glasilo socialistične zveze delovnega ljudst
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna Številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din- plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu fttev. 606-70/3-24
Stov. 8 (466) LETO X.
Novo mesto, 2o\ februarja 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva In uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje »Slovenski poročevalec* v Ljubljani
VSAKEMU PO NJEGOVEM DELU
RAZPRAVA 0 TARIFNI POLITIKI NA DNEVNEM REDU OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V SEVNICI
Na raiHirjeni seji ob finskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici, ki J« bila v petek 20. februarja, so sprejeli na<*«l&. ki naj vodijo vse, ki se ukvarjajo s tarifno politiko v gospodarskih organizacijah.
Lani pod dolenjskim kozolcem, letos kje v Srbiji aH Makedoniji na odseku novih del avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Se nekaj dni, pa bodo lu^d Parafinom in Nisem ter Negotinom in Demir Kapijo v bratskih republikah na jugu države zadonele pesmi brigad vseh naših narodov. Velika bitka za zgraditev najmodernejše ceste v državi se nadaljuje; letos bodo zgradili 104 kilometre nove ce»«e, od teh 84 v Srbiji in 20 v Makedoniji; 20 mostov, 27 nadvozov, 133 propustov, milijon in 400.000 kubikov prekopane zemlje in še kaj — vse to čaka 50.880 brigadirjev in brigadirk, ki bodo letos sodelovali na največji delovni akciji mladine naših narodov. Glavna slovesnost ob začetku del bo 1. aprila, a že prvega marca bo začelo delati na letošnjih odsekih nove ceste 1200 mladincev in mladink. Mladinske delovne brigade bodo letos razvrščene v 22 naseljih v Srbiji in Makedoniji, v katerih so že pripravili vse potrebno za sprejem prvih brigadirjev. Za politično, kulturno in teles-novzgojno delo bo poskrbljeno prav tako kot lani. 27. februarja bo izšla prva številka glasila mladih brigadirjev »MLADOST NA AVTO CESTI«. Glavni štab Ima letos sedež v Niski banji pri Nišu.
Dolenjska mladina ima čast, da bo sodelovala pri novi cesti že od 1. marca dalje. V soboto, 28. februarja, bo odšla iz Novega mesta na avto cesto v naselje MOSA PIJ ADE v Srbiji VL novomeška MDB »Katje Rupena«. Zbirališče in zbor brigade bo za brigadirje izven novomeške občine v petek, 27. februarja, za brigadirje iz novomeške občine pa na dan odhoda brigade. Slab novomeške brigade sestavljajo: komandant Drago Djuraševič iz Črnomlja, namestnik Drago Radulovič iz Brežic, sekretarka Danica Černič iz Semlča, referent za telesno vzgojo Janez Turk iz Novega mesta, kulturni referent Ivan Kranjc, Novo mesto, ekonom brigade bo pa Jakob Medle iz Novega mesta.
Osnovnu anačfhiostd razprave so bile predvsem ▼ soglasnem mnenju vseh navzočih, da je rešitev vprašanja storilnosti v nasi proizvodnji odvisna v celoti od samouprava In organov. Nova načela nagrajevanja po učinku pri čemer Je bilo »Mati tudi primer« težav v posameznih podjetjih, dajejo Uroke možnosti aft sprostitev notranjih rezerv v proizvodnji Primeri, ko v nekem podjetju presegajo postavljene norme stalno za 150 odstotkov, v drugem je pa proizvodnja enaka fcudi tekrat. ko manjka 15 odstotkov vseh zaposlenih kažejo, da norme in druga merila za učinek niso povsod realno postavljena. Zelo značilna 4« tudi ugetov**«*, da je pred organi v podjetjih sedaj težka naloga, ko j« treba od znanih načel preiti a konkretnemu delu in postavljanju meril ca tarifno politiko v vsakem podJVltjtu, Zadnja uredba o sestavi tarifnih pravilnikov Jasno določa postopek, specifičnosti pa so  povsod drugačne.
Tako na primer v Kopitarn« ie razpravljajo 0 uvedbi plačevanja po kosu al{ bolje rečeno paru. Ta nacdn nagrajevanja so preizkusili v novem obratu za pete in Je v zadnjih mesecih dal celo lepe rezultate tako za posameznike kot' ga cel kolektiv obrata. Vrr,?tnc so mož. nostl za Podobfvt^jz^ln 'ilace-vanJa tudi v df$L*a proizvodnih obratih. V Kopitarni razmišljajo tudi o Plačevanju po učinku za pomožne obrate v podjetju kot so strojnica, mehanična delavnica hi druge. Pri tem predvidevajo, da bi merili učinek remontnih In pogonskih služb po skupnem uspehu vseh ostalih obratov. Vsekakor je uspeh glavnih proizvodnih obratov v veliki meri odvisen od pravilnega funkcioniranja pomožnih služb v Podjetju, zato lahko s primernimi izračuni kaj kmalu najdemo vzročno zvezo med učinkom onih ln drugih.
P0MENEK V TOVARNI POHIŠTVA
»Kako ste rešili vprašanje plačevanja dela po merjenju učinka, kako je z normami in akordlranjem, kako s proizvodnjo in njeno kakovostjo?« To in le marsikaj smo prejšnji teden spraševali v brežiški tovarni pohištva. Tovariši: tehnični vodja Alojz Olobušek, obratovodja druge izmene Tone Skofljaneo, predsednik delavskega sveta Lojze Ferenčak, predsednik sindikalne podružnice Viktor Cetin, vodja sestavljalnlce Martin Strnad in nor-mirec Lojze Novak so nam povedali marsikaj razveseljivega ln i tudi novega. Naj pripovedujejo sami, bralci v kolektivih pa bodo lahko primerjali njihove napore ln ospehe s svojim delom. Takole so nam dejali:
proizvajali. Zato srno že leta 1047 pričeli uvajati norme. Pa o tem pozneje.
Zdaj dela v našem obratu že 280 ljudi. Letos smo ae združili s »orodnim podjetjem »Oprema« Brežice. Vzrokov Jo bilo več, predvsem pa na« Je k temu nagnalo pomanjkanje surovin v na&j stroki. Rezan les, vezane plošče, furnir ln šper plošče so surovine, fcj se zanje vedno borimo. Posebno naša tovarna, ki potrebuje kvaliteten les, saj 98% vse proizvodnje izvažamo. Združitev z »Opremo« nam Je pomagala v marsičem, ker ima podjetje svojo žago. Zadovoljna sta oba kolektiva.
NORME Pričeli   smo   jih   uvajati že leta 1947. Zdaj Imamo normirana že vsa dela, razen v skladi-
šču lesa In prt Izdelavi vzorčnih proizvodov. Ugotovili smo, da mora delavec na delovnem mestu imeti določeno proizvodno nalogo, kd Jo Je dolžan izpolnjevati, ker sicer ne dela z zanimanjem. Razen tega je zaradj (Nadaljevanje na 3. strani)
V Jugotaninu, kjer je proizvodnja neprekinjena, je ta problem veliko lažji. Nasprotno pa predstavlja plačevanje po učinku za Mizarsko produktivno zadrugo velike težave, saj dela ta kolektiv skoraj vsak dan nekaj drugega. Tako se lahko zgodi, da bodo sprejeta naročila Izvršena prej ko bo mogoče točno normirati prevzeta naročila. V rudniku Krmeij so stvari več ali manj že urejene po starih rudarskih tradicijah.
Osnovna značilnost, ki Je prevevala razpravo na seji Je bila v načelu, da naj vsak delavec dobi toliko kolikor je naredil. Opisani so bili primeri, ko posamezniki nimajo interesa za večjim učinkom, če so plačani po urni plači. Tudi taki primeri so, da se delavec ali uslužbenec ne zanima za delo v podjetju, ker mu gre mogoče le za delovno dobo, za zaposlitev. Nekateri pa, ki Jih lahko imenujemo polproletarce, pa prihajajo na delo že zjutraj utrujeni, posebno v času košnje, žetve in jesenskih kmečkih opravil. Taki seveda ne morejo veliko doprinesti k zvišanju življenjske ravni. Zanjo Je prvi pogoj — zvišanje storilnosti.
Mednarodna razstava varilne tehnike v Ljubljani
Od-7. do lff. julija U k« b'j v LJubljani mednarodna razsteva varilne tehnike, da pokaže moderno tujo opremo za varjenje kakršne naše tovarne še ne proizvajajo. Med razstavo bodo predvidoma tudi strokovna predavanja, predvajanja strokovnih filmov in praktični prikazi raznih naprav, strojev ln pripomočkov.
Sejo predsedstva ObSS Brežice
Novo izvoljeni občinski sindikalni plenum Brežice je že imel prvo zasedanje ter je na njem izvolil predsedstvo občin. Skega sindikalnega sveta. V petek, 20. februarja, je bila prva seja novega predsedstva, na kateri so razpravljali o novi tarifni politiki. Sindikat bo od vseh gospodarskih organizacij zahteval uvajanje plačevanja po normah, enoti proizvoda ali učinku dela. V kolikor bodo novi tarifni pravilniki, ki jih bodo podjetja predlagala v odobritev pomanjkljivi, bo občinski sindikalni svet zahteval revizijo.
Ko bodo podjetja ugotovila gospodarske možnosti za postavljanje načel v tarifnih pravilnikih, ne bo težko govoriti nato še o tarifnih postavkah. Te tudi niso bistvene, če plačujemo po drugih merilih in so tarifne postavke le še osnova. Ta je sicer še vedno velikega pomena za pravilno notranjo delitev ali bolje rečeno — za priznanje težine dela na posameznem delovnem mestu. Osebni dohodki pa postajajo nekaj drugega — zaslužek se meri po dejanskih zaslugah posamezni ka. Delavec naj »nese domov« toli-
V KORIST KMETA IN SKUPNOSTI
V soboto 14. februarja Je bdi v Dol. Toplicah zaključen tridnevni seminar Predsednikov zadružnih svetov, kri se ga je udeležilo 34 tečajnikov. Organizirala ga je Okrajna zadružna zveza Novo mesto, predavanja pa so bila: pregled gospodarstva     FLRJ. način
Poliranje pohištvenih delov brežiški tovarni pohištva, ki večino svojih kvalitetnih izdelkov z lahkoto proda v inozemstvo
Plodno posvetovanje v Trebnjem
Na seji obč. komiteta ZKS, katere so se udeležili tudi •^retarjii osnovnih organizacij in uredistarvnilkii mladine v ^banjski občini, so raziprav-o problemih in delu kme-*^skiiih zadrug v trebanjski °bčini, o mobilizaciji mladine v letošnjilh delovnih akcijah, ° tardifinjh pravilnikih, o pra-r™1! uporabi dvetrefcinjskih *^dstev in vrsti drugih pro-piernov, kij tareiio trebanjsko ^ inirensko dolino.
Prvo tovrstno posvetovanje j® prineslo niz lepih zaiključ-Jr*Y to odliiicno nakazalo bo-2«p dek>- Naj bi bilo še več mia®a posvetovanji,
Kv.
Razen surovinskih težav, ki nas spremljajo vse od začetka, je že od prvih dni razvoj zahteval od nas kar najboljšo organizacijo dela. Pomanjkanje orodja, strojev )n kvalificiranih delavcev, vse to nas je sililo k razmišljanju, kako proizvodnjo bolje organizirati, da   bi več
VREME
ZA CAS OD 27. 2. DO 8. 3.
Okoli 28. 2. močne padavine, kj bodo prešle v sneg, hkrati bo nastopilo zimsko hladno vre. me. V nadaljnjem suho in sprva mrzlo, pozneje pa postopno topleje. Okoli 8. marca zopet ohladitev s padavinami ln snegom do nižin. V.M.
Plan in proračun
Predsednik OLO Novo mesto Je sklical za soboto, 28. februarja, 5. skupno sejo obeh zborov, na kateri bodo odborniki po krajšem poročilu razpravljali o predlogu družbenega plana ln proračuna okraja Novo mesto za leto 1959.
Poročali smo že, da je bil osnutek plana in proračuna letos temeljito pripravljen. Tako so o njegovih osnovah razpravljali že na predzadnji seji OLO, o tem pa je bilo več plodnih razgovorov in vsklajevanj tudi na občinskih ljudskih odborih ln v gospodarskih organizacijah. O planu je razpravljal tudi plenum OK ZKS, zadnja seja okrajnega zbora proizvajalcev pa mu je pravtako posvetila precejšnjo skrb. Vse pripombe In priporočila so pri končni sestavi plana In proračuna skušali upoštevati, čeprav so pri tem občutne težave, zlasti glede obveznosti, ki jih Imajo posamezni ObLO iz prejšnjih let. Opravljeno je bilo veliko delo, da bi bil plan kar najbolj stvaren in vsklajen z zahtevami eveznega in republiškega plana za letoSaje leto. Nekatera vprašanja so navzlic pripravam ostala odprta ter bodo o njih sklepali na sobotni seji. Več bomo o seji poročali v prihodnji številki našega tednika.
upravUjanijia ln Izvajanja gospodarskega programa, pogodbena proizvodnja, sodelovanje v nijej ln končna deld-tev, gospodarski interesi po-| edinca v družbi, notranje življenje zadruge, pravice zadružnih svetov, vzgoja in prevzgoja mladine ter odraslih, zdravstveno zavarovanje kmetov, skladi zadruge in njihova uporaba, delitev dohodka in tarifni pravilniki in še druga.
Zaključka se je udeležil tudi Franc Pirkovič, sekretar okrajnega komiteja ZK, ki je imel s predsedniki zadružnih svetov krajši pogovor, v katerem je poudaril predvsem to, da naša oblast nima namena odvzeti kmetom zemlje; zadružn? organi naj vztrajajo, da se bodo sredstva, ki so jih občine namenile za kmetijstvo, tudi v ta namen porabila; pri kooperaciji morajo skrbeti za koristi posameznika ln zadruge. Naše zadruge Ln vse organizacije čaka še veliko dela pri prevzgoji ljudi na vasi. Važno je tudi. da zadruge mobilizirajo v svoje delo mladino. Zaklj<učdl je z željo, naj dosežejo veliko uspehov pri svojem bodočem delu. V imenu tečajnikov je eden izmed njih obljubil, da bodo dalj vse sdle za lepše življenje vseh Ljudi.
ko, kolikor je naredil za Kolektiv s svojim delom. S tem se resnično približujemo osnovnemu načelu socialističnega nagrajevanja — vsakemu po njegovem delu.
Ob tem velja omeniti, da Ima realnost meril, ki določajo možni učinek na posameznem delovnem mestu ali skupini det ln tudi v celih oddelkih in obratih, izredno veliko vlogo. Rušenje realnosti norm, ocenjevanje »na oko« ln podobno, lahko ima kaj kmalu usodne posledice za podjetje, za kolektiv in tudi za posameznika.
Miro Gosnik
Prežeti idej KPJ in tovariša Tita
V garniziji Cerklje vlada veliko zanimanje' za vlogo KPJ in SKOJ v zvezi z njuno 40-letnicp. Organizirano je tudi tekmovanje med enotami garnizije, da bi Se na ta način izpričali svojo doslednost politiki Zveze komunistov Jugoslavije. Mladi pripadniki garnizije. zbrani iz vseh krajev naše države, se zanimajo tudi za preteklost kraja, v katerem služijo svoj rok. Zato so že obiskali Posavski muzej v Brežicah, kjer jih je posebno zanimala vloga in delež Posavja v NOB, kar je mladim vojakom pojasnjeval prof. Skalar.
Večje Število starešin — članov KPJ iz NOB — pripoveduje svojim mladim tovarišem vojakom o vlogi KPJ in o svojih vojnih doživljajih. Tako je skupina vojakov zaprosila podpolkovnika Žarka Ivoševića, da bi jim povedal, kako je postal član KPJ. Rad jim je ustregel in jim med drugim povedal tole:
»Bilo je leta 1942, malo čez leto dni, kar sem bil stopil v NOB. Ni bilo lahko postati član KPJ. Treba je bilo dokazati na stvarnih premerih-vdanost svojemu ljud«tv»t čvrstino in druge vrline b>rca* NOB. Bil sem v četrt; četi mladinskega bataljona I udarne brigade. Po težkih bojih po Gorskem kotar ju in Liki je moj bataljon šel na dvodnevni odmor v Drežnico, moja četa pa je bila nastanjena v vasi Tatalovići, kjer sem bil tudi sprejet za člana KPJ.
Iz moje čete so bili tedaj člani KPJ !e štirje: komandir, komisar, pomočnik komisarja in mitraljezec »brede*. Po tem dnevu sem se počutil kar nekako drugače, dobi] sem novih moči za nadaljnje napore v borbi za svobodo svojega ljudstva. Se sedaj se dobro spominjam dnevnega reda takratnega sestanka: analiza zadnje borbe s sovražnikom, varčevanje s strelivom, sprejem novih članov v KPJ in razno. Razgovor o varčevanju s strelivom je bil večkrat na vrsti, kajti vsak izstrelek je moral zadeti cilj, ker nismo imeli ne skladišč ne zalog, ampak smo se morali oskrbovati s strelivom od sovražnika. Naš mladinski bataljon je štel okrog 400 borcev: Slovencev, Hrvatov in Srbov, sami mladi ljudje od 16—22 let. Starejše tovariše smo uvrstili v kuhinjsko osebje, da jih tako vsaj malo zaščitimo. Po dveh dneh odmora se Je bataljon pripravil za mar J proti Brinju. Zapadel je debel sneg in mraz je pritisnil. SpomV njam se, da je .bilo treba izbrati nekaj prostovoljcev, ki hfl pomagali našim tovarišem, ki so jih bili obkolili Italijani Prijavil se je skoraj ves bataljon. Izbrali pa so le 40 borcev. Na smučeh smo v globokem snegu po gozdnih stezah lačni in izčrpani odmarširali ponoči okrog 45 kilometrov daleč In pomagali tovarišem prebiti sovražnikov obroč. V naši brigadi smo imeli udarno skupino kakih 30 borcev, ki so se z veliko naglico premikali iz kraja v kraj. Spominjam se, kako je ta skupina skupaj s slovenskimi partizani nekoč napadla Ital'jane ln belogardiste na področju Slovenije in jih do kraja potolkla.
Težki so bili tisti dnevi; lakota: hudi napori, toda šli smo iz akcije v akcijo. Veliko naSih hrabrih tovarišev je padlo, vendar nas to ni omajalo, saj smo bili prežeti z idejami Partije in tovariša Tita. Čutili smo se dolžni, da osvobodimo svoje ljudstvo, kakor danes čuti za svojo dolžnost sleherni pripadnik naše slavne armade In sleherni državljan nove Jugoslavije, da bran: in čuva na*o lepo domovino, ki je zrasla iz krvi ,n znoja n slfco*?
Take dogodke na*l mlad' oripadn k o' • 1 poslušajo. Zanima jih borbena pot partizansk.b enoi v tem kraju, zl »st< o Kozjanskem partizanskem odredu Sta*ešin« Jim radi ust režejo, da bi tudi najmlajši rod sledil njihovi poti pod vodstvom Partije in tovariša Tita.
Poročnik Ivica Doblanovio
Stran |
»DOLENJSKI   fi  S T«
Stev. 8 (468)
Z OBČNEGA ZBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V ŽUŽEMBERKU
Veliko dela jih še čaka
Glavna naloga: odpraviti zaostalost kmetijstva v Suhi krajini
V Žužemberku je bila v nedeljo 15. februarja občinska konferenca SZDL, katere sita se udeležila tudii Viktor Zupančič, podpredsedinik OLO Novo mesto, in sekretar Okrajnega odbora SZDL Novo mesto Martin Zugelj. Razprava po poročilu predsednika je bila zelo živahna. Zajela je kmetijsitvo, članstvo, elektrifikacijo, obrtništvo in ostalo,
KMETIJSTVO — OSNOVNA GOSPODARSKA VEJA
Suha krajina ima vse pogoje za razvoj živinoreje, sadjarstva in raje bekonov. Ze od nekdaj je slovela kot dežela najbolj debelih volov, kar pa danes na žalost ne velja več. Da bo kmetijstvo krenilo naprej, morajo dobiti zadruge potrebne kmetriijsike strokovnjake. Zgodi se tudi, da na raznih sestankih ni odbornik fcistii, ki bi razlagal novosti, ampak kak kmet, ki jih niti ne pozna ali pa ne dovolj dobro. V delo kmetijskih zadrug ln zadružniilh svetov je treba pnitegniitd tudi mladino, ker ta laže razume vse novosti in je tudii bolj revolucdonarna. Kritizirali so tudi nekatere upravnđke kmetijskih zadrug, ki tolmaOiljo našo zadružno politiko na svoj način.
4000 VOLIVCEV — I      1200 ČLANOV SZDL
V občini Žužemberk je nad 4000 volivcev, od katerih je samo 1200 članov SZDL. Mladino, krt je dopolnila 18. leto, nihče ne vključi v SZDL, čeprav bi ta lahko največ delala. Olani Socialistične zveze so tudi gasilska d#ustva, medtem ko gasilci niso vsi včlanjeni v organizacijo. Glavni vzrok takega stanja je vse premajhna agiiitacija.
Premalo je poudarjeno tudi delo SZDL, saj delajo njeni člani v kulturnem društvu, pri mladini, v šolskem odboru, pni raiznuh javnih delih in drugod, kar pa ni nikjer omenjeno. Opaža se, da vaški odbori tega ne znajo ljudem razložiti. Zato ni čudno, da padajo očitka nekaterih članov, češ: Saj plačujemo samo članarino!
•4it>bčin.i se še najdejo ljudje, ■kž Vi-flci na volitve ne gredo.' Za prevzgojo teh bo treba še veliko dela. Trma takim posameznikom najbolj škoduje, a se tega sami ne zavedajo.
ELEKTRIKA V AJDOVCU
V načrtu je. da dobi letos Ajdovec elektriko in da bo
napeljan daljnovod v Suho krajino. V elektrifikacdijo vasi so Ajdovščani vložili že preko 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, vendar bodo potrebovali še pomoči, prodno bo v vasi zasvetila elektrika.
Elektrifikacija je razgibala vso Suho krajino, saj je to področje našega okraja najmanj elektrificirano. Elektri-fiikacijskii odbori delajo že v večih vaseh. Seveda so marsikje težave z ljudmi.
STIPENDIJE, PODPORE
Pri dodeljevanju štipendij, podpor in ostale pomoči bo v
obrti. To vprašanje se pojavlja tudi v ostalih občinah, vendar ne tako kot v žužem-berški. Tudi davki so veliki Vendar je tu še en vzrok. Obrtno šolo v Novem mestu obiskuje en učenec selške osnovne Šole, a ne more slediti pouka zaradi slabe predizobraz-be. V šolo v Selah hodi približno 60 otrok, ki so v enem razredu in jih uči ena učiteljica V takih pogojih mladine ni mogoče vzgajati 1 40 let že pripravi jaijo gradnjo te šole. Kmetje so že pripravili material, kd bo za novo šolo potreben in kri ga oni lahko dajo.
Tovariš dr. Jože Vilfan po občinski konferenci SZDL predzadnjo nedeljo v Metliki
bodoče še bolj upoštevano mnenje osnovnih organizacij SZDL. saj plačujejo zdaj n. pr. štipendijo tudi enemu, katerega rednlca je vrnila izkaznico SZDL!
Socialistično zvezo vidijo nekateri kmetje le takrat, kadar jim je potrebna njena pomoč. Vsak bi bil rad oproščen plačevanja za zdravljenje v bolnišnici, pa tudi davkov bi vsak najraje ne poravnal. Kje pa naj država dobi sredstva za vzdrževanje zdravstvenih ustanov, če ne — vsaj del — tudi od davkov?
Občinski ljudski odbor je tudi oškodovan, ker prihajajo iz Ljubljane neznani šoferji na ozemlje občine po,drva in jih odpeljejo, ne da bil' plačali takso. Na ta način je bilo od-peljanih. tako cenijo, že okolri 120 kubičnih metrov lesa.
OBRTNIŠTVO NAZADUJE Obrtništvo v občini nazaduje, saj so razen ene mlade šdviiilje vsi obrtniki stari od 50 do 70 let. Mladino je težko pripraviti, da bi se šla učit
Zdaj potrebujejo le še denarne in strokovne pomoči.
ZA KONEC To so problemi, kj mučijo žužemberške občane in ki jih bo reševal novti odbor SZDL s svoj imi komisij ami. Razen naštetega bodo organizirali proslavo 40. obletnice KPJ in SKOJ in boli redno — vsako četrtletje — pobirali Članarino. Skupno z občinskim in okraijniim ljudskim odborom pa bodo še skrbeli, da dobi Žužemberk prvi industrij siki obrat. Prostore zanj imajo že pripravljene. J. P.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Potovanje britanskega ministrskega predsednika Macmillana na desetdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo je uvod v izredno važna pogajanja med Vzhodom in Zahodom, ki se bodo morala začeti še letos. Cas je namreč dozorel, ko se bo treba lotiti ne samo Berlina in celotnega nemškega problema, ampak tudi vseh odnošajev med Vzhodom ln Zahodom.
Po mnenju uglednega britanskega tednika »Observerja« so zahodne države prišle tako daleč, da se morajo naposled odločiti, ali bodo nadaljevale politiko, ki jo vodijo 2e od leta 1917 — to je izgradnjo ogromne zveze, naperjene proti Sovjetski zvezi — ali da bodo, nasprotno, poiskale način za sodelovanje z ZSSR. Gre skratka za temeljito proučitev politike med bloki. Razumljivo Je, da bi v tem primeru tudi Moskva morala storiti Isto.
Kar daje sedanjemu obdobju obeležje nujnosti, je dejstvo, da se je Sovjetska zveza zavezala, da bo dokončno rešila vprašanje Berlina in vsaj začela dokončno reševaii vprašanje Nemčije. Čeprav Je prvi namestnik sovjetskega premiera Mlkojan naknadno izjavil, da datum 27. maj ni mišljen kot ultimat, drži, da se bodo morala dotlej pogajanja vsaj začeti. Prišli smo torej tako daleč, ko se temu vprašanju ne bomo mogli več izogniti.
V tem usodnem času se je britanski premier Macmillan odločil, da bn vrnil HrttSčevu uradni obisk. To je storil nre-oej na svojo pobudo, čeprav s privolitvijo ZDA. Toda samo s privolitvijo, zakaj Macmillan se ni šel pogajat t Moskvo niti v imenu ZDA, še manj pa v
imenu Francije ln Zahodne Nemčije. Tik pred Macmillanovo potjo v Moskvo je obiskal London, Pariz in Bonn ameriški zunanj] minister Dulles, ki je skušal doseči enotno stališče Zahoda do sovjetskih zahtev. Kolikor se mu je to posrečilo, je še prezgodarj napovedovati, toda pomembno je to, da se Dulles poslavlja iz politične arene. Neuradno govorijo, da je Dulles neozdravljivo bolan za rakom.
priznanje — vsaj po mnenju Američanov —- izbilo Rusom močan adut iz rok in jih prisililo k večjemu popuščanju. Naj bo tako ali drugače, vse kaže, da Pariz in Bonn nista navdušena nad sedanjo potjo britanskega premiera v Moskvo, medtem ko je Washlngton v najboljšem primeru ravnodušen.
Iz vsega tega sledi, da se Macmillan \ Moskvi nikakor ne more pogajati v ime-
Izvidnik v Moskvi
Potemtakem Je samo le vprašanje časa, ko ga bo moral nekdo zamenjati. Tudi če bo res njegov naslednik vodil prav isto politiko, kot Jo je Dulles, Je res, da je trenutno Zahod brez svojega glavnega političnega usmerjevalca. S tem je Macmillanova pot v Moskvo postala Se bolj pomembna.
Toda to še nI vse. Ce drži, da Je Pariz hladno sprejel Macmillanovo pot v Moskvo, Je še bolj značilno to, da Bonn skoraj sovražno gleda na to potezo britanskega premiera. De Gaullovo stališče je trenutno hladen ln brezoseben odnos do Rusov in nobenega popuščanja. V Bonnn je ta občutek Še potenciran. Baje je Adenauer naravnost besen zaradi tega obiska. Sirijo se namreč glasovi, da se je moral Že ukloniti Dullesu in na pol privoliti v priznanje sedanje vzhodno-*7 nemške meje « Poljsko. Baje naj bi to
nu Zahoda. Zato Je prišel tja kot izvidnik, ne pa kot zahodni zastopnik. Toda navzlic temu — in morda prav zato — je njegova pot še pomembnejša. Po naključju se mu je ponudila izredna priložnost: da iz prve roke zve za resnične sovjetske namene glede Berlina, Nemčije In celotnega kompleksa svetovnih vprašanj, nad katerimi še vedno visi senca hladne vojne, in vsaj deloma prepriča HruŠčeva in njegove sodelavce o svojih dobrih namenih. Ce bo Macmillan to delo dobro opravil — kar pa seveda nI odvisno samo od njega — si bo ne samo ntrdil položaj doma (volitve so pred durmi), ampak bo storil Zahodu in mirn uslugo. Tako bo lahko po pravilni oceni sovjetske politike svetoval svojim zaveznikom pametno zmernost In konstruktivno popustljivost pri bližnjih pogajanjih z Rusi.
Ne denarja, temveč zapor!
Po osvoboditvi Je agrarna skup-nost dodelila malemu posestniku lz Dolenje vasi K, C, v vasi Sromlje kos zemlje, na kateri Je stala tudi majhna Supa. Sem Je korlstnik shranjeval poljedelsko orodje in pridelke, predvsem seno.
Kmalu pa Je postal nezadovljen s staro, na pol razpadlo Supo. Hotel je Imeti več. Nekaj časa se Je ukvarjal z mislijo, da .bi Supo prodal. Pr'«el se Je pogajati s kupci, ker pa cena kupcem ni bila po volji, se mu je kupčija vselej lzj alovila
Supa Je bila lesena, Se trhla, potrebna vedno večjih popravil, ki Jih lastnik ni hotel žrtvovati, zato Je sklenil, da mora zadevo s Supo čimprej urediti.
Domislil se Je ln dal Supo v1wo-ko zavarovati, 8e nekoliko poguma, pa dobrega In zanesljivega prijatelja ln bo vse urejeno. DOZ pa bo odStel težke tisočake, si je mislil...
Toda njegovi računi so bili zgre-Seni. Oko pravice Je bilo tudi v tem primeru dovolj budno.
Bes, K C. «1 je v drugi polovici preteklega leta dobil primernega prijatelja C. S. iz vasi Sromlje, ki je bil pripravljen, da si na nepoSten način in zlahka zasluži denar.
Kmalu Je bila med njima sklenjena ustna pogodba, da bo C. 8. zažgal Supo. K. C. pa mu bo za nagrado odStel dva tisočaka, takoj ko prejme zavarovalnino od DOZ.
C S. Je dolgo okleval z ievrslt-vijo tajne pogodbe, izgovarjal se Je, da ne more dobiti bencina, s katerim naj bi polil Supo, zato ga je moral K. C. večkrat opozoriti na izvrSttev, tudi tisočak nagrade je moral Se primakniti k obljubi
Devetega Januarja letos v večernih urah se Je C. S. le ojunačil in izvrfill svojo obljubo. Zanetil Je ogenj v leseni Supi. sam pa se spretno umaknil, da ga ne bi opazili bližnji sosedje.
Kmalu nato sta se gospodar ln požlgalec dobila na pogoriSču, ko so dogorevala zadnja trhla bruna.
Gojimo štajerske kokoši
RAZPIS
Komisija za razpis direktorskih mest pri ObLO Novo mesto — razpisuje mesto
direktorja
za: TRGOVSKO PODJETJE GORJANCI - Šentjernej TRGOVSKO PODJETJE RADULJA — Skocjan TRGOVSKO PODJETJE S MARJETA — Smarjeta
Pogoji: *
1. absolvent ekonomske visoke šole,
2. absolvent ekonomske srednje šole s 5-letno prakso,
3. visokokvalificiran delavec z najmanj ft-letno prakso na vodilnem mestu v trgovini.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku — Pismene ponudbe pošljite
Komisiji sa razpis direktorskih mest pri ObLO Novo
mesto do 5. marca 1D59.
Kmet je še vedno glavni proizvajalec perutnine in »ajc. Pri posameznikih še nima kokoš take veljave, kot jo lahko zasluži. Dnevni dohodki od perutnine res niso veliki, če pa seštejemo dohodke celega leta. je vsota visoka. Marsikatera gospodinja knije mnogo stroškov v gospodinjstvu iz dohodkov peruitnine.
Na Dolenjskem prevladuje domača kokoš. Malo je perut-ninarjev, kl goje čistopasem-ske kokoši. Izjema so rejska središča v Šentjerneju in okolici, v Straži in Korenitkd. Cilj je, da se razširi pasma štajerke. Sta dve štaijerkfl — rjava in jerebičasta. Po nesno-sti se ne ločita veliko. Nekateri se pohvalijo z jerebičarko, drugi z rjavko. Obe, jerebičar-ka in rjavka pa sta tipični kmečki kuri. ker farmske reje sploh ne preneseta. Hrano si v naj več H meri poiščeta sami. Ugotovili so, da zadošča enaka količina krme za dve štajerki
kot za eno rodajlendko, to je mesnato kokoš. Stajerke so najboljše nesnice. Od vseh kurjih pasem znese Štajerka na leto največ jajc ob istem prehranjevanju in negi.
Da bi se na Dolenjskem razširilo perutninarstvo v večjem obsegu in da bo imelo gospodarski pomen pri posamezniku in v celotnem gospodarstvu, je Poslovna zveza v
Novem mestu organizirala valilnico, ki bo valila samo rjavo in jerebic asto štaijerko ter v manjši meri race Khakd Campbell (Keki), Ta pasma rac vzdrži rejo brez vode in so zelo dobre nesnice. Perutnina rjd. ki želite piščance teh pasem, pošljite naročila na poslovno zvezo ali Pa svoji zadrugi.
F&nika Sodjo
ReSi« ni bilo mogoče ničesar več, najbrž pa tudi nista hotela, saj bi v tem primeru DOZ odd računal odstotke, če bi ostali nezgoreM deli
Gasiti nI bilo mogoče. Zato pa sta Se pred jutrom K. C. in C 9. pogasila žejo pri bližnji sosedi v Sromljah z žlahtno kapljico. Njun načrt je bil it^rsen. Sedaj je mo-ral le Se DOZ odpreti svojo veliko malho in odšteti tisočake, ki sta se Jih že oba veselila.
Ko so uslužbenci postaje LM Brežice zvedeli, kaj se je zgodilo v hribovski vasi Sromlje, so SU tamkaj na delo Prvi signal o požigu je dal uslužbencem LM dovolj misliti. Nikakor se niso mogli »poprijaznlti z mislijo, da je bil ogenj podtaknjen, kakor je trdil oškodovanec K. C. Po dobršnem trudu so kmalu odkrili, kako Je pravzaprav bilo, Oba pohlepneža, storilca kaznivlJi dejanj — pod-kupnine in požiga — pa se bosta morala zagovarjati pred sodlSčem.
Ne bi bilo prav, če poznamo samo dogodek, ki Je povsem-podoben mnogim drugim. Moramo si bliže pogledati storilca, da bomo znalii pravično presojati.
JC. C Je mali posestnik, od clruft-be pa "prejema vfsoko invalidnino ln mu nikakor ni bilo potrebno na tak način posegati po neupravičeni osebni koristi in opehariti družbo.
C. S. Je znan malopridnež. Cesto popiva preko mere in tako zaide na kriva pota. Dk.
IZ RAZNIH STRANI
• Iz Moskve Je odpotovala, z letalom v New Delhl sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi član prezidtja vrhovnega sovjeta ZSSR Andrej Andrejev, v indiji bo delegacija gost Indijska vlade.
• Iranski Sah |n vlada sta odobrila noto, ki so Jo poslali Sovjetski zvezi. V noti protestirajo proti pripombi, ki jo Je na račun. iraSkega Saha napravil sovjetski premier Hruščev v nedavnem govoru v Tuli.
0 V nekem poročilu Združenih narodov Je rečeno, da so cene surovinam v obdobju med 1957—1938 letom padle za približno 10 odstotkov. Do tega znižanja Je prlSlo zaradi rece" sije v ZDA ln zmanjšanja gospodarske aktivnosti v zahodni Evropi. Po mnenju strokovnjakov OZN predstavlja to značilen pojav v svetovnem gospodarstvu teg obdobja. Recesija je najteže prizadela tekstilno Industrijo.
• Član avstralskega parlamenta William Charles Went-worth Je Izjavil, da Nova Gvineja ni več življenjskega po-
mCnn    7i    vpiti,...-,! AvnlrnlTj,,
Wentworth Je dejal, da se av-~ stralska vlada ne bo upirala miroljubnemu sporazumu o prihodnosti zahodnega novega Irijana, k! bi ga Indonezija lahko sklenila z nizozemsko vlado.
V ponedeljek na novomeškem trgu
Na novomeškem živilskem trgu Je bUo po dolgem času spet Živahno Lepo vreme Je privabilo precej prodajalk in naOuipovalk,
— Po čim so jaJcaT
— Po 14.
— Ce Jih daste po 13, bom vse vzela, poizkuša gospodinja.
In sipet druga d* Jajcih in njihovi lastni cd:
— Od nje jih najraje kupujem, ker vem. da ima vedno sveža.
Fižol.
— Po Čim imate «žol?
— Poceni, poceni. V6ak Se dinar ne stane, se Sali kmetica, ker ve, da ne bom nifi kupil, potem pa resneje doda:
• — Po osemdeset Je kilogram; ko ga boste kuhali, ga bo Se enkrat več, kot ga je zdaj. Jabolka so bila po 4« dinarjev
kilogram, krompirja pa nI bilo naprodaj.
Z ŽIVINSKEGA SEJMIŠČA
V ponedeljek, 23. februarja so pripeljali na novome&ki živinski trg 973 praSlčev v starosti 6 do 10 tednov po 3.000 do 5.500 dinarjev in 39 prašičev v starosti 3 do 7 mesecev po 5.500 do 19.500 dinarjev. Prodali so jih 901. Spričo vedno večjega dotoka kupcev so cene prašičem nekoliko porasle.
; RAZPIS
Komisija sa razpis direktorskih mest pri ObLO Novo mesto — razpisuje mesto
direktorja
POSLOVNE ZVEZE NOVO MESTO
Pogoji:
L INŽENIR AGRONOMIJE,
2. ABSOLVENT ekonomske visoke Sole,
3. ABSOLVENT Ekonomske srednje Sole s 3—5-letno prakso v kmetijstvu,
4. ABSOLVENT srednje kmetijske Sole s 3—5-letno prakso v upravni ali proizvodni kmetijski službi,
5. nižja kmetijska Sola z 10-letno prakso v upravni ali proizvodni kmetijski službi.
Nastop službe takoj aH po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe pošljite
Komisiji za razpis direktorskih mest pri ObLO Novo
mesto do 5. marca 1959.
OB ŠTIRIDESETLETNI« KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE 1
REVOLUCIONARNO GIBANJE
V LETIH 1918 DO 1941
FRANC EK SAJE
Konec decembra 1918 so železničarji — socialisti v Novem mestu ustanovili podružnico socialistične Splošne železniške organizacije, ki pa je 31. decembra 1918 štela le — 14 članov. (Arhiv Sploš. žel. org. v spisu proti »voditelj, želez, stavke 1. 1920). V začetku 1.1919 je bilo v Novo mesto premeščenih nekaj železničarjev — socialistov; Jože in Maks Buškin s Primorske ter Mu-har iz Ljubljane. Vendar pa je novomeška podružnica Splošne železničarske organizacije počasi napredovala zaradi pravega terorja »žoltih«.
Tako je »Železničar« 20. januarja 1919 poročal, da je 16. januarja strojni mojster Zakotnik v Novem mestu vdrl v spalnico, kjer sta počivala strojevodja Zorga in kurjač Indof iz Ljubljane. Zakotnik, -znani kričač zoper socialne demokrate je pokazal svojo moč nad ubogim trpinom ter ga začel pretepati, ga ranil na obeh očeh in izbil iz ust zobe... Take stvari se lahko dogajajo le v takih krajih, kjer ima žolta organizacija Zveza jugoslov. železničarjev vsa vodilna mesta zasedena.-«
Vendar pa se je "Tudi v Novem mestu položaj boljšal. Na konferenci Splošne železničarske organizacije v Ljubljani 23. in
24. marca 1919 je novomeške železničarje zastopal Filip Šremel. Dne 30, marca 1919 pa je bil ustanovni občni zbor novomeške podružnice Splošne železničarske organizacije, na katerem je poročal Zorga iz Ljubljane. Na koncu so izvolili naslednji odbor:
Predsednik Jožef Hvala, strojevodja; podpredsednik Svara, nadpremikač; zapisnikar Vetrich, nakladnik; blagajničar Tvr-dy, skladiščnik; njegov namestnik Spendal, postajni paznik; podblagajničar za Črnomelj Lampret, za Kandijo Gornik, Trebnje Mramorn in za novomeško kurilnico Gačnik. »Železničar«, 20. IV. 1919.)
Število članstva je tedaj dokaj naraslo. Tako je novomeška podružnica 31. maja 1919 imela že 73 članov, 12. julija 1919 za 70 članov, ki so redno plačevali članarino. V vsej Sloveniji pa je Splošna železničarska organizacija, ki so jo vodili komunisti, julija 1919 imela 3823 članov, 15. decembra 1919 pa celo 6660 Članov.
Z organiziranjem železničarjev se je močno okrepila krajevna organizacija JSDS v Novem mestu. Na shodu v sosednjem Smihelu pa so se kmetje in delavci iz šmi-helske občine pod vodstvom Jožeta Pirnarja
16. februarja 1919 organizirali v svojo krajevno organizacijo JSDS.
Delavci in kmetje so 1, maja 1919 prvič slovesno praznovali delavski praznik v Novem mestu. Vse trgovine in obrtne delavnice so bile zaprte. Prvič in zadnjič v stari Jugoslaviji so praznovali celo na gimnaziji in tudi ljudske šole so imele prost dan. Množica delavcev in kmetov se je zbrala pred železniško postajo. Z rdečim prapor-jem, kolesarji in godbo na čelu so manifestirali skozi mesto ter odkorakali v Kandijo na veliko socialistično zborovanje. (»Naprej«, 2. V. 1919.)
Socialnodemokratski organizatorji v Novem mestu in Smihelu so se kmalu levo usmerili. Za to imata zaslugo predvsem dva pionirja komunističnega gibanja v Novem mestu: kurjač Šepetauc in jurist Svajger...
Anton Šepetauc, rojen leta 1883 v Stari vasi pri Bizeljskem, se je 1. 1900 v Celju izučil za ključavničarja in se pridružil socialističnemu gibanju. L. 1907 je v Trstu postal član JSDS, kasneje pa je bil železničar na Dunaju. Od tam je maja 1919 prišel za kurjača na postajo v Novo mesto, prežet s komunističnimi idejami, in začel aktivno delati med železničarji.
Stanko Svajger je pod vplivom svojega starejšega brata Vladimirja že kot dijak novomeške gimnazije postal socialist in kot študent prava na Dunaju član Zveze socialističnih študentov. Avgusta 1917 Je iz avstrijske vojske dez.ertiral na italijansko stran in se v jeseni 1919 vrnil iz italijanskega ujetništva domov v Novo mesto. — Septembra 1919 se je v Ljubljani 6estal z voditeljema komunističnega krila JSDS Lovrom Klemenčičem in Vladislavom Fab-jančičem, ki sta mu naročila, naj organizira komunistične skupine na Dolenjskem od Podhočja do Ribnice.
Oktobra 1919 je Svajger obiskal Podbo-čje, Sutno, Gadovo peč, Oštrc, Kostanjevico,
Prekopo, Šentjernej, Gaberje, Slatnik, Smo-lenjo vas, Stražo, Vavto vas, Dvor, Dobre-polje, Male Lašče, Podulako pri Vel. Laščah ln Ribnico. Po vseh teh krajih je imel sestanke s kmeti, organiziral komunistične skupine in vzpostavil mrežo zaupnikov. Pri tem so mu zlasti pomagali povratniki iz ruskega ujetništva, ki so se vrnili domov z boljševiškimi idejami.
Na predelu Dolenjske ob progi med Trebnjem in Ljubljano pa je komunistične skupine in zaupnike tedaj začel vzpostavljati Lovro KlemenčiČ, ki se je konec avgusta 1919 vrnil iz Sovjetske Rusije domov v Šentvid pri Stični. Toda že v začetku novembra 1919 ga je policija aretirala, da ni mogel s komunističnim programom nastopiti na Kongresu JSDS. Ko je bil spuščen iz zapora, je odšel na Dunaj, od koder se je vrnil šele med železničarsko stavko aprila 1920.
V jeseni je t>il za predsednika krajevne organizacije JSDS v Novem mestu izbran Stanko Svajger, za tajnika pa jurist Jože Gregorc, sin novomeškega popra vi jalca dežnikov. Gregorc ja že februarja 1920 umrl, ko je pri gašenju goreče Pintarjeve hiše dobil pljučnico. (Podatki S. Svajgerja.)
JSDS je v začetku leta 1920 začela za kmete organizirati Kmetsko - delavsko zvezo. Dne 15. februarja 1920 je bil v nekdanji gostilni pri MUllerju, sedaj Osolni-kova gostilna pri kolodvoru, okrožni sestanek Kmetsko-delavske zveze, na katerem se je zbralo 20 zaupnikov iz novomeškega okraja. Na njem so izbrali okrožni odbor, ki je bil v rokah komunističnih pristašev, in delegate za ustanovni občni zbor v Ljubljani. Popoldne pa so šli vsi delegati na Gregorčev pogreb. (»Ljudski glas«, 19. II. 1920.)
Na ustanovnem občnem zboru 29. februarja 1920 v Ljubljani so bili v osrednje vodstvo Kmetsko - delavske zveze izvoljeni
štirje Dolenjci. Mlekarnar Jereb iz Šentvida pri Stični in Jože Pirnar z Broda pri Novem mestu sta ob razkolu JSDS pristopila h komunistični stranki, Ivan Baraga iz Brežic in Anton Hoenigsman iz Semiča pa sta ostala v reformistični JSDS. (»Lj. glas«, 3. III. 1920.)
Medtem se Je komunistična Splošna železničarska organizacija na Dolenjskem precej okrepila. Njena borbena sposobnost je bila preizkušena februarja 1920 ob volitvah v gospodarsko poslovalnico državnih železnic. Zaradi terorja »žolte«Zveze Jugoslovanskih železničarjev ln verjetnim njihovim potvorbam je Splošna železničarska organizacija dobila na Dolenjskem 260 glasov, »žolti* pa 247.
V posameznih krajih je Splošna železničarska organizacija dobila (v oklepaju pa »žolti«): Novo mesto 52 (69), Mirna peč 2 (15), Trebnje 27 (5), Mirna 14 (1), Mokronog 11, Šentjanž 8; Straža (4); Kandija 2 (3), Uršna sela 8 (5), Rožni dol 2 (5), Semič (22), Črnomelj 18 (13), Gradac 1 (7), Metlika 19 (9); Vel. Loka (17), Radohova vas (5), Stična 2 (7), Grosuplje 20 (26), Dobrepolje 1 (11), Vel. Lašče 11, Ortnek 2 (3), Ribnica 19, Kočevje 31 (21). (»Železničar«, 1. III. 1920.)
V nedeljo, 21. marca 1920, je bil v Novem mestu v gostilni pri Miillerju redni občni zbor novomeške podružnice Splošne železničarske organizacije, ki je bil dobro obiskan. Na njem so izvolili nov odbor, sestavljen v glavnem iz komunističnih pristašev.
Predsednik je postal strojevodja Jožef Muhar, njegov namestnik strojevodja Jožef Hvala, tajnik kurjač Anton Spetauc, blagajnik skladiščni mojster Rihard Tvrdy in njegov namestnik progovni ravnalec Tomaž Tscharl1. preglednika pa skladiščni mojster v pokoju Franc Šiffrer in postajni paznik Franc Spendal.
8tev. 8
(468)
»DOLENJSKI LIST«
Stran S
ENEKV
(Nadaljevanje s 1. strani) odvisnosti zaslužka od dela, kar velja v tem primeru, delavčevo zanimanje Se večje.
Uvajanje norm nI lahka naloga. Leta 1947, ko smo pričeli, nismo mogli uporabljati nobenih vzorcev, ker jih ni bilo. Pričeli smo z izkustvenimi normami. Normlrski poklic je bil takrat še neznan. Zato smo v tovarni ustanovili strokovni kolegij, ki je s pomočjo tehnlč. nega vodje pričel pripravljati norme. Najprej smo Jih uvedli v sestavljalnld, ker je delo tam najlaže normirati. Ker nism0 imeli nobenih lzku-kenj od drugod, smo vsako delo najprej nekaj časa opazovali in merili. Vedno smo pazili na to, da bi bile norme, ki smo jh uvedli, kar najbolj stvarne, °a bi jih delavci brez posebnih težav dosegli in jih hkrati po-sameznki ne bj preveč prese-Sali. To nam je vedno uspelo, saj niso postavljenih norm nlk_ dar prekoračili za več kot 25%.
Leta 1957 smo pričeli z organizirano normirsko službo. To Je zahteval povečani obseg proizvodnje in povečano število zaposlenih. Razen tega smo pričeli tud[ s serijsko proizvodnjo, ki je terjala uvajanje tehničnih faznih norm. Danes imamo fi tehn. faznimi normami normiranih 95°/» del v poltitlrnem oddelku ln 65 % v predsestavljal-nem odelku. V ostalih oddelkih delamo za sedaj še po Iskustvenih normah in tudi po akordu.
KONTROLA
Ko smo o normah razmišljali, erno se zavedali, da bomo morali pri normiranem delu paziti ha kvaliteto izdelkov. Delavec, v želji po doseganju količine, rad pozabi na potrebno kvaliteto. Zato smo torej poostrili kontrolo. Vse primere nedose-©anja norm aLi nekvalitetne izdelave ugotavljamo zapisniško. Prizadeti delavec mora razen tega dati pismeno izjavo in utemeljiti vzroke, zakaj ne doseže kvalitete ali norme. Taksni primeri niso pogosti, rešuje jih, vedno upravni odbor
DS. Vedno smo raje zmanjšali normo, da bi dosegli dobro kvaliteto. Razne trditve, da norme negativno vplivajo na kvaliteto Izdelkov, postavlja na laž prav primer naše tovarne: 95% proizvodnje izvažamo in ne vemo, kaj je to reklamacija! Norme so eden izmed najboljših načinov za pospeševanje proizvodnje, če pravočasno posvetimo vso pozornost kvaliteti.
VEČJA PROIZVODNOST
Se eno dobro stran imajo norme. Podjetje poveča z njihovo pomočjo svojo   proizvod-
sece delali, pa kljub temu smo v 9 mesecih dosegli 92% proizvodnje. Takšen uspeh je bil predvsem posledica dobro organiziranega dela v novembru in decembru Lani, ko smo normirali ln akordirall vsa delovna mesta, kjer pa tega nismo mogli, smo uvedli skupinske norme. Delavci presegajo norme največ 2 do 5%, ker so norme stvarne. Na večjo proizvodnost tudi ugodno vpliva
obračunavanje.
Delavca zanima zaslužek. Zato eo posebno ugodne takozva-
Pogled v enega izmed oddelkov tovarne pohištva
nost. Več kot smo imeli normiranih delovnih mest, več smo proizvajali. Naj zadostuje, če primerjamo proizvodnjo v letih 1957 in 1958. Leta 1957 smo presegli proizvodni plan za 1% in naredili za 141 milijonov dinarjev bruto proizvodov. Lani smo z enakimi zmogljivostmi dosegli 210 milijonov dinarjev bruto proizvodov. Plan smo sicer izpolnili 1« z 92%, vendar predstavlja to v primerjavi z letom 1957 jzreden uspeh. Lani sm0 imeli mnogo resnih težav. Zaradi pomanjkanja surovin Je tovarna stala ves januar In februar, ko so biLi delavci na brezplačnem dopustu. Nato nam Je pozneje počil še parni stroj, ki smo ga popravljali 3 tedne. Skupaj torej lani nismo 3 me-
NOTRANJEPOLITICN1 TEDENSKI PREGLED
Razprava v Skupščini po poročilu Izvršnega sveta Slovenije je potrdila pomembne gospodarske uspehe, dosežene v lanskem letu. Toda mimo potrditev uspehov Je razprava opozorila tudi na to, da
Ra KRto A m nok Jfcjft #>■ imamo vse možnosti, fl Iffin I II liri da v letošnjem letu s I f I III1 I I Pravilnim usmerja-w iniif mini n^em de,a °b snrcJ'e-Ll IIIULIIULII I manJu tarifnih pravil-^ ■■■w«»»WW»» nlkov    dosežemo Se
večje uspehe v letu !959. Gre namreč za to, da smo v preteklem letu sicer povedali proizvodnjo za 6.5°/o, čeprav je plan predvideval 8 odstotno povečanje, toda ob tem povečanju proizvodnje ugotavljamo, da se je v industriji in rudarstvu povečalo število zaposlenih lani za več kot 11.000 ljudi, to je za 6.8"/«. Ce Primerjamo to povečanje zaposlenih s povečanjem proizvodnje, moramo ugotoviti, da se proizvodnost dela v industriji In rudarstvu ni povečala, ampak je celo nekoliko nazadovala. Ker je povečanje delovne storilnosti pogoj za nadaljnji gospodarski napredek in za zboljšanje življenjske ravni, mora °Ui to najvažnejša naloga naših kolektivov v letošnjem letu. ^e gre le za to, da prenehamo z nesmotrnim ln nenehnim zaposlovanjem nepotrebne delovne sile. Treba je tudi dokončati analitično oceno delovnih mest ln izkoristiti vse tiste Prednosti spodbudnega nagrajevanja, ki jih nudi sedanji "istem delitve dohodka in izdelava novih tarifnih pravilnikov. Spodbudno nagrajevanje namreč lahko največ doprinese k povečanju produktivnosti, ki Je slejkoprej osnovna naloga našega gospodarstva.
Gre tudi za to, da smo v gospodarskem razvoju dosegli stopnjo, ki nam omogoča, da se vprašanj spodbudnega nagrajevanja lotevamo s povsem drugačnimi perspektivami, kot so nam to omogočali pogoji v preteklih letih. V prejšnjih letih *e namreč takega načina spodbudnega nagrajevanja nismo ftogll lotiti tudi zato, ker nam tega niso dopuščali materialni Pogoji. Letos pa nam bodo to dopuščali materialni pogoji *e v veliki meri in moramo te možnosti čim dosledneje izkoristiti.
V razpravi na nedavnem zasedanju Skupščine so poslanci ugotovili, da v podjetjih tožijo, kako nimajo možnosti, da bi delili dohodek tako, da bi bil vsak posameznik stlmu-Mfan k temu, da bi več naredil. Ce Je veljalo to za pretekla 'eta, zdaj ne velja več, ker je sistem delitve dohodka povsem *Proščen. Toda v kolektivih se pojavlja tendenca, da bi že v začetku leta izračunali vsoto, ki naj bi Jo porabili za osebne dohodke, in to Šele razdelili med proizvajalce s tarifnimi Postavkami. Prav to pa pomeni, da se kolektivi sami branijo Možnosti, da bi s boljšim načinom delitve osebnih dohodkov vPlivali na povečanje produktivnosti dela. Tarifne pravilnike delamo še vedno po starem, še vedno nam pomenijo tarifni pravilniki le seštevek tarifnih postavk, namesto da *>' skušali najti vse elemente In možnosti, ki bi spodbujale
sakega posameznika, da bo povečal produktivnost. Poslaneo Klančnik je na Skupščini dejal, da ne bomo povečali pro-
'vodnje niti za pet gramov, pa četudi bi preko noči s predpisom povečali tarifne postavke za 100<7». Večje prejemke J* treba dati tistim, ki bodo ve« naredili, ln če dobi nekdo
M% večje prejemke za še enkrat večje delo, Je to prav,
*ko prav, kot Je narobe, če dopuščamo večje osebne prednike tudi za tiste, ki niso naredili prav nič več.
lanskoletna delitev osebnega dohodka nam pokaže tole:
d 100 odstotkov Izplačanega osebnega dohodka je bilo preko jer,^nih postavk izplačanih okoli 80 odstotkov, 12 in pol •/# dnK      IzP,ačanIh osebnih dohodkov za nočno delo in po-
°bno, io% v obliki delitve viška, ali kot smo govorili še "1. dodatnih plač. Le 10«/0 je bilo izplačanih od vseh osebij1 dohodkov v obliki neposredne spodbude za delo, ki je Pre° opravlJeno Prek« določene mere. To Je seveda zdaleč „a ma,°' da bi lahko govorili o kakršnem koli spodbudnem qe, ™jcvanju- Ui naj bi ljudi pripeljalo do tega, da bodo Post HVeC" Odstotek, ki je odvisen od storilnosti dela, mora Prin     V ,etoS"Jem ,etu neprimerno večji in zato je treba vanrav,ti tarifne pravilnike, ki bodo vključevali nagraje-Je p« normah, v akordu, Če že ne po enoti proizvoda, ker zahteva daljše priprave.
*%nj      -kor n< bl1 *BO,j s,uiSaj- dft Je prvo letoSnje zase-j^Je Ljudske skupščine posvetilo temu vprašanju toliko ornosti,
ne tehnične fazne norme, ki jih obračunamo vsak dan sproti, in prav tako delo na akord. Pri akordnem načinu si delavec lahko sam približno izračuna, koliko bo zaslužil, pri fazni normi pa zve vsak dan koliko je zaslužil prejšnji dan. To nanj ugodno vpliva. Ko smo imeli normirano delo le na nekaterih delovnih mestih, so delavci takoj opazili ugodnosti takšnega načina dela in prihajali so na upravo z zahtevami, naj normiramo delo tudi njim.
Preseganje norm obračunava, mo Po delovnih nalogih, ker menimo, da je to pravičnejše kot povpreček. Pogosto menjavanje proizvodov v prvih letih nam Je obračunavanje dela zelo otežkočalo. Pozneje smo se omejili na proizvodnjo določenega števila proizvodov in sedaj teh težav al več.
g TE2AVE ALI UGODNOSTI?
|H Ko smo pričeli delo normi-= rati, srno počasi ugotavljali HH razne nepravilnosti, ki jih prej §H nismo opazili. Organizacijo delit la smo iz dneva v dan izpopol-111 njevali. Delavci so zahtevali |H norme. Ce smo hoteli delo HI normirati, smo ga morali naj-|H prej tako pripraviti, da je bilo
to mogoče. Poglabljali smo se v proces proizvodnje.
To je zahtevalo najprej nemoteno preskrbo obrata s surovinami, torej dobro organizirano nabavno službo. Počasi smo prehajali na serijsko proizvodnjo ln zdaj že resno razmišljamo o proizvodnji na tekočem traku. Bolje organizirano delo Je povečalo odgovornost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu. Delovna mesta so medsebojno povezana, vsaka napaka posameznika povzroča težave pri nadaljnji obdelavi. Delovna zavest ln odgovornost ^"di sta rastli. Ves kolektiv se je počasj zraščai v eno celoto. Vsakdo se zaveda, da Je od njegovega dela odvisno delo tovariša v naslednjem oddelku. Delavec se je začel zanimati za proizvodnjo.
Kako povečati storilnost dela? Tako smo se pogosto vpraševali. Pričel) smo razm Išljati o delavcih, o tem, kje živijo. kak0 se hranijo ln Še o marsičem. Ustanovili smo obratno menzo. Zdaj se hrani v njej 80 ljudi, ki dobijo za 45 dinarjev topel dopoldanski obrok hrane. Sindikalna podružnica predlaga, naj podjetje prispeva nekaj denarja v obratno menzo, da bj bila hrana še cenejša, ker se bo aboniralo še več delavcev.
Na takšna in podobna vprašanja smo naleteli večkrat. Takrat so se nam zdela težavna In nepremostljiva. Ktfub temu sm0 J* premagali. Zdaj vidimo, da so takratne težave, zato ker smo jih pravočasno odpravili, danes za nas velika ugodnost. Mnogo ao nam pri tem pomagale norme.
VEDNO NAPREJ
Vzporedno z vsem Je tovarna rastla in se razvijala Izboljševali smo organizacijo dela. Počasi so nastajale posamezne faze dela. Iz dneva v dan smo bili manj obrtno in bolj industrijsko podjetje. Kupovali sm0 stroje, vzgajali delavce in izpopolnjevali Proizvodnjo. Letos bomo plačali 13 milijonov dinarjev anuitet za gtroje in razno opremo. Deiavec opravlja določeno fazo dela, se nanjo privaja ter postaja strokovnjak. Ker je postal resničen mojster svojega stroja, bo na njem naredil več In boljše, kot sicer. Velika ovira je pomanjkanje prostorov. Delamo v dveh izmenah. Razmišljamo 0 gradnji nove dvorane, lq bi nam omogočila boljšo razmestitev strojev v procesu proizvodnje. Razmišljamo o novih strojih, ker jih Imamo premalo. jja enem stroju moramo opravljati več
»Daj-dam« ali »daj-daj!«
Čuden naslov, kajne'/ Kakšna Je neki zgodba pod tem naslovom? O. čisto vsakdanja, čeprav
— upam — ne pogosta.
Delavec je, navaden delavec Dela v tovarni, en teden od 6. do U- ure, drugi teden od 14. do 22. ure. Ima Se kar udobno, suho stanovanje, Kuhinja, dve sobi. skromno, a dumače urejeno, kolikor pač zmore s svojimi skromnimi prejemki, ki se sučejo okoli 10 do ll.ooo din na mesec, včasih tudi več. Ima dvoje otrok, arč-kanih ln dobro negovanih, žena je doma ln skrbi za gospodinjstvo. Ne moreta Bi privoščit) posebnega razkošja, saj znašajo skupni dohodki z otroškimi dokladami skupno le okroglo 17.000 dinarjev V kolektivu je bil kot vsi drugi — delaven, tu ln tam je kaj potožil, pokritiziral, pa kdo tega ne dela. Bil je skratka — normalen današnji človek.
V tovarno je prišel novinec. Nekakšen kvalificiran novinec, nihče gia nI prav poznal. Imel je do doma dobri dve uri, pa se mu nI dalo več voziti domov Beseda Je dala besedo — pa sta se zmenila, da bo žena odslej dala v lonec pol klobase več, pa en zajtrk bo več — skratka — usidrali se Je pri njih. družina Je narasla na pet članov. Imeli so ga kot za svojegar vsakega 1. Je odrinil svoj del — 5 tisočakov za hrano ln stanovanje, spal Je v kuhinji. Najbrž Je skaLkullral - eden kot drugi, da 66 mu to Izplača.
Jože — Imenujmo ga tako. (ta z družino) Je delal, pa si Je zaželel malega napredka v družini!. Sklenila sta z ženo, da najame kredit pri banki. Okroglih 60.000 din. Bo za majhen radioaparat, pa še za obleko zanj, z rednimi prejemki pa si bodo še otroci opomogli, saj Je zima trkala na vrata. DObU Je poroke, podpisal, dobil ček in vse Je bdlo v redu. Otroka sta dobila nove žabe, mož obleko, vsi skupaj pa so se zvečer zbrali ob radiu Ln poslušali največkrat domače postaje.
Pa se Je spomnil Janez (ta kvaUflclrani novinec), da bi tudi on pravzaprav dobil lahko kredit za obleko, posteljnino ln Se kaj. Ker Je Imel večje dohodke, Je segel nekoliko višje
— prosil je za 70.000 dinarjev; prvi porok mu le bil Jože, drugi nI važen.
2al ga personalni oddelek ni dovolj preveril, pa tudi Jože ne. Saj je bil čisto »domač«, takorekoč član družine! V tovarni Je svoje delo v redu opravljal, mesec, dva, osem. Potem Je pflšel prvi poziv za zaslišanje Odšel Je na sodišče, pa se pri povratku izgovoril, da Je bil nekomu za pričo. Cez štirinajst dni Je apet dobil poziv, potem čez štirinajst spet, pa še enega — nato pa ga je lepega dne zmanjkalo. Vse poizvedbe so bile zaman. Ni se oglasil ve«, niti pri Jožetu niti v podjetju. Z njim Je izginila tudi nova obleka, pa odeje in rjuhe, kar Je nabavil s kreditom, kj mu ga Je Jože Jamčil. Slišalo se Je, nato pa Je tudi pisal iz inozemstva. Kako la kaj, se Je zvedelo šele pozneje. Bližina doma mu Je bil le Izgovor, ki ga Je spretno uporabil ob nastopu službe, dejansko pa Je poneveril v prejšnji služb) večji znesek, pa ga je podjetje tožilo.
Poglejmo spet Jožeta — vsak mesec so mu od plače odtrgali okrogle tri tisočake za njegov kredit. Naenkrat Je prišlo z banke obvestilo, da mora kot 1. porok Janezu od tega in tega dne dalje plačeva« tudi 4 tisočake zanj. Zadela ga Je klavzula o »nedeljivem Jamstvu I. poroka za najeti kredit«. Ni bilo ne Janeza, ne blaga ne obleke. Ponudil Je njegovim doma, Kar Je še ostalo, pa so se ga otikrlžall s tisoč izgovori, češ: sin Je polnoleten, sam zase odgovoren ■ ..
11 mainj (3 ln 4) je enako 4. To so nas naučili že v osn. šoli. To Je sedaj postalo življenjsko vprašanje za Jožeta. Kako preživljati družino
— sebe. ženo ln dva zdrava kljuncka. kđ rasteta ln zahtevata vpdno večji kos kruha?
Pa se Je Jože domislil sindikata — glej, saj ree! Saj že vsa leta plačujem članarino, kaj ko bl mi sindikat malo pomagal. Pogovor je stekel, sklican Je bil sestanek, delavci so videli stisko, v kateri se je znašel Jože. Sklenili so, naj se vsak prostovoljno odloči, koliko mu bo prispeval. Pa se je začela nabiralna akcija. Te
je dal 5 kovačev, oni 100 dinarjev, apet oni 06 dinarjev, kolikor je pac kdo hotel. Iz malega raste veliko in tako se je Jožetu nekega dne prismejal bla&ajmk sindikata z okroglimi 89 tisočaki. Ganjen je bil ob tolikem duhu kolektivnosti, plačal je več obrokov naprej, vb« do takrat, da se mu je izravnal njegov kredit. Potem Je plačeval obroke za Janeza, čeprav je Imel od tega samo čisto zgubo, saj Je za okroglih 40 tisočakov, kolikor mu Je Janez »zapustil«, dobil le eno prešito odejo ln blazino. Do tu Je še vse v redu, kajne? Pravzaprav malo dolgočasna zgodba, boste rekli. Toda poelejmo naprej I
Čez sedem let vse prav pride — pravijo naši lludje. Tako je bil nekega dne v podjetju spet sindikalni sestanek. Tokrat je sindikat Vlagal poziv na članstvo Delovni pogoji so težki, veliko delavcev imamo, ki so zgarant. stari, malo zaslužijo Radi bl. da se tudi ti. ki Imajo majhne dohodke, odpravijo na pravi pravcati dopust na morje, brez skrbi in težav z.-i žep, bre2 bojazni, da bo velika družina doma tačas lačna. Sprejet Je bU predlog, da vsak delavec dela en dan za sindikat in da svoj zaslužek v ta namen v skupno blagajno - seveda prostovoljno. Med več sto delavci Je bilo malo takih, ki bl ne podprli te Človekoljubne akcije sindikata. Sklep je formalno potrdil še delavski svet ln odobril to delo ki so ga tmeU v nedeljo, kot nadurno delo. Toda glejte?
Na seznamu »belih vran«, ki Jih ta dan ni bilo na delu. Je bil na vrhu napisan — J02EI Oh, net »Najbrž gre za pomoto!« so govorili ljudje ko so gledali seznam, obešen na oglasni deski Pa ni bila pomota. Jože resnično n1 delal ta dan .Odrekel Je, odpovedal, hinavsko se j« potuhnil. ^ ponedeljek Je prišel na delr z dvignjeno glavo, kot da se ni nič zgodilo Nesramno Je gledal okoli sebe. — češ; Kaj m kdo more. saj Je bilo »prostovoljno«
Ali Je tudi sedaj zgodba še vedno enostav na? Ne, za človeka, ki Ima vest, n) več! Nasta Je problem Človek ki smo mu včeraj nudil pomoč, Je danes obrnil kolektivu hrbet. Izda Je vse svoje tovariše vse one, ki so mu prer mesecem dajali PROSTOVOLJNO svoje born< prispevke, da bl ga reSlll stiske nevarnost Izdal le razumevanje ki ga Je do niega po v=i*.«l kolektiv. Blagajnik Je ob ? >->isovan1i zneskov. k1 Jih Je posameznik prispeval za \< skupno pkcljo za kolektiv, ob Jožetovem trne nu zastal Gledal Je v ime. v mislih pa se J« povrnil na oni sestanek sindikata, ko Je Jož-vstnl i , s ponižnim glasom obrazložil v kakšm neprijetnost ga Je pahnil sodelavec, Id mu 1r bil nudil streho dom in prijetno družinsk* vzduSle Si predstavi late človeka, ki ga tart nesreča in ki ponižno stoji pred 200 ali 30' Hudm* ter le v dvor.-ini vse tiho le n-^frov tr< sočl glas odmeva od sten? S1 predstavljate dt; Ševnl bol, skorajda že ponižanje, ki ga mor človek ob takem nastopu prestati? Ali ne b bilo človeško, tovarlško. pravilno — predvser pa človeško — da tak človek hodi v takem ko lektlvu ponižen hvaležen vsakemu, pa četud Je da! zan1 le »ubogih« 50 dlnarlev? Ko rečen ponlfen, ne mislim — oropan dostojanstvr. hlapčevski! Do vsakega člana kolektiva (1n ko lektlv je najbolj Izražen na sindikalnem sestan ku, kadar gre za skuone cUje!> bl moral Inv lep nastop, lepo besedo zanj. !z srca bi m morala vreM toplota v stiku s sodelavci Nlko' več ne bl smel reči nobenemu Sal besede, n< bi smel nikoli pozabiti, kal dolauje temu ko lektlvu  Ne tistih 25 tisočakov, mnogo več!
Jože   če herefi te vrstice, me boS razumel Sebičnost veje iz tebe, ne tovarištvo! Tn kaj če ti otrok Jutr' zažge hišo. če ostaneš brez stre he» Koga bo* poiskal v sili? Janeza? Ne ta »< potepa nekje v Avstr11| ali pa Avstraliji. Msl« vseeno, kje   Tu ga nI, da bl ti vrnil, kar * je dolžan  Banko' Ne, tr> le ustanova, k1 mor Jmett levo In desno stran kartoteke Izenačen Kdo Je torej naslednji? Tvoj) tovarISt pn sirilu, sosedle. ki so vsi zaposleni v tovarni In ' se s tabo vred  trudijo vsak dan  za sktir" clHe   J1m  boS takrat spet lahko  zri »on" v obraz? -oV
vrst dela. Povratni hod, ki nastane zaradi teg« v proizvodnji, nam povzroča mnogo težav. Da bi uresničili vse te želje potrebujemo 80 milijonov dinarjev.
Nato bomo lahko pravilno razporedih delovna mesta in pričeli s proizvodnjo na tekočem traku. Ne da bi povečali število zaposlenih, bi povečali proizvodnjo za 65 odstotkov. Doslej smo premagali vse težave, na katere smo naleteli, zato upamo, da nam bo uspelo tudi tokratl
Pozdrav iz Rume
Nasi fantje: Janez Ilovar tz Smarjete. Rudi Us Iz Sentru-perta Ivan Kastellc Iz Novega mesta ter Franc Sum ah - Koroškega, ki složljo volašk -ok v Ruml pozdravljajo vse domače znance ln vse bralca Dolenjskega lista
GOSPODARSKE VEST)
gradnjami v preteklih letih je v Brežicah zrasla Jurčičeva ulica. Ko bo zazidana, bo ponos
mesta ln njegovih prebivalcev
# Nezgorljlvl transformatorji. V
Industrijskem podjetju »Pobeda« v Mladenovcu so pred dnevi preizkusili prototip nezgorljlvega rudniškega transformatorja. Njegove notranje in zunanje hladilne naprave so prilagojene lastnosti pira-nela, tekočine, ki Je zelo odporna proti ognju. Dosedanji transformatorji na olje, ki so Jih uporabljali prt nas, so velikokrat povzročali eksplozije ln požare v naših rudnikih.
9 Uspešno gospodarsko sodelovanje s Cllom. Na pobudo jugoslovanskih emigrantov v Provinci Punta Arenas v Cllu Je bila pred kratkim ustanovljena Cilsko-Jugo-slovanska banka, v Santiagu de Cllu pa čllsko-lugoalovansko mešano društvo »Cllejug«. Obe instituciji naj bi vplivni! na tesnejše
obe-
gospodarsko sodelovanje m«*<i na državama.
• Prve domače lanit plošče. V
podjetju »Lanara« v Ceskom Selu blizu Petrinje je začel obratovati novi obrat lanitnih plošč Plošče uporabljajo v gradbeništvu kot izolacijski material, ki Je odporen proti vlagi ln toploti, lahko pa jih uporabljalo tudi za proizvodnjo nohištva.
• V kratkem domaru serijska proizvodnja televizorjev. Tovarna za elektroniko In elektromehaniko »Rudi Cajevec« v Banji Luki proizvaja zdaj televizorje Iz uvoženih delov. Ti stanejo 150 tisoč dinarjev, v tovarni bodo začeU \ kratkem proizvajati televizijske spre-temnlke serijsko, s čimer ae bodo le-ti nedvomne Drecel oocenlll
Kot so bili Belokranjci nekoč prvi borci in zavezniki partizanov, tako so danes med najboljšimi v delavskem in družbenem upravljanju. Predsednik občinskega zbora proizvajalcev Črnomelj ing. Branko Pe-temel je odgovoril na naša radovedna vprašanja:
I      DELAVSKO UPRAVLJANJE
•»Najprej delavsko upravljanje. V naših gospodarskih organizacijah smo na tem področju sorazmerno že mnogo dosegli. Delavski svetj in upravni odbori so se poglobili v vsestransko in obširno problematiko podjetij. Pri nas ni več delovnega kolektiva, kjer delavec ne bi poznal proizvodnih nalog podjetja in obsega proizvodnje. Družbeni plan za leto 1959 bo povečal proizvodne naloge v BELTU. Delavci so pri razpravi o družbenem planu bili zelo živahni ln Jih je zanimalo predvsem to, a kakšnimi sredstvi, postopki In načini bo lahko kolektiv povečane proizvodne naloge uresničil.
Uspehi v delavskem upravljanju so posledica vztrajnega dela pri odprav-Ijnnju začetnih napak in težav. Delavski svet in upravni odbor morata čutiti v kolektivu podnoro, kolektiv mora biti z njunim delom se-7nanjen, to dvoje je najpomembnejše. Obenem pa mora biti delavski svet tudi tista vez med podjeliom in komuno, ki kolektiv uči in pravilno usmerja, torej kot pravimo, pomaga podirati plot okoli tovarne. Zato skrbimo, da so naši kolektivi vedno seznanjeni z nalogami v njihovem podjetju in s tistimi v okviru komune  Delavsko upravljanie *epa le 3e
v manjših podjetjih. Zato temu vprašanju posvečamo zdaj največ pažnje. S pomočjo komisij za delavsko upravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, občinskem odboru Socialistične zveze in občini bomo, kot smo prepričani, uspeli.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE Tudi družbeno upravljanje usmerjajo komisije, ki sem jih ravnokar omenil. Vse tri so pri delu tesno povezane in vedo. da moramo ljudi predvsem vzgajati politično, strokovno in teološko, če želimo doseči uspehe.
izvajalcev vedno tudi smernica za delo delavskih svetov. Realizacijo družbenega plana občine in planov proizvodnje podjetij smo podrobno razčlenili in tako dosegli pomemben uspeh: družbeni plan za leto 1958 je bil v mnogočem prav zaradi tega v vrednosti proizvodnje presežen za 8B/n. V letih 1957 in 1958 smo dvignili industrijsko proizvodnjo za 80°/o.
Pri delu s podjetji smo skušali vedno najti obstoječe notranje rezerve, ki so predvsem v nezadostnem Izkoriščanju delovne sile — posledi-Zato smo takšne napake pričeli od-
KAKO
Kmalu bomo volili nove potrošniške svete, ki bodo morali delati bolj ustaljeno kot dosedanji. Takoj po izvolitvi bomo priredili kratek tridnevni seminar za nove člane ter jih seznanili z nalogami in pravicami potrošniških svetov.
ZBOR PROIZVAJALGEV
Ker je družbeno upravljanje v občini tako razvito in ker so razni sveti pri občinskem ljudskem odboru aktivni, je zbor proizvajalcev lahko odigral svojo vlogo. V enem letu, kar je bil Izvoljen, je imel že pet ločenih sej. Na seje zbora vabimo razen odbornikov tudi predstavnike delavskih svetov ln upravnih odborov prizadetih podjetij in kolektivov. Zato so bili zaključki zbora pro
pravjjati ln smo že dosegli nekaj uspehov. V Rudniku Kanižarica smo povečali število zaposlenih le za 3°/n, proizvodnjo pa smo pri tem povečali ca slabe notranje organizacije dela. za 16°/o in storilnost dela za 16°/o. BBLT je dosegel lani 1,400.000 dinarjev proizvodnje na enega člana kolektiva, medtem ko je leta 1957 proizvedel posameznik le za 880.000 dinarjev vrednosti. Lep uspeh predstavlja za nas tudi »Belokranjka*. majhna, nova tovarna trikotaže v Črnomlju Kljub izrabljenim strojem, ki smo jih nabrali od vsepovsod, je 86-eianskJ kolektiv dosegel lani 9R0.O0 dinarjev proizvodnje nn posameznika.
Lani io hilo 40<Vo dela plačanega no učinku, zato bo letos zbor proiz-
vajalcev usmerjal svojo dej a vnos kolektivih predvsem v še obšimej. plačevanje po učinku.
NALOGE KOLEKTIVOV — ZA DELAVCA
Ker Je tudi pri nas večina delav stva pol kmečkega porekla, posveča mo    mnogo   pozornosti stalnemv spremljanju izostankov ln jih anali ziramo. Največ delavcev je v bolni škem staležu spomladi pri delih v vinogradih, poletj ob košnji in žerv-in spet v jeseni pri spravljanju kmetijskih pridelkov. Kljub temu, da so delavci  od  zdravnika spoznani za bolne, ugotavljamo, da doma delajo Zato razmišljamo o povečanju dose danje  ambulante.   Nameravamo 3' dodati poseben oddelek, kjer bi m ljudje, ki so v bolniškem staležu zdravili   pod   zdravniškim nadzor stvom. Zdravstvena služba ima veli ke izdatke s plačevanjem zdravil, k jih dobivajo zavarovanci, ugotavljamo pa, da večina zavarovancev teh zdravil ne uživa, ampak jih hrani doma po raznih predalih ali celo meče proč.
Tudi vpraSanJe družbene prehram smo začeli reševati in ž? dosegli nekaj uspehov. Tako v BELTU delavc že prejemajo topel donoldanski obrok hrane. V rudniku Kanižarica pošiljamo rudarjem na delo v lamo razen malice tudi toplo kavo. Ugotavljamo, da se Je število »bolniških* povsod, kjer smo družbeno prehrano že pričeli reševati takoj znižalo. Np področju sfand«rn*a »n V ^m kje1 se življenje delavca -o« > nJeaovln delom v tovarni, pa nas čaka *e mnogo nalog-
4691
299395
0319955775179572755796169157915726
Efean 4
»DOLENJSKI EIST«
Štev. 8 (466)
I TonSTca Majcen |||§ipp,
SPOMINI NA BORBO
Od okrožnega odbora Novo mesto je bila navzoča Meta Košir, od podokrožnega odbora pa tov. Vinko Kos in Slavka Becele. Govoril je Vinko Kos. Volitev se j« udeležila vsaka hiša, prišlo je tudi mnogo žena. 2ene so izjavljale: »To je pa res pametno, da se končno tudi nas upošteva, doslej se nas ni nikoli, čeprav nosi žena glavno breme.*« Na splošno zahtevo volivcev so bile volitve javne. Kandidacijska komisija, ki je bila izvoljena, je pripravila predloge, ki pa niso vsi obveljali, ker so ljudje s pripombami »Ta je dober gospodar*' še svoje predlagali. Izvoljeni so bili:
Zagrad: Martin Pirnat, sekretar Franc Krnc, Jože Povše, Jožefa Koojan, Franc Eržen m Janez Po^še kot predsednik.
Klenovik: Janez Hodič, pre&*ed<nik, Tončka Majcen, se-ikretar, Pepi Kirar, Franc Povše, Franc Lindič.
Velike in Male Poljane: predsednik Jože Gorenc, Tratar, Horvat,
Krsinjvrh: predsednik Jernej Trbovc, sekretar Tončka Rešeta, blagajnik Franc Zeleznik.
Goriška vas: predsednik Franc Tornažič, tajnik Anton Magolič, Martin Novak, Marija Robek, Franc Rupar.
Zalog: Ignac Kolenc, Franc Smrekar, Lojze Gorenje, Lojze Sape, Franc Sčinkovec.
Volitve so bile tudi po drugih vaseh. Spominjam se, da smo imeli odborniki NOO Klenovik dve seji. Na teh sejah smo razpravljali, da mora biti obdelana vsa zemlja, kar je politično vodstvo zelo poudarjalo,, in o medsebojni pomoči pri obdelavi zemlje. Prepovedali smo kmetom prodajati pridelke v sovražne postojanke, pobirali in določali smo davke In zbirali hrano. Na pobudo političnega aktiva sta se NOO Zagrad in Klenovik sporazumela, da se zgradi v vasi Zagrad večja sušilnica za 6adje. Sušilnico smo zgradili. Leta 1942 je bila bogata sadna letina. Kmetje so imeli prej navado, da so iz vsega sadja kuhali žganje. Sedaj smo propagirali, da boljše sadje posuiše, iz slabšega pa kuhajo žganje.
Isti dan po volitvah smo imeli v Zagradu sestanek žena v Rženovi hiši Na sestanku je govorila Slavka Becele. Bila je mlada ln je mislila, da zato ne bo imela uspeha pri ženah, zato je hotela, da bi jaz govorila. Na tem sestanku je bil postavljen prvi odbor žena v Zagradu s sekretarko Jožefo Kocjan, članico Mici Žužek; ostalih se ne spominjam.
Konec julija 1942 smo prejeli sporočilo od okrožnega komiteja Novo mesto, da Italijani pripravljajo ofenzivo. Že prej stmo imeli nalogo, da se mora pripraviti Čimveč suhe hrane za partizane za primer ofenzive. To je bila Že izkušnja iz ofenzive na Notranjskem, ko ni bilo zalog. Na osvobojenem ozemlju so žene mnogo storile za oskrbo naših enot. V Red-kovem gozdu pod Goriško vasjo je bilo šolsko taborišče, ki so ga v celoti oskrbovale s peko kruha in pranjem žene iz Goriške vasi, posebno Marija Robek ln družina TomažiČeva.
2. avgusta 1942. leta je okrog 300 Italijanov napadlo zgodaj zjutraj vas Malkovec m Pavlo vas, ki sta bili zelo aktivni. Začel se je za tamkjašnje ljudi straćen dan. Italijani so požgali 42 hiS in gospodarskih poslopij, postrelili šest oseb, dva Papeževa, Cirila Korena, ki sicer ni bil nam sovražen, vendar neaktiven, Pungerčarja-Pižmohta, ki je bil slaboumen, Janeza Pungerčarja, ki je bil zvest naši borbi, in Hrastarja iz Gornje Stare vasi. Bilo bi še več žrtev, pa so nekateri ušli. V Prijateljevi vdld so bili šmarješki aktivisti Karlovšek, Jerman, Vida Jenko in partizan Franc Urigelj, ki je bil na straži. Iz spanja jih je prebudila italijanska govorica. Iz hiše so poskakali skozi okno in ušli.' Vida si je ob tem zvinila nogo in sta jo Tone Borstner mlajši in Franc Janežič odpeljala v Sp. Lakenc do Pepija Blatnika. Ob tej priložnosti je nekdo izgubil ali odvrgel puško, ki jo je Ivanka Borštner potem prinesla k nam v Klenovik. Pri tem napadu je bil prisoten tudi izdajalec Franc Jerovsek, ki je kazal naiše ljudi in katere hiše naj požgo. Italijani so odgnali s seboj sedem moških in jih razen Adolfa Murna, ki je bil mladoleten, 8. avgusta postrelili v Trebnjem. Tako je bilo skupno ustreljenih trinajst oseb. Italijani so hoteli a to akcijo prebivalce kaznovati za njihovo globoko privrženost OF in jih hkrati prestrašiti in odvrniti od nadaljnjega sodelovanja. Kljub temu je velika večina ljudi delala Še naprej. Od aprila 1942 do 2. avgusta 1942 v te kraje ni stopila okupatorjeva noga.
Pred italijansko ofenzivo 1942. leta so Nemci širili močno propagando: kdor se bo prostovoljno javil Nemcem, se mu ne bo nič zgodilo. Cez mejo so odšli trije tovariši iz Malkovca, ki so bili prej zelo agilni, ker pa so bili slabega zdravja, so se bali v partizane; Ciril Logar in Tone Borštner mlajši sta bila revmatika, Franc Janežič pa je imel trdo nogo. Ko sem to zvedela, sem jih odvračala do tega, a ni pomagalo. Skrivali so se ob nemški meji v Marendolu. Vse tri so Nemci po izdajstvu ujeli ln izročili Italijanom, ki so jih 15. oktobra 1942 ustrelili v Tržišču, Z njimi je bil ustreljen še neki Simončič iz Boštanja.
Nekaj dni pred italijansko ofenzivo 12. septembra 1942 sva imela z bratom Francem množični sestanek v Zagradu in Klenovi!ku. Razpravljali smo o blližniri ofenzivi, opozorili ljudi, naj poskrijejo žito in druge vredne stovari pred Italijani. V noči od 8. na 9. september nas je prišel po nalogu okrožnega komiteja Novo mesto poklicat Pepi Blatnik, da se moramo takoj umakniti v ilegalo. Brat je že prej pripravil za primer hajke dva bunkerja, enega pot Otavnikom, enega pa nad Sp. Lalkerncem. Prav tako sva imela z bratom že kakšne tri tedne pripravljene nahrbtnike. Ker partizanskih enot ni bilo v bližini, smo odšli čez dan v gozd Bojnik. Dopoldne smo zagledali na Krsinjvrh u prvič belogardiste, ki so Šli v strelcih Čez rirjrv«. Proti večeru smo se umaknili Mica, JarkoviČ, neki terenski aktivist iz Dobrave pod Skocjanom, brat Franc, jaz in Jermančič v bunker pod Otavnikom. Mica in JarkoviČ sta šla samo toliko z nami, da sta vedela za bunker, nato pa sta odšla proti Skocjanu.
Tako je Partija kovala svobodo naših narodov
KRVAVA TRAGEDIJA POD ROHORJEM
29. november 1943 je rojstni dan naSe republike. Na ta dan leta 1941 so Nemci zaradi podle Izdaje v Gorjanab prj Podsredi uničili Brežiško četo, ki sta jo 28, oktobra 1941 ustanovila Rudi Janhuba ln Dušan Kveder-Tomaž, ki je bil njen komandir. V njej so bili združeni mladi fantje ia Pn.sav.ia. ki so kakor mno g« tisoči sinov naših narodov verjeli v rojstvo svobodo e jugoslovanske države ln v srečnejšo bodočnost naših narodov. Dni, o katerih so sanjali in v nje verjeli, niso dočakali. Zanje so v prvem letu osvobodilne borbe žrtvovali svoja življenja.
Objavljamo spomine na tragične dogodke, ki so se odigrali tistega temnega dne pod mogočnim Bohorjem.
Zadnje dnj. meseca novembra 1941 je v prvem mraku po cesti iz Podsrede proti JStajhenburgu korakal postaven moški srednjih let. Bil je zamišljen in njegovi koraki so izdajali, da se mu ne mudi preveč. V Lokvah Je s ceste zavil k Drenovčevi domačiji, kjer ga je pričakoval mladi gospodar B račun. Komaj da sta se malomarno pozdravila, sta Že Izginila v Drenovčev hlev. Po nekaj minutah so prišli za njima trije krepki moški, jima želeli dober večer in začeli pogovor, ki je bil podoben, pravemu vojaškemu posvetovanju. Vsi so bili resni in zamišljeni, soj je v njihovih rokah bila usoda osemnajstih mladih borcev Brežiške čete, ki so nekaj dni taborili v Lokvah na Drenovčevem seniku. Mladi fantje Iz Pos&vja so bili zbrani v četi že mesec dni in skoraj vsak večer so izvedli kakšno akcijo proti okupatorju in, njegovi oblasti v Posavju Nekatere njihovih akcij, kakor na primer vdor v okupatorjev zapor v Sevnici, iz katerega so osvobodili jetnike, pomenijo najdrznejše podvige slovenskih par-
tizanov v letu 1941. Ravno tiste dni, ko so rekvirirali in požigaii okupatorjeva skladišča in likvidirali njegove ljudi v najbllžj' okolioj Brežic, so Nemci, ker «*> preseljevali prebivalstvo iz Po-•svja, okrepili  svoje policijske
'n vojaške sile. Nemci so tudi dotro vedeli, da je v neposredni bližini Brežic oborožena vojaška enota, toda njenega taborišča na Šplčaku pri Sromljah niso mogli odkriti, dokler niso trije borci Brežiške čete likvidirali nemškega župana na Sromljah. Takrat pa Je brežiški krajsfirer Svoboda besnel po Sromljah in grozil, da bodo za vsakega ubitega Nemca postrelili sto slovenskih talcev, če ne bodo »banditi« prenehali s svojimi akcijami. Številna nemška policija je preiskovala Sromlje in stikala za »banditi«. Zadnji trenutek je zaveden sromelj-skl aktivist prispel v taborišče čete v Novakovem hramu na Šplčaku, pol ure oddaljenem od
Novakov hram na Spičaku pri Sromljah, kjer so novembra 1941 tri tedne taborili borci Brežiške čete
Franlu Vuiču v spomin
Ko slavimo letos 40. obletnico ustanovitve KP ter S koja, mi uhajajo spornimi v teh dneh tudi na Franju Vulča, človeka - komunista^ mojega prvega sokolskega vaditelja pred 39 leti v Ljubljani pri Sokolu h Spominjam se telovadnice na Ledini, hjer smo imeli takrat »taborjani« telo-
vadbo. BH sem pionir — pri ded — in naš moški oddelek je prevzel nizek, čokat, temno las mladenič — delavec Franjo Vulč. Rad nas je imel in tudi mi smo ga imeli, saj je bil z nami tako dober in veliko nam je pripovedoval o vsem, kar je takrat hotel vedeti mlad človek. Kako je Ml
Suha krajina v KPJ in
jubilejnem letu SKOJ
Tudi v občini Žužemberk bomo dostojno proslavili 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Program, pripravljen za ta jubilej, je program vseh političnih, množičnih in drugih organizacij, skratka program vseh delovnih ljudi Suhe krajine. ,
Organizacije bodo poživile delo svojega članstva v priđ dviga gospodarske in kulturne zaostalosti tega področja. Niz predavanj iz gospodarstva, poiivljeno delo v tehnični vzgoji ljudstva, obravnavanje problemov v množičnih organizacijah, vse to bo razen številnih proslav dalo svoje obeležje počastitvi tega velikega jubileja.
Med drugim bomo imeli sledeče proslave:
odkritje spominske plošče v Ajdovcu, kjer je bilo v letu 1943 posvetovanje delegatov in komisarjev NOV Slovenije;
priredili bomo osrednje proslave v počastitev ustanovitve ZKJ v Žužemberku, na Dvoru ln v Htnjah.
V Kotih pri Dvoru bo velika proslava na prostoru, kjer je leta 1940 bila konferenca SKOJ.
V oktobru bodo proslave posvečene ustanovitvi SKOJ. Vse ostale proslave, kakor so proslave dneva žena, dneva
borca, dneva republiko in dneva Jugoslovanske ljudske armade bodo po svoji vsebini in množičnosti dale obeležje spominu na ustanovitev avantgarde delovnega ljudstva in SKOJ, spominu na težko prehojeno pot v borbi za socialne ln nacionalne pridobitve naših narodov, na borbo za gospodarski fn kulturni razvoj naše dežele. M. S.
odHočen in neizprosen, če j« ta ali oni grdo ravnal * so-telovadcem, in Čutili smo, kako je v nas rasilo tovarištvo, kako smo spoznali, da smo enaki, prijatelji, tovariši, bratje ... Seveda takrat še nismo razumeli njegovega gneva nad krivicami, ki so se porajale v takratni Jugoslaviji, in še vidim njegove iskre oči, ko nam je govoril o borbi za. iskanje pravice ter resnice v svetu. Mogoče smo jih doumeli, vsaj nekoliko. Kako pa smo nekoč obstali, ko ni siial več pred nami naš vaditelj Vulč. Prišel je novi in povedal, da j p. naš dosedanji vaditelj odšel.,. Sele kasneje smo zvedeli, da je po znani Obznani, ko je bila prepovedana KPJ, bil aretiran tudi naš dragi vaditelj, da so ga mučili v Glav-njači v Beogradu ter ga vrgli vsega pretepenega v vreči v mrzle valove Donave .,.
Srce se nam je skrčilo, ko smo to zvedeli. Nismo mogli verjeti, da so na svetu tako zlobni ljudje, ki bi umorili človeka, ki je bil nam — otrokom — vaditelj, učitelj in vzgojitelj.
Ko sem te dni poslušal v radijskem koledarju zjutraj nekaj spominskih besed o tem borcu, komunistu in vzgojite-Iju-vadttelju, v Ljubljani, sem naipisal te vrstice v njegov spomin! M. Tratar
*
V naši državi tisoč stoletnlkov
Po statistiki živi v Jugoslaviji 636 žensk in 353 moških, ki so stari po sto let ali še več. Najstarejši je Mane Cvetkovič, ki ima 110 let ln še vedno opravlja kleparsko obrt v Beogradu.
Sromeilj, in jim sporočil, kakšen je položaj v Sromljah in v kakšni nevarnosti so.
Nemudoma so zapustili, hram, v njem so pozabili celo nekaj svojih stvari, in izginili v gozd v smeri proti Blatnem in Pavlova vasi. Tu so prenočevali eno noč na zapuščenem gospodarskem poslopju posestnika Sulca, nato pa so preko hriba Preske prispeli v Lokve, kjer so se nekaj dni zadrževali na Drenovčevem seniku. Toda njihov položaj je bil tu skrajno nevaren. Drep/>včeva domačija v Lokvah je prav ob glavni cesti Rajhen-burg—Podsreda, po kateri je hodila nemška policija in vojaštvo, pa tudi k Drenovcu ao večkrat zavdlj, policisti. Mladi gospodar B račun, ki je bil z njimi povezan, je zato mogel k njim samo kadar je hranil ž'-vlno, in takrat j'im je v košu nosil hrano na senik.
Četa je videla, da se v ravninskem Posavju ne bo mogla več zadrževati, posebno še »edaj ne. ko so jiim zaradi nekaterih njihovih akcij Nemci na sledi. Ce se hočejo obdržati na Štajerskem, se morajo" umakniti na Bohor, se tam utaborj,tj, ln prezimiti.
Prebiti se na Bohor, to Je bila
tedaj glavna skrb Čete. O tem so v Drenovčevem hlevu tisti večer govorili gospodar Bračun, Jože KuneJ lz 2eleznega In trije člani Čete. Dogovorili so se, da se bodo borci iz Lokev po gozdovih Malega kamna umaknili v smeri proti Podsredi, kjer bodo kak dam ostali na hramu Jožeta Ku. neja, od tam pa nadaljevali pot v bohorske gozdove. Ko se je ura bližala polnoči. Je dvajset moških zapustilo Drenovčevo domačijo in izginilo v bližnji gozd.
Kunejev hram v Gorjanah pri Podsredi leži, na meji med vinorodnim  in  gozdnim pobočjem hriba, ki se dviga  sevamo or> ceste Rajhenburg—Podsreda ceste je oddaljen le slabe ure in iz njega se lahko prei na na cesti celo postava pešca Takoj za hramom   se začenja gozd in podoba Je, da so si tu borci Brežiške čete pred 17 leti izbrali, varno taborišče. V prit-
ličju hrama je Kunej imel. shranjeno vino, pod streho, ke,r so se utaborili, pa je bilo nekaj sena. To je bila njihova zadnja postaja na poti iz Posuvja na Bohor, kjer so nameravali pre-zimovati in se spomladi, ko bodo gozdov^ zopet ozeleneli, vrniti V Posavje.
Od napornega pohoda iz Sro-melj v Lokve in iz Lokev v Gorjane so se v hramu po dveh dneh taborjenja že dobro odpočili in začeli so premišljevati, da bo treba nadaljevati pot v mogočne bohorske gozdove. Toda za prezimovanje na Bohorju, kjer bodo odvisnj, od zaupanja in pomoči nekaterih ievnih Pohorskih domačij, je bilo treba še mtrsikaj oskrbeti. Hoteli so opraviti še eno temeljito »oskrbovalno« akcijo in se potem podati na Bohor. Toda v Posavju bi bilo takšno oskrbovanje predaleč ta tudd prenevarno, ker jih Nemci tam že zasledujejo. Najbolj primeren kraj za njihovo akcijo je bil okrog 5 km od njih oddaljeni Šempeter ob Sotll, kjer so bili] Slovenci konec novembra že preseljeni, Kočevarji pa so šele naseljevali njihova domove. Tam so Nemci tudi najmanj pričakovali njihov napad in zato bi z naglim umikom z lahkoto zakrili za sabo vsuko sled, da b|. se potem varno umaknili na Bohor.
O tem pohodu in akciji so sa popoldne v sobotp 29. novembra 1941 z Jožetom Kunejem v Železnem dogovarjali komandir in dva druga člana čete in niso niti najmanj slutili, da se je že zjutraj istega dne sprožil olaz, ki grozi vsak trenutek uničiti celo četo.
Začelo se Je takole: Nedaleč od Kunejevega hrama je nekaj že skoraj popolnoma v gozdu skritih hiš, kd spadajo k vasi Gorjane. Najbližja, od hrama koma] kakšnih 50 m oddaljena,
akova hiša.
ec prihodnjič)
• NAROČAJTE •  IN šlklTE •  DOLENJSKI UST!
Mladina v Krški vasi
O delu mladincev v Krški vasi že dalj Časa nI bilo nt8 slišati; pa tudi kulturno-prosvetno društvo, ki ima pevski in dramski odsek, je skoraj zaspalo. Silvestrovanja, ki Je bilo tradicionalni običaj Krške- vasi, nI bilo.
Mladina je za pust organizirala majhno maškarado, k! je bila prirejena na sodoben način. Iz nje se je razvila vsesplošna zabava, ki je vaščane tako navdušila, da je še danes ne morejo pozabiti.
Mladina nima svoje sobe, a so kljub temu začeli pred kratkim študirati neko dramo in to kar v nezakurjenem gasilnem domu. Organizirali so plesne večere, na programu pa imajo Se razna predavanja in oglede kulturnih znamenitosti naše domovine.
Upamo, da bo mladina Krške vasi nadaljevala s svojim delom in si s tem utrdila zaupanje, ki si ga je že spet pridobila.
•11
Občinski pionirski starešinski svet v Novem mestu
Po skoro letu dni prepričevanja ln svetovanja Je v teh dneh zaživel občinski pionirski starešinski svet-občlnska pionirska komisija, oblika odnosno organ družbe za vsklajevanje dela s pionirji. Med tem ko so te komisije odn. sveti marsikje v nošeni okraju že nastali ln že delajo, posebno v Spodnjem Posavju, je ta forum našel svojo življenjsko obllkp Sele po predlogu in nasvetu za pro-sveto in kulturo pri obč. ljud, odboru v Novem mestu. Udeležba sicer ni bila taka, kot si je želel sklicatelj posveta, ker so nekatere organizacije, ki imajo v svojih vrstah pionirje za podmladek ostale doma vendar pa smo i>a nlem mislili tudi nanJe In re-
IVAN CEHIC:
Od Beograda do albanske meje
Zapiski »lnfiajnega popotnika
»Ne,« sem mu odgovoril, le kakih deset potnikov in med »ničesar več nočem videti, njimi Je zavzemala naša sku-Kajfti sedaj vem že vse, prav pina dobro polovico. Namestili
vse...«
»•Kaj pa to vesfte, da imamo terene za tenis, mize za ping-pong, košarkarsko igrišče, novo kegljišče, plažo na reki Crnici?..,«
»Vem,« eean odgovoril.
In zdi se trii, da sem to že dolgo, dolgo vedel.
Videl res nisem, pa vendar vse vem.
smo se v zadnjem vagonu ln že takoj na začetku, nam je uspelo, da smo prltegrtfH pozornost dveh sprevodnikov, ki sta »komaj čakala, da bi drugi dan prevzela v Paračinu hitro progo«. Se isti dan sta se vrnila z istim vlakom v drugo smer.
Gledal sem skozi okno in ,?i prizadeval, da bi ublažil močno poskakovanje klopi. Gledal sem
Ijevrailou, *bodi tako prijazen, pa mi pokliči mojega sošolca, o katerem sem te vprašal zjutraj.«
Prav res. Kajiti prišel sem v to tovarno tudi zato, da ob-iščem svojega najboljšega prijatelja iz ljudske šole. Kmalu bi bil pozabil povedati.
V brezupnem ropotu in v krikih malega vlaka, ki nas Je vozil proti Zraječaru, je zmeraj nekaj žalostn/ega. Ta vlak Je ■Ckro«. Tako mu pravijo tukaj val. Kakor zaklet drsi že leta ln leta pot istih tirnicah. Mala lokomotiva se znoji in zdihuje, ko vleče za sabo le nekatj vago-Vsega skupaj nas je bilo
lo neumito ln nekam čudno postavljeno med lesene okvire. Sumrakovac.
Vas, v kateri je učiteljeva! tUdI Djura Jakšlc. Spominjam se, da tedaj, ko sem še kot otrok bral njegovo pesem z istim naslovom, nisem razumel, zakaj je iizilil ta naš umetnik v teh kiticah toliko bolečine...
Sele zdaij sem ga razumel. Ne, nisem bil prav v vasi. Utegnil sem le toliko, da seni na hitro stopil z vlaka in popil nekaj požlrikov vode, preden amo krenili naprej. Toda skozi okno sem videl dovolj, da sem se nehote spomnil Jakšičeve pesmi.
Skloa iz doline Morave (december 195«)
Prav ob progi je šla mimo naa žena z otrokom na hrbtu, m lad l oče je pa stopal n,ekaj korakov za njo; nosil je culo« na palici, čez desno ramo.
Nihče izmed njih se ni hiti obrnil proti nam. Samo objokan otroški obraz je pogledal za hip proti našemu vagonu, potem se je pa spet obrnil ln zapustil v meni krč bolečine. — Brez motne bolečine...
Rad bi vsaj nekaj hipov govoril s temi ljudmi.
Vlak pa nas Je brezčutno vozili naprej. In kakor sem bil jezen, ker nisem mogel zaustaviti tistega, kar de potovalo mimo mojega okna, sem bil š* bolj hvaležen »sajastemu starčku«, ker mi je takoj odgovoril, zakaj je otrokov obraz ves objokan.
Cisto ob progi je šla skupina moških In žena. Sli so eden za drugim. Pred njimi je stopal mladenič s široko razgaljenimi prsmi; vodil je na konopec privezanega osla. Na živali je bilo natovorjeno vse njihovo bogastvo: nekaj starih loncev in dve šatorski krili, v katerih je bilo zavitih še nekaj revnih svežnjev.
Cigani šotorjanl.
Zadnji, ki jih človek še more srečati v naši državi. Sotorjani — brez šotorov ... Brez poklica. Bre/. upov. Ali pa se ml je samo zdelo tako. Nadaljevanje agodoe t teh ljudeh sem slišal kasneje 7V % bilo že v Zaije-čaru. Tovariši b občinskega odbora so ml pripovedovali, da tu-
di oni ne vedo, kako bi uredili problem teh večnih seAtvoev temne polti In objokanih otroških obrazov. Nekajjfcrat so jim našli zaposlitev, nastanili so j ih v nove stanovanjske prostore, a nikoli niso zdržali dlje kot dva meseca. Na lepem so naill
Toda skozi to zamazano va-gonsko okno sem videl še veliko drugega: fanta, ki je varoval čredo ovac. Čredo belih In črnih ovac, ki so preplašeno bežale, ko je piskal »Ciro«. Vdde sem deklico, ki nam je mahala z obema rokama ln se J} je pri
»Makedonija hotel« v Paračinu
kakega jutra prazna stanovanja ln mrzle štedilnike v kuhinjah.
Eden izmed tovarišev mi je pokazal pismo, ki ga je našel pred letom dni v enem izmed zapuščenih domov: »Gospod odhajamo, ker je taka naša u so da«. Krive, nerodno vlečene črte besed, ki Jih Je napisala ro ka enega izimed očetov, so povedale več kot besede; povedale so več kot tisto, kar sem mogel videti skozi okno.
tem vzdlgovalo prekratko krilce, zamazano od prsti. Vide sem starca, ki je sedel na hišnem pragu In ga naša hipna navzočnost očitno ni zanimala. Videl sem fante v debelih volnenih Jopicah, ki so nabijal' »petelina«; poskušali ao presenetiti drug drugega z udarci palic, s katerimi so, objestni m mladi, zbijali koruznj storž v jamo.
zervLrall prostor v tem svetu zanje. Navzoči pa so dali novemu svetu dragocene nasvete ln naloge. Pohvalno naj zlasti omenimo prizadevnost zastopnikov JLA, k< bodo s svojimi razstavami ln filmskimi predstavami pomaigiall tudi pionirskim odredom izven Novega mesta. Pa tudi pripravljenost obč. odbora SZDL, ki ga je zastopal tov. Vltkovlč, da bo prevzel sklicanje in delo tega sveta. Je dala dovoljno jamstvo, da bomo lahko že v kratkem slišali kaj več o delu novega foruma za mladino. Predvsem pa naj bo skrb tudi materialna in za vse področje občine Novo mesto. Ob sodelovanj u vseh ostalih množ. organizacij ter društev bo ta svet ravno v letošnjem Jubilejnem letu dokazal svojo življenjsko potrebo in organiziral večje prireditve in nastope.
Končno bodo 'udi primeri ln '.gledl ostalih obč. pion. komisij v okraju dal t novemu starešinskemu plon. svetu dovolj priložnosti, da bo našel svoje naloge. Prepričani smo. da je ta novi organ nujno potreben 1n bo sedaj mož-no, da bodo prireditve ter tudi vzgoja enotna, po drugi strani pa toliko raznovrstna ter pestra, da bo zajela v svoje vrste vse dolenjske pionirje -Itm-
ImottiG 248 kinematografov
Kinematografija Je v naši republiki zelo napredovala. Imamo že 248 kinematografov z 71.000 sedeži. Lani so kinematografi v Sloveniji dali skupaj nad 60.000 predstav, ogledalo pa si jih je 15 milijonov obiskovalcev. Za primerjavo! leta. 1930 smo imeli 60 kinematografov, ki so dali 22.500 predstav, videlo pa jih Je 3 milijone ljudi.
Pozdrav iz Pulo
»Prostor za televizijski sprejemnik že imam pripravljen«; nam piše Slavko Milavec, ki sil uži vojaški rok v Puli. Pravi, da je tam edini Dolenjec, zato mu je Dolenjski list največji prijatelj. Obenem P0-zdravlja vse domače priđete! je in znance ter jim prip0"' roča, da kmalu poravnajo naročnino, da bodo lahko up** števanj pri nagradnem žreb** niu.
t
KULTURA IN PROSVETA
S skupščine občinske zveze Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu
Potrebe knjižnic in odrov
Po dobrih dveh letih so se zopet sestali delegati Svobod iai prosvetnih društev na skupščini, ki le bala v soboto 14. 2. 1959 v prostorih vajenske šole v Novem mestu Skupščine se je udeležilo lepo iteviilo delegatov, sai so bila zastopana skoro vsa društva (rasen društev dz Brusnic in Šentjerneja).
Predsednik Zveze Svobod ln prosvetnih društev Jože Zemljan je v okvirnem poročilu orisal predvsem nekaj najbolj perečih problemov, ki jih je reševala občanska Zveva Svobod in prosvetnih društev v pretekli poslovni dobi. To j« oprema odrov, izobraževanje odraslih, razni tečaju ter preskrba potrebnih sredstev na uspešno delo na področju ljudske presvete. Posebno je poudaril, da je občinski ljudski odbor Novo mesto izdatno podprl delo prosvetnih društev v Novem mestu in Bršlji-nu. Tudi društva sama so bila delavna. Nekatera so nastopala v raznih našeljiih mladinskih delavnih brigad, ki so gradile cesto Zagreb — Ljub*, ljana.
Tudi ljudske ln pionirske knjdžnice so obravnavali na sejah Zveze Svobode in prosvetnih društev. Zveza Svobod je osnovala potujočo knjižnico v 4 kovčkih s po 120 knjigami, dočiim bo pionirsko knjižnico ustanovil letos občinski Ljudski odbor Novo mesto z dsruštfvom prijateljev mladdne v, Novem mestu. Ob koncu referata se je predsednik zahvalni vsem za sodelovanje.
Tajndk Boris Savnik je v poročilu obravnaval težave in uspehe, ki so jdih imela društva. Predvsem je poudaril, kako nujno je večje sodelovanje Zveze z društvi. Orisal je naloge, ki jiih ima Zveza do društev na polju ljudskega prosvetnega izobraževanja in vzgajanja.
BlagajoDkovo poročilo je podal Erneet Jazbec, krt je sporočil da je občimsika zveza dobila 'v teh letih le 20.000 dinarjev subvencije od občine Novo mesto za svoje redno poslovanje.   Občinski  ljudski odbor
Novo mesto je razen tega dal podporo prosvetnim društvom v skupnem znesku 2,420.000 dinarjev, kar je lep prispevek za dvig ljudske p posvete. Sporočili je tudi, da bo odslej prejemal subvencijo od občinskega odbora občinske zveze Svobod in prosvetnih društev in ta bo razdeljevala pomoč posameznim društvom po potrebah.
V razgovoru so se delegati predvsem pogovorili o ljudskih knjižnicah.  Te so brez
sredstev za redno nabavljanje novih knjig, pa tudi potujočo knjižnico bo treba obnoviti z novejšimi knjigami. Podpreti bo treba godbo v Straži, ki je šele ustanovljena in še marsikaj pogreša Ure-dirti bo treba dvorano v Dolenjskih Toplicah, obnoviti odre, kjer so že izdelani načrti in predračuni ter o drugih težavah društev. Delegati so kritizirali programe nekaterih zabavnih ansamblov, ki nastopajo ponekod. Ljudje se-
veda napolnijo dvorano ob teh prireditvah, odhajajo pa nezadovoljni.
Po razgovoru »o delegati izvoliti 17 članski odbor in nadzorni odbor.
Sklenili so tudi, da bodo društva primerno proslavila 40 letnico ustanovitve KP in SKOJ.
Novi odbor bo imel komiteje: za dramatiko, za glasbeno dejavnost, za knjižnico in za po šolsko izobraževanje odraslih, -bil
Komedija o komediji"
Letošnjo gledališko dejavnost je začelo brežiško prosvetno društvo »Stanko Cernelč« z uprizoritvijo Nušičeve veseloigre »Dr.«. Vsekakor je uspešen začetek vzpodbudil marljive igralce, da so svoje požrtvovalno delo nadaljevali. Predzadnjo soboto so se nam predstavili s vojo drugo letošnjo premiero; zaigral* so veseloigro Marijana Marinca »Komedija o komedii/i«. Snov za svoje delo je našel avtor v našem povojnem življenju, za katero so trdili nekateri — kakor nam to pove sam avtor u dialogu pisatelj — dramaturg, da v njem ni humorja, ki bi ga bilo mogoče obdelati v literarni obliki ali celo v oderskem delu. Ni naš namen, da bi razčlenjevali in ocenjevali literarno vrednost dela. Ugotoviti pa moramo, da je delo odersko pisano in nas zato ie začetni dialogi pritegnejo, da ,z napetostjo sledimo vsem nenadnim, pričakovanim m nepričakovanim zapletom.
Kakor hitro ima neko odrsko delo te odlike, potem smemo sevfda upravičeno pričakovati,' da se bo igra odvijala gladko in brezhibno. In priznati moramo, da so tokrat loralci svoje vloge oblikovali bolje kot smo bili vajeni došle,;.
Poudariti moramo, da se je režiser prof. Bogo Javornik v
Dr. VLADIMIR B A K A K I C :
MLADIMA ' in šolska reforma
Kakor vidite, je vse to proces. Reforma je proces. Tovariš Tomo je dejal, da je to dolgotrajen proces, jaz pa bi morda dejal, da je to večni proces. Toda to ne pomeni, da sme reforma trajati dolgo. Ne smemo zdaj, če pravimo da Je to dolgotrajen proces, reči: dolgo bo trajalo, zato se bojimo. Pri procesu moramo sodelovati vsak dan, da moremo dojemati objektivne težnje in jih razvijati zmeraj bolj.
MLADINA JE 8ILA, KI JE NE SMEMO PODCENJEVATI
Prav gotovo so ljudje, ki ne bodo vztrajali pri tem, ki bodo odpadli, toda tudi to je čisto naravno. Marsikdo se bo spri z nami ob vprašanju, če ni vse to prerevolucionarno, drugI se bo spotaknil ob nas šele na drugem koraku. Tega se ne smemo bati preveč. Spomniti se moramo samo, koliko je bdlo razpravljanja o družbenem upravljanju v šolah, toda danes se je že uveljavilo in komaj si kdo upa posumiti v to. Samo najbolj trmasti pravniki se morejo vpraševati, ali je to prenašanje državne oblasti na šolske organe ali je kaj drugega.
Zato menim, da bi se morali vi zares zelo zavzeti za raz-Jasnjevanje teh pojmov ln pri navezovanju stikov med vami ln šolo. Nisem dejal stikov med oblastjo in učitelji, temveč med vami in šolo. Šola je zelo obsežna in menim, da bi tu morald aktivno sodelovati tudi učitelji, kajti kakor vzgajajo učitelji dijake, tako vzgajajo tudi dijaki učitelje. To je edinstven proces, v katerem mora imeti večjo vlogo učitelj. Le-ta je, kakor je dejal Pero Djetellč, zares odgovoren, in tak tudi mora biti. Odgovoren je za vse, kar se dogaja v šoli. Toda ne tako, da bi vodil administracijo, temveč tako, da ve za vse. kar se dogaja, da zna usmerjati ln premagovati probleme, ki se pojavljajo.
Mislim, da je mladina sila, ki je v tem procesu ne bi smeli podcenjevati. Sodim, da niti prosvetni delavci ne bi ničesar dosegli, če ne bi bilo take usmerjenosti pri mladini, da pa tudi mladina ne bi dosegla tega, če ji ne bi uspelo dati pobudo in vzgajati učitelje in vplivati nanje, da bi jo bolje razumeli.
Ce zadevo premestimo na praktično plat, na današnji družbeni proces, za katerega ste odgovorni tudi vi, potem mislim, da nt vzroka za to, da bi se tudi vi predajali kakemu omahovanju. Moremo postaviti samo načrt za napredek, hitrejši ali počasnejši napredek, glede na objektivne težave, ki jih ni lahko premagati. Mislim, da ste se tu lotili zadeve pravilno, ker ste napotili ljudi, da se s tem ukvarjajo intenzivneje.
Velja, da sta se Socialistična zveza In Zveza komunistov Premalo ukvarjali z delom šolskih odb.orov. Eden izmed vzrokov za to je, da se nismo nikdar ukvarjali s tem v širšem Političnem obsegu. Zdaj, za kongres je nekaj tega v programu; toda zelo malo; dana je le splošna smer, kar je za program pravilno. Toda pri obdelavi dela šolskih odborov bodo morale sodelovati vse organizacije.
Socialistična zveza tega ne bo mogla nikoli postaviti v ospredje od zgoraj. SZDL lahko uvrsti na dnevni red razpravljanje o zakonu o šolski reformi, o deklaraciji, toda ne Oiore praktično delati. Ta stvar mora priti od spodaj, tega •s morajo lotiti osnovne organizacije. Najnaravneje bi bilo. <5a vi še zmeraj postavljate ta vprašanja v ospredje.
Zdi se mi, da ste celo vrsto stvari načeli popolnoma £°fero, ne s prevelikim hrupom, temveč s praktičnimi predugi; tam pa, kjer ni praktičnih predlogov, so pa problemi. P* se že lahko začnejo urejati. Menim, da je to dobro in da W bilo treba delati to še naprej, ker to prispeva, da hitreje Ufejamo kak problem, ki sicer obstoii, a ga mi ne vidimo, in ga kasneje teže uredili; povzročili pa bi tudi celo vrsto ■•potrebnih posledic, ki Jih ne bi bilo, če bi opazili problem fPnvooasno.
svoje delo poglobil in da je znal med brežiškimi igralci najti spretne oblikovalce posameznih vlog. Igra je bila v celoti dobro režirana vn lahko trdimo, da je izpolnila osnovno zahtevo res kvalitetne odrske kreancije; igralci so namreč na odru vloge podoživi j ali in ne samo igrati.
Ne bomo ocenjevati igre posameznikov, kajti vsi igralci zaslužijo pohvalo. Razlike med podajanjem glavnih vlog (direktor Medved - Marjan Viz-jak in sekretarka Sonja - Angelca Poriskova) in med igro epizodnih vlog sploh ni bilo. (Edina izjema je bila vloga pisatelja.) To nam dokazuje.
da mora dober režiser tudi za epizodne vloge najti dobre igralce, če hoče. da bo pri svojem delu res uspel.
Na koncu naj v imenu gledalcev, ki so napolnili prosvetno dvorano, povemo brežiškim igralcem, da si takšnih odrskih predstav še želimo.
Za nekatere zamudnike pa naj velja: če so igralci kljub temu, da je pol ure pred začetkom igre odpovedal električni tok, lahko^ačeli igrati točno ob napovedanem času, nikakor ni mogoče razumeti nekaterih ljudi, ki z zamujanjem brezobzirno motijo igralce ln v dvorani zbrane obiskovalce. Sš.
Potujoči kino — nujna potreba
Resno težavo predstavlja vprašaruje rentabilnosti in obstoj kino podjetij v čromalj-sici občini. Ugodne razmere so le v Črnomlju, kjer je aparatura dobra, postavljeno je široko platno, poslovan/je pa aktivno. Z izgubo delata kino podjetji na Vtiniicd ln v Draga-tušu; v obeh krajih sta kinoprojektorja Že potrebna temeljite obnove. Predvajanje filmov temelji zdaj izključno le
na komercialni osnovi. Zato bodo skušali v občini rešiitd to težko vprašanje s pogodbenim sodelovanjem črnomaljskega podjetja z upravama na Vinici in v Dragatušu.
Treba pa bo na vsak način resditi tudi vprašanje potujočega kina, ki bi lahko prišel tudi v najbolj oddaljene oz. odročne kraje Bele krajine in tam ljudi učil in razveseljeval Pb.
Vlado Lamut: POD GORJANCI
Izbor novosti SK Mirimo Jarca v Novem mestu
(Seznam fit. 4) Encyclopaedia lirttannlca, 1-24. Chloago,
BoršaJa sovetskaja enciklopedija
— Vtoroe izdan ie, 1-50 suplementl. Moskva.
Blographlcal Encyclopedla of the
World. New York (1946).
Wurzbach C: BlogTaphlsches Lexlkon de« Kaiserthums Oester-reich, 1-60. Wien 1856—U691.
Heinzel: Lexikon hlstorischer Ereignisbe und Personen. Wien UM,
Jahreshefte des oesterr, Archa-ologlschen insiltut.es in Wien. — Wien 1696—1015. 1« Bde.
HofflUer, Saria: Antike Insehrlf-ten aus Jugoslavlen. I. B. Zagreb. 1938.
Fremdw5rterbuch. Leipzig (1964).
Ammer K.: Einfuhrung ln dle Sprachwissengchaft, Malle 1938.
Hengst K.: Praktische Kultur und Jungwuchspflege Neudan (1954).
Gflhre K.: Werkstoff Holz. Berlin 1954.
Gayer: Dle Holzarten und ihre Verwendung. In der Technlk. Leipzig.
Der Forstbetriesdienst fur dem gehobenem Forstdlenst. Neuda, 1942.
Chemlsche Technologle de« Hol-zes. MUnchen 1954.
Wlcha A : Ma.schlnen und GerS-te fUr dle Bodenbearbeitung. Lel-pzlg 1957.
Kruedener A.: Forstltche Stan-đortanzelger. Radebeul (1665).
Friedensburg F.; Dle Bergwlrt-schaft de Erde. Stuttgart 1956.
Heeger E. F.; Handbuch " des Arznel und Gewurzpflanzenbaues
— Drogen,gewinnung, (Berlin 1956) Strasburger,     Koemlcke: Dag
hlelne botanlsche PTaktikum fur Anranger. Stuttgart 1954
Fnrster, VVohlfart: lile Schmet-terllnge Mitieleuropas. Stuttgart 1954—1955. 2 Bde.
Brun W.: A pieloral Hl«tory of Costume. New York (1955).
Vtpper B. R.: stanovlenle reall-
V TREBNJEM: SLAVNOSTNA TRIDESETA
PREMIERA
V . počastitev 10. obletnice ustanovitve gledališča Prosvetnega društva Jogiip Jurčič bo agilna gledališka družina v Trebnjem v soboto 28. februarja zvečer priredila slavnostno tri deseto premiero svojega plodnega dela. V režiji Janezu C.artnarja lAdo tokrat Igrali KI ;i I m i ulov Praznik cvetočilh čeden*, dramo v štirih slikah.
Obiimeje bomo o slavju poročali prihodnjič.
zrna v gollandskoj živopissi XVII
veka, Moskva UW.
Nikola Tecla. Lectures Patents. Artlcles. Beograd 19&6.
Kranjec Miško: Obzory v mize. .... Praha WS8.
Cankar Ivan: Izbrannoe. Moskva
Uhllf H.: Hlst^rtJat osuševalnih del na Ljubljanom barju. 1-2, LJubljana 1956-1957.
1001 otrok
v brežiški osemletki
Navzlfc pomanjkanju proračunskih sredstev za ne gospodarske Investicije bo morala brežiška občina letos rešiti vprašanje šolskih prostorov v Brežicah. Število šoloobveznih otrok neprestano narašča. Šolski prostori za postajalo F**«-majhnl. Stiska se veča še s srbohrvaAko paralelko. Brežiško osemletko obiskuje 'etos 1001 učenec. Ker pričakujejo v jeseni priliv novih učencev Iz nepopolnih šol s podeželja, bodo morali uvesti pouk v treh menjavah. Kako bo to vplivalo na uspeh pouka, si lahko predstavljamo. 2e v letošnjem šolskem letu se stiska v posameznih razredih tudi do 50 učencev. Občina bo torej morala letos reševati le šolsko vprašanje ln pustiti vse ostalo ob strani, ker Je redno šolanje otrok postalo osnovni problem. Temi j i za novo Šolsko poslopje stoje še Iz časov nemške okupacije. Leta 1933 je takratni OLO Krško nameraval prijeti z gradnjo nove šole. vendar so navozlll le nekal gradbenega materiala. Zda* je pa potreba po novem poslopju že tako pereča, da f zidavo ni mogoče odlašati.
Slovenske bibliofilske izdaje
(Nadaljevanje)
Omenimo naj še Slowackegs Oče okuženih, zlasti pa odlične povojne izdaje Slovenski slikarji, Napori in, Tavčar: Viso-ška kronika v opremi Borisa Kobeta. Omeniti je treba knjigo Slovenski lesorez in Finž-garjevo Makalonco v opremi arhitekta Flečnika, ki je sedaj Izšla v ponatisu.
Odkar se človek bavl s pisanjem ln tiskanjem knjig, so bili tudi bibliofili. Naj izrabim to priložnost in omenim tudi odličnu© in znane dolenjske bibliofile?   Breckerfeld   iz Starega
gradu, zbiral J« med drugim tudi prve izdaje francoskih emcikiopedistov, Franc Langer iz Pogane je imel bogato zbirko literature o letu 1848, Dra-gotln Rudež iz Gracarjevega turna Je zbiral slovenske tiske, Anton Schoeppl iz Vrhovega je imel skoraj popolno zbirko literature o Kranjski In bogato zbirko zemljevidov slovenskega ozemlja ter razne rokopise o Dolenjski. Nadaljeval Je Val vasorjevo delo topografijo Kranjske. Ne bi bilo prav, če bi prearli orožnika Berleca, nabirate tla slovenskih narodnih pesmi, ki j« imel zelo bo-
Prisrčen sprejem književnikov v Trebnjem
Prosvetno društvo »Josip Jurčič* v Trebnjem praznuje svojo 10-letnico. Kdor količkaj pozna delo in prizadevnost tega društva, ve, koliko je v razdobju zadnjih desetih let storilo za kulturno življenje in plemenito razvedrilo ne samo Trebnja, ampak vse trebanjske doline. Prav prizadevni člani društva in odbor zaslužijo vso javno pohvalo in tudi javne čestitke k lepemu jubileju njihovega društva. Menimo, da je prav. če Še posebej omenimo »dušo« društva (naj nam tega ne zamerii Janeza Gartnarja, ki ie mimo tega še režiser vseh iger in izvrsten igralec.
V okviru svoje proslave je društvo priredilo tudi Ute-rarni večer, prvi v Trebnjem, in povabilo člane Društva slovenskih književnikov. V polni dvorani so tako v petek 20. februarja stopili pred trebanjsko občinstvo in se mu
predstavili osebno in s svojimi deli pisatelja France Bevk in Mira Minelič (Pucova) in poetje Ivo Minatti, Tone Pavček vn Severin Šali. Srečanje med književniki m poslušalci, starejšimi in mladino, je bilo res prijetno in prisrčno zobeh strani. Književniki so poželi polno spontanega aplauza, šolsko mladino pa je na koncu posebno razveselil Tone Pavček, ki je prav zanjo prebral še nekaj svojih veselih mladinskih pesmi. Goste je v imenu Prosvetnega društva m poslušalcev toplo pozdravil Janez Gartnar, pn"reditel;em literarnega večera in občinstvu pa se je za lep sprejem zahvalil Severin Sati, na pol domačin.
Odbor društva je po večeru v prijetni družbi nekaterih prosvetnih delavcev v Trebnjem in predstavnika ObLO tov. Franca Zidarja goste — književnike lepo pogostil.
gato slovensko knjižnico, tudi tiskar Janez Krajec je bi: bibliofil in je zbral pomembno grafično zbirko. Omenimo naj Še Ivana Ssšlja, Engelsberger-Ja, dr. Josipa Režeka, dr. Josipa TroJta, Josipa VVlndischer-ja, Ivana Skerlja in Božidarja Jakca.
Slovenski ex libnsi
Preden bi podal pregled razstave o izboru ex librisov, bi še spopolnlli pregled slovenskih bibliofilskih izdaj, ki je izšel v DL v prejšnji številki. Med pripravljanjem razstave Je Studijska knjižnica prejela iz zbir. ke odličnega slovenskega biblio. fila, Novomeščana Ivana Skerlja, gimnazijskega ravnatelja, ki Je pred letom umrl, te bibliofilske Izdaje:
Gradnik Alojz; Svetle samote. Ljubljana 1932. Izšlo 60 numeriranih izvodov z avtorjevim podpisom.
Gradnik  Alojz: Zlate lestve.
Ljubljana 1940. Izšlo 100 oštevilčenih izvodov na boljšem papirju.
Campa Ivan: Šotor v zatišju.
Ljubljana 1941, Izšlo 20 numeriranih izvodov vezanih v usnje in 280 numeriranih izvodov vezanih v platno. Obe izdaj j sta opremljeni z originalnimi De-benjakovlmi bakrorezi.
Cevc Emilijan: Preproste stvari. Ljubljana 1944. Izšlo 300 numeriranih Izvodov z avtorjevim podpisom.
Levstik — Perko: Martin Krpan. Ljubljana. IzdajB v 1100 numeriranih izvidih.
Trdina o Podgorcih
Z nedavno kislim enajstim zvezkom se je monumentalna izdaja Trdinovega Zbranega dela močno približala konen. Vse, kar je pisatelj namenil javnosti, bodisi da je izšlo v tisku še za njegovega življenja ali po smrti, in kar je obležalo v njegovih predalih ne-dodelano, je zd*^ Pred nami v enajstih zajetnih knjigah, opremljeno s temeljitim komentarjem, osvetljeno po načelih sodobne Uterarnozgodo-vinske znanosti. Uredniku prof. J. Logarju ostane poslej samd Še skrb za pisateljevo korespondenco in končno monografijo, ki naj krona to bogato, skrbno in domiselno pripravljeno edicijo.
Trdinovo delo obsega doslej blizu 4700 strani, poleg tega pa skoraj 600 strani opomb, kjer je urednik zbral veliko novega gradiva, zanimivega prav tako za slovstvenega zgodovinarja kakor geografa, etnografa in občega zgodovinarja. Umljivo: Trdinov opus je namreč, kakor smo že drugje zapisali, v nekem smislu res prava enciklopedija o življe-nm na Dolenjskem.
V novem zvezku je objavljen spis Sprehod v Belo kra-lino. Delo spada sicer med ie objavljene črtice in povesti i? narodnega živt/enja, zaradi obsežnosti in ker obravna svo/t-vrstno, od Črtic drugačno tematiko, pa ga je urednik postavil na konec Zbranega dela.
Medtem ko je Trdina, kakor
to ~ in onstran Gorjancev
uflrota/ulja urednik, v Črticah in povestih upodabljal Ijttdi tostran Gorjancev, je v Sprehodu segel tudi na ono stran — v Belo krajino. Delu je posrečeno izbral naslov, kajti Sprehod ni oris Bele krajine kot take, marveč v pretežni meri pisateljev pogovor z za tisti Čas značilnimi belokranjskimi kroSn/arji, ki so si. potujoč po tujiih deželah, nabrali življenjske izkušnje ter jih potem pripovedovali Trdini. Zato zavzema večji del knjige opis nemških pokrajin, mih ljudi, hiš, stanovanj, hrane, gospodarjenja itd. Najbrž piss-telj ni storil tega zategadelj, ker je vedet, da Slovenci radi bero o tujem svetu, marveč, ker ga je vodil poseben namen: skušal te pokazati, kako gleda naš preprosti človek nemški narod, ki je skozi več stoletij gospodoval nad njim in mu vtisnil tudi precej lastnih navad in pojmovanj. »Od-maknivSi se od svojih bratov, smo stopili v druitvo ttrfeaa naroda in se radi in neradi tako privadili na njegove šege, da se nam vidi nemška oprava lepša od hrvaške, kme-"H-fl nje nemško, neomejena oblast enega gospodarja pa-metneišega nego iugosloranska zadruga in ruska srenja. Pri nas kakor na Bavarskem si kmet ne more misliti prave
bogatije in sreče brez ogromne posesti polja, hoste in travnikov. Ne enega ne drugega čisto nič ne gane velika krivica, kafera se godi mlajšim bratom in sestram, ki se morajo zadovoljiti 2 nerazmerno malo doto in zapustiti večidel tuctt milo dontačiio; ne ta ne oni noče spoznati, da je kmetu preveliko zemljišče nemogoče dobro in z dobičkom obdelovati brez znatnih kapitalov, da bi si kupil nadomestilo dragih najemnikov — mašine.*
Rokopis Sprehoda ;e nastal 1873 in 1874. Snov je Trdina črpal iz zapiskov, ki si jih je delal na vseh potovanjih. Tudi v tem delu pnha.ja;o do izraza Trdinovi politični nazori in njegova prizadevanja. Tudi tu je hotel predvsem združevati nazorsi/co in politično razcepi/ene Slovence, od tod nenavadna strpnost do verskih čustev in družbenopolitičnih nazorov, ki so se bistveno razlikovali od njegovih lastnih nazorov (J, Logar).
Vsekakor je Sprehod v Belo krannb tudi še po 85 letih, odkar je bil napisan, nadvse zanimiv spis. To ni le potopis, ne samo oznaka dežele, njenih ljudi, njihovega čutenja, življenja, moralnih, socialnih in političnih nazorov. Trdina je imel preživ odnos do človeka, bil je preveč leposlovec, da bi
se mogel zadovoljiti s suhim opisovanjem, preveč samonikel mislec, da bi se mogel podrediti zgolj tujim mnenjem. Zato spremlja povsod tujo sodbo las*na misel, oprta na bistro opazovanje, in izjemen čut za na videz še tako neznatne drobnosti. ki jih zna vedno mojstrsko včleniti sintetični oris. Lagodna, duhovita pripoved, polna zdaj odkritih, zdaj rahlo za/trtih osti na duhovSčino, gos\podo, moralno popačenost dolenjskega človeka — vse to je odlika Trdinovega pisanja tudi V Sprehodu.
V tem pogledu je zanimiva primerjava z Levstikovim IS let starejšim Popotovanjem iz Litije do Čateža, Tu tn tam gre za potopis — ali medtem ko je Levstikova pripoved skopa, strnjena, možata, njegovi stavki polnejši, beseda trša, je Trdinova zgovornejša, mehkejša, protneiša, predvsem pa dosti bolj prežeta z razumevanjem za ljudske napake. Medtem ko Levstik bolj ugotavlja kakor pa razlaga, grebe Trdino neprestano za vzroki in pri tem ne zametu-je niti najneznatnejših stvari. Zdi se. da >e prav zato njegov posluh za zamotanost življenjskih pojavov tanjši in tudi-bližji današnjemu času.
K. BACER
/
Stran 6
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 8 (48«)
Za turizem - vsi pogoji!
2. februarja je imelo Turistično društvo v Brežicah letini občni zbor, katerega se je udeležil tudi član okrajne turistične zveze. Razpravljali so predvsem o nadaljnjem razvoju turizma v Spodnjem Zasavju in na Dolenjskem. Z manjšimi sredstvi bodo uredili različne
objekte, kot so na primer kopališke kabine ob Krki od izliva rek« v Savo do Sutne. Kopaliških kabin naj bi bilo največ v bližini brežiškega mostu prek Krke. Tu bodo uredili tudi, več dobrih dostopov v Krko, razne lepotične nasade ln podobno. Ko so razpravljali, da je tu
Vroče zdravilne vode dovolj!
toplice zdravilišča Cateške Toplice pozimi ne obratujejo, v poletnih mesecih pa so popolnoma zasedene % zavarovanci li vse Slovenije. Majhna zmogljivost zdravilišča pa ne dovoljuje sprejem vseh slovenskih zavarovancev, li ostalih republik pa sploh ne. Težave so tudi s kadri, ker spričo sezonskega obratovanja topilo nimajo stalne zaposlitve.
Lanska raziskava terena v neposredni okolici zdravilišča je pokazala, da so tam velike količine vroče zdravilne vode, S tem so dani novi pogoji za razširitev zdravilišča in topilo. Razen zajetja vode bi bilo potrebno zgraditi tudi novo zdravilišče, kar bi stalo približno 200 milijonov dinarjev. Centralno gretje z Izvirajoče vročo vodo bl bilo poceni, obenem pa bl omogočalo, da bi zdravilišče obratovalo tudi pozimi. Vložen denar bi se
resnično dovolj pogojev za hiter razmah turizma, so hkrati uvideli, da bo treba naglo ukrepati; lepote Krke, ki že zdaj privablja domačine in izletnike od Zagreba in Samobora do obsav-skih krajev, resnično samo čakajo, da jih razgrnemo še pred večjo množico oddiha željnih ljudi. Sem prištejano Se Cateške Toplice, brežiški grad ln muzej, lepoto čateških gričev in bližino avto ceste, pa je podoba lepot brežiške okolic© močno zaokrožena!
bogato obrestoval.
• Rekorden Izvoz tobaka. Lani
so izvozili lz Ljudske republike Makedonije nad 13 milijonov kilogramov tobaka ln tako presegli plan Izvoza za milijon kilogramov. Največ so ga Izvozili v ZDA, LR Kitajsko, vzhodno Nemčijo ln Francijo.
4> Rekordna proizvodnja v rudniku Kreka. v rudniku lignita Kreka so lani Izkopali nad 3 milijone ton lignita, kar le precej nad predvidenim planom. Proizvodnja se Je zelo povečala zlasti v zadnjih lanskih mesecih, ko so presegaU dnevno proizvodnjo za 130 do 170%.
A- V.
• Solna kislina — nov proizvod tovarne sode v LuJ<ovcu. Solno kislino smo morali do zdaj uvažati. Tovarna sode v Lukoveu, ki Je te dni začela proizvajati čisto solno kislino, pa bo odslej krila vse potrebe domačega trga: v nekaj mesecih bomo solno kislino tudi izvažali.
# V Bani bo kmalu dograjen lukobran. Graditev luke Bar se naglo nadaljuje. V kratkem bo dograjen lukobran, gradijo pa tudi pomol za pristajam je čezoceansfcih ladij. Lanski plan graditve so presegli za 20*/».
Ljudska tehnika v novi trebanjski občini
SPORT IN TELESNA VZGOJA # SP0BT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT tU TELESNA VZiiOJA
Tekmovanje za vsakogar
izdelan je predlog za množično tekmovanje za »značko vsestranskosti« — Norme so zelo nizke, zato bo
tekmovanje vsakomur dostopno
Po priporočilu lanskega kongresa za telesno kulturo Je skupina strokovnjakov v Zveznem zaVodu za telesno kulturo v Beogradu Izdelala predlog programa za naše najbolj množično tekmovanje, ki naj zajame najširše plasti prebivalstva. To bo tekmovanje za »ZNAČKO VSESTOANSKOSTI«, ki
ostalih sklicateljih lanskega kongresa. Vsi bodo dali tvoje pripombe, ko pa bo predlog povsod sprejet, se bo tekmovanje pričelo.
TEKMOVANJE nOSTOPNO VSAKOMUR Mislimo, da ne bo napak, Ce že sedaj izdamo nekaj podrobnosti lz
vemo, da imajo pri moških t načrtu tek na 100 in 1000 me-trov, skok v višino in met krogle, razen tega pa še plezanje po vrvi In nekaj prvin talne telovadbe. Ženske naj bl tekmovale v teku na 10* ln 600 metrov, v skoku v vifilno in metu krogle ter v talni teltvadbl.
V okviru združitve vseh družbenih ln množičnih organizacij v novi trebanjski občini. Je te dni bila tudi občinska konferenca Ljudske tehnike v Trebnjem, ki Je sicer ob pičli udeležbi, vendar ob živahni razpravi le opravila svojo nalogo in dolžnost. V imenu začasnega iniciativnega odbora LT za združeno občino Je tov.
Vedno več delavnic
Pretekli teden Je bila v Vldmu-Krškem konferenca občinskega odbora LT. Razen delegatov so se konference udeležili tudi zastopniki okrajnega odbora LT Novo mesto.
Na območju občine Vldem-Kr-Iko delujejo avtomoto društvo In fotoklub Videm-Krško, društvo LT Kostanjevica z več sekcijami ter 4 klubi mladih tehnikov.
Vsa društva so usmerjala svoje delo zlasti v vzgojo mladine, posebno šolske, in prirejala zanjo razne tečaje ln predavanja. Clanl občinskega odbora LT so v pretežni večini delovali kot funkcionarji po društvih, premalo pa so se posvetili delu odbora. To Je očitno zlasti pri delu posameznih komisij. Komisija za tehnično vzgojo mladine se Je povezala s pionirsko komisijo. Uspeli sta, da so se vsi pionirski razredi vključili v tekmovanje. Poleg obvezne tehnične vzgoje se po šolah vedno bolj uveljavljajo tehnični krožki. Vodstva šol in šolski odbori se zavedajo, da brez delavnic ne bo uspešnega tehničnega dela. zato je na področju občine Vldem-Krško vedno več delavnic. Nekatere so že dobro opremljene, druge pa šele urejujejo iz kletnih in podobnih prostorov. Na splošno Je opaziti, da so trenutno zadovoljni s tesnimi prostori, ki Jih preuredijo v delavnico, pozneje pa zaradi velikega zanimanja ne ustrezajo več.
Vsem šolam ln krožkom primanjkuje tehničnega orodja ln materiala. Komisija za tehnično vzgojo mladine se bo povezala z delavskim svetom Tovarne celuloze ln papirja ter ga zaprosila za pomoč. Skušali bodo zbrati razno orodje in odpadni material, ki ga bodo nato razdelili pionirskim odredom.
Občinski odbor LT oziroma kmetij sko-tehnlčna ln elektrostrojna komisija kljub lepim pogojem ni-
sta odigrali prave vloge. V prihodnjem letu bo moralo avtomoto društvo Vldem-Krško pomagati pri organizaciji tečajev za traktoriste, društvo inženirjev ln tehnikov pa naj bl pomagalo pri delu elektro-strojne komisije. Ce bosta ti dve komisiji delovni, se bo lahko bolj uveljavil tudi občinski odbor LT, ki naj ne bo le nosilec tehničnega napredka po društvih, ki $o v središčih, temveč tudi po vaseh.
M.
Za boljše delo krožkov mladih tehnikov
V času polletnih počitnic je svet za šolstvo, p ros veto in kulturo pri občini 2uženiiberk skupno Z občinskim odborom Ljudske tehnike oa^aniziral tečaj za tehnično vzgojo. Na tečaju so bili zastopani voditelji tehnične vzgoje — učitelji iz vseh sod.
Tečaj sta vodila domača prosvetna delavca Srečo Kodre in Zvonimir Baškovič. — Udeleženci tečaja so spoznali obdelavo lesa, lepenke, plastičnih mas, papirja in slame ter razna tehrjična dela, ki bodo prišla v poštev pri delu tehničnih klubov mladih tehnikov na šolah. — Upamo, da bo ta tečaj prispeval k še uspešnejšemu delu klulbov mladih, tehnikov, ki so v celoti vključeni v okrajno in republiško tekmovanje.
Oven nakazal poleg nalog, ki jih ima LT v tem agrarnem predelu, tudi nekaj podatkov o lanski dejavnosti LT v Mlrenskl dolini. V celoti obstojajo tri društva LT v Trebnjem, Mirni ln Mokronogu z 326 odraslimi člani ter mladino, kjer je posebno dejavnost pokazala Avtomotozveza v 2 društvih, ki sta v dosedanjih dveh letih že dali 125 šoferjev - amaterjev, pa spet je tu nekaj nad 30 novih tečajnikov. 2al, da so motoma vozila zaradi velikega števila tečajev ln tečajnikov že v tako slabem stanju, da Je nevarnost, da bo ta dejavnost morala prenehati, ako ne bo priila odkod finančna pomoč za popravilo teh vozil. Drugač« pa se Je ostala tehnična dejavnost pokazala v radioamaterstvu, vendar Je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra tudi ta panoga zaspala. Zato pa je bila vidnejša v naših šolah, kjer sicer še ni primernih delavnic, vendar pa nastajajo že v Trebnjem, Nemški vasi in Mokronogu, poleg~tega pa ie tehnični krožki v Sentlov-rencu, Sentrupertu, Mirni in Do-brnlču. Ob lansikem I. okrajnem tekmovanju teh. krožkov po naših šolah so prejele od OOLT za nagrado komplete orodij — III. nagrajeni odred v Mokronogu ter pohvaljena odreda v Mirni, Sent-lovrencu in Dol. Nemški vasi. Letošnje drugo tekmovanje pa je tuđi v tej dolini znova vzbudilo med pionirji vidno zanimanje. Skoda, da se ni več pažnje posvetilo konkretnemu delu kmetijsko - strojnlšike dejavnosti, čeprav je ravno te predel agraren in se nad 73 odstotkov prebivalstva ukvarja s kmetijstvom tor dela na tem ozemlju 8 KZ. V zelo živahni razpravi so navzoči dodajali svoje misli in predloge k vsevečjl oživitvi vseh možnih vej LT, tako v teh. dejavnosti mladine po Soleh, v evtomoto. radlo-materstvu In še posebej v kmetijskem strojništvu, ker Je v tem okolišu veliko število traktorjev pri naših KZ, ni pa dovolj izkušenih traktoristov. Navzoča zastopnika glav. odbora LT tov. Pečar ln Tratar za OOLT sta pozdravila skupščino in tudi v razpravi sodelovala z nasveti ln predlogi. Novoizvoljeni obč. odbor LT bo prav gotovo imel letos že lažje delo. ker sta tudi ObLO kot SZDL in ostale organizacije močno zainteresirana, da se LT tudi v Mi-renski dolini razmahne ln pomaga pri razvoju naprednega kmetijstva in reformirane šole.
Zlet Bratstva in enotnosti v Sisku je bil velika  manifestacija dela organizacij TVD Partizan. Prihodnji zlet Bratstva in enotnosti bo prihod nje Isto v Novem mestu, — Na sliki: ekina novemeškega Partizana lani na paradi v Sisku
Jo bo dobil vsak, ki bo sodeloval v preizkušnji svojih telesnih sposobnosti, ne glede na to aU Je član te aH one telesnokulturne organizacije aH ne. Nekaj podobnega smo pred leti že imeli. Kmalu po osvoboditvi Je bilo uvedeno tekmovanje za značk«? ZREN. Razlika med prejšnjim in novim tekmovanjem bo očitna. V novem tekmovanju bodo pogoji minimalni, zato bo na nJem lahko nastopil vsak.
O predlogu Zveznega zavoda za telesno kulturo sedaj razpravljajo pri Partizanu Jugoslavije, pri Zvezi športov Jugoslavije ln pri
predloga: značko bo dobil vsak, ki bo v svoji starostni skupini dosegel predvidene norme. Pri moških so tri starostne skupine: v prvi so mladinci od 15—18 leta, v drugi člani od 19—34 leta ln v tretji pa članice nad 30 let ita-leta dalje. Tudi ženske so razdeljene v tri starostne skupine: v prvi so mladinke od 15—18 leta, v drugI članice od 19—30 leta, v tretji Pa članice nad 50 let starosti, v vsaki starostni skupini so 3 stopnje; A. B in C. Najlažja Je A, najtežja pa C stopnja.
Da bo vsakomur jasno, katere discipline obsega spored, naj po-
NIZKE NORME
Vse norme so zelo nizke, tako da bo tudi tisti, ki se Je le redko ali pa pred mnogimi leti ukvarjal s telesno vzgojo ali športom, lahko nastopil brez dvomov v svoj uspeh. To Je razvidno iz norm, ki jih nekaj navajamo:
Pri moških bi v A skupini ve- ■ IJale naslednje norme: tek na 100 m — Izpod 16 sekund, tek na 1000 m — Izpod 4:35,0 skok v visino — vsaj 115 cm, met krogle — vsaj 7 metrov, plezanje brez omejitve in preval naprej.
Diplomo in zlato plaketo
je dobilo prizadevno Avtomoto društvo Brežice
Avtomoto društvo v Brežicah, je bilo v preteklem letu zelo delovno. To nam potrjujejo priznanja in poročilo na občnem zboru, v soboto. 5. februarja.
Trenutno ima društvo 136 članov, precej zlasti iz vrst mladine. Glade na vse bolj živahno delovanje društva, so se pokazale potrebe po ustanovitvi lastne pisarne, kar Jim Je lani tudi uspelo, imajo tudi skladišče za rekvizite. Nabavili so osebni avtomobil »Fiat 1.400«, za katerega so plačali 940 tisoč din in Je namenjen predvsem za praktične vožnje gojencev avtošole.
Lani so priredili štiri tečaje, v katerih so kvalificirali za amaterje in visokokvalificirane voznike motornih vozil 185 gojencev. Sklenili so, da bodo tečaje še nadaljevali. Pritegniti pa nameravajo tudi šolsko mladino. V ta namen menijo prirediti številna predavanja, teden prometa ln drugo. Za
teden prometa menijo usposobi U 600 šolske mladine in otrok, kl o i dobro poznali predpise o cestnem prometu in obvladali usmerjanje prometa. Za vse te bo potrebno nabaviti enotne obleke — uniforme. Kot so sklenili, bi v tednu prometa prve tri dni otroci in mladinci iz raznih Sol. ki bi se Jih uspelo usposobiti, opozarjali, nastlednje tri dni pa že začeli mandatno kaznovati kršitelje prometnih predpisov.
Ugotovili so tudi, da so lani uspešno sodelovali pri raznih mo-todlrkah, saj je vozač Tonček Drek dosegel v gorskih dirkah (državnih) na Ljubelju tretje mesto, v Trbovljah, (gorske dirke) 4. mesto, v Konjicah 2. mesto.'Pri meddruštvenlh dirkah Brežice — Kozje pa je dosegel 3 prva mesta v kategoriji 175 ccm. Vse to nam
kaže dejavnost in dobre rezultate društva. Tudi letos nameravajo sodelovati v državnih in meddru-štvendh motodlirkah.
Občnega zbora Avtomoto društva se Je udeležil tudi član AMZJ ln AMZS tovariš Novak, ki je v imenu AMZJ izroča pismeno diplomo in zlato plalteto društvu za usprtno delo v preteklem letu ln sodelovanje pri vzgoji Avtošole brigadirjev pri j?radnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Tovariša Simon Ernest in Anton Bruderman sta dobila pismeni pohvali.
Podelitev zlate plakete, diplome ln pohval je izraz delavnosti društva kot celote, kakor tudi posameznikov. Tudi letos bodo marljivi, saj mislijo s prostovoljnim delom zgraditi lastno garažo ln več drugoga. -ak
Do sedaj najboljši: 25 kegljev
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * S000BN0 GOSPODINJSTVO
Najprej je šola
Nasveti
Na roditeljskih sestankih v Mestih in vaseh skoraj redno opozarjajo učitelji in profesorji, da posamezni otroci prihajajo v šoto utrujeni in slabo spočiti. Staršem, ki vedo, kaj otrok zmore, se zdi to skoraj čudno, drugi pa menijo, da brez otrokove pomoči ne ft~re in da so otroci dolžni marsikaj narediti.
Kot ni prav, če hočemo otroku prihraniti čim dalj časa vsako zaposlitev, narediti vse namesto njega, enako ln le bolj Škodljivo Je, da ga preobremenimo z delom.
Zamislimo si le, kakšno breme predstavlja na primer prenašanje dveh veder kurjave. Ker je sposobnost otroka nekako za polovico manjša kot sposobnost odraslega, nam pove, da je tako breme sanj vsaj dvakrat težje! Se pravi, da bi se odrasli enako obremenil, če bi nesel 4 vedre kurjave! Pa bi *e moral biti atlet, da bl to zanesel morda celo v drugo ali trt t je nadstropje 1
Otrocj mater, ki so v službah, morajo zjutraj neredko skuhati zajtrk, kupiti kruh. mleko, meso, obleči, nahraniti in odpeljati v vrtec mlajšega bratca, na deželi nakrmiti ali napasti živino, — skratka opraviti kap dolžnosti, ki jih preveč obremenijo, jim kratilo spanje. Zaradi skrbi, če niso česa pozabili (zapreti vodo, izklopiti tok, zakleniti itd), pri pouku ne morejo biti zbrani. Prav take otroke skrbi še nadalje, kako bodo opravili vse, kar jih ie čaka, ko se vrnejo is sole: kuriti, pospraviti, pristaviti za kosilo. (Saj je mama sestavila ee> Spisek opravil.)
Mnogokje navidezno res ni i hoda.  Večja I*u''ezen. razun vanje ln poglobitev v otrobov sposobnosti pa bi staršem dala mllalliti. Mar  nI prvo učenje! Kot staršev ne smejo ovirati v dolžnosti do doma, ne bl ovirati otrok v Šol! in Pri
učenju! Leta, ki otroku zdaj minevajo, se ne vrnejo! Nepopravljiva je ikoda, ki Jo otrok utrpi, če se umsko ne more razvijati, si pridobivati znanja in graditi temeljev svojega bodočega življenja. Učinek dela, ki ga opravi često še nebogljen otrok, Je gotovo mnogo manjši, kot b| bila neposredno njegova korist, in posredno korist staršev, če bi se v teh letih usposabljal za življenje. In k temu so mu starši tudi prvenstveno dolžni Pomagati!
Naj naš sin v bodoče le le zakuri, pomaga nanositi kurjavo, se ob nedeljah uči kuhati in hčerka naj le pomaga pospraviti, umiti, naj priskoči materi na pomoč, kjer ln kakor je treba. A njun čas za počitek ne sme biti krajši kot 8 ur; sorazmerno s lolo, kl jo obiskujeta, pa naj imata vsaj 2 do 4 ure dnevno za učenje. Ce k temu primaknemo ie kakšno uro za igranje (saj sta S« otroka In Je Igra sestavni del nju-
nega življenja), bo le ostalo nekaj ur ko se bosta privajala del, ki koristijo njima in hkrati staršem. Nihče, ki ima svoje otroke res rad, pa Jih ne bo p re oh remenje val z delom in jih tako ali drugače prikrajšal sa mladost. Le tako se bodo lahko uspešno podali na veliko življenjsko pot: do tega pa jih loči morda desetletje, morda več, morda manj. Od nas. staršev, je odvisno, kakšni bodo njihov] spomini in mladost, kakšna njihova usposobljenost za življenje. z. g-
Ce potrebujete sam0 nekaj kapljic limoninega soka, ni treba limone prerezati! Zabodite v limono vilice, iztisnite potrebne kapljice, limono pa pustite celo! Tako lahko delate tudi s podobnimi sadeži.
Vsaki bo koristila
Pravkar Je izšla prva letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«, s katero začenja revija šesto leto svojega Izhajanja. Z zanimivimi in poučnimi članki z vseh področjih gospodinjstva ln s svojo bogato opremo si Je utrla pot med bralce na vasi ln v mestu.
Letošnja prva zanimiv uvodnik
številka prinaša o ženskih gospo-
— Ne pozabi,, da govoril s tvojim sinom in ne s svojim možem!
dlnjskih poklicih, ki so se zunaj že uveljavili, pri nas pa Jih šele uvajamo. Uvodniku sledi članek o delu prvega obrata za družbeno prehrano v LJubljani, ki so ga ustanovili v bežigrajski občini.
Kmečke gospodlJe bodo rade prebrale članek o uporabi elektrike v kmečkih gospodinjstvih, ki lahko v veliki meri razbremeni gospodinjo, JI skrajša delovnik ln podaljša čas počitka.
Na modnih straneh najdemo nekaj čednih modelov za otroška oblačila z otroške modne revije v LJubljani.
Pod naslovom »Iščemo proizvajalca« prinaša revija zelo vabljiv predlog za Izdelovanje posebnih gumbov za posteljno perilo, ki Jih lahko odstranimo.
Članek o indijski ali Japonski gobi, kl Je pri nas zelo razširjeno »Čudodelno zdravilo«, bo zanimal vsakega bralca, R4vno tako Je zanimiv članek o meSalniku (mikser), kl prinaša tudi nekaj receptov za Jedi. pripravljene v n»e-šalnlku.
Vodstvom internatov so namenjeni recepti za enodnevni Jedilnik za 70 oseb, kl so pa preračunani tudi za petčlansko družino.
Razen tega prinaša revija tudi navodila za pletenje, odgovore na vprašanja bralk in stalni prispevek o vrtnih delih.
Revija Izhaja enkrat mesečno Naročite ali kupite jo lahko pri Centralnem   zavodu za napredek
fospodlnjstva, LJubljana, Miki okleva 4.
KeglJaški Hclub v Brežicah prireja od 31. Januarja, do 7. marca kegljasko temovanje v . okviru občine in je pripravil za najboljše keglja če lepe nagrade.
Do sedaj se Je tekmovanja udeležilo že precej tekmovalcev, najboljše rezultate pa so dosegli Ljubo Brumundjija — 25 kegljev, Se-gula Venčeslav in Franc Vodopt-vec — vsak po 24 kegljev. S tradicionalnim nagradnim tekmovanjem si kegljaškl klub utira pot ln si pridobi vsako leto precej po-mladka. Nekaj let je društvo Životarilo z nizkim Številom članov, ki so imeli kegljišče v Sentlenar-tu. Ko pa so uredili moderno kegljišče na dvorišču Doma JLA v Brežicah Je klub lahko resno začel in šteje danes skoraj 100 članov.
Tekmovanje Je vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 16.—22. ure. — 7, marca pa bo zaključek tekmovanja in podelitev nagrad.
Veleslalom na Miklerjih
Za občinski praznik Črnomlja Je DPD Svoboda — Kanižarica organizirala tekme v veleslalomu na Miklerjih pri Črnomlju, kl so izredno uspele. Organizacija prireditve Je bila zelo dobra in proga strokovno Izpeljana. Na startu se Je zbralo 17 tekmovalcev; pozdravila sta Jih predsednik občinskega sveta za telesno vzgojo Franc Skedelj ln predsednik DPD Svoboda — Kanižarica Slavko Grane k. Rezultati obeh tekov:
Clanl: 1- Ing. Anton Bole, Kanižarica 46,8 sek.. 2. Franc Cerk, Kanižarica 49,5 sek., 3. ing. Rado DvoržaJk, Črnomelj 55,2 sek.
Mladinci; 1. Bojan Muc, Črnomelj 7^,1 sek.. 2. Toni Svajger, Cr-nomeLj 72,5 sek., 3. Peter Vipavec, Črnomelj 87,0 sek.
Pričakujemo, da bo uspelo tekmovanje, kl Je navdušilo tekmovalce kakor tudi številne gledalce, vzpodbuda za nadaljnji razvoj smučarstva v Beli krajini.
Pb.
MIRNA: podvojiti članstvo!
Na občnem zboru precej številnega in dokaj razgibanega društva VTVD Partizan na Mirni, so si člani zastavili precej nalog: podvojili bodo število telovadecih članov in mirensko mladino navdušili za udejstovanje v društvu. Osnovali bodo odbojkarsko in rokometno sekcijo Ln v sklopu društva poživili igralsko "-družino.
Letos pripravlja društvo 40-letnico ustanovitve prve telovadne vrste, dogradili pa bodo tudi telovadni dom na Mirni.
Vedno načeto, a nikdar rešljivo vprašanje Je oskrba društvene koče na Debeftcu.
Prizadevnim članom in odboru Partizana na Mirni želimo, da bl mogel čimbolj uspešno uresničiti svoje naloge.
X. V.
Kegljaškt klub bo letos gostoval in s« pomeril s številnimi društvi, tako v Novem mestu, Šentjerneju, Zagrebu, Jastrebarskem ln drugod. 1. aprila bo tekmoval v zapadni zoni republiške zone, v katero se Jc uvrstil lani.
-ek
Strelci med seboj
Strelska družina Gotna vas Je priredila povratno strelsko tekmovanje s trelsko družino Pionir L in n. Tudi pri tem povratnem dvoboju oziroma troboju niso mogli priti do živega ekipam lz Brš-ljina. Za dosego še lepših uspehov so vsekakor potrebni Se težji dvoboji z ekipami v merilu okraja, kl so kvalitetno zelo dobre.
Tekmovalci so streljali z zračno puško ln Je vsak posameznik lahko dosegel 200 krogov.
Tehnični rezultati: I. Pionir I.: 798 krogov. II. Pionir — mladina 754 krogov, IIL SD Gotna vas 609 krogov.
Pionir ti Kos Marijan 169 krogov. Pleničar Andrej 166 krogov, Tancar Peter 157 krogov, Kosten Marijan 157 krogov, Košir Karlo 149 krogov.
Pionir II.: Zldanek Franc 164 krogov, Podobnik Lado 156 krogov, Koplna Božo 155 krogov, — Bence Franc 140 krogov, Flfer Edo 139 krogov.
SD Gotna vas: Cujnlk Cveto 150 krogov, Cečelič Franc 131 krogov, Cečelič Franc ml. 1*4 krogov, Sladic Anton 116 krogov, Cujnik Peter 89 krogov.
Višja kvalifikacija za šoferje
V Brežicah to bili 27. januarja Izpiti za visoko kvalificirane vozače motornih vozil. V tem predelu našega okraja so bili takšni izpiti prvič po osvoboditvi. Od šestnajst kandidatov Jih Je preizkušnjo uspešno prestalo štirinajst. Med ostalimi strokovnimi In splošnimi predmeti so se učili tudi prava in blagoznanstva. Tečajnikom so njihova podjetja omogočila *tu-dij tako, da so jim dala enomesečni brezplačni dopust in prispevala del sredstev za kritje stroškov tečaja. Da se je tečaj lahko začel, sta mnogo pripomogla tudi predsednik ObLO tovariš Kolenc ln tajnik tov. Bukovtnski.
Zaključni slovesnosti so prisostvovali: predsednik in tajnik ObLO, Mihael Radanovlč — eden izmed najstarejših mehanikov v tej dolini, Jože Flllpčič — predstavnik Združenja šoferjev in av-tomenanlkov, Franc Kokel — eden najstarejših šoferjev v tem predelu in zastopniki podjetij, organizacij ter predavatelji.
Motorizacija se vedno bolj In bolj razvija, zato je priporočljivo, da bl tudi v ostalih občinah organizirali take tečaj«.
Pri ženskah bi bile v A skupini naslednje norme: tek na 100 m — Izpod 17 sekund, tek na 6*0 m — izpod 3:10,0 met krogle (4 kg) — vsaj 5,30 m, skok v visino — vsaj 75 cm. Itd.
Navedene norme veljajo za mladince in mladinke od 15—18 leta, seveda pa niso dokončne, ker ss bo o tem še razpravljalo.
Se nekaj podrobnosti o tekmovanju: vsak kandidat tekmuje v svoji starostni skupini, stopnja (A, B ali C) pa se določi naknadno — po doseženih rezultatih. Značko bo vsak tekmovanlec prejel v trajno last. V enem letu se bo lahko osvojila le ena stopnja značke. Preizkušnja telesnih sposobnosti bo javna. Tekmovanje bodo vodile posebne tekmovalne komisije, kl Jih bodo sestavljali predstavniki različnih organizacij.
NAJBOLJŠIM: BRONASTO, SREBRNO  ALI ZLATO ZNAČKO
V predlogu je še določba, da bo tisti tekmovalec, ki bo yečkrat osvojil značko, dobil posebno plaketo. Komur bo to uspelo desetkrat, petnajstkrat ali celo dvajsetkrat, pa bi prejel posebno BRONASTO, SREBRNO ali ZLATO ŠPORTNO ZNAČKO.
Po splošnem mnenju Je predlog, kl ga Je pripravil Zvezni zavod za telesno kulturo dober, zato bo verjetno sprejet brez posebnih sprememb. Prav je, da je program minimalen, ker bo tako privlačen za vse, tudi za tiste, ki se zelo malo ukvarjajo s telesno vzgojo ali športom. Na ta način bomo dosegli množičnost, v organizacije za telesno kulturo pa bomo pritegnili še več tistih, kl sedaj še stojijo ob strani.
Kot vidimo sklepi kongresa za telesno kulturo ne bodo ostali samo na papirju. Z nabiralno akcijo za gradnjo objektov smo že pričeli (ponekod se žal še niso zdramili), kmalu pa pride na vrsto še to privlačno tekmovanje, kl bo, kot kaže, pritegnilo v telesnokulturne organizacije mnogo novih članov.
Fr. Mlkee
— Prešernov sklad na novomeški  gimnaziji je ostk>~
valo na pobudo književnika S. Salija uredništvo »Steaic«, glasila dijakov tega zavoda-Ustanovitelji sklada so prispevali prvi znesek — 5 tisoč din. Ob letu bodo lz sredstev sklada nagradili dijake, kl se bodo najpriza-devneje udejstvovali na kul-tjurrtoprosvetnem področju.
_ Brežiški prosvetni dom bodo popravili in razširili. Komisija, ki jo vodi tovariš Preskar, pripravila okvirne osnutke, da bo imel projektant pri rokah vse potrebne podatke. Komisija se je doslej dvakrat sestala; za njeno delo je med Brežlčani precej zanimanja.
— Dolgoletne zelje Sevni-čanov, da bi nehali požirati prah po glavni cesti od sejmišča do Šmarja, bodo ie-us uresničene. Spomladi bodo začeli s površinskimi asfaltira r.jem ceste — z lahko penetracijo, kot pravijo takim delom. Prvi strojni pomočnik, 12-tonskl valjar že čaka na začetek del v Kopitarni.
— Štirje potroinlški sveti naj bi bili v Novem mestu po najnovejšem predlogu občinskega sveta za blagovni promet ln komisije za družbeno upravljanje: svet za vse trgovine in prodajalne z živili, svet za trgovine ostalega blaga in, za obrt, svet za trgovine na debelo in poseben svet za gostinstvo. Abonenti v menzah naj bi Izvolili potrošniške svete \i svojih vrst.
— Delavsko - uslužbenska menza v Novem mestu bo razširila svoje prostore, ker jI bo nekaj sob odstopila Lesna zadružna poslovna zveza- kl Ima lokal v bivšem hotelu Kondrič. Zdaj je v tej men^i na hrani 200 ljudi, po razširitvi pa jih bodo verjetno lahko vzelj še sto.
— V sevniškl tovarni Ju-gotantn izdelujejo projekt za zgraditev nove tovarne leso-nitnih plošč, ki bl jih Izdelovali iz odpadnega, izluže-nega lesa. Zdaj ves ta les pokurijo, v novi tovarni pa bi lz njega izdelovali večie količine lesonitnlh plošč. Poldruga milijarda investicij bl se vrnila že v 8 letih, razen, velike splošne gospodarske koristi pa bi bile kvalitetne lesonitne plošče cenejše kot so zdaj.
— Na etnologiji filozofske fakultete v Ljubljani je pred dnevi diplomirala z odliko Danica Zupančič z Brod« pri Novcrn mestu, letošnja Prešernova nagrajenka. Pri" j a tel j i in znanci čestitaijol
HD1
Stev. 8 (466)
»DOLENJSKI LIST.
Stran t
Novice iz Sevnice
Notranjost kolodvorske restavracije v Sevnici spet nekoliko izboljšujejo. Stene v prostorih oblagajo z emajliranim lesonitom, kar bo znatno olepšalo notranjost prostorov, pa tudi udobnost, saj gostje ne bodo več odnašali »belih komolcev«.
SGP Pionir kljub mrazu nadaljuje dela na stavbi Splošnega trgovskega podjetja, da bi jo lahko čiimprej izročili svojemu namenu. Z nadgradnjo enega nadstropja bodo SevničanJ Pridobili še nekaj prepotreb-hih stanovanj.
Tarifne komisije skoro v Vseh sevniških podjetjih že de-tatfo na novih tarifnih pravilnikih. Zal precejšnja nejasnost, ker so-do sedaj znana v glavnem saimo načele, precej ovira delo teh komisij- Zato se obetajo precejšnje težave, če upo-Stvaimo, kolikim rokom mora biti ustreženo, preden je tarifni pravilnik dokončno sprejet. Predvsem so poudarki razprav na nagrajevanju dela po učinku, ob tem pa postaja vedno bol'j jasno, da je politika nagrajevanja v celoti odvisna od zmogljlvosti podjetja, še bolj Pa od dviga produktivnosti — Sindikalne organizacije do sedaj še niso posegle aktivneje v to razpravo.
Občinski svet Svobod je razpisal večerno šolo za vse. ki bl *a nadaljevanje študija, pridobivanje višjih kvalifikacij ln za
splošno Izobrazbo sploh Želeli imeti popolno osemletko. Vse Štiri višje razrede bi lahko vsak sposoben posameznik dokončal v kratki dobi enega leta, ker je za to odobren poseben program. Doslej pa so prišle, reci ln P151
— L» Štiri prijave!
Na ObLO so razpravljali tudi o Izobraževanju delavcev, ki se pripravljajo za polaganje strokovnih Izpitov. V ta namen bo .— seveda, če bo dovolj prijav
— lahko organizirana večerna šola za splošne izpitne predmete. Ob zadovoljivem Številu prijav bl lahko organizirali tudi predavanja iz strokovnih predmetov za posamezne stroke, 6aj so v Sevnici strokovnjaki vseh vrst.
Več uslužbencev raznih ustanov je te dni opravilo že skoro vse izpite za II. letnik dopisne srednje ekonomske šole. TI ljudje se po službah večkrat na teden redno zbirajo ob večernih urah na seminarje. Tako marljivost je treba vsekakor pozdraviti, ker so to večinoma starejši tovariši s kupi dolžnosti na raznih področjih sevni-škega javnega življenja.
—ok
ZLATA POROKA
V soboto, 14. februarja je bila na občinskem Ijndsfcem odboru v Novem mestu leva slovesnost: zakonca Ana in Franc Jerman z Broda vri Novem mestu sta praznovala zlato poroko. Jerman je po Sloveniji pa tudi na Hrvatskem znan kot tesarski mojster, strokovnjak za postavljanje mlinov in žag, njegova žena Ana je pa pravnukinja pisatela Trdine. V srečnem zakonu se je jubilantoma rodilo 9 otrok. Hči Frančiška je bila kruto umorjena 1943, ko so v Novo mesto vdrli Nemci. — Slavnostni nagovor zlatoporočencema je imel odbornik ObLO Novo mesto tov. Jazbinšek - Iko. Izročil jima je tudi diplomo in lepo nar ido. Jermanovima k lepemu jubileju Iskreno Čestitamo tudi. mi, želeč jima še mnogo srečnih, skupnih let!
Črnomelj je praznoval
GRADBENO PODJETJE
»SAVA«
' VIDEM - KRŠKO
razpisuje za ponedeljek, 2. marca
javno licitacijo
za prodajo tovornega avtomobila znamke »Adam Opel Blitz«. Izklicna cena je 380.000 din. Licitacija bo pred upravo podjetja v Krškem od 12. do 14. ure.
V okviru proslav v počastitev občinskega praznika črnomaljske občine, v katerih se je odrazila 15. obletnica I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in 40-let-n.ica ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, je bila vrsta različnih prireditev in tekmovanj. Na osrednjem zborovanju, ki je bilo na praznik 19. februarja v Prosvetnem domu v Črnomlju, Je govoril podpredsednik ObLO Lojze Hutar, v kulturnem programu pa so nastopili moški oktet, godba na pihala ln novoustanovljena folklorna skupina lz Črnomlja. Pester program Je bil prijetno presenečenje za vse, saj so bile vse točke skrbno pripravljene,
potek pa Je potrdil napredek črnomaljske kulturno-prosvetne dejavnosti. Z zborovanja so P°" slall pozdravno pLamo Ljudski skupščini LRS z naslednjo vsebino:
»Odborniki občinskega ljudskega odbora Črnomelj ln prebivalci črnomaljske občine, zbrani na slavnostnem zborovanju — na proslavi občinskega praznika 19. februarja ln 15-let-niee prvega zasedanja SNOS 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju — Vas pozdravljamo na današnjem zasedanju ter želimo, da bl bil ves Vaš nadaljnji trud ln prizadevanje usmerjeno v kar najhitrejši procvit delovnih    ljudi   naše socialistične
Jubilej Zupančičeve mame
Na Viševcu pri Birčni vasi je iS. februarja praznovala svojo 75-letnti:o znana Zupančičeva mama — Jožefa Zu-V i<   č i č. '^gUHf&gMMMitt
Viševc je grič z nekaj hišni-N številkami. Tja se je leta WI0 s svojim možem preselila naša jubila/ntka in vodila *nano gostilno Pri Zupančiču.
Med, narodnoosvobodilno *Q$no je bila Zupančičeva mama prava partizanska mati. Partizani so se radi zatekali k n,ji, saj jim je vedno z veseljem postregla, pa tudi v hosto jim je nosila živež im, Pijačo ali pa jim ^poslala po noerki Joži polno košaro ali celo koš hrane.
Na »Slovenski poročevalec« ie naročena že od leta 1945,
prebirala pa ga je tudi med vojno. Sploh se Se ijedno rada zanima za politične dogodke doma in po svetu, sodeluje v raz7j.il. organizacijah in rada pomaga, kjer le more.
Vsi njeni otroci so bili vzgojeni v naprednem duhu. Nace je mizar v Birčni t>a#i, Franjo natakar v novomeškem Metropolu, Joža je v Ljubljani, Jože pa ji je leta 1942 umrl v bolnišnici.
Naša jubiiantka je posebno trpela med vojno, ko je ostala sama s hčerko, vsi ostali člani družine pa so bili v zaporu in kasneje v partizanih. Za NOV je začela delati že 1941. leta. Med vojno je zapisovala razne važne dogodke in te zapiske še danes hrani.
Svojo 75-letnico je dočakala čila, zdrava vn vedrai K njenemu lepemu jubileju se pridružujemo tudi mi z isikreno čestitko in željo, naj bosta skupog z možem zdrava in zadovoljna še mnogo let!
—bil
skupnosti. — Črnomelj, 19. februarja 1959.«
Na predvečer praznika je obiskal CrnomeLj ansambel Zadovoljnih Krtinjcev ter nastopil s programom v dvorani Prosvetnega doma. Sodelovali so pevci Branka Strgarjeva, Greta Lo-zairjeva ln S tajan Vene, posamezne točke programa je pa povezal komik Marjan Marlnc-Borls.
Pb
Iz Podbočja
V nedeljo, 15. februarja, so nas obiskala ViAku fantje, kvintet mladih, fantov s pevcem in humoristom. Dvorana v zadružnem domu je bila nabito polna. Ob zvokih dobre glasbe in z obseindnn programom smo imeli prav prijeten nedeljski popoldan. Za smeh je poskrbel humorist, član Radia Ljubljana, Občinstvo ie bito s programom prav zadovoljno in si želi se, več taktih nastopov. Obljubili so nam, da nas obiščejo že i*> leto v jeseni. Cas bl že bdfi^'-"dtk *«e tudi naše prosvetno društvo zdrami iz trdnega spanja in nam pokaže kaj na naših odrskih deskah. ... ski
93 let življenja
Mladina v Dol. Toplicah v svoji sobi
Mladina v Dol. Toplicah se Je' veselo razživela. Prosvetno društvo Maks Henigman jim Je v Prosvetnem domu daio na Razpolago sobo, kjer naj bl ime-11 sestanke, se zbirali k razve-***Hn jn zabavi. Na zadnjem rhladinskem občnem zboru so določili smernice za bodoče de-jjfc Organizirali so plesne vaje, Katerih se mladina z veselijem udeležuje. Ce bi imeli veščega voditelja, bi radi začeli tudi s *°lkloro.
Poskrbeti pa bo treba.
bo mladina tudi umsko izobraževala. V sobi, kl jim je na razpolago, naj bi bila tudi čitalnica za razne revije ln časopise. To bi mladino privabljalo v prostem času in bi našla tu dovolj duševnega razvedrila.
Gregorc
Med svojimi otroci, vnuki ln pravnukl Je praznovala 12. februarja svoj 93 rojstni dan Marija Simčeva lz Otoka v Beli krajini.
Rodila se Je 12. februarja 1866 v družini ne preveč bogatih staršev, saj Je moral njen brat taikoj po očetovi smrti za zaslužkom v Ameriko. Doma sta ostali sami z materjo, delali sta in se nekako prebijali skozi življenje. Marija je vzgojila šest otrok, kl so se razkropili po svetu; dva sta odšla celo v Ameriko.
Vse svoje žive dni Je delala na domačih in tujih njivah, a zvečer se doma, vendar ni tarnala zaradi tega. Živeli so v glavnem ob koruznem kruhu, le za praznike je prišlo na mizo kaj boljšega. Spomni se tudii, da so za njene mladosti pri njih pojedli precej prosenega kruha.
Vedno Je ljubila rodno belokranjsko zemljo, na kateri je zrasla in Jo obdelovala. Se danes gre zelo rada ne polje, čeprav ne more več delati.
Zadnja leta Jo muči kašelj ln od predlanskega bolj slabo vidi. Tudi ne sliši več tako dobro kot včasih.
Njena najstarejša hči je stana 76 let, a tudi ostali njeni otroci niso mlajši od 60 let. Vsi so še živi ln zdravi.
Tudi spomin ima naša Simčeva mama še prav dober. Včasih pripoveduje o svoji mladosti. Veliko ve povedati o raznih običajih, ki Jih danes ni več. Videle je, kako je prvič pripeljal vlak skozi Belo krajino. Preživela Je tudi dve svetovni vojni.
Ob njenem 93 rojstnem dnevu se tudd mi, vaščanl pridružujemo prisrčnim željam in voščllu njenih otrok in ji želimo, da bl tudi W0 letnico svojega življenja praznovala zdrava in zadovoljna I
Igor
da
Jakšetovi Neži v spomin
Vnelo se je žveplo
februarja se Je v zgodnjih Jutranjih urah vnelo žve-r*° v vagonu tovornega vlaka, *** je vozih na. progi Zidani most—Zagreb. Ko je vlak prl-2*1*1 na fievnlako postajo, je **°žar opazil dežurni usluibe-SjC postaje ln ga pogasil. Sko-£8 Pri žveplu ni bilo veliko,
er je komai začelo goreti, *ha 'agonu pa nič. Požar Je pomočilo slabo zavarovanje te ^etljive snovi. Vagon je prl-JJ*l lz Italije, namenje Pa Je gj.neki naši tovarni v Srbiji. J^žurnt železničar zasluži vse ^znanje, ker je s svojim hi-
Irn ln uspešnim posegom preprečil večjo škodo.
». januarja Je v Petrovi vasi nenajdoroa umrla daleč naokrog znana in povsod priljubljena partizanska mama — Neža J a k S e z Zajčjega vrha. Malo je partizanov, kl so kdajkoli nUi na Strai,-njem vrhu ali na Maverlenit, da je ne bi poznali.
Neža Jakša lz Zajčjega vrha pri Črnomlju Je pred 31 leti ostala kot vdova sama z U otroki. Najmlajši Je imel 6 mesecev, eden pa dve leti. Ravno ta dva sta JI med vojno padla v partizanih. Leta 1942 Ji je okupator zažgal domačijo na Zajčjem vrhu In se Je s svojimi preselila na stražnji vrh. V partizanih so jI bili Se drugi sinovi. Kljub vsem težavam, kl so Jo trle v življenju, Je dočakala 76 let.
Pri njej na Stražnjem vrhu smo se sestajali aktivisti, tja smo nosili hrano, obleko, zdravila in poŠto. Tudi ona je vedno prenaSala preko blokov. V njenem zasilnem stanovanju so se vedno zbirali partizani. Jakšetovo mamo Je poznal vsak partizan, ki je bil kdaj na Stražnjem vrhu aH na Maver-lenu.
Brežiška kanalizacija
^Poročali smo že, da morajo v Jožicah   urediti kanalizacijo, r   grozi   izp] a kovalna voda r^Hi vodovodno črpališče. Po ffvern načrtu bi ureditev ka-TUizaeije   stala   260 milijonov 'narjev Zaradi močnega pad-zemljišča   proti železniški HJjfc kJer Je vodovodno čr-J~i5ce, bi morali graditi 900 m tunelski   kanal  ob cesti, ^metrov  globoko  pod povr-
k^^i 80 ^P^i najti ugodnejšo "** »udi mnogo cenejšo rešitev.
Glavni odvodni kanal bodo namesto ob cesti speljali ob Vr-blni, ki leži nekaj nižje od ceste. Ker bo kanal zato ležal le 2 metra globoko, bodo dela mnogo cenejša, razen tega pa bo opravljal svojo nalogo enako uspešno. Po grobih predračunih bo tako izvedena kanalizacija stala le okoli 60 milijonov dinarjev, Vprašanje vodovodnega črpališča in vprašanje kanalizacije v Brežicah bosta tako rešljivi ž* v bližnji bodočnosti.
Bila Je to skromna, dobra ln vedno nasmejana žena. /
Od vojne dalje Je vsako leto preživela zimo pri svoji hčerki v Beogradu, kamor Je prišla v Jeseni, spomladi pa se je zopet vračala v Belo krajino. Ko sem bila decembra v Beogradu, pa Je silila z menoj spet v Belo krajino, Ce-
Umrl je znan dolenjski vinogradnik
V Dolenjskih TopllcahJ Je umrl, zadet od kapi, daleč na okoli znan dolenjski vinogradnik Jožef PrSl-na, star 62 let.
V mladosti se Je začel učiti mesarske obrti, ki pa Jo Je po prihodu lz vojske opustil. Ostal je na domači zemlji in se posvetil vinogradništvu. Skrbno Je obdeloval svoj vinograd ln si postavil zidanico, v katero Je rad povabil prijatelje In znance, po tudi slučajno mimoidočim je rad postregel. Vsi so ga Imeli radi zaradi njegove pristne dolenjske postrež-ljivostl in ljudskih šal.
Med vojno Je bil partizanski aktivist, njegova hiša pa zatočišče partizanov, zato so ga Italijani internirali^ Po kapitulaciji Italije se Je vrnil domov ln postal spet partizanski aktivist, kljub svojemu slabemu zdravju.
Naj mu bo lahka domača zemlja! D. O.
prav Ji Je hčerka branila. Kot da je slutila, da bo umrla. Jo Je nekaj gnalo domov, in je res prišla 9. Januarja k sorodnikom v Petrovo vas. Vedno se Je bala, da hI umrla v Beogradu, ln da bl Jo tam pokopali. Hotela Je, da jo pokopljejo na domaČem pokopališču. 25, Januarja Je bila še na proslavi 14. obletnice pokrajinske konference SP2U v Črnomlju, v Četrtek zvečer Je v Petrovi vasi delila otrokom kekse, kl Jih je ravno na dan te proslave dob&la v Črnomlju. V postelji Je pripovedovala neko smešnlco m med smehom Je umrla. Zadela jo Je kap.
Iz Petrove vasi so Jo odpeljali v njeno vas ZaJCJl vrh in l. februarja popoldne smo jo pokopali na domaČem pokopališču v Tusevem dolu.
spominjali se Je bomo kot zavedne ilovenske ženo ln matere, kl Ji med vojno ni bila nobena žrtev pretežka. Naj ji bo lahki domača grudal A. K.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 26. februarja — Andrej. Petek, 27. februarja — Gabrijel, Sobota, 28, februarja — Leander. Nedelja, 1. marca — Albin. Ponedeljek, 2. marca —- Radoš. Torek, 3. marca — Milena. Sreda, 4. marca — Kazimir.
C
do dobili vsa potrebna navodila za sprejem v šolo. Pogoj za sprejem so razvidni v Prometnem vestniku štev. 8-58.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHAN1KOV Podružnica v Novem mestu
Čestitka
Ani Podpadec iz Praproč čestitajo k 5o-lernici in Ji želijo Se mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let v krogu domsčlh: mož Viljem ter hčerki Justl in Lojzka.
* k k * A
ZAHVALA
Prisrčna zahvala primariju dr. Smrečniku. dr. Zakrajškovi i« dr. Trobišu za njih veliko požrtvovalnost in trud za časa mojega zdravljenja v bolnišnici, obenem se zahvaljujem tudi vsem bolniškim sestram ter celokupnemu strežniškemu osebju za trud in naklonjenost.
Hvaležna pacientka Marija Lipar
BREZICE: od ifc. do 28. februarja ameriški barvni film »DEŽELA FARAONOV«. 1. marca ameriški barvni film »PLES NA VODI«. Od 3 do 4. marca italijanski film »ŽENA DNEVA«.
Črnomelj: od S7. februarja do 1. marca Italijanski film »LEPA MLINARICA«. Od 3. do 4. marca ameriški barvni film »NISMO MI ANGELI«.
KOSTANJEVICA: 1. marca ameriški tfarvni film »GOG«.
METLIKA; 28, februarja »ČAROVNICE IZ SALEMA«.
MOKRONOG: Od 28. februarja do 1. marca ameriški ■ film »UPOR NA LADJI BAUNTI«.
NOVO MESTO »KRKA«: Od 27. februarja do 2. marca francoski film »PRIMER DR. LAURKNTA«. Od 3. do 6. marca angleški film »JAZ SEM KAMERA«.
DOM JLA NOVO MESTO: 26. februarja ameriški film »ŽRTEV KRVNE OSVETE«. Od 27. do 26. februarja ameriški film »LUKSUZNA LADJA«.
SEMIČ: l. marca ameriški film — »ONA JE VEDELA, KAJ HOČE«.
SEVNICA: Od 28. februarja do I. marca ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA«.
TREBNJE; Od 28. februarja do 1. marca ameriški film »ŽIGOSAN« — Predstava v nedeljo ob 16. ln 19. url.
2UZEMBERK: i. marca ameriški film »SMRT PRIHAJA«,
tu
ENOST AN O VANJSKO HISO Z vrtom prodam. Celar, Mirna.
PRODAM HISO. Jože Prime, Irca vas 2 pri Novem mestu,
PRODAM TESAN LES za gruŠt hiiše. Naslov v upravi lista.
(150-59)
KUPIM ENOST ANO VANJSKO HI-SO V NOVEM MESTU ali najbližji okolici. Naslov v upravi list«. (151-59)
ISCEM DOBREGA POMOČNIKA v mizarski stroki, veščega po-hištventh ln stavbenih del. Nastop službe takoj. Naslov v upravi Usta. (152-59)
DIMNIKARSKEGA VAJENCA — sprejmem. Alojz Hodnik, Novo mesto. Oskrba zagotovljena.
ISCEM PRAZNO SOBO. V dopoldanskih urah pomagam v .gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.
(153-59)
OBVESTILO STARŠEM
Otroški dispanzer Zdravstvenega doma Novo mesto sporoča, da bo sprejemal bolne dojenčke in predšolske otroke V ambulanti Mej vrt 6: v ponedeljek, sredo, petek in soboto v dopoldanskih urah od 8. do 13. ure.
Posvetovalnica za zdrave otroke
sprejema v ponedeljek in petek popoldne od 16. do 18. ure.N
OBVESTILO
Dr. Mira Fink, specialistka za ženske bolezni ln porodništvo sprejema od 10. .do 12. ure in od 14. do 16, ure, Ljubljana, Zupančičeva ul. 14.
Šolska komisija avtomoto društva Novo mesto pripravlja šofer-siki tečaj za voznike - amaterje A in B kategorije. PrlČetek tečaja bo 2. marca. Prijave se sprejemajo do 28. marca vsak dan od 9. do 12. ln od ie. do 16. ure v pisarni AMD na Ragovski cesti.
Združenje šoferjev ln avtomeha-nikov, podružnica Novo mesto, razpisuje tečaj za kvalificirane delavce lz prometne stroke. Tečaj se bo začel 9. marca v Novem mestu.
Interesenti naj se zglasljo osebno v pisarni podružnice v Novem mestu. Novi trg 5, v nedeljo l. marca ob 9. uri dopoldne, kjer bo-
NOVO MESTO
V času od 16. do 21. februarja Je bilo rojenih 16 dečkov ln 28 deklic.
Umrli so; Elizabeta Božič, druž. upokojenka iz Novega mesta, stara 84 let. Ivanka Dolensek, žena upokojenca z Vrha, stara 4» let. Marija Fajdiga, druž. upokojenka iz Novega mesta, stara 86 let.
GOTNA VAS Umrla   sta:    Franc Berkopec, užitkar iz Podgrada,  star 78 let. Ana Rešetič, gospodinja iz Malega Slatnika. stara 49 let.
VIDEM — KR5KO
V Januarju so bili na področju tuk. maUčnega okoliša rojeni 3 otroci: dve deklici ln en deček-
POROČILI SO SE;
Spller Milan, šofer iz Starega grada, ln Baznik Ana, tov. delavka iz Starega grada. Lenič Jožef, ključavničar lz Crešnjic in Kor-bar Marija, po m. uslužbenka iz Kremena. Zabkar Stanislav, uslužbenec, in Susin Marija, gospodinja, oba iz Videm - Krškega. Te-lebo Božidar lz Maribora, carinik, in Slmčlč Božena, medicinska sestra lz Maribora. Libensek Franc, poljedelec ln Kus Marija, polje-deika, oba iz Libne. Pire Martin, varilec iz Lomnega in Božič Pav-vla, poljedelka iz Gor- Pijavške-ga. Zupančič Anton, progov. delavec lz Malega Obreza in Ban Rozallja, poljedelka iz Starega grada. Hrustek Ivan, tesarski pomočnik lz Zadovinka ln Trbovc Rozalija, tov. delavka lz Vrbine. Burja Leon. brlvsflci pomočnik in Ferlež Štefanija, frizerska pomočnica, oba iz Videm - Krškega. Adjič Mlllč, podoflcin JLA in Spasojevlč Kosana, trg. pomočnica, oba iz Videm - Krškega. Pir-nat Boris, pekovski pomočnik in Stimac Roža, delavka. Oba iz Videm - Krškega.
UMRLI SOl
SlmonlSek Terezija, pocestnica lz Anovca, stara 84 let. Bogovič Jožef, posestnik iz Ravn, št. 4», star 7« let. Zorko Pavel, preužit-kar iz Sp. starega grada 49, star 78 let. Mirt Mihael, posestnik lz Dolenjega Leskovca 66, star 55 let. Omerzel Frančiška, /preužitkarlca lz Anovca, stara 75 let.
SEVNICA
V jariuarju ata bila rojena ,2 dečka.
POROČILI SO SE:
Drab Stanislav, metalu riki tehnik lz Novega mesta fn Košorok Marija, knjigovodkinja iz Smihela. Novšak Franc, mizar iz Sevnice ln Kuhar Terezija, šivilja iz Lu-kovca, BoštanJ. Gimpersek Josip, rudar iz Hrastnika ln Radič Marija, šivilja lz Zurkov dola pri Sevnici. Kolman Anton, poljedelec iz Drožanja in Kozinc Ivana prodajalka iz Drožanja, Kozino Janez, delavec iz Canja in Kolman Ana, poljedelka lz Zurkov dola.
umrli SO:
Konhajzler Vinko, upokojenec lz Sevnice, star 88 let. Kolman Anton, upokojenec lz Ledine, star 75 let. Gregorčič Terezija, gospodinja iz Lončarjev dole, stara 71 let. Jazbee Helena, gospodinja lz Lončarjev dola, stara 89 let. Starman Jože, upokojenec lz Sevnice, star 69 let. Jozbec Alojz, uslužbenec Iz Senovega, star 41 let. Str-nad Anton, kmet iz Sevnice, star 78 let.
BREZICE: V JANUARJU SO SE POROČILI: Turšlč Stanislav, gradbeni tehnik iz 2upeče vasi 21, in Priver-šek Terezija, uslužbenka lz Crnca 33. Peterkovič Franc, mizarski pomočnik z Malega vrha 14 in Vogrinc Marjana, uslužbenka iz Crnca 11. Dvoj moč Franc, mehanik lz Vaneouver . Kanada (prej doma lz Zameškega) in Spilek Veronika, poljedelka lz Prilip 16.
UMRLI SO;
Mlhellč Ana, posest. Sena lz Pečic, stara 60 let. Grame Martin,
invalid, upokoj. lz Koritnega, star 45 let. Hervol Ivan. čevljar iz Bu-koška, star 76 let. Držič Bara, žena posest, lz Bobovca, stara 60 let. Ban Jožica iz Sremiča, stara 8 dni. Petančič Marija, Žena po* sest. iz Globokega, stara 54 let. Urek Ivan, posestnik lz Globokega, star 49 let.
KRON I KAJU N fcSRfcC
Na Jožeta MuSiPa, nočnega čuvaja lz stranske vasi, se Je prevrnil voz drv in mu poškodovat desno lopatico. Na Mihaela Duha, delavca lz Rake, je padel hlod in mu poškodoval levo roko. Frančiška Smrekar, ž*na upokojenca iz Birčne vasi, Je doma v hiši padla ln si poškodovala levico. Silva Sl-inončič, hči posestnika iz Cešnjlc je padla s sani in si poškodovala desno nogo. Branko J uran, sin posestnika lz Karlovca, se Je opekel z vrelo vodo po levi roki in desnem komolca.
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Brglez lz Orešja si je na brani poškodoval desno nogo. Franc vlmpolšek iz Anž si je pri padcu z voza zlomil levo nogo. Janez Soško iz Prilip se je udaril s sekiro po trebuhu. Alojzija Dragan iz Malega Mreševega si Je pri padcu na cesti zlomila levo roko in poškodovala glavo. Miloš Du-mlskvarič iz Stojdrage se Je posekal s sekiro po levi roki.
OZ /71»+
Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile; Angela Jeršin lz Loke — dečka, Frančiška Levstik Iz Podgrada — deklico, Marija Šiško iz Novega mesta — deklico, Albinca Potočar iz Novega mesta
— dečka Antonija Santi lz Dol. Vrhpolja — dečka. Pepca Prime iz Pristave — dečka, Jožefa Povše lz Goriške vasi — deklico, Francka Novaik lz Vel. Gabrja — deklico, Marij« Gašperšič lz Podgrada — dečka, Klara Turk lz Crmoanjlc
— dečka, Marije Ahčin iz Novega thesta — deklico, Terezija Rus iz Dol, Matiarovca — deklico. Ljuoi-ca Kravcatz Bršljina - dečka, Angelca Prosenik it Gor. Leskovca — dečka, Ivanka Stepap iz' Bo-ganje vasi — deklico in dečka, Danica Hočevar iz Dol. Stare vasi
— dečka. Marija Vlzlar iz Gmajne
— dečka, Jožefa Sekonja iz Tribuč
— dečka, Helena Bec iz Gabrijel
— deklico. Marija Crnič lz GribelJ
— deklico, Slavka Hrovat iz Vi-njega vrha — deklico, Pepca Ce-rar lz Doblič — dečka, Stanka 2u-nič iz Desinca - dečka, Emilija Perdec iz Novega mesta — deklico, Fanlka Geld iz Starega trga — deklico, Justina ZarenČ- iz Straže
— dečka, Frančiška Zore lz Mokronoga — deklico, Ljudmila Rozman lz LJubljane — deklico. Milka Mišjak lz Vrha pri LJubnu - deklico, Marija Vehar iz Gor. Straže
— deklico, Marija Papež z Lopate
— deklico, Vera Murn lz Podtur-na — dečka, Marija Matekovič iz Radovtce — dečka. Terezij* Makse iz Dečje vasi — deklico, Ljudmila Kos iz Dečje vasi — dečka, Angela Mahne iz Vršnih sel — deklico, Karolina Pire lz Trbinca
— deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Stopar iz Armeškega - dečka, Anica Pire iz Velike vasi — dečka, Cilka Božič iz Loč — dečka, Hedvika Turk lz Brežic - deklico, Jelka Nene-tič Iz Brežic — dečka. Zofija Ko-drlč 12 Premogovc — dečka, Brl-glta Kopi na lz Senovega — deklico, Jožefa 2ullč iz Dolšc — dečka, Marija SpičanovlČ iz Sentlenarta
— deklico, Stanislava Andrejčič — dečka. Nada Skrlec Iz Brezja — deklico, Jožefa Trampuš iz Bukovja — deklico.
Sindikalni seminar
Občinski sindikalni svet v Brežicah pripravlja trodnevni strnjen seminar, ki se ga bodo udeležili vsi predsedniki ln tajniki sindikalnih podružnic ter člani sindikalnega plenuma. Tečajniki se bodo seznanili z vlogo in nalogami občinskih sindikalnih svetov, z načinom delitve dohodkov v gospodarski organizaciji ter med njo in skupnostjo, z vlogo sindikata v sistemu delavskega ln družbe, nega upravljanja, s.tarifno politiko in z vprašanjem proizvodnosti dela. Tečaj bodo pripravili v prvi polovici marca.
Senovške vesti
0 gasilcih v Stranski vasi
OGLAS
V DOLENJSKEM LISTU SIGUREN USPEHI
Kar ponosni smo lahko na tako društvo, kakršno je v Stranski vasi. Čeprav šteje le 45 članov, je doseglo zelo lepe uspe he. V letu 1958 so opravili ftlani 1256 ur prostovoljnega dela za gradnjo gasilskega doma. Dom bodo letos dogradili in si priskrbeli primerne prostore za gasilsko orodje in prosvetno dejavnost. Vrediost vsega dela t«T že nabranega gradbenega lesa znaša 800.000 dinarjev. Pravijo, da bodo sami prispevali 2,500.000
dinarjev vrednosti za svoj gasilski dom.
Da je društvo tako delovno, Je zasluga vseh članov, posebno pa Jožeta Rataja, ki je njihov predsednik. Želimo, da bi kaj kmalu praznovali otvoritev gasillkega doma v Stranski vasi!
9 — 09 m m m
Ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK je organizirala predavanje o nastanku, delu ln razvoju KPJ. Predavanje bo v petek, .27. februarja ob 16.30 url v Senovem. Istega dne ob 18. uri pa v Brestanici. Podano bo z diapozitivi, predavatelja pa bodo dobili izven občine. To bo prv0 predavanje Iz serije treh, kl bodo v okviru proslav 40. obletnice KPJ ln SKOJ. Za ostali dve predavanji datum še nI določen.
Ista komisija je organizirala tud,! štiri predavanja za vodstva osnovnih organizacij LMS. Prvo Je bilo že v torek. 24. februarja zadnje pa bo v petek 8. marca.
V občini so se začele priprave za 'olltve v osnovne, rudniške ln občinsko organizacijo ZK. Predvidevajo, da bodo volitve zakllučen« najkasneje do 26. aprila.
Na senovškl osemletki je Ml
ustanovljen 18. februarja mladinski aktiv, kl Ima okoli 60 članov.
14. februarja je bila na Seno-novem občinska konferenca Zveze vojaških ln vojnih Inva-
lidov. Ugotovili ao. da so svojo glavno nalogo — skrb za borce. Invalide, otroke padlih borcev fašističnega nasilja ln žene padlih borcev — zadovoljivo rešili. Vsi ti dobivajo V redu svoje prejemke, kl so Jim z zakonom zagotovljeni.
Mladi tehniki senovške osemletke Imajo elektrotehniški, mizarski elektrostrojnl ln modelarski odsek. Z vso resnostjo se pripravljajo za okrajno tekmovanje mladih tehnikov, za katerega, kot pravijo, pripravljajo presenečenje. Zal Imajo za"' svoje delo na razpolago ▼ šoli le skromno sobico.
15. februarja i« bil na Senovem občni »bor Zveze borcev, na katerem so pregledali svoje dosedanje delo ln ugotovili, da so vse važne probleme uspešno rešllu Caka jih še ureditev kronike NOB za brestaniško ln blanško podmčje. V načrtu Imajo eno aH več poučnih ekskurzij po naši domovini za svoje Člane. Ugotovili so tudi, da' je še vse premalo bivših borcev In sodelavcev NOB včlanjenih v ZK,
NAŠA
Razen mnogih velikih In še Itevilnejših manjših jezer, ki so nastala po naravni poti v dolgih geoloških razdobjih, smo v povojnih letih dobili v Jugoslaviji tudi precej umetnih jezer. Ta jezera, ki jih ie ustvaril človek v tako kratkem roflcu, ko ie z betonskimi ali drugaćniimi jezovi zajez.ll tokove z vodami bogatih rek, Bo cesto večja in včasih tudi lepša od znanih naravnih jezer. '
V dolini Neretve, blizu Ja-fcianlcc, je sedaj Jablaniško jezero, eno od največjih v Jugoslaviji Skupna dolžina tega umetnega   jezera  je  35 km,
povprečna širina 500 m (v Krvavem Polju je široko 2 in pol km). Pri jezu je globoko 70 m. To jezero je potopilo 22 km ceste in železnice Sara-jevo-Mostar. Za vedno ie zginilo Konjičko Polje * svojimi 11 vasmi. Prešeljeniih je bilo okrog 4 tisoč prebivalcev.
Mavrovsko jezero je nastalo z zgradatvijo hidrocentrale na velikem Mavrovskem polju v Makedoniji. J3olgo je 15 km, globoko 40 m. Po površini je dvakrat večje od Bohinjskega jezera in desetkrat od Blejskega.
Vlasinsko jezero v Vzhodna Srbiji, na nekdanjem Vlasin-
JEZERA
skem močvirju, pokriva 12 kvadratnih km. Dolgo je 12 kilometrov, široko malo mani, globoko 16 m,
Drina, z energijo vode najbogatejša jugoslovanska reka, bo v prihodnosti gnala 30 hi-drocentral. Spremenila se bo v niz stopničasto razvrščenih jezer, ki bodo povezana z daljšim ali krajšim rečnim tokom. Prvo jezero na Drini — Zvor-ničko, je nastalo z zgraditvijo jezu pri Malem Zvorniku. Dolgo je 27 km in pokriva 800 ha površine. Nova jezera na Drini bodo mnogo v*9cja: projektirano jezero Velike Dobrat>ice bo dolgo 162 km, Male Dobravice 77, Peručac £9 km.
ZADNJI TRENUTKI NEKE CERKVE
B.000 ton kamenja je zgrmelo na kup, ko so prižgali dinamit pod stolpom evangeljske cerkve v Essnu ,{Zah. Nemčija). Cerkev Je bila zaradi bombardiranja v zadnji svetovni vojni precej poškodovana, zaradi česar so jo namenili odstraniti, tam pa bodo ■gradili stanovanjske hiSe. Spreten fotograf je ujel zadnji posnetek nekdaj mogočnega stolpa
Vsakdanja podoba Is Alžirije: pripadniki francoskih padalskih čet preiskujejo alžirsko vas. Ni treba poudarjati, da nimajo kar nič prijateljskih namenov ln revež je tisti Alžlrec, kl jim pade v roke. Teror v Alžiriji se nadaljuje, borba za osvoboditev postaja čedalje hujša
junaki pa tak
t
V zgodnji pomladi leta 1943 so italijanski fašisti večkrat šli v patrole, posebno v vasi ob cestah. Tudi fašisti, ki so imeli svojo postojanko v pobre-škem gradu pri Adlešičih, so šli patrulirat v vas Bedenj, ki stoji ob cesti Adlešiči—Črnomelj. Slišali so, da so bili v ■ vasi partizani. Preden so se čr-nosrajčni junaki upali v vas, so vprašali Matijo Crniča, ki je Imel hišo ob cesti, čejevBed-nju kaj partizanov. Crnič je odgovoril, kot po navadi, da jih ni videl. Fašisti so bili besni spričo takega odgovora, zmerjali so Crniča in mu zagrozili tudi s streljanjem.
Sli so v vas. Tu so dobili Rudolfa Hotujca in tudi njega vprašali, kje so partizani. Ho-tujc je odgovoril,   da ne ve,
videl jih ni nikjer. Zato so ga pretepli. Gredoč po vasi, so ustavili še Crniča Mikota z vprašanjem, kje so partizani in če jih je videl. Crnič se je kot starejši človek bal fašistov, zlasti še, ker je imel sina v partizanih. Odgovoril jim je: »Ja
seveda, partizane sem videl, bilo jih je kot listja in trave, ravno prejle so odšli v leshno (gozd za njegovo hišo).« Fašisti so mu verjeli in rekli: »Voi buono papa, adio!« in jo hitro pobrisali...
Kap. Vinko Crnič
UMETNI SATELITI
»Tam krožijo Sonca ln merijo čas.'..« ie zapel v avoji osami Oton Zupančič, zagledan v vesoljski prostor. Danes bi nemara dodad: ... in umetni liti. Prvi umetni satelit smo poslali l Zemlje 4. oktobra 1-37. To je bil sovjetski »Sputa lk I«, ki je krožil okrog zemlje 92 dni z brzino 28.000 km na uro.
MESTO IN VAS
»Sedaj, ko imajo otroci zimske počitnice, jih pošlji k meni na deželo. Bodo vsaj lahko videli kravo, ovce in televizijski aparat!«
RES JE .,.
»Vse zlo na svetu izvira od žene,« pravi mož ženi.
»Imaš prav,« mu potrdi žena, »tudi moški izvirajo od nas*.
LETOŠNJA ZIMA
»Ja, obroci: nikar tako ne razmetujte sneg! Saj vtdMe, kako ga je malo!*
RESNIČNO SORODSTVO
V gostilni na mizi stok steklenica vode. Pa pravi voda vinu: »O pozdravljen, ljubi sorodnik!...«
BLAGAJNIŠKA
Blagajnik leži na smrtni postelji. Pokliče ženo in ji rede: »Pojdi hitro po finančno inšpekcijo. Rad bj se spovedaU*
TUDI RES
»Kaj meniš, kako to, da imajo lepa dekleta veliko več uspeha pri moških kakor pametna?«
»Zato, ker je le malo moških slepih, neumnih je pa dovolj!*
MODERNO POHIŠTVO
Stric je obiskal nečaka bn njegovo ženo. Z zanimanjem si je ogledoval njuno precej supermoderno pohištvo. »No stric, kako vam ugaja?« ga je
radovedno im. ponosno vprašala mlada gospodinja.
»No ja: razumem vaju! Vsak začetek je težak. Saj bosta vse te zaboie lahko pobatrvala, ko se malo krepkeje postavita na noge.*
CE JE NATAKAR ZAPOSLEN
»To je pa res prehudo: ob treh ponoči tc je moral natakar prinesti domov/ Zakaj se pa nisi vrnil &b desetih, kakor si obljubil?«
»Kako neki! Natakar prej ni mogei zapustiti lokala.«
»Sputnifc II.«, izstreljen 3. novembra 1957, je v vesolje že ponesel prvo živo blt16 — Laj-ko. Zemljo je obkrožal 162 dni ln preletel na uro 29.300 km.
Ameriški »Atlas«, Izstreljen lfl. decembra 1958. je najtežji satelit, k l obkroža zemljo. Tehta 3961 kg. leti na z brzino 27.000 km na uro. Njegovo pravo nasprotje le »Vanguard I* (ZDA), sa^ tehta komaj 1 kg 47dkg. Izstrelili so ga 17. marca lani in še obletava Zemljo.
Doslej največjo brzino od vseh raket ln umetnih satelitov je dosegla sovjetska raketa, izstreljena letos 1. januarja proti Mesecu. Leti z brzino 11,2 km na sekundo, kar je 40.320 km na turo!
885 ton papirja
Največji tednik na svetu po številu izvodov je »Radio times« (Anglija). Njegova povprečna tedenska naklada je 8 milijonov 300 tisoč izvodov. Za eno številko tega lista ie potrebnih 883 ton papirja, 10 ton tdskarske barve in okrog 500 km žice za vezavo. Polna stran oglasa v tem tedniku stane v našem denarju okrog 8 milijonov dinarjev.
Po zadnji modi...
— Pridi, Mllojka, bova gledala televizijo!...
— Ne morem, Tihoslavt Grem k Miloslavu na hula-hup!
(Iz JEZA)
SPOMINI 0 STAREGA AMERIKANCA
Piše John Lokar st
Pozneje je mati dala mene služiti za pastirja. Dobil sem nekaj obleke in par goldinarjev za celo leto ter za jesti. Tako so izkoriščali nas bajtarje. Za mene je bilo to mučen iško trpljenje cela tri leta. Mučil in garal sem težka dela, tako rekoč zastonj. Bil sem v vasi Grm, pri Si-manu, Bili so dve sestri in brat, ki je vedno kričal name za vsako najmanjšo stvar. V poletnem času me je vedno zbudil že ob treh zjutraj ali pa še prej. Vstati sem moral In iti na delo, kositi, mlatiti ali orati njivo. Nisem bil še dovolj močan za opravljati vse to delo. Moral sem poganjati vole in voditi kolo ter dobro paziti, da je šlo vedno po ravni jamici, da se nj brazda spodvila. Večkrat nisem mogel to odriniti in je gospodar kričal in vpil na* me: prekleta koza, ako ne boš odrinili te bom z votko udaril. To je bila tista mala lopatica, s katero se je plug očistil. Enkrat mi je tako nerodno spodrsnilo, da sem padel pod klino in malo je manjkalo, da mi ni odrezala glavo.
Pri tem gospodarju sem torej delal tri leta kot suženj za malo hrane. Potem nisem več mogel ostati tam. Sestra Micka je bila za gospodinjo, pa je bila zelo dobra zame. Dostikrat mi je dala kako malenkost za pribolj-šek in niti enkrat mi ni rekla slabe besede. Vedno me je klicala Janezek.
Tistikrat sem imel majhno fajfco, da sem včasih malo pokadil. Ker nisem imel denarja, sem natlačil vanjo polovico suhega listja in polovico tobaka, samo da sem imel nekaj za kratek Čas ko sem pasel krave. Nekoč me je gospodar France zasačil in me kruto nahrulil: Ti, prekleti smrkovec, ti bom tisto fajfo stolkel, da ne boš več kadil. Imel je prav, bil sem v resnicj še premlad za kajenje. Ali sestra Micka je bila vsa drugačna napram meni. Hodila je običajno za velike praznike k zgodnji maši in ml vedno prinesla domov dve cigari. Rekla je: Na, Janezek, boš kadil, ko boš šel k maši, da se boš malo postavil. Enkrat sem kadil malo preveč močne cigare. Slabo so mi storile, bruhal sem iz sebe in jesti nisem mogel. Micka me je spraševala, zakaj nočem jesti, jaz pa ji nisem imel poguma povedati, da so me cigare oslabile. Izgovarjal sem se, da sem se zjutraj preveč najedel. Tistikrat bi bila Micka boljši storila, da ne bi mi prinesla tistih cigar.
Da, Micka je bila zame prav dobra. Bila je zelo pobožna žena in me je večkrat nagovarjala, naj bi šel učiti se za duhovna. Rekla je, da bo ona plačala za vse. Jaz sem ji rekel, da bi se šel rad učiti kaj drugega kot za duhovna, a ona ni hotela plačati za moje šolanje, razen ko bi šel učiti se duhovniškega stanu. Tako je ostalo, da nisem šel v šolo, ampak sem še par let krave pasei Sprevidel sem pozneje, da sem napravil zelo veliko napako. Ko bi prav preštudiral bi šel v šolo vsaj za nekaj let, potem pa opustil studiranje za duhovna, a glavno imel bi nekaj šole, kar bi mi veliko koristilo. Imel sem lepo priliko, a sem jo zamudil.
Micka je imela veliko doto. Sedaj gotovo počiva tam, kakor moja mati in tri sestre. Bila je dosti starejša od mene.
Nekoč sem v gozdu našel majhno gnezdeče mladih veveric. Splezal sem na drevo in pokukal v njih gnezdo. Vesel in razposajen, sem stresel veverice na tla, k° se name spravi stara veverica in prične puhati. Bal sem se, da me ne bi ugriznila, pa sem jo hitro ubral z drevesa. Ko sem prišel do zadnje veje, sem jo zagrabil in se spustil na zemljo. Padel sem in se tako močno udaril, da nekaj minut nisem mogel do sape. Bil sem dva dni tako slab, da sem mislil, da bo po meni.
Ko sem bil v drugi službi, mj je bilo malo bolje. Ta gospodar je imel dva grunta in štiri sinove, ki so bili vsi zelo pobožni. Mlajšega sina so dali učiti za duhovna. Sel je v solo v E/j-ubljamo. Nekaj let Je bnw w <*rrt7ro, Ta nt
se je dobro zadržal, bil je vesele narave. Za velikonočne praznike je prišel fant domov na počitnice za nekaj dni. Sel je v družbi drugih fantov v gostilno, kjer se je napil, in ker je bil korajžen, je zapel tudi tisto:
Sem raj tov študirat, sem rajtov bit' far, mi je dekle ubranila, moj fantič, nikarl
Mati je seveda to zvedela, in naravno, bila je zelo razočarana. Vam vsem je znano, kako veliko veselje je bilo za mater, če je njen sin postal duhoven. Fant je nato šel za nekaj mesecev v šolo, potem pa se je vrnil in se prostovoljno prijavil k vojakom. Dosegel je, da je postal kaprol.
Ko sem se nahajal v tej službi je bilo tako, da ko so imeli tri mlatiče, sem bil jaz dodeljen za četrtega. Celi teden sem moral mlatiti, medtem je kdo drugi krave pasel Ko je prišla nedelja, so vsi ostali počivali, jaz sem pa moral krave pasti, prihodnji dan pa zopet mlatiti. Tako so nas izkoriščali veliki kmetje pod cesarjem Francem Jožefom v stari Avstriji. Za bajtarje in delavce je bilo veliko trpljenje. Danes se ti veliki kmetje pritožujejo, ker ne morejo več Izkoriščati bajtarske sinove in hčere. Zopet si želijo stare čase, kl pa ne bodo prišli, ker se delavske množice zavedajo svojih pravic.
Torej nazaj v moja otroška leta. V šolo sem hodil v Podgabru. Bila Je Štiri-razredna šola in so nas učili: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja Avstrije. Na steni je visela velika slika Franc Jožefa, Naš učitelj je bil Kremžar. Bil Je strog ln otroci smo se ga bali. Večkrat nas je opozoril na Franc Jožefa in nam pravil kaj o njem. Učitelj Kremžar ni bil dolgo med nami Prestavljen je bil v St Vid, mi smo pa dobili novega, kateremu je bilo ime Crnllogar.
Baron Bontoux se je po teh besedah zopet mirno naslonil v stoli drugi pa so pozabili nekdanjega nesrečnega gospodarja otoškega in so govorili o konjih, o ženskah, uganjali šale, se satirično zbadali, ali končno vendar bili veseli.
Samo baron je molčal, risal s peto črte po pesku, si svalkal cigareto ter kadil skozi nosnice in usta. Ko pa se je mož z razbeljenimi svojimi možgani, prilično s svojim obrazom obrnil po vrtni stezi, ki je vodila od mosta sem, se je postavil nehote na tanke svoje noge ter izpustil izmed zob robato kletvico.. Vsa družba se je ozrla po stezi. Ondi je počasi, kakor v sanjah,- stopala baronesa Zora iz Struge. Dolge lase je imela čez tilnik spuščene in samo z modrim trakom prevezane. Na bledem obrazu pa ji je igral zopet tisti dobrovoljni smeh. Z mrtvim svojim pogledom Je premerila pivsko družbo ter počasi pristopila k mizi.
«-Baronesa!-< je vzkliknil pijan Bontoux. »Srečen bom, če se še spominjate mojega obraza! Tu pa vam predstavljam izvrstno družbot Grof Egon ...," viteza Trda, oče in sin! In jaz sem baron Bontoux, Julij baron Bontoux!«
Gospodje so bili že tako pijani, da niso čutili neprijetnega svojega položaja.
Gospodična je opazovala nekaj Časa baronov obraz in potem vprašala: »In kje je
Serafina? Kje Lucija? K njima sem prišla in zdoma Bem ušla. Bogve, Če se bo srdil brat Konstantin?« '
Takoj se je zamislila ter zrla predse, kakor bi jo močno skrbelo, če bi se srdil brat Konstantin. A hipoma je zopet pozabila vse. Pristopila je h grofu. Tik njega na
mizi je ležala podoba grofa Milana, katero je bil baron pozabil spraviti. Razširile so se Ji oči. Nepremakljivo je stala nekaj časa, kakor Nioba v kamen izpremenjena. Kri ji je zalila obraz. Smehljaj okrog ustnic je izginil. S tresočo roko je segla po podobi. Bližje jo je prinesla očem — a potem se ji je kakor zarja razširilo čez obraz, in morda so se ji tedaj razklenile teme, v katere je bila zavita njena glavica.
»Milan!* je izdihnila vroče.
»Da, to je grof Milan, baronesa!« je odgovoril Egon, tik nje sedeč.
»In kdaj pride?« je vprašala hlastno.
»Kdaj! Menim, da nikdar, baronesa!« je odgovoril oni brezsrčno.
»Nikdar! Nikdar! O j, tega vi ne veste! Brat Konstantin pravi, da pride gotovo!«
»Vaš brat Konstantin je bojazljivec, in če to pravi, tudi laže!«
Grof Egon se je v vojaški svoji naravi očitno kratkočasil z ubogo stvarjo, koprnečo pred njim.
»In kako, da ne pride?« je vprašala ter s strahom in grozo uprla svoj pogled v grofa.
»Ker je mrtev! Ha-ha!«
»Mrtev! In v zemljo zakopan!«
Oslabele so ji noge, tako da se je zgradila na kolena. Ali takoj je z divjim grohotom planila kvišku ter glasno govoreč odhitela po stezi.
»No, to bo danes'baronu Konstantinu napravila litanije!«
S silo se je smejal grof Egon. A drugi se niso smejali in vsi so čutili, da je bila to neusmiljena in neolikana šala. In grof Egon je morda tudi sam to čutil, in vinskim njegovim možganom se je hotelo vsiliti kesanjo.
Ali z vinom ga je preplul. Vsem pa se je nekako dolgočasno zdelo, in vino jim ni več teknilo. Vstali so ter se razšli. * * *
Dva dni pozneje se Je izprehajala grajska gospoda po vrtu pozno v noč. Slavci so peli po grmovju in škržati so se oglašali iz vinogradov od vseh strani. Kontesa Serafina in grof Egon, zopet sprijaznjena, Bta hodila po samotnih stezah, in pravil ji je vse dovtipe, katere je le kdaj čul. Končno sta stopila na teraso, na severni strani otoka, od koder se je krasno videlo po vodi. Luna je bila ravnokar priveslala izza hribovja in zvezda pri zvezdi se je utrinjala ha iasnem oboku.
Z radostjo sta zrla po vodi, ki se je kakor kača izgubljala v temi.
Tedaj pa je kontesa Serafina Iehn6 vzkliknila in s strahom segla po roki svojega spremljevalca. Grofu Egonu je hotela zastati kri po žilah.
Ravno pod teraso Je rastlo vrbovo grmovje v vodi. K njemu so bili valovi pri-plavili mrtvo žensko truplo. Bela obleka se je tesno prijemala njenih udov, lasje so plavali kakor zagrinjalo okrog nje. Roke je tiščala skrčene? čez prsi. Kadar pa so valovi plusknili, tedaj se je vselej prikazal beli obrazek iz vode. Bila je baronesa Zora I
7Y