti inozemskim zdravnikom v Italiji. Seveda se bo izrekla tudi komora v začetku prihodnjega meseca za ta načrt. * Vlak je ušel. Pri Soestu pri West falskem je dospel nedavno lokalen vlak do postaje vrhu hribca. Ker je prehitel svoj čas, sta šla strojevodja in kurjač v gostilno na postaji, za njima pa so šli sprevodniki. Tako je bil vlak brez nadzorstva. Potniki so potrpežljivo čakali, da si železniško osobje pogasi žejo, toda stroj se je nakrat naveličal čakati, začel je pihati in kaditi ter — teči z vsem vlakom navzdol. Tedaj pa so jo vdrli za vlakom strojevodja, kurjač, spre vodniki, postajni načelnik in več delavcev in začela se je pravcata dirka. No, stroj je začel, dospevši pod hrib, nakrat zopet počasi voziti, železničarji so kakor mačke po skakali na vlak ter se peljali dalje. Nesreče ni bilo nobene. Književnost. — ..Glasbena Zora". II. letnik, III. zvezek ima tole vsebino: O postopu glasov v ravno bežnih in skritih kvintah in oktavah. — Večni mornar. (Dalje). — Slovanska gledališča. — Društvena poročila in vesti iz umetniškega sveta. V muzikalni prilogi: Z glasnim šumom s kora. Za mešani zbor, uglasbil Stanko Premrl. — Pred bojem. Moški zbor, uglasbil Jos. Pavčič. — Kaj bi te vprašal? Samospev s spremljevanjem klavirja, uglasbil dr. B. I p a v e c. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. marca. V včerajšnji seji spravnokonferenčnega odseka za Češko je dr. En gel podal vladi kategoričen ultimatum. NatojeKorber izjavil, da je vlada pripravi jena uvesti češki notranji uradni jezik, ako se s tem zagotovi mir v deželi. Po kratkem premoru je dr. Kaizl v imenu čeških poslancev in konservativnih veleposestnikov razglasil, da je s Korberjevo izjavo ustvarjen nekak fait accompli. Kar se tiče klavzule glede miru v deželi, izjavljajo rečeni poslanci, da ga ne bo, dokler se ne restituira češki notranji uradni jezik, ter pričakujejo, da vlada čim prej uresniči svojo obljubo. P r a d e je rekel, da vprašanje o nemškem državnem jeziku ne spada na to konferenco, ker se tiče vseh narodov. Sklenjeno je bilo v prihodnji seji voliti pododsek, ki naj se bavi s to zadevo. Dunaj 22. marca Češki in veleposestniški poslanci sklenili so danes z ozirom na to, da se je v vladnem razglasim o včerajšnji konferenci utajila Korberjeva izjava glede češkega notranjega uradnega jezika, zahtevati kategorično, da vlada sama provzroči resnično publikacija o svoji izjavi, sicer da opuste vse obzire in provzroče sami tako vsestransko pojasnilo. Dunaj 22. marca. „Wiener Ztg." prijavlja cesarjevi lastnoročni pismi, s katerima se naznanja, da se je nadvojvodinja Štefanija odpovedala protektoratu društva „Rdeči križ" in da je cesar ta protektorat poveril njeni hčeri, nadvojvodinji Elizabeti. Trst 22. marca. Danes ob 11. uri dopoludne se je v dvorni kapeli v Mi-ramaru izvršila poroka nadvojvodinje Štefanije z grofom Lonyayem. Dvorni župnik Maver je opravil poroko. Štefa- nija je bila silno bleda in upala, a je vender glasno in določno izrekla „da". Po poroki, kateri je prisostvovalo le malo oseb, sta grofinja Štefanija Lonyay in njen soprog sprejela čestitke zbrane družbe. Ob polu 1. uri je bil dejeuner. Cesar je Štefaniji brzojavno čestital. Budimpešta 22. marca. Centralni volilni odbor je od vojaškega zapovedništva dobil v nemškem jeziku sestavljen izkaz umirovljenih častnikov in gažistov, a župan ga je vrnil in zahteval, naj se pošlje madjarski izkaz. London 22. marca. General Pole-Carew, Gatacre in Clement so se združili. Od Kolesberga prihajajoča četa 4000 Burov poskuša, da bi se prerila skozi njihove vrste proti severu, a doslej brez uspeha Roberts ostane najbrž tri tedne v Bloemfonteinu. Šele potem krene proti severu, v tem ko bodeta Buller iz Natala in Methuen od Kimberleva poskusila prodreti v Trans-vaal. London 22. marca. Guverner Millner je dospel iz Kapstadta v Bloem-fontein, da prevzame administracijo Oranje-države. Naznanilo. Rojakom naznanjam tem potom, da naj se nikari ne zanašajo na delo v New Yorku pri građenju podzemske železnice, za katero bode potreba nad 10.000 delav cev; razne delavske zveze (Unie) zelo marljivo delujejo, da bodo v delo sprejeti v prvi vrsti državljani Zjedinjenih držav, v drugi vrsti pa členi Unij ali delavskih zvez. Dalje dela naselbinska oblast sedaj precej preglavice naselnikom, ako nimajo ti tukaj sorodnike, ali dovolj novcev (50 gld ali 100 kron je malenkost proti ameriški veljavi). Nikdo Slovencev naj se ne zanaša na delo pri podzemski železnici v New Yorku, ker tukaj čaka na to delo že tisoče in tisoče delavnih rok. To naznanjam rojakom na Slovenskem v njih korist in naj se ne puste sem zvabiti na to delo, ako jim evropejski agentje še tako lepo slikajo položaj New York, 7. marca 1900. Fr. Sakser, urednik „Glas Naroda". Druge slovenske liste prosim v blagohotni ponatis teh vrstic. Darila. Uredništvu naSega 1 sta so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Ivan K o z j e k, dež. raC. o ficijal 10 K, dobljeno stavo. — Gdč. Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 8 K, nabrala v veseli družbi treh ljubljanskih in enega novomeškega rodoljuba. — G. Vekoslav Grab-rijan v Ložu 8 K, nabral pri odhodnici g. Gabrijela Eržena. — Vesela družba šenčurska v gostilni „pri Gasperlinu" v Šentjurji pri Kranji 2 K 1 vin. — Skupaj 28 K 1 vin. — Živeli vstrajna nabiralka in nabiralci ter vsi darovalci! Za Prešernov spomenik: G. Iv. N. Resni a n v Zalogu 15 K, pri „Belem volku" „tam v Stalici — pri kapljici" zložili: Šior Nac, dva prijatelja in neka brumna slovenska mati, ki pa vendar na samem v panani „Narod" pokuka . . . — G. Ivan Kozjek, dež. rač. oficijal 2 K. — G. Fr. S. Ban, tehn. upravitelj „Kat. tisk." 5 K. — Skupaj 22K. — Živeli vsi rodoljubni darovalci ! Pri tn iiiii Burdjeh-u, lekarju v KkofJI Loki se dobiva (321—12) ustna voda k novim antlseptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Kitilo Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti t*05 kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. marca: Marija Lužovec, delavčeva hči, 11 dni, Karlovska cesta St. 26, življenska slabost. — Ivan Toni, mesarjev sin, 15 mes., sv. Petra cesta St. 74, duSljivi kaSelj. — Ana VindiSar, kramarjeva hči, 19 let, Emonska cesta St. 10. j etika Dne" 19. marca: Franca Kalan, tov. delavka, 28 let, Ambrožev trg, St. 3, jetika — Fran Suva, črevljar, 38 let, Krakovske ulice St. 22, jetika. — Jernej Lekan, delavec, 48 let, Zaloška cesta St. 13, naduha. V hiralnici: Dne 20. marca: Lucija Šorl, gostija, 76 let, 08tarelo8t. V deželni bolnici: Dne 15. marca: Marija Moser, učiteljica, 43 let, jetika. Dne 16. marca: Fran Japelj, državne železnice asistent, 33 let, jetika. Dne 17. marca: Helena Sporar, perica, 40 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viiin* nad morjem 306-3 m. Srednji Bračni tlak 736-0 mi čas opa- Stanje "o t-l baro- C8 zovanja metra v mm. 21. 9. zvečer 7335 22 7. zjutraj 7314 n 2. popol. 7286 't •33 3, ► 86 si. jug 61 si. zahod 119 brezvetr. oblačno oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura 83°, male: 4 6°. ZDia-najslsa, "borza, dne 22. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . 99 K 50 h Skkpni državni dolg v srebra . . 99 a 10 a 98 20 n Avstrijska kronska renta 4°/0 • . . 99 n 45 t 97 05 Tf Ogrska kronska renta 4°/0 . . . . 93 50 m Avstro-ogrske bančne delnice . . . 127 80 n Kreditne delnice....... 235 40 242 95 n Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 65 n 23 n 70 n 19 29 90 n 15 n C. kr. cekini]......... 11 • 37 n Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma sestre, svakinje in tete, gospe Ivane Bončar roj Gosar ki je danes ob 9. uri dopoldne po dolgi, težki bolezni, previđena s sv. zakrameti za umirajoče, v 41. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se bode v petek, dne 23. marca, ob 5. uri popoludne v deželni bolnici svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo v rodbinsko rakev. Svete zadušne maše brale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 21. marca 1900. Egidij Bončar, hišni posestnik, soprog. — Gregor Zamejic, svak. — Fani Za-mejic, sestra. — Minka, Ema, Anica, (577) Vida, nečakinje. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-britko vest, da je Bog Vsemogočni izvolil našo ljubo soprogo, oziroma mater, taščo, sestro in staro mater, gospo Josipino Korošec posestnika soprogo v starosti 61 let, včeraj dne 21. t. m. ob 8 412. opoludne, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče poklicati k sebi v večno življenje. Pogreb drage ranjce bode jutri, dne 23. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti v Št. Petru na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Št. Petru. Št. Peter na Krasu, 22. marca 1900. (579) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu preminulega mi soproga, asistenta c. kr. drž. železnic, gospođa Frana Japelj-a kakor tudi za poklonjene lepe vence, izrekam svojo naji8krenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne" 20. marca 1900. (571) Terezina Japelj. razpošilja velika izdelovalnica platnenega in pavol-natega blaga kanahiie, oksforde, platno, reflre, rotore, rttrnikr. obrisa?«* in raznovrstno drugo blago pristne barve in trpežno po najnižjih rrnah. Ivan Sulc, Nachod, Češko. Na zahtevanje vsakemu vzorce in cenike franko in brezplačno. (675—1) soliden, spreten prodajalec, vešč v trgovini mešanega blaga in v železnini, išče se za večjo trgovino na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,soliden" na upravništvo .Slov. Naroda". (525—3) Umetnik na citrah Ludovik Tauber poučuje temeljito (568—2) v igranju na citrah. Objave se sprejemajo v hotelu „Pri slonu", soba št. 24, I. nadstropje. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoči osobni vLik v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Poctribla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. —■ Proga lz Noveg-a mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoln*ine in ob 8. uri 48 na. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 26 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob ll. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Št. 8876. Razglas. (569-1) Glede na to. da mestna klavnica v Ljubljani po svojem obsegu in po svojih na pravah povsem zadostuje potrebam, prepovedala je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 3. marca 1900 št. 3397 v smislu § a 35. zakona z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39 po predlogu občinskega zastopa ljubljanskega v obsegu deželnega stolnega mesta Ljubljane nadaljno uporaba še obstoječih in gradnjo novih zasebnih klavnic. Mestni magistrat naznanja torej znova, da je v obsegu mesta Ljubljane prepovedano klati goveda, teleta, ovce, janjce, prašiče, koze, kozliče in konje drugje, ko v mestni klavnici in da so dovoljene le izjeme, kakor jih navaja § 1. alin. 2. in 3. klavničnega regulativa Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 13. marca 1900. ■TMB-4* Jr 4» 4» 4» 4» 4» 4»« M. KUNC || krojaško obrtovanje :J/ Gospodske ulice št.7 v Ljubljani % priporoča svoje izborne izdelke civilnih in uniformskih oblačil po meri. Bogata izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vsprejemajo se pa tudi naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in solidnost tvrdke. (559—1) Generalni zastopnik: Igrn.a,cI5 Trojan Gradec (573 1} Urzelna liiiit. KrhniledKaMHP. KISLAm^eiHFU svet6sDvW krepceva/na pijača. Kaprekošena zdravilna voda. Album slova. ,kih napevov za citre knjiga L, 84 najlepših napevov, prirejenih v lahkem slogu ter posebno efektno, zaradi česar se tudi v koncertih igrajo z največjim uspehom. — Cena 100 stranij obsegajoče knjige K 5—, 8 poŠto 40 vinarjev več. — Dobiva se samo pri (562) .fosipn Sorgn w Zaf|i-ebu. J «, m ćeno pristen Refošk po 1 gld. liter pri Fr. Pelicon-u, Francovo nabrežje št. 5. Tu se dobe tudi druga pristna vina po izredno nizkih cenah. (578—1) Ceno se proda lepa, nova vila v Kranju. Natančneje poizve se pri (566—1) Jožefu Fuso v Kranju. proda ne zaradi preselitve v Trst v Zagorju pri Št. Petru na Krn m u. s/4 ure od železniške postaje Št. Peter. Hiša je pripravna za gostilno in prodajalnico (gostilna in prodajalnica se že nahajati v prostorih), zaloga špecerijskega blaga se pritiče; v hiši sta tudi dve kleti, potem dva prostorna in zračna hleva, skedenj, mali hlev, vrt za hišo, velik borjač in tudi vodnjak. — Vsi prostori so prav pripravni za veliko trgovino. Natančneje se poizve pri Avtoira Ribarićn v Zagorju pri St. Petru na Krasu. (560—1) Lepo "belo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri Za. IVIa&ek «£ Go. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-22) Firm. 67 Einz. I. 299 3 Razglas. Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem registru za posamezne tvrdke pri tvrdki ,,Matevž Lipar" Cementfabrik in Šmarca Bezirk Stein, na podlagi prisojila c. kr. okrajne sodmje v Kamniku z dne 21. decembra 1899 opr. št. A. 3 99 30 izbris dosedanjega imetelja te tvrdke Matevža Liparja in vpis nove imeteljice tvrdke IJarije Lipar, posest-nice v Šmarci. G. kr. dež. kot trgovinska sodnija v Ljubljani, odđel. III. dne 12. marca 1900. (557) Postranskega posla 8 za 9 uli 3 popoludanske ure lire mlad uradnik, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen in več strok pisarniškega pCsla vešč. Nastop takoj ali pa h I. aprilom t. I. Pismene ponudbe upravništvu „Slov. Nar.". Zovačnica se odda takoj (B14~7> na Rimski cesti st. IG. Parni motor za dve konjske moči (572—1) proda- riiizls© ceno Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Denaturiran sprit (vinski <*v«'l) odda po najnižji ceni žganjarija v Racati (Kranichsfe'd a. d. Siidbahn). Ponudbe naj se pošiljajo na oskrb-ništvo. (530 —2) Zgodnji rožni krompir, novi češki semenski krompir, ki v 6 tednih dozori, „carska krona" (Kaiserkrone). Cena zgod njega rožnika gld. 3*25, pri večjih naročilih tudi ceneje. Deteljino seme, navadno domače in lucernsko, po najnižji ceni. Češki semenski čebuljček itd. Jos, Leu^ trgovec v Ljubljani (536—2) 110919 Ijfj!' od 25 kr. liter višje v najnovejši vinski trgovini fTp P@|JCOn Francovo nabrežje 5. (480—6) ■anwmm»aB»mmmmmmm»Bi Ugoden nakup. Lepo posestvo v Ljubljani 10 minut iz mesta oddaljeno, lepo ležeče, v kraju, kjer bode vozila tudi električna železnica, obsezajoče hišo z več sobami, hlev, pod za mlatiti, veliko zaprto dvorišče, se skupno s 7 orali travnikov in vrtom proda iz proste volje po primerni ceni ali pa tudi daje za več let v naj eni. (531—2) Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani si dovoljuje dati uljudno na znanje, da se vsled sklepa vseh členov z dne 8. marca 1900 cene pri brivskem, frizerskem in lasničarskem obrtu povikšajo. Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. (545-2) Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom 1900. Aux amateurs de la mode. O? 86 se «J* ej* ej« «J* Jos. Rojina Sv. Petra cesta 27 se priporoča v izdelovanje (489—4) elegantnib pomladanskib oblet in povrMov po novem modernem kroju. Ustreči zamorem cenjenim naročnikom s finim blagom modernih barv iz domaćih in angleških tovarn. Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam, da me bo slavno občinstvo počastilo z obilnimi naročili. 0Q O Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne' 6151