Obseg: Nekaj pravil živinorejcem. — Streha od strešne lepnice (Dachpappe). — Letošnja dirka v trab v Št. Jarneji. — Nekoliko o domači porabi medu in voska. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred '2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi stran. 16 gld., na '/s strani 8 gld., na */4 strani 5 gld. in na '/» strani 3 gldi Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih nlicah štev. 3.
METOVALEC
Ilnstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno glasilo
kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske.
Nekaj pravil živinorejcem.
Živinoreja je velicega pomena za našo deželo, zaradi tega morajo naši kmetje obračati na njo posebno pozornost. Brez umne živinoreje se pri nas tudi drugo kmetijstvo ne more razvijati.
Naj veča napaka je, da imajo naši kmetje mnogo pa slabe živine Mnoge kmetije imajo po osem, deset ali dvajset repov, dočim imajo klaje Mimo za polovico tega števila. Ti kmetie bi mnogo bolj prav storili, ko bi redili manj živine, pa tisto bolje krmili. Od dveh dobro rejenih krav imaš več dobička, nego od treh ali štirih slabih. Bavno tako tudi dva lepa vola, če ju dobro krmiš, več obdelata, nego štirje slabi. Živina, kateri se dobro poklada, tudi manj boleha, nego pa tista, ki kaže rebra.
Posebno pa pridejo v zadrego kmetje, kateri imajo preveč živine, v suhih letih. Polovico živine morajo prodati, ker nimajo klaje. Živina je pa v tacih letih jako po ceni, in kmetovalec jo mora dajati za slepo ceno. Kdor pa ima manj živine, a tisto lepo, jo bo uže kako čez zimo preredil, potem se bode pa uže kmalu zopet popravila, in od suhe letine ne bode imel posebne škode.
Velika napaka je, da mlade konje in vole prezgodaj uče voziti. Uže v tretjem letu jih vprezajo v voz ali plug in jih kmalu rabijo za redno delo. Taka živina nikdar lepo ne doraste. Za delo ne bode dosti prida, pa tudi za mesarja ne bode kaj prida tak vol. Kmetje mislijo, da s tem kaj prihranijo, ali v resnici imajo pa le izgubo. Pri delu s tako živino ni dosti pomagano, proda se pa potem tudi tako slabo, da se nazadnje niti krma ne izplača.
Poleg tega je pa navada, da uže prvo leto varčujejo pri klaji. Ko bi morali mladi živini dajati tečne
hrane, pa ji dajo zelene trave s senom pomešane. Živina, ki se tako zanemarja uže v prvem letu, se nikdar ne bo lepo razvila, posebno ne bo lepe rasti in krepkih kosti. Pozneje pač smeš živini dajati slabše hrane, kadar se je uže lepo razvila.
Napačno je tudi, če se kobile ali pa telice prezgodaj rabijo za pleme. Treba je počakati, da se poprej dobro razvijejo, ker sicer ne bodemo imeli nikdar lepih kobil ali pa krav. Tudi je za pleme treba odbrati le lepe in zdrave živali, da se živina ne slabša, temveč zboljša. Ravno pri plemenjenji še jako mnogo greše naši kmetovalci.
Vsakemu kmetovalcu zatorej priporočamo, naj ne redi preveč živine, temveč naj gleda, da bode tista lepa, ki jo ima, če tudi je je manj po številu. Mlade živine naj prezgodaj ne vpreza in ne rabi za pleme ter v prvem letu naj jej daje tečne hrane. To so živinorejcu zlata pravila, katerih si ne more nikdar dovolj vtisniti v glavo.
Streha od strešne lepnice (Dachpappe).
(Odgovor na 191. vprašanje).
Mnogokrat smo bili uže naprošeni za razne svete, kako delati strehe od lepnice, a vselej smo odgovorili neposredno pismeno ali pa smo opozorili na članek v 9. številki „Kmetovalca" 1. 1887., katerega je spisal gospod Jos. Lenarčič na Vrhniki. Ker se je od takrat število naročnikov na „Kmetovalca" več kot potrojilo in je članek č. čitateljem sploh iz spomina, zato ga tu ponavljamo :
Svoje gospodarske stavbe krijemo z raznimi tvari-
nami, kakor s slamo, s skrilmi, s skodlami, z opeko itd., v novejšem času pa tudi z izdelki kemičnih tovaren, med ktere spada strešna lepnica. Govoriti hočem le o slednji ter naslikati nje prednosti.
1 ) Ker je streha, krita z lepnico, dokaj lažja od druzih streh, lahko za jakost spodnjega dela stavbi in stropila (cimpra) rabimo manjše mere. Ves les za stro-pilo sme biti šibkejši, toraj tudi cenejši.
2.)	Streha sme biti manj nagnena kot druge strehe, da se more še po nji hoditi.
3.)	Pod tako streho shranjena je krma prav dobro, kajti ni se treba bati, da bi po zimi huda burja nanesla vse polno drobnega snega na krmo ter jo tako deloma pokvarila.
4.)	Po zimi, kadar se je naredil led na strehi, se pri kopnenju zgoraj ležečega snega snežnica se streh, kritih z opeko, ne more odtekati in poišče vse razpoke med opeko ter se solzi pod streho, kjer namoči najprej letvice (lajšte), na koje je opeka obešena, potem pa kaplja tudi na krmo, kojo smo spravili pod streho. Pri strehah, kritimi z lepnico, se nam tega ni bati.
5.)	Proti nevarnosti ognja je stavba mnogo bolj zavarovana, kot pa če je krita s slamo, kajti lepnica še ne zgori rada, ako se na ogenj vrže.
6.)	Strešna lepnica je proti drugim tvarinam, s kojimi krijemo strehe, mnogo cenejša, traja pa vender mnogo let, ako se pazi na to, da se vsakih 6 let zopet pre-lika ali namaže, kakor bom pozneje omenil.
Ako mi je govoriti o nje slabih lastnostih, navesti bi moral le to, da je treba mnago desek, s kterimi se mora najprej dotična streha prekriti, in pa nje neprijetni duh prve 3 mesece po dovršeni stavbi, dokler solnčni žarki še niso pregnali vseh izhlapljivih tvarin iz lepnice.
Moral bi torej po vsi pravici strešno lepnico priporočati za kritje naših lahkejših gospodarskih stavb, kakor za lope, kozolce i. t. d.
Krije pa se s strešno lopnico tako le:
Stropilo (cimper) sme biti, kakor smo prej omenili v vseh svojih delih mnogo šibkejše. Seveda je to zavisno od velikosti prostora, koji se ima kriti. Tako na pr. zadostuje pri malem obsegu, ako se napravi stropilo le iz „veznih tramov" (a) podoba 54. in 55., iz „strešin" (b) in iz „lemezov" (špirovcev) (c), kteri so na vrhu skupaj zbiti. Da ostanejo slednji med postavljanjem stropila v
Podoba 54.
Podoba 55
svoji legi, treba jih je provizorično pritrditi skupaj z deskami.
Pri večjih strehah treba je postaviti tudi »drevesa" (d) se „sIemenom" (e) in s „komo!ci" (panti) (f), kar bode za navadne slučaje zadostovalo.
Ako hočemo pri nekoliko šibkih „veznih" tramovih imeti večjo stanovitnost, da se ti v sredi preveč ne ši-bijo, treba je sredo veznih tramov tako olajšati, da se pritisk „dreves" s „slemenom" prenese s „podporami" (g) proti koncema.
Lemezi (špirovci) razvrstijo se najbolje tako, da so po 3 čevlje ali 1 m eden od druzega oddaljeni. Kadar je stropilo postavljeno lotiti se je obivanja lemežov z deskami. Ako smo, kakor prej navedeno, le-meže razpostavili po 1 m narazen, šlo nam bode obivanje z deskami, ktere so v lesni trgovini običajno po 4 m dolge, hitro od rok, kajti vsaka deska segla bode čez 5 Iemežev, namreč od srede prvega do srede petega, glej podobo 55.
Ni mi treba nagla-ševati, da naj se uporabijo v to svrho le deske s kako hibo, tako imenovane „škarte". Debelost ugaja najbolje 2 cm za deske; smejo se pa uporabljevati tudi take po 1 -b cm pri manjših stavbah.
Vsaka deska pritrdi se na lemez z 2 žebljema (glej podobo 55.) Male špranje med deskami so brez pomena.
Ko je streha z deskami obita, prične se s pokladanjem lepnice. Pripravljene morami« imeti med tem uže „letvice" (lajšte), ktere smo na enem koncu poševno porezali; glej podobo 56.
Strešna lepnica dobiva se navadno v tovarnah v zavitkih in vsak tak kos je dolg 10 m, širok pa 1 m.
Iz svoje skušnje morem priporočati, naj se ne uporabi neprerezan ves tak kos, kteri bi v navadnih slučajih segel od enega kapa čez sleme do druzega kapa in morda še čez. Prereže naj se v primerne kose. Tovarne, ktere prodajajo strešno lepnico priporočajo jo razrezati v kose od 1—2 m dolžine, in vsak više položeni kos seže naj nekoliko (5—8 cm) čez spodnjega. Zadostuje pa tudi, ako seže en kos od kapa malo pod sleme. Ozirati se je pri tem na to, da mora biti kos toliko daljši, da je moči lepnico pri kapu nekoliko (5—10 cm) podvihati, glej podobo 57. Ako bi se potegnil kos lepnice od ene strani čez sleme na drugo, ne bi bilo mogoče ogniti se gubam, katere bi se napravile, kajti vsaka streha je nekoliko za-
Podoba 57.
tegnena, kar lepnica hitro pokaže. Ko smo kose tako pripravili, pribije se prva letvica, koje smo prej omenili, okoli 85 cm od kraja. Prvi kos pokril bode torej 85 cm strešne dolžine. Ostalih 15 cm uporabiti se ima, da se lepnica ob robu priviha tako kakor pri kapu. S 3—4 žeblji pritrdi se potem prvi kos lepnice, kojo smo položili od slemena do kapa, na letvico. Podvihani del pa se takoj stalno pritrdi s pocinjenimi žeblji tako gosto, da so žeblji okoli 10 cm oddaljeni drug od druzega. Taki žeblji se najbolje ob enem naroče iz tovarne.
Pritrjeni kos lepnice seže ob letvici do nje vrha. Potem se položi drugi kos, in sicer tako, da seže po letvici čez prvega, pri drugi letvici pa do vrha le-te, na kojo se 3—4 žeblji pritrde, in se na to po prvi letvici pribije z žreblji 8—10 cm gosto, tako da žreblji primejo prvi in drugi kos lepnice. Tako se potem nadaljuje, najprej po eni, potem pa po drugi strani strehe. Pokrito je sedaj vse razen slemena. Sleme pa se pokrije s pokri-valom, koje mora seči čez spodnji del najmanj 8—10 cm. Za pokrivalo se uporabijo dobro oni kosi, kteri so ostali pri razrezavanju velicih kosov. To pokrivalo se pribije tako, kakor smo velike kose pribijali.
Ko je streha vsa pokrita z lepnico, moramo jo še namazati z lepom, imenovanim strešni lik (Dachlack). To pa takole storimo. O lepem, gorkem vremenu premažemo vso streho čez in čez s čopičem, kakeršnega rabijo zidarji za beljenje. Lepnica tekočino takoj pou^ije. Pri tem mazanju pa je paziti na to, da se glavice žebljev, s ko-jimi smo lepnico pritrdili, dobro namažejo, da ne začnejo rjaveti. Omeniti mi je še, da se žeblji ne smejo pregloboko zabijati, ker bi se sicer lepnica lahko pretrgala. Ko je streha dobro namazana, potrese se z drobnim peskom „mlevko", ki se kaj dobro prime namazane strehe ter lepnico varuje poškodovanja.
Namazati se mora potem vsakih 5 do 6 let. Pri takem ravnanji ostane streha vedno v dobrem stanu.
Letošnja dirka v trab v Št. Jarneji.
V zadnji številki smo poročali o uspehu letošnje dirke v Št. Jarneji ter omenili vidnega napredka, ki se je uže letos kazal. Nedostaje nam prostora, da bi zopet pisali o pomenu takih dirk v trab, ki nikakor niso v razveseljevale in zabavo, ampak imajo zelo resen smoter. Reja žlahtnih t. j. lahkih konj se zelo slabo izplača, ako konjerejec ne priredi konja sposobnega za tistega, ki ga vzmore plačati. Za kmetsko delo je konj kmalu dober, a kmet tudi ne more dati veliko za konja, zato gotovo nobeden naših konjerejcev (menimo dolenjske in notranjske) ni toliko nespameten, da bi vzrejal konje za poljsko delo, ampak da bi jih dobro prodal, bodisi za kočijske ali za vojaške. Vsi taki konji, zlasti pa vojaški, ki jih povprek najbolje plačujejo, morajo pa imeti razen primerne in čedne vnanjosti popolnoma čiste noge in hiter tek. To vse se pa doseže s pravilno vzgojo, katere končna zrelostna poskušnja in ob enem svedočba sposobnosti bodi dirka. Dirka naj torej kaže, kako so vzrejeni in kaj vzmorejo naši konji, kako njih vzgajanje od leta do leta napreduje, a dirka bodi pred vsem tudi izpod-buda za pravilno vzgajanje konj. Z veseljem smo letos gledali napredek v Št. Jarneji, kajti prišli so na dirko boljši in bolje izurjeni konji. Kar je pa pred vsem važno poudarjati, to je: tekmovalci so proti prejšnjim letom zlasti z ozirom na prvo leto dirke t. j. 1889. 1. nepričakovano bolje vozili. Vsako leto bodemo priobčili pregled o zvršenih dirkah, da bode viden napredek, a naše uspehe
hočemo tudi primerjati z uspehi sosednih dežel, ki so v zelo enakih razmerah, da spoznamo, v čem nam je še napredovati. Uspehe dirke v Št. Jarneji pa priobčujemo le za zadnji dve dirki, t. j. kar je posebno dirkališče in je bilo dirkanje z enakimi pogoji.
Pri dirki v trab je predirjal 1000 metrov
3	1 « a> "3 >	v Št. Jarneji				v Žalci 1. 1892.		v Celovci 1. 1892.	
o >	60 03 S CS3	1. 1892.		1. 1891.					
		min.	sek.	min.	sek.	min.	sek.	min.	sek.
za mlade plemene konje	I	2	43	3	52/J	2	44 Vs	2	412A
	II	2	502/6	3	9 V«	2	49%	2	44'/B
	III	2	soy6	3	21 »/.j	2	57	2	52'/a
<x>
OP
'E §-s.
-2 1 §
(O
=3 3.
N
I
II
III
43'Ao 43S/J 48%!
2 2 2
5iy6 2
561/J 2
59V: 2
271/5! 2 33»/j 2
4 6 Va j 2
34
36'/, 361/,
.2,	a
S N Jo
o <» O fc —
•O N
a	«
SJ	t-
I
II
III
2 2 2
38 43
4?7a
6Val 2
lOVJ 2
20Va 2
27 27
28Va
30 Vs 312/s 32 Va
Nekoliko o domači porabi medn in voska.
V starodavnih časih so bili ljudje veliko trdnejši, krepkejši ter so tudi večo starost dočakali nego sedaj. Da človeku k zdravju in dolgemu življenju mnogo pripomore jed in pijača, to vsak dobro zna. Ko bi starodavni naši predniki bili živeli samo ob žganji, kakor živi sedaj mnogo ljudi, ne bi bili tako trdnega zdravja, kakor nam zgodovinski spisi poročajo. Naši predniki so pili „medeno vino" ali „medico".
Medeno vino okrepča zdravega in bolnega človeka in je, kakor trdijo, zdravejša pijača nego vino in pivo. Še takim, ki vina in piva več piti niso mogli, je medeno vino najbolj koristilo.
Medeno vino se napravi tako le:
Vzame se na vedro ali 56 litrov vode 10 do 14 kilogramov medu ter se kaki 2 uri v kotlu kuha. Pene, ki se pri kuhanji nabirajo, se morajo odstraniti tako, da se nazadnje kažejo sami mehurčki. Iz kotla pretoči se ta tekočina v sod ter se pusti, da vre enako kakor mošt. Ker se pri kipenji tekočina vedno nekoliko zmanjšuje, treba je zalivati sod z medico. Ko jenja kipenje, se sod dobro zamaši ter pusti, da se to medeno vino učisti, kar se zgodi v dveh ali treh mesecih. Dobro je, da se to vino potem pretoči v steklenice, katere se dobro zamašijo. Tako v buteljkah hranjeno medeno vino je tem boljše in močnejše, kolikor starejše je. Okus mu je enak dobrim španskim ali pa močnim ogrskim vinom.
Sedaj vemo, da se da iz medu napraviti prav dobro in zdravo vino, a med je razen tega jako dobra stvar
pri hiši. Med se sedaj v gospodinjstvu tako več ne rabi, kakor se je rabil prej, ko še sladkorja nismo poznali.
Naši predniki so po leti ob hudi vročini devali med v pivo ter si vanje še razen tega nadrobili črnega kruha. Taka hrana menda hladi, je jako zdrava ter hitro napravljena in cena. Gotovo bi v sedanjem času bila taka hrana prav dobra. Med da moč in redi! Stari so trdili, naj mladež ne je dosti medu, ker je za njo premočen, starejši ljudje naj pa jedo vedno med, ker jim daje zdravje in moč. Tudi v kavo se med lahko devlje, čeravno prve dni medeni okus grlu ne ugaja posebno, vender se ga kmalu tako privadimo, da nam boljše diši nego sladkor.
Tudi sadje vkuhano v medu je dobro in razen tega dalje trpi nego vkuhano v sladkorji.
V prešnjih časih so se zdravniki pri zdravilih zelo posluževali medu. Trdili so, da so taka zdravila močnejša in se tudi dalje časa lahko hranijo.
Med je jako dobro domače zdravilo. Ako boli vrat, vzame se na četrt litra vode eno žlico medu. To se zavre in potem se vsako uro jemlje dve do štiri žlice tega zdravila. Slabotni otroci naj vedno dobivajo malo v vodi kuhanega medu, to je medeno vodo. Kdor ima kašelj, naj uživa v vodi, čaji ali mleku kuhan med. Pomniti je pa, da surov med ni zdravilo, ampak le zavret.
Tudi vosek je izvrstno domače zdravilo. Zoper grižo vzemi vsako uro za grah veliko kroglico voska.
Vosek, čista smola in sveže surovo maslo po enake dele na žrjavici raztopljeno in dobro pomešano, je dobro mazilo zoper otekline in druge enake bolezni.
Med in vosek sta dobri zdravili še zoper mnogo drugih bolezni.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 191. Nameravam narediti streho 0& strešne lepnice, in sicer z domačimi delavci, oziroma z rokodelci. Zelo bodete ustregli meni, pa gotovo tudi mnogim drugim, že podaste v cenj. listu svojem kratek navod, kako delati take strehe. (L. R. v G. na Štajarskem)
Odgovor: Obširen odgovor na to vprašanje je priobčen v posebnem članku današnje številke.
Vprašanje 192. S kakšno pripravo bi na najkrajši način ločil med od voska, in sicer popolnoma, da je potem oboje takoj pripravno za kupčijo? Medmetalnica mi ne zadostuje, a navadno kuhanje medu pa tudi ni nič vredno. (R. S. v T.)
Odgovor: Tako delo se najbolje zvrši z aparatom, v katerem se satovje s parom kuha in ob enem stiska. Aparat prodaja tvrdka Kolb & Griiber v Lorchu na Virtenberškem ter stoji preko 14 gold. našega denarja. Nekateri so pri nas naročili na naše priporočilo ta aparat, in so prav zadovoljni. Prednosti tega aparata so: 1.) Kuhaš lahko prazno satovje ter tudi polno. Da bi se satovje prismodilo, ni se bati, ker se delo vrši s parom. 2.) Vosek in pa med se sama od sebe odtekata, pri drugih zelo hvaljenih enakih aparatih moraš pa vosek z žlico posnemati. 3.) Aparat dela popolnoma sam od sebe, ne da bi bilo treba kaj pomagati, in z največo hitrostjo. Stiskanje se vrši med kuho. 4.) Vosek se dobiva popolnoma očiščen. 5.) Med ohrani svojo finost, barvo, svit in fini duh. V št. 9. „Kmetovalca" 1. 1891. smo prinesli podobo tega aparata.
Vprašanje 193. Ob napravi novih ameriških vinogradov govori se veliko o rigolanji zemlje. Kakšno je to rigolanje in kako se zvrši? (G. Z. v B.)
Odgovor: Rigolanje imenujemo tisto globoko prekopavanje zemlje, s katerim zemljo do gotove globočine, če le mogoče vsaj do i/a metra globoko prerahljamo in tako preobr-
nemo, da pride zgornja plast spod in spodnja na vrh. To delo se vrši tako le: Ob robu, in sicer ob široki strani zemljiča,-katero menimo prekopati, naredi se preko 40 cm širok inš to liko globok jarek, kolikor globoko je zemljo prekopati. Tla se potem jarku še kolikor moči prekopljejo t. j. prerahljajo. Tik tega narejenega jarka prične se potem drug enako širok pas zemlje prekopavati, in sicer tako, da se z dobljeno zemljo zasipa poprej narejeni jarek. Zgornja plast tega pa^n pride torej na dno prej narejenega jarka, spodnja pa na vrh. Kadar je to zvršeno, zasut je prejšnji jarek, poleg njega pa je nastal drug. Tudi temu jarku se dno prerahlja, in potem tako dalje dela, da je ves ko; izrigohn. Nazadnje se naredi jarek, kateri se zaspe z zemljo, ki je ostala od prvega jarka. Na majhnih prostorih se hitro prenese zemlja prvega jarka v zadnji jarek, drugače je pa pri rigolanji velikih prostorov Da ni treba zemlje tako prenašati, razdeli se ves prostor po dolgem na dva dela, katera se posebe prekopujeta. Kadar je prva polovica prekopana, začne se z drugo na tisto strani, na kateri se je pri prvi nehalo. Zemlja, ki se dobi iz prvega jarka druge polovice, rabi za nasipanje zadnjega jarka prve polovice. Zadnji jarek druge polovice se pa zaspe s poleg ležečo zemljo prvega jarka prve polovice. Tako na jesen prekopani prostor počiva potem in se šele na spomlad poravna, če treba, tudi nekolika zrahlja.
Vprašanje 191. Pri nas je letos veliko živine poginilo za napetico, a nekaj tudi vsled napačnega vboda. Iz tega I vzroka vprašam, kje je dobiti cev, ki se potisne živini skozi gobec v želodec, kadar jo napenja ? (J. K. v D)
Odgovor: Prav imate, da si omislite tako cev, ker je najboljše sredstvo proti napetici in ker se tudi najlaže in brez vsake nevarnosti rabi. Take cevi prodaja z vso potrebno pripravo Aleksander Balinth na Dunaji, III. Salesianergasse 8.
Vprašanje 195. Iz katerih vrst jabolk je najboljši mošt? (J- KI. v Št. P.)
Odgovor: Najboljši mošt se dela iz kislih zimskih jabolk, ki so ob enem trdega okusa. Dober mošt naj ima veliko sladkorja in čreslovne kisline ter ne preveč kisline. Sladkor je glavna reč. Izkušnja pa uči, da imajo ravno kisla jabolka primerno veliko sladkorja, sladka pa v obče najmanj. Katera vrsta izmed Vaših domačih vrst bo za mošt najboljša, to zveste, če izmerite, koliko sladkorja ima mošt posameznih vrst. Tisti mošt, ki ima največ sladkorja, je najboljši. Na Virtenberškem na pr. je Luikenovo jabolko najboljše moštno, Fran-cozje imajo pa za mošt posebno vzgojene vrste, ki imajo veliko sladkorja, malo kisline ter dovolj čreslovine, katera dela vino trpežno.
Vprašanje 196 Je li treba, da jabolka, ki bodo za mošt, popoljioma dozore in nekaj časa leže, ali naj se precej stolčejo? (J. K. v P.)
Odogvor: Dober mošt napravlja se le iz popolnoma dozorelih jabolk, in jako dobro je, če jabolka nekaj časa leže, da se spotijo, ker mošt iz takih jabolk rajši in bolje pokipi ter ima prijetnejši okus in vonjavo.
Vprašanje 197. Ali je dobro pustiti jabolčni mošt kipeti v posodi, ki je zaprta s kipelno veho? (J. K. v P.)
Odgovor: Vse, kar velja o kipenji mošta iz grozdja, velja tudi o jabolčnem moštu, in sicer še bolje. Kipelna veha brani zraku v sod, to pa je pri jabolčnem moštu še važnejše, kajti on ima dosti manj sladkorja, oziroma alkohola nego grozdni mošt, zato je tudi nevarnejše, da se scika.
Vprašanje 198. Moja krava ima uže dlje časa raz-pokane in boleče seske Sedaj se ji je pa izpustilo po njih polno večih in manjših bradavic, da jo je težko molzti. Krava ima ravno sedaj tele. Kako bi se dale bradavice odpraviti, da ne bi imela krava bolečin in bi ne bilo treba opustiti molže? (J. V. v Št. J.)
Odgovor: Iz Vašega popisa se da sklepati, da nastale bradavice krave ne bole, in da so res bradavice. Vsled površnega popisa pa tega vender ne moremo trditi, ker so te bradavice lahko tudi osepnice ali koze. Koze so rdeče in trde bulice. Te bulice so napolnjene s prozorno sokrvco in v sredi nekoliko vdrte, okoli pa vedno trde. Njih barva je sivkasta, višnjevkasta. pa tudi rdečkasta. Čez nekaj dni se bulica posuši in naredi temno-rjavo garjo, ki čez 2 do 3 tedne odpade. Ako so torej na vimenu Vaše krave take bulice, bodite prepričani, da so to koze. Koz Vam ni treba zdraviti, ker same preidejo, le skrbeti je, da se vime dobro izmolze, drugače se razširi po vsem močno in hudo vnetje. — Ako se pa na vimenu Vaše krave res prave bradavice, t. j. če so izrastki, ki nimajo gorenjih znakov, potem je pa uže treba kaj storiti, da se pre-ženo. Bradavice so dvoje vrste, in sicer nizke, ki so kakor trde lise na koži. ali pa vise na recljih. Prve se ne dado drugače pregnati nego z izžiganjem s kako jedko rečjo (na pr. s peklenskim kamenom) ali z razbeljenim železom. To seveda morate prepustiti le veščaku. Ako pa bradavice vise na recljih, dado se podvezati s močno nitko, in ker je s tem zabranjen pritok krvi. posuše se kmalu in odpadejo. Na vsak način bodete prav storili, ako se obrnete do živinozdravnika, ker le ta more bolezen spoznati in jo prav zdraviti.
Vprašanje 199. Katero žito je najredilnejše za goved
in kako je je polagati, zdrobljeno ali skuhano? Katero žito je polagati brejim in katero mlečnim kravam? (J. M. v G. K.)
Odgovor: Najprimernejša žita za krmo govedi so rž, turfčica in oves. Po turščici krava daje več mleka nego po otrobih, a turščico priporočamo le tedaj, če je cenejša nego otrobi. Kar se tiSe oblike, v kateri naj se zrnje poklada, uči izkušnja, da ni dobro krmiti ne s celim, pa tudi ne skuhanim zrnjem. Celo zrnje gre od govedi neprebavljeno, skuhano pa tudi ni prav koristno. Najboljše je zdrobljeno žito, pa ne na vodi, ampak suho, seveda morajo imeti živali vedno dovolj pitne vode. Krmljenje s suhim zdrobljenim žitom ima to veliko prednost, da živina potrebuje dlje časa za prežvekovanje, vsled česar se krma bolje preslini in prebavnejša naredi vodena krma pa precej preide v drugi želodec. Rženi in pšenični otrobi so tudi boljši nego rž ali pšenica sama na sebi, zlasti so taki otrobi za mlečno živino. Tudi otrobi več zaležejo, ako se po-krmijo suhi in pomešani z drugimi krmili. Breje krave je sploh dobro krmiti, in sicer s primernimi krmili, katera želodca in črev preveč ne polnijo, a so vender zelo redilna. Tako krmilo so žito in otrobi. Pa tudi ta krmila je po pameti po-kladati in zlasti gledati, da krava ne postane izpitana.
Vprašanje 200. Kedaj je sejati seme za trnovo ograjo in na kakšno zemljo? Kako se potem obdeluje obse-jana greda' (J. M. v K.)
Odgovor: Zemlja za setev trnovega semena bodi krepka t. j. rodovitna, a ne pognojena ravnokar s svežim gnojem. Gredo je poprej 30 do 40 cm globoko prekopati. Seme se seje v vrste, ki so po kakih 30 cm narazen. Vsejano seme poteptajte dobro in po vrhu grede potrosite starega dobro predelanega komposta. Trnovo seme se seje pomladi, a požene in ozeleni šele drugo pomlad. Ozelenele rastline naj rasto dve leti, ves ta čas je pa gredo pridno pleti. Pest debele rastline so godne za presaditev.
Vprašanje 201. Pri nas imajo živinorejci navado dajati teletom, ki so namenjena messfrju,' vsak dan nekoliko jajec, da se bolj in hitreje odebele. Ali bi to bilo tudi koristno teletom, ki so namenjena za pleme? Teleta krmljena z jajci postanejo silno težka. (J. M. v K.)
Odgovor: Krmljenje z jajci ni umestno za plemena te- : leta, ker je tako krmljenje predrago in pa tudi enostransko. Plemena teleta se ne smejo debeliti, ona naj le čvrsto rasto ter zlasti razvijajo svoje okostje, to se pa v prvi mladosti naj- '
bolje in najnaravneje doseže z mlekom, pozneje pa z zdrobljenim žitom. Žito je zlasti zato zelo primerno, ker ima jako veliko rudninskih snovi, ki so mlademu živinčetu neobhodno potrebna.
Vprašanje 202. Ali je divji kostanj dobra krma živini, kako ga je pripraviti in koliko ga je dati na dan? (J. M. v Zg. Kašlji.)
Odgovor: Divji kostanj je glede krmilne vrednosti zelo enak žitu, le da ima v sebi še neprijetnih grenkih snovi. Divji kostanj močno redi in dela trdo meso. Grenke snovi kostanjeve pa živini lahko narede razne bolezni v prebavilih, če kostanja uživa preobilo. Navadno kostanj na zraku ali v krušnih pečeh dobro posuše, da se potem rad luši. Olušeni kostanj je 2 do 3 dni namakati v vodi, katera izluži deloma grenkobo, potem pa posušiti. Posušeni kostanj se za krmljenje zdrobi. Kostanj je krepčilna krma kakor žito ali otrobi, vender ga ni dajati brejim in doječim živalim. Na dan se sme dati kostanja 1/2 do 2 klgr., in sicer tako, da se z majhno množico prične in počasi gre do 2 klgr. Zmerno uživan kostanj pa prebav-ljanje še celo pospešuje in prepreči razne bolezni, kakor slabo prebavo, za«luzenje, drisko, bledico i. t. d. Divji kostanj veliko več zaleže, ako se ob enem krmi s soljo.
Vprašanje 203. Kje bi bilo dobiti primernih stiskalnic Za napravljanje olja iz raznih reči, kakor iz konopelj, bučnega semena, semena solnčnic itd.? Stiskalnice naj bi bile cene, da bi bile za domačo rabo in bi se jih lahko kmetovalec omisli.
Odgovor: Ni nam znano, kje prodajajo take stiskalnice, a naredi jih pa lahko domač rokodelec, če jih le enkrat vidi, Bolj priproste in cenejše ne morejo biti stiskalnice, kakor jih rabijo naši domači oljarji. Okolo Medvod je več oljarnic, koder si lahko ogledate take stiskalnice, a tudi, kako izdelujejo olje. Naše mnenje je pa to, da izdelovanje olja ne more postati domač obrt in da bolj kaže, da izdelujejo olje po oljarnah, ki imajo uže vso potrebno pripravo, pred vsem pa vodno moč.
Vprašanje 204. Zakaj so letos zlasti žlahtne hruške tako grintave? Tudi koža jim rjavi in poka in meso je deloma trdo. (M. K. v Lj.)
Odgovor: Navedenim boleznim hrušek je več vzrokov. Grinte provzročajo glive (majhne rastlinice), ki se vgnezdijo na površji sadja. Sadje je toliko bolj grintavo, v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraji raste. Razen tega so pa nekatere vrste veliko bolj podvržene grintavosti nego druge. — Da hruškam koža črni, oziroma rjavi in poka, to pa prihaja od tod, ker imate vrste, ki niso prikladne Vaši zemlji in legi in niso za visoka debla, ampak le za pritlično vzgojo. — Tudi kamenitost hrušek, t. j. kadar so v hruševem mesu deli, ki so podobni drobnemu kamenčevju, ima iste vzroke. — Da je pri nas toliko takega sadja, prihaja od tod, ker so naši sadjarji križem cepili vse vrste, od katerih so videli prav lep sad ali pa so slišali o njih lepem sadu, brigali se pa niso, s kakim pogojem rodi dotična vrsta v resnici lep sad.
Vprašanje 205. Večkrat po vrsti se mi prigodi, da se začno sesajoča teleta daviti in kašljati, ne da bi bila pre-hlajena. Tako kašljanje traja pol ure in tudi več, a potem poide, in na teletu ni nič; posebnega opaziti. Kaj je to in kako zabraniti? (A. S. v V.)
Odgovor: Sesajoča teleta se igrajo z nastilom in, kadar so lačna, skušajo kako bilko slame ali sena tudi pojesti. Telečjemu želodcu pa ne prija še taka krma, zato jo skuša odstraniti in sili tele na kašelj. Iz tega vzroka je prezgodnje odstavljanje tudi zelo škodljivo. Pazite, da Vaša teleta ne bodo lačna, potem se Vam kaj takega ne pripeti, ker tele ne bode skušalo jesti neprikladne mu krme.

Gospodarske novice.
*	t Gospod Jakob Malovrh, posestnik v Rovtah ter večleten član c. kr kmetijske družbe, je umrl 8. t. m. Pokojnik je bil jako marljiv in vzgleden sadjar ter je v domači svoji občini pa tudi po sosednih veliko storil za povzdigo sadjarstva. Blag mu spomin!
*	Prodaja plemenih žrebic. s hranilnično podporo na-kupljene žrebice težkega plemena je samostalni konjarski odsek naše družbe prodal 12. t. m. na javni dražbi Prodanih je i bilo 5 žrebic, in sicer povprečno s tremi četrtinkami kupne cene. Udeležba je bila jako živahna, sosebno iz Ljubljanske okolice in Kamniškega okraja Žrebice so kupili: Janez Rant iz česnjice pri Kropi, Jakob Skok iz Mengša. Martin Pire iz Matenje, Janez Hubad iz Povodja in Peter Dobrave iz Črnuč.
*	Nakupovanje konj za c. in kr. vojno se je vršilo 3. t. m. v Kostanjevici na Dolenjskem Pripeljali so vsega skupaj 188 konj, katerih je remontna komisija kupla 5 To nakupovanje konj je bilo kaj poučno za dolenjske konjerejce, ki so sedaj videli, kaj jim je storiti, da bodo vzgajali za vojno j pripravne konje, kar daje odločno največi dobiček. Komisija se je izrekla, da je naš konjski materijal boljši nego štajarski, kar tudi iz tega sledi, da so pripeljali na Štajarskem v 7 postajah 450 konj, a kupljenih je bilo le 7, in še med temi so bili 4 na Ogrskem rojeni konji. Pri nas bi bil uspeh še dokaj boljši, da niso bili najboljši konji uže na semnjih v Zagrebu prodani. Mnogo pripeljanih konj je pa bilo premladih in mnogo prenizkih, dasi drugače sposobnih. Največa napaka, ki se je v obče kazala, bili so vdrti brbti, nasledki vzgoje konj v hlevu in pa visokih jasli. Kdor pozna razmere, mora biti zadovoljen
z letošnjim uspehom, mi smo pa prepričani, da bode uspeh od leta do leta veči. Ker je vsa stvar zelo važna, priobčili bodemo o njej v prihodnjem listu poseben članek
*	0 sirarskih zadrugah v Avstriji je priobčilo vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo statistiko za 1. 1892 , iz katere posnemamo, da je imela Kranjska v tem letu 11 zadrug (in sicer 10 v Bohinji in eno v Blejski okolici), nam sosedna Goriška pa 18. Ako pomislimo, da imajo na Goriškem (in to le v Tolminskih in Bolških hribih) 18 sirarskih zadrug s 539 zadružniki, ki so iztržili za sir 1 1892. okroglo 45 000 gld., mi na Kranjskem imamo pa le 11 zadrug s 391 zadružniki, ki so v ravno tem času iztižili okroglo 31.000 gld. za sir, moramo obžalovati, da je naša dežela za Goriško toliko zaostala, dasi imamo pri nas ugodnejše razmere in smo povsod blizu železnic Tudi se je pri nas, koder so dobile dosedaj obstoječe sirarske zadruge nad 1 0.0 0 0 gld. podpore, več storilo za pospešavanje mlekarstva nego pa na Goriškem, kjer se vsled znanih razmer za Tolminsko okrajno glavarstvo gotovo le malo stori Nadejamo se, da se bode zamujeno kmalu doprineslo!
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 5. oktobra 1892.
Zborovanje je vodil predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili odborniki gg.: Folakovski, Ogorelc, Povše, Šiška, \Vitschl, pl. Wurzbach, Žirovnik in tajnik Pire.
Odbor se je le posvetoval o predlogu do deželnega zbora zaradi ustanovitve blagajne za odškodovanje za živino, ki pogine vsled kužnih bolezni. Končna obravnava te reči in pa ostali dnevni red sta se predlož la na prihodnjo sejo.
Za nove ude so vzprejeti:
Miiller Janez, trgovec v Zagorji ob Savi; Samida Andrej, posestnik v Starem Logu v Kočevji; Križe Jurij, trgovec v Starem Logu v Kočevji; dr. Janežič Janez, profesor bogoslovja v Ljubljani ; Preželj Franc, posestnik in trgovec v Ljubljani; Leve Josip, posestnik in trgovec v Ljubljani;' Škabrne Avgust, posestnik in trgovec v Ljubljani: Rudesch Florentina, grajščakinja in hišna posestnica v Ljubljani.
Program o delitvi premij za govejo živino,
katera bode
v Novem Mestu v torek 25. oktobra, v Crnomlji v sredo 26. oktobra, v Kočevji v četrtek 27. oktobra in v II. Bistrici v ponedeljek 31. oktobra t. I.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo in slavni deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se napravijo delitve premij za govejo živino, in sicer v Novem Mestu 25. oktobra za okrajno glavarstvo Novomeško, v Kočevji 27. oktobra za okrajno glavarstvo Kočevsko in v Ilirski Bistrici 31. oktobra za okrajno glavarstvo Postojinsko, ter sta v ta namen dovolila potrebni denar. Namen razstavi in delitvi premij je:
a)	Da se živinorejci teh okrajev s primerjanjem goved izpod-budijo za napredek živinoreje in o njej pouče,
b)	da se vidi uspeh, ki se je zlasti z deželno in državno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine.
1.)	Pravice do premij imajo vsi živinorejci dotičnega okrajnega glavarstva.
2.	Do 10. ure dopoludne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebe junci, posebe telice in posebe krave privezane za ojrajo. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki jej streže.
3.)	Živina, katera hoče postati deležna premije, mora najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spricalom svojega županstva.
4.)	Možje, kateri bodo sodili o premovanji živine, izbero se po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih.
5.)	Kdor je premijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse. kar veleva imenovani ministerski pred-pisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj eno leto obdržal za pleme.
6.)	V razstavo se pripuščajo:*) junci (biki), ki so 1 do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare,
molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri ali k večemu 5 telet.
Govedo sme biti izvirnega Marijedvorskega, Muriškega, Be-ljansko-Pincgavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imerfovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina.
7.)	Za lepo živino so določene za vsak okraj naslednje premije: I. za bike 5 premij, in sicer ena za 25. ena za 20 in tri
po 10 gold.
II.	za krave 4 premije, in sicer ena za 20 in tri po 10 gold.
III.	za breje telice 5 premij, in sicer ena za 20 in štiri po 10 gold.
Posestnikom, ki bodo pripeljali k premovanju v vseh oddelkih najlepšo goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaji izvenredno posebno premijo.
Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 15 septembra 1892. Ivan Murnik,	Gustav Pire,
predsednik.	tajnik.