m^** Natisov 15.000, •"^Pi .Šlajerc" izhaja vsaki ptlek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Na-očnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-aStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za '/» strani K 20 — za '/„ strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za Vss strani K 250 za V«» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Itev. 8. V Ptuju v nedeljo dne 21. februarja .1915. 1 ^My XVI. letnik. vos pri jezerih. — Rusi so izgubili čez 50.000 vjetih, 40 topov, 60 strojnih pušk. — Bitka pri Dukla-prelazu: Ruske izgube petdeset tisoč mož. — Kolomea v naših rokah. — Naši veliki uspehi v Bukovini. — Japonska mobilizira proti Kitajski. uska X. armada uničena. Mnogo več kot 50.000 vjetnikov, črez 40 topov in. 60 strojnih pušk zaplenjenih. Berlin, 17. februarja. (Uradno). V devetdnevni zimski bitki pri Mazurskih jezerih bila je X. ruska armada črez mejo potisnjena in skoraj popolnoma obkoljena uničujoče pobita. Krvave izgube sovražnikove so velikanske. Število vjetnikov znaša gotovo črez 50 000. Vzeli smo jim več kot 40 topov in 60 strojnih pušk ter nepregledni vojni materijal. Poročilo najvišjega armadnega vodstva. K.-B. Berlin, 16. februarja. Wolffov biro poroča: Glavni stan, 16. februarja 1915, zvečer: V devetdnevni bitki pri Mazurskih jezerih bila je X. ruska armada, obstoječa iz najmanje ednajst infanterijskih in več kavalerijskih divizij ne samo iz svojih močno utrjenih pozicij vržena in iz vzhodnih pokrajin Mazurskih jezer pregnana črez mejo, ter konečno skoraj popolnič obkoljena in pobita. Samo ostanki so se zamogli v gozde vzhodno od Suwalki In Augustow rešiti, kjer so jim naši za petami. Število vjetniko/ še ni dočista določeno, znaša pa gotovo črez 50.000. Več ko 40 topov in 60 strojnih pušk ter nepregledno množino vsjnega materijala smo zaplenili. Njegovo Veličanstvo, cesar (nemški) je v sredini bojnih vrst boju prisostvoval. Zmago smo dosegli z deli starih vzhodnih krdel in z mladimi za to nalogo dopeljanimi oddelki, ki so se 8 starimi tovariši enako hrabro borili. Vsa krdela so se kljub najzopernejšemu vremenu in kljub najslabšim cestam podnevu in ponoči črez vse hvalevredno bojevala. Generalfeldmaršal pl. Hindenburg vodil je operacije, katere sta generaloberst pl. Eichhorn in general infanterije pl. Below najsijajneše izvršila, po svoji stari navadi: mojstersko. Kolomea vzeta. K.-B. Dunaj, 17. februarja 1915. Uradno se poroča : Včeraj pozno popoldne zavzeli smo K o 1 o-m e o po dvadnevnem boju. V bojih južno mesta K1 u z c o v - \V e 1 k i in M y s z y n, ki so trajali od 15. februarja sem, prizadevali so si Rasi z velikimi napori mesto obdržati. Pritegnili so si mnogo novih krdel. S svojimi silovitimi protinapadi na naša prodirajoča krdela obestransko ceste bili 83 s pomočjo izborne artilerije večkrat uspešno odbiti in Rasi so imeli velike izgube. Ob 6. uri popoldne posrečilo se nam je s splošnim napadom nasprotnika, da se nam ustavi in tako smo ga tudi iz zadnje pozicije pred mestom vrgli ter z bežečimi istočasno do mesta prišli. Razdjanje nos ta črez Pruth smo zabra-nili, Ruse iz mesta spodili in isto zasedli. Vjeli smo 2000 mož, zaplenili 2 topova in več strojnih pušk. V Karpatih se noter do Wyszokowa boji z veliko trdovratnostjo še nadaljujejo. Vjeli smo nadaljnih 4040 Rusov. Na rusko-poljski fronti in v zapadni Galiciji vršili so se samo artilerijski boji. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H 6 f e r, fml. 29.000 ruskih vjetnikov v Karpatih. Položaj v Karpatih je, kakor se glasi avstrijsko vojno poročilo, v zahodni in srednji fronti večinoma neizpremenjen. Močni ruski napadi v bližini Dakla-prelaza so redkeji postali. V vzhodnem odseku smo napredovali. Istočasno s vspešnim napredovanjem v Bukovini prekoračila so naša krdela prelaz Jablo-nica, ko so odbila sovražnika pri Koroimezo; tudi na stranskih prehodih so ga vrgla nazaj. Medtem ko so v Bakovini prodirajoče kolone v mnogih praskah prišle do Seretha, pri-bojevale so si one, ki so prodirale v zgornje Prnthovo porečje proti Nadworni, prosto pot iz gorskih sotesk in dolin ter dospele do Miznitz, Kuty, Kosow, Delatyn in Pasieczne, kjer so se Rasi na večih točkah ustavili. V zadnjih dneh se je zvišalo število ruskih vjetnikov iz karpatskih bojev na 29.000; vsak dan so jih mnogo ugrabili. Bitka pri Dukla-prelazu. Vojni poročevalec časnika „N. F. P." poslal je svojemu listu sledeče obvestilo: Boji na prelaza Dakla bili so velikanskega pomena; sliši se, da bo imeli Rusi ondi nezaslišane izgube. Jako srčno in uspešno borili so se tamkaj tudi oddelki štajerskih polkov. Od ruske 48. sibirske divizije, ki je na Kastelik-vrbu naše napadla, vrnilo se je — kakor dognano — k večjemu kakih 600 mož, 189. infanterijski polk sovražnikov pa je bil skoraj popolnoma uničen; ostalo je namreč komaj 20 mož. Posebno odlikoval se je v tej bitki baje graški deželnobrambovski polk, ki se je bojeval s trikrat številnejšem sovražnikom. Se več dni po bitki ležalo je črez tisoč ruskih mrličev po bojišču, ne daleč od naše fronte. Gotovo so izgubili Rusi v tej bitki, ki se je vršila v malem in tesnem okolišu, 50.000 mož, vštetši vjete v dneh od 1. februarja sem. Iz Karpat in Bukovine. „Az Est" piše: Prihod naših krdel v Ra-dautz vršil se je s tolikošno in nepričakovano hitrostjo, da ondi nastanjen ruski generalni štab ni utegnil pravočasno zbežati ia je bil primoran se s vsem svojim birojem našim se vjeti dati. - 2 - Straschill'ova grenčioa is zelenjavo povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Ondotni vrhovni ruski poveljnik (general) se je usmrtil. Vojni poročevalec lista „A nap" brzojavil je s Klausenburga, da so dobili ondi bivajoči železniški uradniki iz Bukovine od kolodvorskega načelnika v Dornawatri poziv, se imajo nemudoma vrniti ter službo nastopiti. Železniški promet med Dornawatro in Warnoje zopst odprt, nadaljni v Kimpolung pa pride te dai Da vrsto. Nadalje piše nek poročevalec iz Munkacsa: Naša krdela so v zvezi z nemškimi sovražnika iz Latorcza- doline docela pregnala. Avstrijsko-ogrske in nemške infauterijske čete so z izvrstno pripomočjo naše artilerije Ruse iz neugodnega I ozemlja komitata Bereg v razmeroma kratkem j času izgnale. Iz posameznih krajev bežali so j Rasi v divjem bega in pustili topove in strojne puške, da le sami sebe rešijo. Vlaki, ki dohajajo z V o 1 o c z a, privažajo mnogoštevilne ruske vjetnike Rnsi baje v severnem delu komitata Bereg, kjer večinoma Rusini ali Rnteni bivajo, niso tako zversko pustošili kakor po drugoč. Pri svojem odhodu zapustili so povsodi mnogo nesnage. Zidove so tirali seboj. Kaj je rekel general plem. Boroevič o bojih v Karpatih ? General Boroevič je sprejel v svojem glavnem stanu pred kratkim več vojnih poročevalcev, med temi tudi Leonharda Adeltod časopisa „Berliner Tagblatt." Pozdravil jih je s sledečimi besedami: „Kakor sem slišal, so gospodje mnogo videli. Prišli ste med* prednje vrste (švarmlinije) in je bilo Vam omogočeno se prepričati, da se našim krdelom dobro godi." Nato opazi A del t: „Kolikor nam pri-stoja sodba o tem, moram reči, da je strate-gičen položaj za zvezne armade v Karpatih prav ugoden." General Boroevič odgovori: „Gotovo, da v naše veselje dobro. Sicer je res še zmiraj tisto večno semintje-porivanje. Komaj da na enem kraju vržem Ruse nazaj, že se zberejo na dragem ter skušajo s pomnoženimi močmi prodreti. A vsa ta akcija je le podrejenega pomena. Nikdo ne trpi rad izgube na prostoru, in da bi si pridobili dovolj prostora v Galiciji, uprizorujejo Rusi vpade na Ogrsko. Pa zdaj smo jih v celi karpatski fronti črez ogersko mejo nazaj zapodili, z edino izjemo Dakla-prelaza. Pa tudi tukaj je tisto porivanje in morebiti se odloči že to uro, ali se zamore sovražnik v tem zadnjem kotu ogrske zemlje nam vspešno ustavljati." (Da poslednje besede generala Boroeviča niso bile besede laži-proroka, je nam že znano. Op. ured.) Adelt ga vpraša! „Najdalje so menda krdela Vaše ekscelence črez Uzsok-prelaz prodrle?* General Boroevič: „Tam stojimo zdaj že precej kilometrov onstran meje« Pa v teh neudobnih gorskih soteskah gre premikanje le počasi naprej že zaradi preekrbljevanja z živežem in po teh potih se raztrga tudi dosti obuvala, General in usmiljeni brat. Resnična dogodba. Janez Friedrich baron Schroeder, kateri je v začetku preteklega stoletja v Olomucu kot c. in kr. feldtnaršallajtenant umrl ter pri svojih tovariših kakor tudi podloženih splošno častje in zaupnost užival, bil je rodom Berlinec. Njegov oče bil je uslužbenec pruskega kralja in kot nižji uradnik ni posedoval posebnega premoženja ; kar je namreč zaslužil, uporabiti bil je primoran za prehranitev svoje obitelji, ki ni bila maloštevilna. Zapustil je toraj vdovo z mnogimi otroci v žalostnem položaju, brez premoženja. Naš Schroder in eden njegovih mlajših bratov morala sta vsled teh razmer na nižjih in pozneje na visokih šolah obilo poman|kanja pretrpeti in tudi marsikatero bridko slišati, koja je njima zavolj njun« siromaščine od prevzetnih tovarišev kakor tudi drugih ljudi na uho prišla. Vkljub temu ostala sta ta dva brata v svojih študijah vztrajna. Starejši bo je posvetil pravoznanstvu, čeravno mu je bila matematika neobhodno potrebna. I da moštvo ne more brzo naprej. Naš najhujši sovražnik sedaj ni Rus, temuč vreme. Naši ubogi vojaki so v teh mrzlih dneh mnogo trpeli na ozebljinah, in te so hujše kot rane. Rane zacelijo, a Človek brez udov ostane svoje žive dni revež. Pa mraz tudi ne škoduje vsem ljudem enako, ravna se to po telesni nravi. Videl sem starejše ljudi, kojim mraz čisto ni prizadjal, medtem ko so mladeniči veliko trpeli." Nadaljni govor je nanesel na nemška pomožna krdela, koja je general prav pohvalil in še posebič omenil složno in sporazumno skupno postopanje. Ko je nek drugi gospod iz Ogrskega generala poprašal, ali še morebiti Rasi spet v ogersko ozemlje pridejo, odgovoril je: „Ogrska naj bo le pomirjena, ničesar se ni treba bati. Jaz mislim, da je kaj tacega izključeno. Ako bi pa le kje vdrli, kaj bodejo tnkaj našli? Nekaj revnih razdjanih vasi. Obmejni kraji bo bili že preje revni, a zdaj so puščava. Pa tudi strategično bi Rusi ne bili na dobičku, ker bi se v tem slučaju njihova front zredčila. Stroške tega boja mora žalibog Galicija plačati." Poprašan o izidu tega boja rekel je general: „ Tedaj bi moral biti prbrok!" Toda iz vseh njegovih besed bilo je povzeti, da je poln zaupanja v prihodnjost. Rusi zopet močno obstreljujejo Przemysl. Vojni poročevalec laškega časopisa ,Secco-lo" javlja istemu iz Petrograda: Zadnje dni začela je ruska oblegovalna artilerija zopet hudo obstreljevati trdnjavo P r-z e m y s 1. Naši branitelji imeli so mnogo opravka. Da bi Rusi bili dosegli kak uspeh, dosedaj šo ni znano. Novi boji ob mazurskih jezerih. Operacije Nemcev ob mazurskih jezerih prisilile so Ruse da so morali tamošnje pozicije zapustiti ter se proti vzhodu umakniti. Bilo je tamkaj okoli 26.000 Rusov vjetih in N e m c i so jim zaplenili vrhutega še črez 20 topov in 30 strojnih pušk. Lažnjivi ruski časopisi pripisujejo zmago pri mazurskih jezerih Rusom, da trosijo domaČemu prebivalstvu pesek v oči, kajti nevarno bi bilo za oholo Rusijo, ako bi se po vsej njihovi obširni državi zvedela resnica o njihovih izgubah pri moštvu, topovih in različnem vojnem materijala. Japonci mobilizirajo proti Kitajcem. Japonci so vredni bratje Angležev. Vpoklicali so sedaj 3 letnike rezerve pod orožje. Kitajcem stavili so namreč take nezaslišaue terjatve, da jim poslednji nikakor niso mogli ustreči. Korejo so že razglasili kot v vojnem stanu. Najbrže bo nastala med tema dvema najljubši podučni predmet, mlajši brat pa se je učil zdravilstva. Prišel je čas, ko sta svoje akademične študije dokončala Izučila sta se dobro in pošteno ter prejela od svojih učiteljev prav dobra spričevala in priporočila. Vkljnb vsemu temu za nju ni bilo upanja, da bi dobila v svoji domovini v kratkem zaslužka, ki bi bil primeren njuni zmožnosti in splošni vrlosti. Mladostna navdušenost gnala je nju v inozemstvo. Upala sta v tem dobiti povoljno službo ter najti za prihodnjost potrebno preskr-bitev. Avstrijska država je bila takrat naglasu, da je mogoče si v njej mnogo denarja prislužiti, da je življenje tukaj prav po ceni ter da po- j sebno inozemci tukaj izvanredno pozornost uži- I vajo, ki jim pristop tudi v najvišje službe omo- ! goča. Brata Schroder sta tem govoricam lahko- ■ mišljeno — kakor so sploh mladi ljudje — verjela ; prodala sta, kar se je njima zdelo pogle-štanega, vzela neizogibno potrebne reči seboj ter se podala z dobrim upom v bodočnost na ito jO je priporočati clasti ta turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd ===s== drŽavama huda vojska že v par dneh in tefll je misliti, da ne bi še kaka druga vmes m segla, posebno Severna Amerika, in tedf bo takorekoč celi svet odmeval od gr> menja topov. Angleško-turška vojska v Mezopotamiji. 1 Iz Carigrada se poroča, da se je angleSM ofenziva v Mezopotamiji tokrat ponesrečila. Pl Amari so Turki Angleže premagali ter jih null potisnili. Tarške zmage ob Eufratu in Tigri^L povzročile so pri jožncarabskih plemenih veliH pozornost. Bili so sedaj pod Angleškim vpljivoa a sedaj so že trije rodovi k Turkom pristopiB V bojih ob perzijskem zalivu bili so ti le 21 Angleže močna zaslomba in ta prestop utegJ biti za Angleže še prav pomenljiv in usodepoM K bojem na Francoskem. Ker se naši Čitatelji za bojne dogodke ni francozkih tleh le malo zanimajo, pisalo se bodi v „Štajercu" le takrat obširnejše o nji)] ako ae bode dogodilo oudi kaj p o m e ml bnejšega. Za danes povemo le toliko, da Nemci tamkaj sicer polagoma, toda vztrajno in uspešno napredujejo. Boj za Varšavo. Milanskemu listu „Corriere dejkt Sera" se poroča iz Petrograda: Pred Varšavo se zopet bijejo novi srditi boji. Po večtedenskem odmoru so Nemci začeli] naenkrat zop^t hudo napadati ruske utrdbe. Napadi se ponavljajo z neumorno vetraj-] nostjo in izvanrednim junaštvom. Vstrajni na-| padi, ki napravljajo velik utis, zasledujejo na-| men, frontalno prodreti rusko bojne črto. Ruski vojaški kritiki dvomijo, da bi se Nemcem po-i srečil ta načrt; zakaj v modernih vojskah se ni| nikdar poprej pritegnila za napad tolika množina čet, kakor sedaj, in moralo bi se poseči' nazaj v dobo napoleonskih vojsk, če. bi se bjj^ telo najti sličnih primer za način bojevanja. Dne 3. februarja je prišlo že na vsak kilometer bojnel črte več kakor 10.000 Nemcev, ponekod še celo| več. V noči dne 3. februarja so bili Rusi na-i padalci, nakar so se vršili na celi bojni črti na-j padi in protinapadi. Tako piše list „Corriere della Sera." Kdor pozna posebnost ruskih armadnih poročil o vojnih dogodkih, je moral priti do prepričanja, da se vrši odpor Rusov na črti Bzura-Rawka le z uporabo vseh sil. Rusko poročilo rabi izraz „gigantski boj", opisuje moč, napadalno vnemo, uevstrašenost Nemcev (celo list „Nowoje Wremja" že mesce piše o tem), in vedno in vedno naglasa premoč nemške artile rije itd. To je moralo zbuditi torn večjo začudenje, ker nemško uradno poročilo prav nič ni poročalo o kakem Bgigantskem boju" in je omenjalo le „napad, ki napreduje", in še tudi danes opisuje po Hindenburgovem načinu s krat pot, ki ju je pripeljala preko Rpgensburga po Donavi na Dunaj. A sreča je opoteča; brata Schroderja na Dunaju nista našla, česar sta se nadejala. Ves njun up splavil je po vodi — vsaj začasno. V velikem, krasnem in hrupnem cesarskem mestu čutila sta se izgubljena kakor dve kaplji vode v neizmernem morju. Seveda sta videla mnogo bogastva kakor tudi množco brezbroj-nega ljudstva, — in tudi veliko takih ljudi, ki žive v preobilnosti, brez da bi jim bilo treba se zato truditi ali skrbeti. Toda njima, ki Bta bila brez vseh upljivnih posredovalcev, brez priporočil, tuje vere in vrhutega še iz dežele, ki v tistih časih na Dunaju ni bila na posebno dobrem glasu, ni bilo deleža pri tem bogastvu. Njuna gotovina talila se je kakor spomladni sneg. V kratkem času pošla je gotovina, bila sta v najhujši zadregi, brez da bi se njima dalo upati v skorajšno preskrbitev, in tako v brezskrbno bodočnost. Od kod toraj pomoč? Mlajšemu bratu je sicer neki Anglež obljubil, da ga zaradi povoljnega znanja naravo- — 3 — i besedami položaj pred Varšavo. Dejstvo, da Be je podal cesar na izhodno bojišče in da so tndi francoski in angleški vojni poročevalci v Varšavi poročali o četrti nemški ofenzivi, izpričuje, da ae je začel zadnji odlomek boja za Varšavo! Najvažnejše pozorišče se nahsja južno od železniške proge Skierniwice Varšava na desnem bregu reke Rawke, severno-izhodno od Rawe. Rusi so omenili to ozemlje dosedaj že dvakrat v poročilih, ki dozdevno niso velike važnosti. Pryikrat so metali ruski zrakoplovci bombe na nemške rezerve pri Rokszičah. Tam se nahajajo nemške čete približno 15 km izhodno na desnem bregn reke Rawke ob železniški progi proti Varšavi. Iz rnskega vira je došlo te dni še tudi drngo poročilo, ki je zatrjevalo, da Nemci imajo sedaj dosti čet ob Rawki, ki so se obrnile proti severn. Raska ofenziva v ozemlju Sochačeva naprav-lja ntis, kakor da bi hoteli Rusi napraviti zadnji obupni poskus, predreti polukrog, ki se zaokrožuje med trdnjavama Varšava in NovoGeor-gijewsk. Zadnja „dobra" poročila ruskega generalnega štaba so namenjena kot .dobrodošlica" za ruskega carja, ki se sedaj nahaja na bojni črti. Potrebovali pa so jih tudi vsled najetja ruskih posojil in da se napravi dober ut;s v Parizu in Londonu. Glasilo ruskega vojnega ministerstva „Rusky Invalid" piše v svojem zadnjem poročilu o važnosti Varšave, da povzroča obramba Varšave veliko neprilik, da si sedanje velike vojske ne bodo izvojevale zmago prav za prav ne na bojiščih, ampak ,, vsled notranjega položaje države" (tu se menda misli na Nemčijo). Vojska proti Angležem je tudi naša vojska. Ne samo zato, ker živimo z Angleži v vojnem stanu, temuč ker je vojska Nemčije proti Angliji tudi naša vojska v tem smislu, da mi stojimo enoti sovražnikov nasproti. Zdaj je Nemčija zaprotila, da bode od 18. t. m. naprej vso morje okoli Anglije in Irskega, vštevši angleški del kanala in kot vojno pozorišče smatrala, vsako na teh morjih najdeno trgovsko ladjo, ki jo last naših Bovražnikov, uničila. To naznanilo nemške admiralitete pomeni premembo nemškega pomorskega bojevanja, kot odgovor Nemčije na namero Anglije, da hoče \83 nemško prebivalstvo in njenega zaveznika izstradati. En dan pred naznanilom nemške admiralitete pisal je nek tirolski časopis: Angleži nameravajo Nemčijo skozi lakoto premagati. Nemško ljudstvo nsj bi ne imelo ničesar jesti, potem se bode že ponižalo ter Angležem udalo, Tako hočejo v Londonu. Anglija ni samo nemško trgovske ladje polovila, da bi ne zamogle blaga in živeža na Nemško dovažati, temuč tudi nevtralnim državam je Anglija prepovedala z Nemci trgovati in je tndi resnično to dosegla. Nemško ljudstvo naj bi stradalo in slednjič lakote poginilo Temu nesramnemu in krutemu bojevanju Anglije je Nemčija pravo in strogo obrambo si izmislila in je trdne volje jo izpeljati. Nemčija slovstva sprejme kot potnega spremljevalca v o-grske rndokope, in sicer brez plačila, samo za vzdržitev; toda ta ponudba obsegala je le prehranitev na nekaj tednov. Kaj pa potem ? Starejši brat ostal je na Dunaju. Preživel se je siromašno s zaslužkom pri prepisovanju aktov v pisarni nekega odvetnika. Dobil je v svrho izvršitve vedno le dela, kojih drugi pisarji ali niso bili zmožni, ali pa jih opraviti niso hoteli. Pa tudi ta borni in malenkostni zaslužek nagibal se je očividno svojemu koncu; od>' vetnikova žena je namreč — ker ji Schroder ni dovoljno število „Ku*s' die Hand, gniidige Fran" sporočil, — pri svojem možu začrnila in revež je moral na lastna ušesa slišati, ko je nekoč ta „Putifarka" svojega moža pred neumestnem postopanju proti svojemu uslužbencu Schioderju svarila, ki je „Prajz," toraj nevreden prijaznosti. Kolikokrat je toraj kaka prepisana pisma oddati imel, tolikokrat imel je pričakovati odalov-ljeEJa. Nepričakovano našel je nov zaslužek; bil je ta sicer neznaten in očividno tudi ne trajen. Tem veselejši je bil Schroder, ko mu je ta. je izposlala svoje vojne ladje, ki imajo nalogo, da vsako angleško trgovsko ladjo, naloženo z živili za Angleže, potopijo. Na ta način zna lakota Angleže še preje zadeti kakor Nemce in skusijo si naj, kako glad diši! Že slutnja, da se jim zna dovoz živil preprečiti, je Angleže skoraj ob pamet spravila. Na najostudnejši način zabavljajo črez „nemške barbare" (divjake), ki niso vredni človeškega imena. Njihovo preklinjanje pa ne naredi dru-zega utiša, kakor da ao jim Nemci na pravo žilo potipali in v črno zadeli. Na Nemškem se črez to veselijo in angleško kričanje jih od njihovega sklepa ne bode odvrnilo. Sploh je to tarnanje gola hinavščina. Admiral Fisher, sedanji najvišji povelj nik angleške vojne mornarice, je na mirovnem kongresu v Haagu leta 1899. izjavil, da ae Anglija za vraga ne bode brigala'za mednarodne pravice, ako bi te blagostanju Anglije nasprotovale. Ta izrek izvrstno označuje angleško politiko. Še nikdar se Anglija ni ozirala na mednarodne pravice in pogodbe, ako je hotela nasprotnika potlačiti. Ako bi bila Anglija močna dovolj Nemčijo uničiti, nikdar bi ae ne pomišljala tndi taka sredstva uporabiti, koje ves svet zaničuje. Kjerkoli so se Angleži vojskovali, povsodi so ravnali po tem njihovem načelu. Ko so uničili morsko oblast Španije, Holandije in Francije, povsodi so kazali svojo tipično in mrzlo bru-taliteto, brezobzirno so povaodi postopali. Na dnevnem redu^na Angleškem je danes uničenje Nemčije. Vojsko so pričeli s krivico. Brez milosti pozabili so nemške podanike ki so se na Angležkem nahajali. Proti vsemu mednarodnemu pravu je bil ta njihov čin. Z dum-dom krogljami, katerimi je njihov lord Kitchener nedolžne Bure ubijal, streljajo sedaj angleške barabe na vrle nemške vojake. Svojo vojsko z Nemci pa še hočejo posebno s tem poveličati, da nameravajo vso nemško ljudstvo iz stradati. Neapametno bi bilo a takim aovražnikom boljše ravnati, kakor se on pripravlja z drugim ravnati. Državi in ljudstvu, ki si prilastuje ime gospodarja črez vesoljni svet, imponira samo moč in surova sila. Način angleškega bojevanja neizprosno tirja taktiko uničenja. Edina brezobzirnost jih bode poučila, daje njihova slaba zadeva izgubljena. Ta je pot, katerega je Anglija sama nastopila in Nemcem pokazala. Pa jo bojo tudi nastopili, saj ae Nemci še apominjajo beaed Fieherjevih : ,Duša vojske je nasilnost, prizanašanje je neumnost. Bij trdo in bij — kjerkoli zamoreš!" Slavnoznana mornarica Nemčije bode Anglijo premagala. Bila bode tudi za nas, ako prekriža nakano Anglije, nas z našim zvestim zaveznikom vred izstradati, s tem, da njene trgovske ladje v angleških morjih uniči. To bi se smelo že davno zgoditi, kajti obotavljanje ni umestno in je te kramarje še le predrznejŠa storilo. Toda Nemčija že ve za 'pravi čas ter postopa previdna in sigurno, kar nam vspeh tem trdnejše zagotavlja. Bog kaznnj Anglijo! skromna služba odprla pot v boljšo prihodnjost. Da naslednje, cenjeni mi čitatelji, bodete lahkeje razumeli, naj vam služi to-le v pojasnilo : Kot najvišji poveljnik ces. kr. topničarstva bil je ob času našo povesti knezVenceslav Liechtenstein, mož, katerega je čislal sam cesar in ga spoštovalo vso avatrijsko prebival-atvo. Njegov spomin je v zgodovini neizbrisljiv. Značaj tega slovitega moža je. bil čist in vsa njegova dejanja so kazala znak temeljitega znanja in dobro preudarjene odločnosti. Kakor zveden državnik tako je tudi kot vojskovodja služil cesarju in domovini zvesto. Posebna njegova zasluga je bila preostrojitev ces. kr. topničarstva. Pri tej mu ni bil noben trud prete-žaven, nobena žrtev iz lastnega premoženja prevelika. Ako je le slišal o kakšni mogoči izbolj-šitvi v tej stroki, takoj se je zavzel a vsem srcem zanjo ter v to svrho uporabil mnogo lastnega premoženja. K resnemu koraku odločil se je takoj, brez obotavljanja. Vsako škodo ponosrečenega poizkusa trpel je sam, a vse pridobitve so prišle državi v last in hasek. (Dalje prihodnji*!.) V ruski armadi služi ogromno število Mohame-dancev, ki ne vejo, da ae bojujejo skupno s svojimi najhujšimi sovražniki proti svojim pravim prijateljem. Tako poroča neki visok nemški častnik iz ruskega bojišča: Vjeli smo mnogo ruskih vojakov; bili so C e r k e s i mobamedanske vere. Ko smo jim prečrtali dšihad-fetva, to je razglas svete vojske, izdan od turškega cesarja, ki je obenem kot kalif vrhovni poglavar vseh Mohamedancev, ter jim tudi povedali, da plapola raz sultanove mošeje Fatih v Carigradu zeleno bandero prerokovo, bili so vsi močno preplašeni. Eden, ki je služil kot atražmojšter v ruski armadi, odpasal ai je pas, vzel z njegovega konca zaklep ali žnolo, ki je bila kovina8ta, ter je začel gravirano besedilo na njej s fetwo primerjati. Prepričal se je, da smo govorili resnico In bil črez to jako iznenaden in ustrašen, da se je proti nam bojeval. Rekel je. da bo našel pota in sredstva, kako bo se dalo tovariše, ki se še bojujejo v ruskih vrstah, o kalifovem razglasu obveatiti. V dostavku na predstoječe vrste imamo tukaj še omeniti, da se Turki, Perzi in Afgani zbližujejo. Perzijski časopis BHawer" namreč piše iz Teherana, glavnega mesta Perzije: Afgansko odposlanstvo je dospelo na perzijsko mejo. Njegov dohod pomenja zbližanje med Perzijo in Afganistanom. Vsled zanesljivih informacij je zbližanje med Turčijo inPerzijo že dosflženo. V Teheran dohajajo neprenehoma oboroženi bojevniki. Perzijski poslanik v Petrogradu bil je nenadoma na povelje šaha (perzijskega kralja) prestavljen od ondot v Rim ter po drugem uradniku nadomeščen. Boji ob sueškem prekopu. Z egiptovskega bojišča poroča nek višji turški častnik, ki je nekoč neprenehoma skozi šestnajst, ur. v sovražnem ognju stal, sledeče: „ Cisto tiho smo ae ponoči vkrcali na pri- ' pravljene splave ali floae. Veselje je zavladalo med mojimi vojaki, ki so so nadjali da bojo prvi, kojim bode dana prilika s svojimi mu-slimakimi brati v Egiptu govoriti. To upanje jih . je navduševalo tako, da ao bili zaradi počasnega premikanja splavov že nevoljni postali in nameravali širok prekop (30 metrov) preplavati. Komaj sem jim to zabranil. Pri postaji Sora-p e u m stopili smo na suho. Sprvega nikogar nismo opazili na bregu. Kot voditelja ali kažipota služila sta nam dva podčastnika, ki sta okolico že od preje poznala. Po nekolikih korakih zagledamo petnajst mož broječo angleško stražo, ki je iz spanja prestrašena se podala v beg ter kar tako tje v en dan nekaj strelov oddala. Vkratkem nato naatalo je po celem pre-kopovem obrežju žvenketanje z orožjem in na nekaterih krajih so začeli tudi topovi pokati. Pritisnili smo za bežajočimi Angleži v smeri proti T u s s n m, ko zapazimo, da prihajajo iz daljave z vojaki napolnjeni vlaki. Ko so se j nekako omahljivo iz vlakov spravili in ob prekopu razvrstili, so jih naša krdela od strani obstreljevati začela, kar je Angleže precej zbegalo. Nekateri so pobegnili proti vlakom, da bi se v vagonih poskrili, toda .reveži" niso za-mogli najti vrat. Z daljnogledom opazil sem iz daljave, da se jih je mnogo pod vozove potuhnilo. Pripeljalo se je še z drugimi vlaki več čet, da jih je nato bilo za kake tri bataljone. Ko so naše stališče izgruntali. pomikati so se začeli polagoma proti nam. Za razdaljo med nami in njimi znašajočo kakih 6 kilometrov potrebovali so 2'/s ure. Medtem začele so sovražae križarke (bojne ladje), ki so se nahajale v bližnjem jezeru z imenom T i m s a h proti našim postojankam z granatami streljati, a niso zadeli. Nekaj granat je padlo za angleškimi vrstami in učinilo med njimi toliko zmešnjavo, da je začelo vseh 3 000 mož kar bežiti, brez da bi mrtve in ranjene seboj vzeli. Beg je imel smer proti T u s s u m. Sovražniku slediti ni bila več moja dolžnost. Kar ae mi je naročilo gleda rekogoos-ciranja eem zbral vse potrebne poizvedbe. Vr- 4 Za vojake še imamo zimsko blago v zalogi, kdor potrebuje, naj pride našo trgovino brata Slawitsch, Ptuj. nili smo se toraj k splavom nazaj. Ta naša vrnitev, kateri moji ljudje niso vedeli vzroka, jih je nepopisno iznenadila. Vzrok ji je bil končana moja naloga. Sedem ali osem na jezeru T i m s a h plavajočih angleških križark obstreljevalo je naše artilerijske postojanke brez posledka. Bili smo takrat na levem obrežja prekopa. Častnik pripovedoval je nadalje o poročilih komandantov drugih poizvedovalnih krdel, ki se dalje ob prekopu navzgor rekognoscirala, da so se jim večje težkoče v pot stavile. Kljub obstreljevanju iz topov in strojnih pnšk, ki je iz oklopnih vlakov na nje bruhal, prepeljala so se dotična krdela v čolnih črez prekop ter z bajo-netnim naskokom brez odmora naskakovala oklopne vlake (Panzerziige, to so vlaki z železnimi ali jeklenimi vozovi), ki so se slednjič umaknili. Dajte gorske čevlje za naše vojake I Sedanje slabo vreme dela našim hrabrim vojakom, ki se morajo bojevati v hudo zasneženih gorskih soteskah Karpatov velike težave. Posebno bridko je za nje, ako morajo v slabih, že obrabljenih obuvalih vojne štrapace prenašati. Prožen je toraj vsakdo izmed Vas, ki ima trpežne gorske čevlje (Bergschuhe, sogenannte jGoiserer") na razpolago, da jih blagohotno pošlje z naslovom: „An das Kriegsfiir-sorgeamt des k. u k. Kriegministe-. riums, Zwoigstelle Graz, S p o r-gaese 29" nemudoma, od koder se potem vojakom dopošljejo. Sprejme se vsaka množina. Kdor zahteva za nje kako odškodnino, ki pa ne sme biti pretirana, naj to obenem naznani, nakar se mu ista zanesljivo poštnim potom izplača. Dvakrat da, kdor nemudoma da, toraj ne obotavljajte se ter storite ta človekoljubni čin usmiljenja. Bolni napljnčih • Sanaforij JAJfleraac Spoštovanim čitateljem „Štajerca." Težko je kateri izmed Vas, ki bi ne imel kakega ljubega sorodnika, srčnega prijatelja ali dobrega znanca v tem vojskinem času na boj- nem polju. Veliko število naših hrabrih vojakov je že prililo svojo srčno kri za cesarja in domovino in mnogokteri izmed Vas je že prejel obvestitev o izgubi kacega drazega. Tadi pisatelj teh vrstic je v tem prizadet, Upam pa, spoštovani čitatelji, da Vam vsaj nekoliko ustrežem s tolažbo, kojo si blagovoljno poszemite iz sledečih pojasnil: Sedanja vojska je silovita, kakoršne še ni doživel svet, bodisi glede števila bojnikov, bodisi glede novodobnih bojnih sredstev, priprav in strojev, o kojih smo Še le sedaj v teka vojske imeli priliko slišati, v kolikošni tehnični popolnosti da so dandanes evropske armade; da v tem napredovanju tadi naši sovražniki niso želeli zaostajati, je samoobsebi nroevno. Mi in naš zvest zaveznik — Nemčija — se imamo bojevati proti tolikim sovražnikom, da se ves svet čudi, kako da smo se njihovim napadom od vseh strani dosedaj toliko uspešno upirati zamogli. Že eden sam — namreS Ras — poslal je proti nam take strašanske, milijonske armade, da bi človek kar mislil, ta velikan bode zdrobil vse, kar se ma na njegovi ropa-željni poti ustavljati ntegne. Toda „Goljat° se je zmotil. Presneto se je preračunil in ukanil. Mislil si je namreč, da avstrijski narodi v slučaju vojske ne bojo složni in da se bodejo vojaki, ki so slovanske narodnosti, klicu svojega cesarja in kralja takoj odpovedali. Prišlo pa je čisto drugače. Kakor e n m o ž zgrabili so vsi narodi Avstro-Ogrske za orožje ter z nepopisnim navdušenjem pohiteli tje, kamor jih je poklical presvetli vladar, da branijo obstanek mile domovine ter Ščitijo s svojo hrabrostjo drage jim svojce, rojake in splob sodržavljane. Veliko narodnosti obsega Avstro-Ogrska, a sedanji vojni čas še-le je pokazal, da živi v vseh i s t i d a h in ljubezen do mile domovine in tj danost našemu modremu in skrbnemu vladarju. To nas naj tolaži. Ne, nikoli nismo bili m i tisti, ki bi bili sedanjo strašno kriprelitje povzročili; krivci so temuč oni nasilneži, ki hočejo in nameravajo skoro vso E«ropo v svojo last spraviti in ki se tudi najzaničljiviših sredstev ne sramujejo, ako jim doBego svojega cilja obetajo. Sliši se tu in tam tarnanje, in izraze skrbi za bodočnost vsebuje govorica malodašnih ljudi, ki nimajo druzega klepetati kakor o hudih časih. Seveda se je v teh kratkih mescih vojske mar- sikaj spremenilo, kar nam ne ugaja, a obupa nam ni treba temuč mirno in zaupljivo gled v bodočnest, ki bode vse sedanje razmere boljše obrnila. Da so se nekatere reči — posebno živil — podražila, se ne smemo čaditi ali celo m ledovati; temu ni vzrok samo vojsk tem.eč v veliki meri tndi slaba lanska leti; VeČina raznih poljskih pridelkov je valed ne godnega vremena škodo trpela, da niso zamog povoljno uspevati. Jemati momnso to in še marsikatero dru~ okelščino v poštev in trezno presoditi, da ta Vsega mi go čn i, sam oče nebeški nam ne d»: trajno lepo vreme, temuč pošlje nad nas tu i tam tudi neurje, ki nam docela uniči marsik teri up m nado. Bodimo toraj potolaženi, da pridejo vkra kem spet mirneji in boljši časi, v kojih bodero na sedanje neprijetnosti lahko pozabili v dob zavesti, da smo jih voljno in vztrajno prebil Vojske bode prej ali slej konec, da, upa smemo v kratkem času Ruska premoč je o hrabrih prS'h naših junakov se razbila in b kronani zamoro preživeti, to dokazuje viteza P t <1 Tesendorfova ustanova. (Ritter v. P.ttfl Tts-rioo f Stiftung) za stare in onemogle služahn ke z 20 kronami na mesec. S tem bi se zamota ljubezen do kmetijstva povekšati. Naloga vlade naj in bila tudi, skrbeti za to, da mala kmečka ptn* -t a ne izginejo do zadnjega (v enotah velikih) in da tisti, ki si- tako posestvo uredijo, ki bi zamoglo 5 oseb pošteno preživeti — a ne črez 15 —, dobijo od poštne hranilnice potrebni kapital na 3% izposojen proti dolgoletni amortizaciji in da bo za dobo teh let prosti plačevanja bišno-razrednega in zemljiščnega davka. Ta izpad zamogel bi se poravnati s zvišanjem zemljiščnega davka pri tistih, ki posedujejo na ti.-:ože hektarov gozda; tisti pa ki obširne gozde zaradi svojega lovskega Športa zagradijo, plačali naj bi davek, kakoriea je za parke predpisan. Mali posestuik ne redi nam samo živino, on je tudi vzreditelj zdravega ljudskega zaraš-čaja, vzdržuje mesta in industrijske krajo povrhu pa še odrajtuje največ krvnega davka, ker daje državi najzdravejše in najkrepkejša vojake; in zategatelj mora se ga v interesu države braniti. Ta naredba zabranila bi tudi ob enem izseljevanje v Ameriko, ker.bi na ta način ljudje tudi doma zamegli se za svoje stare dni zasi-gurit.i. Da je preustroja državne uprave potrebni in da dobimo cenejo vlado, utemeljil je državni poslanec dr. Steinwender ter dokazal, da bi ae dalo letnih dvesto milijonov krou prihraniti, ako bi Avstrija svojo npravo po vzgleda zvezue Nemčije prikrojila. Dokazal je tudi kot mož veščak kako se zamorejo neizmerni vojni stroški poplačati, brez da \fi bil mali posestma prizadet. Ukaz c. k. štajerskega na-mestništva z dne 26. januarja 1915, drž. zak. št. 13, s kterim se prepoveduje obrtno pripravljanje peciva iz testa na drožah in maslenega testa. Da se tudi za naprej nemoteno oskrbaje ljudstvo z moko, se na podlagi § 7 cesarskega ukaza z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, ukazuje: Za sedaj se prepoveduje obrtni pripravljanje peciva na kvasnicah in drožah v smisla Codex alimentariu8 austriacus (v kterih so kot glavne sestavine moka, mast, surovo maslo ali dr. Kittel, Kralj. Vinogradi, piše, daje Fellerjev flaid v svoji praksi rabil z izbornim uspehom, in tako sodijo mnogi drngi zdravniki. Pri trpljenju vsled prehlajenja in pri bolečinah vs9h vrst je zanesljiv pomočnik in bi ga naši bralci morali vedno imeti v hiši, ker 12 steklenic stane samo 6 kron franko. Tadi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsakroglice", 6 škatljic za 4 C 40 vin. bi morali naši bralci za varstvo proti želodčnim težkočam, zagatenjn itd. naročiti pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, E:« trg št. 241 (Hrvatsko). . . . cisir. 6 jedilne masti), jajca, mleko in majhne množine Bladkorja, kakor kolači, brijobi, potice, pustni krapi itd izvzenrfi sohor, ter obrtno pridelovanje maslenega (listnato tankega, penastega) peciva. 7,n obrtno pripravljanje belega peciva ne velja ta ukaz. Kot obrtno je v smisla tega ukaza smatrati vsako pecivo, ki se prideluje v ta namen, da se oddaja drugim ljudem proti plačila. Izvzeto od določb tega ukaza je obrtno pravljanje omenjenega blaga, ki se prideluje za oddajo na zdravilišča ali okrepčališča po njih izrecni pismeni po množini in vrsti natančno določeni naročbi. Prestopki tega ukaza se kaznujejo na podlagi § 11 cesaiskega ukaza z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št 96, z denarno globo od 2 do 200 K ali z zaporom od šestih ur do štir-najstih dni, kakor je ena ali druga kazen po okolnostih primernejša ali bolj učinkujoča. Ta ukaz je javno nabiti z razločno čitljivim lepakom v obtath pekarij in slaščičaren ter v gostilniških in točilnih obrtovališčih. Ta ukaz stopi v veljavo dne 1. februarja 1815. Sedmine. Na Štajerskem še obstoji skoro vsepovsod navada, da se služijo po smrti takozvane sedmine. Tadi revnejši sloji se ne ustrašijo često-krat ne malih izdatkov, ktere si naložijo s tako prireditvijo in potem težko poravnajo stroške za sedmino. Take Bedmine pa so navadno žalibože pravcate pojedine in prilika za pijančevanje ter imajo dostikrat zle posledice. Tadi straženje pri mrličih v hiši žalosti, kjer zaostali žalujoči pogo-ščajo povabljene in nepovabljene goste, za mnoge ljndi nima dragega smotra, kakor se napiti, ne pa moliti za ranjkega. Sedanji čas pa zahteva od nas v vseh človeških položajih velike resnobe, po možnosti varčevanja v posameznem in v obče «pa s sredstvi, zlasti tudi z živili; opustili bi naj toraj posebno vsake nepotrebne izdatke, bodisi v denarju, bodisi v blaga. Ako opustimo sedmine, straženje mrličev itd., prihranimo si denaija in živil in služimo na ta način očetnjavi, katero sovražnik hoče izstradati. Nujno to.-aj poživljamo mero-dajne činitelje, naj zastavijo ves stoj vpliv, da se opustijo navedene prireditve in vplivajo na to, da ae ohrani spomin na ranjke na drug način, recimo z dapili v občekcristne namene. nazaj, tedaj se tolažite s prepričanjem, da je bila to volja božja, in da je bil v resnici vojščak po Kristusovih besedah in kot tak sprejet med trume izvoljencev božjih v večnem raju! Dopisi. Našim crnoYOJnikora za slovo, zaostalim pa \ tolažbo! Na ti«oče naših rojakov, oziroma sodržavljanov zapustiti je moralo zadnje dni svoje stariš«, sestre in brate, tisočeri svoje tužne žene in ljubke otročiče, ločiti so se morali za neznani čas od svojih srčnih prijateljev in dobrih znancev, ter se uvrstiti med tiste, kojs kličeta cesar in domovina takrat, kadar hoče kak ropaželjen ali zvit 803ed našo posest zmanjšati ali nas celo žnjo vred docela\uničiti. Častna je naloga se postaviti za domovino in vladarja v bran; pa tadi tež-irna je. zlasti v sedanjem slučaju, ko je nas in našega zvestega zaveznika na tako zahrbten način napadla skoraj cela Earopa. Prepričani srtO, da so šli naši vrli mladeniči in možje z navdušenjem pod orožje, s kojim bojo ukrotili morilce in roparje ter njihove hinavske zaveznike. Vsemogočni, večni in pravični Bog naj jih vodi in čuva na vseh krajih in v vseh stiskah, da bojo enkrat prišli okinčani z vencem slave zopet med drage svojce v Ijabi domači kraj! Vi pa, ki ste ostali doma in se kot stariši bratje, sestre ali otroci s težkim srcem ločili od vpoklicanih, ne žalujte preveč za njimi! Uverjeni bodite, da gredo za pravično stvar pod orožje cesarjevo, ki še nikdar ni klical svojih zvestih državljanov, ako ni to zahtevala skrajna aila! Po dokončanem zmagoslavnem boja vrnili ee bodejo zopet veseli med Vas! ■ Ce na bi že eneea ali družeča ne bilo več Iz Uršine gore. Pač malo kdaj se sliši iz Starigatrga kaj. Ali sedaj ob teh resnih časih bi vendar rad poročal o naših hrabrih fantih in možih, katerih je iz naše primeroma majhna občine veliko odišlo na vojno. Posebno vrli so gotovo sinovi našega grobokopa Gostenčnika. Prvi, Jari Gostenčnik, služi kot feldvebel pri kaiserscbiitzah štev. 4, se je hrabro bojeval na severu in bil tudi težko ranjen ž> v začetka vojne. Po daljšem zdravljenju se je pred kratkim zopet vrnil na severno bojno polje ter bil drugič težko ranjen. Dragi sin Franc, orožnik v Bosni, je bil prideljen po izbruhu vojske k štreif koru na južnem bojišča, kjer se je posebno hrabro bojeval in tadi zadobil težke rane, vsled česar s-i je moral vrniti nazaj k svoji prejšnji službi. Mlajša dva sinova Alojz in Hans, pa že težko pričakujeta vsak pri svojem regimentu, kedaj da pojdeta nad sovražnika. Ravno tako so se bojevali posestnika Fišerja s:novi, toda eden je že 24 januarja 1915 v neki bolnišnici umrl vsled ran. Drugi, Janez Fišer, pa S9 pogreša že od decembra lanskega leta. Tretji sin Alojz pa se še vedno hrabro bojuje v Karpatih in je bil povsod srečen v bojih; čeravno so streljali sovražniki na sto korakov in še bližje na njega, pa je vendar zdrav in čvrst ostal. Tadi odlikovanih je že nekaj naših fantov, kakor Jožef Kotnik ter Mihael Wresovnik, oba s zlatim križcem. D bili pa smo tndi poročilo, da že nekaj naših vrlih fantov počiva v daljnem kraja, ko so janaško prelili svojo kri za ljubo Avstrijo. Izjava. Podpisani urednik „ Štajerca" Kari Linhart izjavlja, da jo vsled napačnih informacij s strani občanov občine Sv. Štefan pri Šmarju tamošnjega župana in načelnika kraj-nega šolskega sveta g. P. Zakošeka r tem lista opetovano na časti žalil in ma očital nerednosti v njegovem poslovanja kot žapan in načelnik krajnega šolskega sveta. Ker sem »e pa prepričal, da so vsa očitanja glede njegovega ure-dovanja popolnoma neresnična, jih preklicem v vsem obsega in obžalujem vrhu tepa tudi druge napade na njegovo osebno čast Tadi se za-vežem, da ga ne bom v bodoče v nobenem oziru več napadal in žalil. Kari Linhart urednik »Štajerca' Bazno. Novice iz Koroškega. V ruskem jet-ništvu v Sibiriji je gospod učitelj Alojz Oberbichler iz Ettendorfa, kojega so kot rezervnega korporala (enoletni prostovoljec) že pri 1. mobilizaciji poklicali. V sedmem infan-terijskem polku udeležil se je bitke pri Gro-deku v Galiciji, kjer je bil težko ranjen in nato od Rasov vjet. 15. dec m. 1. je poslal pismo (cenzurirano seveda) iz Irkutska, ki je došb 7. februarja v domačijo. Med drugim piše: „Ne vem sicer, če te bojo te vrstice našle, ker v lepo domovino je daljna pot. Kakor razvidiš iz pisma, tičim sedaj globoko v Sibiriji, 30 dni vožnje z vlakom od Lemberga. Kedaj bodem spet videl svojo ljubo Koroško! Moj Bog, tako sem odrezan od vsega sveta, predstavljati si zamoreš, kako da se mi toži po ljubi domovini. Domotožje, mraz, rnnogoktero pomanjkanje, ti so moji tovariši. Hvala Bogu, da sem ša zdrav in še imam vse ud« ; koliko jih je tukaj, ki ai še revnejši od mene! Ta vojska je strašna. Koliko jih bo, ki ne bodo več videli domovine. Ako prejmeš moje pismo, odpiši mi takoj, piši mi mnogo, kako se Vam godi in kaj moj fantek dela; ubogi črviček nima sedaj ne matere ne očeta." (Mati je namreč umrla na porodu tega fanteka dne 18. aprila 1913.) Upam, da se bode za fanteka skrbelo. Radoveden, boš s čim si kratim čas? Dolgočasno je. Zaradi hudega mraza ne moremo na sprebol; sedimo večinoma" v barakah, 120 moi v enom pioito-u skupaj. Iz kruha smo si naredili šahfisnre. Denaria nima noben več, sicer bi si lahko kaj olajšali. Stanujem približno 4 km od Irkutska; v mesto ] smemo le s posebnim dovoljenjem, še nisem bil tamkaj, samo zvečer svetijo loči sem k nam. Z nami se dobro ravna.--------(Ta dva pomi- šljaja sta sumljiva! Op. ur.) Ruski vojaki so dobrodušni. Sedem tednov sem bil v Lemberga \ v garnizijski bolnišnici" i. t. d. Umrl je v Ptuju v vojaški bolnišnici črnovojniški infanterist Franc Grill; star | je bil 38 let. Raojki je bil skrben gospodar, izobražen mož naprednega mišljenja in jako u-strežljiv tovariš vsakemu, s komar se je poznal. Zadnji čas je bil dodeljen vojaški bolnišnici kot strežaj ali verter, nalezel si legar ali tifas, vsled kojega je moral umreti. Zapušča vdovo s peterimi majhnimi otroci. Bodi mu žemljica lahka 1 Povodenj imajo aedaj na Laškem, kjer so reke Arno, Reno in Bizencio izstopile ter mnogo' krajev preplavile. Rim je bil na več mestih o-grožen. Cigani se klatijo po Koroškem ; posebno v i Rožni dolini so za prebivalstvo huda nadlega. Goljafajejo in kradejo, kjer se le da. Neki ženi so na jako zviti način izpleli 145 kron. Ali bodejo oblasti to še dolgo trpele ? Vrl črnovojnik zabrani grozno nesrečo. Pri Mallnitza na Koroškem vsul se je velik snežen-plaz na železniško progo in zasul železniškega čuvaja. Črnovojnik Christian M an nh art, ki je tam blizu na straži stal, ter se pravočasno skril v železniški predor, rešil si je s tem življenje. Vedel je, da pride v pol . uri vlak. Šel mu je nasproti in je trikrat izstrelil, nakar se je vlak še pravočasno ustavil. Čavaja so tudi še živega izkopali. V Srbijo 80 vdrli Albanci ter več pokrajin zasedli, iz katerih so se jim morale srbske čete umakniti. Bog ve, kaj se iz tega še izcimi. Zavezni nasprotniki so medsebojno že nezadovoljni. Eden drugemu predbaciva, da premalo stori in ničesar vspešnega ne doseže. Verjamemo jim in apreridimo opravičenost njihovih tožb. So se pač o naši obrambni moči temeljito preračunali. V inozemstvu začeli so novejši čas o nas čisto drugače misliti, kakor še pred kratkim. Na zaupanju smo si veliko pridobili in tudi na ugleda. Umrla V Ameriki, Milhvanke, Wissc, je naša dolgoletna naročnica gospa Ana Podgoršek. v 67. letu svoje starosti. Ministerski ukaz glede klajne živine. S 1. januarjem tega leta se je razveljavil ukaz z dne 14. oktobra 1914., glasom katerega je bilo omejeno klanje telet, starih pod 6 mesecev ; zaklati se je smelo taka teleta samo z oblastvenim dovoljenjem. Ker pa je bilo v interesu kmetijstva in narddncga gospodarstva sploh, da ostane še nadalje v veljavi na-redia, katera se je uvedla izpočetka samo v poskusno-svrho za nekaj mesecev in sicer v prid pospešitve pomnožene izreje telet, *ato je izdalo c. kr, poljedelsko ministerstvo, sporazumno z ministerstvom za notranje-zadeve in trgovino, sedf-j iznova ministerski ukaz, s katerim se podaljša za dobo izrednih razmer, provzročen h po vojnem stanju, veljavnost navedenih določb glede omejitve klanja telet; te določbe se pa obenem bistveno razširijo. Ker so se semnji neprenehoma pren»po!njeva!i s klavno živino, ker je nadalje zmiraj naraščalo število ži-vinčet, ki so se zaklala, a so bila sposobna za rejo, ko-nečno ker se je opetovano vgotevilo, da se je zaklalo-visoko brejo živino, kar je vredno velike graje z živinorejskega, kakor tudi iz narodnogospodarskega stališča, v sedanjih razmerah celo obžalovanja vredno, zato je bilo na vsak način potrebno, da so se dosedanje določbe z. oziror.i na to živino raztegnile. Temu primerno se je z ukazom z 23. decembra 1914, diž, zak. št. 353, stopivšim v veljavo s 1. januarjem 1915, v interesu živinoreje, kakor tudi bodoče npre-vizacije z mesom in mlekom, prepovedalo klanje takih krav, telic in svinj, ki kažejo oc'tne znake brejost'. Določba, da se smejo zaklati živinčeta samo z oblastvenim dovoljenjem, dovoljenjem občinskega predstojnika oziroma strokovnega organa, katerega imenuje politična okrajna oblast, se je raztegnila na teleta, telice in vole do starosti 2'/s let in na bikce in bike do starosti 2 let Ako se bo hotelo doseči s pomočjo ukaza nameravani name d, tičoč t-e pospeševanje izpodreje živine, se bo moralo naravnost odreči oblastveno dovoljenje. V izjemnih slučajih pa se dovoljenja vender lahko d«, zlasti če tele že na zunanje ne kaže sposobnosti sa izpodrejo, če so živinčeta bolehna, če imajo pogreške in če se slabo razvijajo — pri čemur se je seveda treba seveda c-zirati tudi na taka živinčeta, katerih meso podelajo mesarji v klobase, — uadalje če v resnici primanjku.elo » nntrphni hlpvi ali na krme ?a Sivinn. kakor tnrli ttdal. — 7 c bi zamoglo v hlevu pridržano živinče provzrcčiti živinorejcu občutno škodo bodisi glede preživljanja družine, bodisi glede gospodarskega obrata. Na vsaki način se bo moral ukaz prav strogo u-porabljati, ako se bo hotelo doseči oni smote r, kateri je ■velikega pomena za vse prebivalsto. To je zajamčeno po predpisih za evidenco in kontrolo izdanih izkaznic, z uadiorovalno pravico političnih oblasti z globami, ki jih rlolrča ukaz za slučaj prestopkov tega ukaza, konečno pa tudi s tem, da ima politična okrajna oblast pravico, prepovedati zakol živine in po svojem mnenju odločiti, da se živina kje drugje izredi ali pa da se dotično živinče proda na nevarnost in stroške lastnika. Krmljenje živine z žitnim zrnjem in žitno moko prepovedano. Varčili z domačimi zalegami žitnega zrnja, sposobnimi za kruh, s katerim nam bo treba izhajali do prihodnje žetve, ja v sedanjih časih resna dolžnost vsakega državljana. Uvaževaje to, je napotilo vlado že pred kratkim časom, da je odredila, da se smejo mletveni izdelki pšenice in rži in sicer bodisi kot moka kakor tudi kruh spraviti v promet le v obliki primerne mešanice z ječmenom, koruzo in krompirjem. Naravka posledica tega odloka pa je, da se mora prepovedati tudi krmiti živino z žitom. Z ukazom poljedeljskega ministeritoa z dne 5. januarja 1915. se je izdala, sporazumno z soudeleženimi drugimi ministerstvi, v tem smislu potrebne naredbe. Prepoveduje se kimiti živino z ržjo in pšenico, sposobno za mlenje, prav tako tudi z enakim ječmenom, bodisi z nezdrobljenim kakor tudi z zdrobljenim, a tudi s pŠenično, ječmenovo in rženo moko, sposobno za izdelovanje kruha. Ž ozirom na posebno otežkočeno krmljenje živine pri sedanjih razmetah, ko si močnih krmil ni mogoče nabaviti, izdale so se potove olajšave', tičoče se te prepovedi Tako dovoli lahko politična deželna oblast iz važnih gospodarskih railogov, da sme živinorejec izjemoma krmili svojo živino z ržjo in ječmenom, seveda pa le tedaj, če je to žito sam pridelal. Ta določba je važna zlasti za kmetijska gospodarstva v goratih krajih, t. j tam, kjer se drže še dandanes naturalnega gospodarstva in kjer se ne izplača prevažanje žita, katerega pridelajo že tako le v mali množini, na bližnji trg. Druga izjema te prepovedi je ta, da se lahko^izda pod posebnimi pogoji dovoljenje v prid pitanju Živine s suho klajo, ker je to obenem v prid aprovizaciji. Postajam, ki se bavijo s tem, lahko dovoli politična deželna oblast s pooblaščenem poljedelskega ministerstva, da smejo krmiti živino tudi S takim ječmenom, ki ga niso same pridelale. Ta izjemna ugodnost, katere pa se živinorejci baje ne bodo pogostoma posluževali in sicer radi visokih cen ječmena, nudi v gotovih posebnih razmerah jamstvo za vzrijo prešičev za meso, kar pa je obenem glede na a-provizaci.o zelo važno. V tem ministerskem ukazu je preskrbljeno tudi za nadzorstvo po oblastoijah. Kako se naj nadzoruje, je povedano v posebnem odloku, izdanem na politične oblasti, kajti njim je naloženo, da imajo nadzorovati tozadevne obrate in gledati strogo na to, da se prepreči uporaba navedenega žita in moke za živino. Oproščenje konjev od vojne službe. C. kr. namestništvo je stavilo dalekosežne predloge ministerstva za domobranstvo zaradi •oproščenja gotovih konjev dolžnostij, da se priženejo leta 1915 pred naborno komisijo. Omenjeno ministerstvo je nato izjavilo, da ne more privoliti v oproščenje konjev onih podjetij, ktera preskrbujejo dobave za vojno npravo, državna in javna podjetja. Ako pa se vpokličejo konji, za ktere so posestniki dobili evidenčne liste, oziralo bo se c. in kr. vojno ministerstvo tako na navedena podjetja in lastnike konjev, kakor tudi na narodnogospodarske razmere, zlasti na interese kmetijstva, seveda v kolikor to dopuščajo vojaške razmere. Opozarjamo to raj stranke, naj takoj vpo-sljejo s«oje prošnje nara»nost c. in kr. vojnemu ministerstvu, ako dobijo za svoje konje evidenčne liste Svojim prošnjam naj priložijo tozadevna dokazila, s katerimi se naj brez vsakega dvoma dokbže potreba oproščenja njih konjev od prepustitve v vojaške s vrhe. Priporočamo toraj, da si dajo posestniki konjev poprej potrditi te pripomočke in dokazila od c. kr. okrajnega glavarstva, in se naj izrecno navedejo številke evidenčnih listov. C in kr. vojno ministerstvo je naročilo, da pri bodoči klasifikacije konje ne dobijo evidenčnih listov posestniki konja za kobile, ki so posebno dobre in priznano sposobne plemenjače. Dokaz -o tem se mora doprinesti na ta način, da predložijo lastniki konjev, ko jih priženejo pred komisijo, nradna potrdila državnih in okrožnih ži-■vinozdravnikov ali pa listine o premovanju ozi- roma izvlečke iz rodovnikov. Kar se tiče prej navedenih potrdil, glasom kterih bi se naj oprostili konji od vojne služba, dobijo se te listine pri komisijah za spravljanje poljskih pridelkov, podružnicah c. kr. kmetijske družbe, osrednjem odbora c. kr. kmetijske družbe ali pa pri pred-sedništvu c. kr. konjerejske dražbe. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Vojni plen iz bojev ob vzhodno-pruski meji se je zvišal. Dosedanji podatki navajajo 64.000 vjetnikov, 71 topov, Srez 100 strojnih pušk, 3 lazaretni vlaki, 150 vozov napolnjenih strelivom in mnogo vojnega materijala. To število pa se bode najbrž še zvišalo. Zrcalo ali Spigel pove ženskam ncovrgljivo resnico o madežih na koži, pegah, blekih itd. Pellcrjev Elsa-fluid pa očisti kožo t kratkem £asu, da postane ista čista, bela in mehka. Tisoče žensk rabi ta fluid za olepšavo lica ter priporočajo to sredstvo proti bolečinam, povzročenim vsled prehlajenja, prepiha in mokrote. 12 steklenx posije za 6 kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller v Stobiei, Elsa-trff štev. 211 la Hrvaiskea, kjer se dobe tudi takozvane Fellerjeve rabarbarakmgljice, ki so izvrstno sredstvo proti zadclanim prebavilom m se lahko jemljejo. Naročijo se lahko obenem s fluidom ter stane 6 Skatljx poštnine prosto 4; krone. Važno za vsako ženo, podučiti se o higijeni in negovanju trupla in zlasti pridobiti si jasnosti, koliko bolezni pri ženskah le vsled neprevidnosti nastane, in kako lahko se to prepreči. — na poljudni način pove to zanimiva knjiga „Was ist Hygiene', ki jo na zahtevo kemik C. Hubmann, Dunaj XX., Petraschgasse i brez troškov pošlje. Jasna slava si zna pri sedanjih težkih razmerah glede nakupa moke naglo pomagati s tem, da si preskrbi dr. Oetker-jev prašek za pecivo, ki se da za vsa močnata jedila uporabiti. Zmesi za vojni kruh, ječmenovi ali tudi pšenični moki naj se pridene tega praška in vsa iz njih pripravljena jedila zadobijo izvrsten okus, so tečna in lahko prebavljiva ter od izkušenih zdravnikov priporočena. Posebno navodilo daje gospodinjam „Zavod za kuhinjsko kemijo dr. Oetkerja v Iladenu pri Dunaju" (Institut far KUchenchcmic Dr. Oetkers in Baden bei Wien) zastonj in poštnine prosto. Kot vojna močnata jed perve vrste slovijo dr. Oetkerjevi močniki ter rudeči štruklji in vsaka jasna glava uporablja v to svrho d r. Oetkerjev prašek za pecivo. Kolarski učenec se takoj sprejme pri g. Franz Merz, kolarski mojster 77 Breg pri Ptuju. Poljski delavec oženjen, se proti prostem stanovanju, kurjavi in tudi plačilu takoj sprejme. Kje? pove uprava „©tajerca". 76 Kovački učenec se takoj sprejme pri g. Šimen Žnidarič, kovaški mojster, Zirkovvetz št. 15. rs Jc±±±±*±±± Priden komi se takoj sprejme pri g. Job. Toplak, trgovina z mešanim blagom Jursiice pri Ptuju 91 Oženjeni šafer ki govori nemško, ako mogoče z odraščenim sinom, se sprejme v graščini Ebensfeld pri Ptuju. 81 s stanovanjem vred, 2 sobi in kuhinja se da v najem. — Vpraša se pri: A Wesonig, Bahn- station Reifnigg-Fresen. 92 Konjski mesar Josef Heller v Ptuju kupuje konje za klati po najboljših cenah. 93 ee naredi izvrstno na Purgoyem mlinu t Jurovcih niže Ptuja. s? z 1 do 2 delavnimi močmi sprejme se takoj. Povpraša naj se v upravništvu tega lista. Prostovoljna dražba ipii Na predlog dedičev po dne 11. januarja 1915 v Zg. PorČičn umrlem veleposestniku Francu P1 o j se prodajo dne 26. februarja 1915 ob 3. uri popoldne pri spodaj navedeni sodni ji št. 1 v zapuščino spadajoča zemljišča vi. št. 24 in 32 kat. obč. Zg, Porčič, 73 kat. obč. Spodv. Žerjavce in 67 k. o. Zg. Žerjavce z gospodarskimi potrebščinami in premičninami vred. L Iff. oil. si v Si. oddel. I. dne 8. febr. 1915. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20- K 25-- K 30 — 8 m S'/, 4 m dolfie Wasserdichte Pterdedecken — lododlžie konjske Odeje rujave 1*90 m dolge po 10, 12, 15 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju« trgovin* z blagom. 243 parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarsk« hiše postavljena je parna žaga vsakomur '"• v porabo. z= Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahtti i. t. d. takor tudi na licih, 8piiki, zajedniki, grbe, ohlapna koza in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Kix-0V Pasla Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Velika doza za poskus stane 3 krone. Dr. Rix-ovo biserno mleko (Perlenmikh) teko« pnder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 3 krone. PoSilja se direktno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratorinm Wien IX, Berggasse niiLa'vJuJ^r^Wi pomagaj in pri Karolu \Volfram-u. V Ljubljani: lekarna k zlatemu jelenu, parfumerija A. Kauč m drogeriji nAdr;a". Rudečica nosa 800538 65 Vojna ura 1914. bed Z dvojnim relifcm : K jog Vrl. cejar FraT.C Je ž f I. in Viljem II Z združenimi močmi 8li ra V>ribu9 unitta HI* z železnim ali pa z ofi ijelniin zveznim kriJcim c. k, voiieca minislerstva: jeklo ali nikel & K, z usnjatm nspfftoitam K 6—. poti bno plošča z radium-pripravo K 10'—, z ».opno budilrico K 15'—, cena nikla-sta ura K 3"— Vojna verižica K 1—. vojna budilnica „Kanonc" Kb—. Vdjna budilnica uJffluimlei" K 6—. 3 leti garancije. — Pošlje po pc.vz* tju prva zaloga vojnih ui Max Bohnel. Dunaj IV, Margarelenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 66 50% cenejša! Amrrikaiipka šiedilna kava, volearf matična, iz- datta io štedilna 5 kg poskusna vreča K 11"— frsnko ro povzetju. 7» kl.;r. veleprima najfinejši Čaj i< 2 20 oddsja A. Sapira, 490, ekaport kave in čaja Galanta. 756 v Ptuju ftariniplih: ii iiiirtiigiui »priporočata izvrstne šivalne stroj* (Nahmaichinen) po sledeči ceni: I Singer A ročna maSina K 60— Singer A .... K 60-— 70— Dtlrkopp-Singer . K 70— 90— Durkopp-Ringschifl' za Šivilje .......K130— Dflrkopp-zentralbobbin za »ivilje.....K 140— Durkopp-Ringschiff za krojače......K160— Mrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luzusausstattung..............K160—180— Elrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160—180— inerva A..................K 120-— Hinerva C za krojače in čevljarja........K 160-— Howe C za krojaie in čevljarje.........K 90-— Deli (ISestandteilel za vsakovrstne stroje — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate) Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obms, ker solidnost Jo le tistim znana, kateri Imajo naiine od na«. Cenik breiplaca«. mm l*''''.:., "lil e zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobi mi ur, zlatega iti srebrnega blaga. godbemh instrumentov, usnjatfga in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toali to, orožja itd. i. in kr. dvomi liferent, BRllX St. 731 (Češko) Nikel-Roskopf-urc K 3-90, 4 20, 6—. Srebrne ure K 8--'0. ni- kel-budilnica K 290; budilnica z dvema zvoncoma K -t—. Razposiljatev proti povzttju. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. SO Pomožni delavci krepki iti led.čni, se pri dobrem zaslužku takoj sprejmejo pri Zellulose-Fabrik, Hinterberg bei Leoben. & Priporočljiva domača sredstva. Kitajski zi-lezni Malaga, kapljice za okrepčana krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) i'd.; steklenica 2 K. — Ti kocina za prfa in pljcče, stel.l. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — čaj in pi-ule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleč ne. — Bleiburški žv;nski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanja krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, m:ši, ščurke a K 1"—. Razposiljatev L. Herbst. apoti ka Bltiburg na Kor< škem. 49 • • >f Kava (Perlkaffee) iz malega Soja-zrnja, nadomestilo za zrnato kavo: 6 kg cbrisačna vrečica K 5 50 proti povzetju „Santosa'' Kralj. Vinogradi 1573. Sprejmejo se zastopniki proti visaki proviziji 46 Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12-— samo K 6*- 15 000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so Bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6-—. — Se dubijo za gospode in damcin v vsaki velikosti. Posije po povzetju 88 Ekspertna iiiša Jeilt", Dunaj. VIL. Mmm 137118. Proti se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bol« kakor: Šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, mora bilj v vsoki hiši na razpolago. Najpriljubnejše desinfekcijsl sredstvo sedanjosti je brezdvon.no volovslti hlapec ako mogoče brez otrok ali pa z malo otroki sprejme se pri graščinskem oskrbništvu v Dornavi pri Ptuju. 79 Zlata verižica na obroke! CO gramov težka K 140— na raeg c K 4—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni , okrovi K \ff—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kjpiii, naj piše takoj 24 ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter hj dobi v lekarni ali drožeriji a 60 vinarjev. Vpliv Lysofcrma je zancsljit in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za d.sinfckcijo na bolniški postelji, za umivanje ran. žulov, za antiseptične obveze in irrigacr- Ly so form-mil© jo prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1% Lys forma in vpliva an-J i tiseptično; zamore se vporabiti na naj občutne jSi koii. Napravil j kožo mehko in gibčno Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo! rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pajako ekonomično, ker J je ijdutno. En kos stane eno krono. Pfeffermiiiz=JLysoform je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in s'gurno ustni duh, bltdi zobe In jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru, kašlju in nahodu za grgljanje po zdravniškim. predpisu. Par kapljic zadostuje za čašo vode. Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX Pe- 40 ska kopelj mestnega po poklicu za prevzetje zakupa nekega večjega, vrta, zanesljiv, trezen, vojaščine prost, se išče takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in priporočili pod M. Z. 50 na u p r a v o t e g a i i s t a. 75 Krepki inteligentni deček kopališča v Ptuju. £u t« kopanj*, «b delavnikih od are do S, are popoldne ffelagajaa je U. d* 1. x» zaprta! o* seaeljab in 3k> prazniki* oi li. in ft. are iepoMne. Q| l kopeli z Redim zrakom, pare „»r»