Grosuplje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2002 352(497.4 Dobrepol :'0020104 INFORMATIVNO GLASILO OBC1NH 00 B K L POLJ H kraj [5 letnik VIII, št. 2 Dvorana v Jakličevem domu sanirana Z dvigom klančine v zadnjem delu dvorane je izboljšana vidljivost V času od 9. do 16. februarja so v dvorani potekala sanacijska dela. Na osnovi sklepa občinskega sveta so dvignili klančino v zadnjem delu dvorane in zamaknili sedeže v celotni dvorani. S tem je bistveno izboljšana vidljivost. Sicer pa je o poteku gradnje Jakličevega doma razpravljal na zadnji seji občinski svet. Podano je bilo tudi poročilo o gradnji mrliške vežice v Strugah, kjer potekajo zaključna dela. Odprtje bo predvidoma za letošnji dan državnosti, obenem s proslavo, ki je letos planirana v Strugah. O omenjenih investicijskih temah je razpravljal občinski svet na svoji 30. seji. Na njej je bil med drugim sprejet tudi letošnji proračun, odlok o dimnikarski službi in sklep o povečanju ekonomske cene v vrtcu, obravnavali pa so tudi poročilo urednice "Našega kraja" in v zvezi s tem sprejeli nekaj sklepov. Na seji je bil prvič prisoten nov član občinskega sveta Bojan Novak. Stran 5 Letos potekajo v nekaterih društvih volilni občni zbori V februarju in marcu seje zvrstilo že nekaj občnih zborov. O njih bomo poročali v naslednji številki. Za zdaj le novica iz občnega zbora Kulturnega društva Dohrepolje. Janeza Tomšiča je na predsedniškem mestu društva zamenjal Igor Ahačcvčič. Vsem bralkam iskrene čestitke in najlepše želje za dan žena in materinski dan februar 2002 Osrednja prireditev za kulturni praznik je bila v Jakličevem domu Kulturno prireditev je organiziral JSKD RS Območna izpostava Ivančna Gorica. Na njej so podelili letošnja Jurčičeva priznanja najzaslužnejšim kulturnim delavcem iz treh občin. Na fotografiji: župan Anton Jakopič in njegova žena Anica recitirata Prešernovo pesem Od železne ceste, zadaj zbor Rafko Fabiani. Stran 7 V mesecu marcu vas vabimo na obisk naslednjih prireditev: -f 2. marca, ob 19. uri, bo v Jakličevem domu predstavitev igre Frana Jakliča O, ta testament. Zaigrala jo bo dramska skupina Scena. Ponovitev bo naslednjo soboto, 9. 3. 2002, ob isti uri. ■* 17. marca, ob 10. uri vabi DPŽ Dobrepolje - Struge na sejem z bogato obloženimi stojnicami na Zdenski rebri. 23. marca vabi Turistično društvo Dobrepolje na velikonočno razstavo. Razstavljene bodo fotografije z izleta Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani v Izraelu, ogledali si boste razstavo velikonočnih simbolov, posebnost pa bo prodajna razstava velikonočnih razglednic, peciva itd. Podrobneje o posameznih prireditvah na strani 35. Za materinski dan pripravljajo prireditve vse podružnične šole in razredna stopnja na Vidmu. Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec marca 2002. Prispevke sprejemamo do 12. marca. 120020104,2 2 Županova stran februar 2002 Proračun za leto 2002 v znamenju Jakličevega doma in izgradnje igrišč Pripravljanje in sprejemanje proračuna je vsako leto najbolj zahtevno opravilo, tako za župana in občinsko upravo kot za občinske svetnike. Samo sprejet proračun namreč zagotavlja nemoteno delovanje vseh institucij v občini in nemoteno nadaljevanje investicij. Kot vsako leto smo se tudi letos trudili, da bi namenili investicijam čim več sredstev, čeprav je prav zagotavljanje teh sredstev vse bolj težavno. V nadaljevanju si lahko ogledate tudi nekaj konkretnih številk, vseh podrobnih tabel ne bomo objavili, ker verjetno za vse niso zanimive. Vsak občan, ki ga proračun zanima, si ga lahko podrobno ogleda na občini, poslali pa smo ga letos na vpogled tudi vsem predsednikom vaških odborov in si ga lahko ogledate tudi pri njih. Investicije se pri nas sedaj izvajajo na bolj zahtevnih področjih, kot smo jih v preteklih letih, zato je njihovo izvajanje tudi bolj zahtevno. Izgradnja Jakličevega domaje tudi v letošnjem letu naša največja investicija. Ta bo potekala še nekaj let, kot smo tudi predvidevali. V letošnjem letu bomo dokončali 2.a fazo, kije bila začeta že v lanskem letu. Ta faza obsega komplet okna in vsa zunanja vrata ter fasado. V letošnjem letu pa bomo izvedli tudi 2.b fazo, ki obsega predvsem glasbeno šolo in družabni prostor za upokojence. Za glasbeno šolo imamo vse dogovorjeno tudi za sofinanciranje s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, vendar sklepa še nimamo. Dokler teh sklepov ne bo, se gradnja ne sme pričeti, zato tudi rokov ne moremo predvideti. Skupaj je v proračunu za nadaljevanje gradnje predvidenih 120.000.000,00 SIT. Drugi večji sklop letošnjih investicij pa je namenjen investicijam v športno infrastrukturo, česar so posebno veseli tisti, ki se ukvarjajo s športom. Nekateri bodo morda tudi rekli, kaj je treba toliko v športne objekte, vendar je dejstvo, daje rekreacija in telesna aktivnost vse bolj potrebna mnogim ljudem, še zlasti pa mladim, ki prav gotovo preveč ur presedijo, bodisi pri knjigah, še največ pa pred televizijo ali računalnikom in se prav res bojim, da bodo čez dvajset let sami hrbtenični bolniki. Prav zaradi tega nameravamo v naslednjih letih nekoliko več sredstev nameniti investicijam v športne objekte, predvsem igrišča. Letošnje investicije so delno pogoje- ne tudi s tem, ker pričakujemo delno, sicer manjše, sofinanciranje s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki pa je pogojeno z lastnimi sredstvi. Nekateri si tudi želijo, da bi dajali več za redno dejavnost v športu, vendar se vsega ne da. Najprej moramo nekoliko urediti infrastrukturo v športu, kot pravijo s tujko. Najprej se bomo lotili igrišč v večjih vaseh. Te aktivnosti že potekajo v Strugah, Kompoljah, na Vidmu, v Zagorici in v Predstrugah. Nekje smo šele na začetku, drugje pa smo že v načrtih ali se pripravljamo na začetek gradnje. Ko pa bomo končali gradnjo Jakličevega doma, bomo pričeli z aktivnostmi za novo športno dvorano. Cestogradnji smo letos namenili manjši del sredstev, predvsem tekoče vzdrževanje in pa manjša asfaltiranja. Na komunalnem področju bomo nadaljevali s kanalizacijo na Vidmu in z obnovo vodovoda v Strugah. Za mrliško vežico v Strugah pa v letošnjem letu samo še plačamo račune, saj je vežica končana. Uradno otvoritev predvidevamo 24. junija, ko bo v Strugah tudi osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti. Pomembna aktivnost in tudi precej sredstev namenjamo letos spremembi prostorskega plana, ki poteka že več kot eno leto. Nekateri, ki ste podali predloge za spremembe, ste že nestrpni, vendar moram povedati, da to ni tako enostavno in ne gre tako hitro. Eno leto smo čakali smernic za varstvo naravne in kultu rne dediščine, kijih mora po zakonu pripraviti Regionalni zavod. Te smo sedaj dobili, vendar so po našem mnenju potrebne še nekaterih popravkov. V kratkem pa vendarle lahko pričakujemo javno razgrnitev predloga, na katerega bomo vsi lahko dajali pripombe. Moram pa vse občane opozoriti, da spreminjanje zazidalnih območij ni tako enostavno, kot si nekateri predstavljajo, še zlasti pa ne tako, kot ste nekateri prepričani, saj ste mi nedvoumno povedali, daje vse odvisno samo od mene, kot župana. In to ste mislili na hitrost postopka in na ugodi tev vlogi. Zal vam moram povedati, da temu ni tako. Občina je res tista, ki določa zazidljivost, vendar mora vse teči strogo po zakonskih postopkih. Zupan in občina kot celota pa se mora zakonskih postopkov držati. Po teh postopkih pa spreminjanje traja od dve pa tudi do štiri leta, pa še ni zagotovo, da bo vsem ugodeno. Zal, kaj več ne morem reči, ker gre za zelo zahtevne zadeve. Po opravljeni analizi zazidljivih površin imamo v občini že sedaj prostora za gradnjo preko 300 stanovanjskih hiš. In ko sestavljalci prostorskega plana potegnejo to analizo, lahko hitro ugotovijo, daje to dovolj za naš naravni prirastek za nadaljnjih 50 let ali več, in potem niso več pripravljeni na širitev zazidljivosti, ker je to v strokovnem smislu nedopustno. V praksi so skoraj vsi zahtevki pogojeni z lastništvom zemljišča, saj želijo lastniki graditi na svojem in s tem poceniti gradnjo, kar je razumljivo, ali pa pričakujejo zaslužek od prodaje zemljišč. Ne eno ne drugo pa ni strokovni argument za zazidljivost, zato se jim mnogokrat ne da ustreči. Teh nekaj tem sem ob tem proračunu še posebej odprl, ker se mi vsebina zdi pomembnejša od samih številk. V proračunu pa seveda namenjamo sredstva tudi drugim potrebam, ki pa so že nekako utirjena, to je delovanje šole vrtca, gasilcev, kulture, sociale, itd. V sklopu investicijskega vzdrževanja šol smo v letošnjem letu namenili tudi 11 milijonov tolarjev za prekrivanje šole na Vidmu, saj želimo prekriti vsaj tisti del, kije najbolj kritičen, v naslednjih letih pa še ostalo. Sumarni zneski za posamezno področje so navedeni v poenostavljeni tabeli, kije povzeta po uradni shemi proračuna. Podrobno smo prikazali tiste dele, kjer se posamezne vasi bolj vidijo, ostalo, kije bolj skupnega pomena, pa je prikazano po posameznih sklopih samo zbirno. Skupaj je prihodkov v tekočem letu predvidenih 446 milijonov, 90 milijonov je prenosa iz lanskega leta, to so v glavnem že začeta ali opravljena dela, ki jih moramo v letošnjem letu plačati, vendar morajo biti prikazana tudi v novem proračunu. Tako je skupaj predvidenih odhodkov z odplačili kreditov za odlagališče za 536 milijonov. To je plan, ki bo izvedljiv, če bodo prispeli tudi vsi prihodki, kot jih planiramo. Porabimo lahko pač toliko, koli-korvproračun pride. Proračun je torej sprejet, na nas pa je, da se bomo potrudili, da bo tudi izpolnjen v naše skupno zadovoljstvo. Vaš župan Anton Jakopič Proračun A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. PRIHODKI ZAP. NAMEN PLAN 2002 ŠT. 1 2 3 1. DAVČNI PRIHODKI 163.900.000,00 1.1. Davki na dohodek in dobiček 133.500.000,00 1.1.1, Dohodnina 133.500.000,00 1.2. Davki na premoženje 24.000.000,00 1.2.1. Davek na dediščine in darila 1.500.000,00 1.2.2. Davek na promet nepremičnin 3.000.000,00 Davek od premoženja od prostorov 1.2.3. za počitek in rekreacijo 1.500.000,00 Nadom, za uporabo stavbnega 1.2.4. zemljišča - od pravnih oseb 5.000.000,00 Nadom, za uporabo stavbnega 1.2.5. zemljišča - od fizičnih oseb 13.000.000,00 1.3. Domači davki na blago in storitve 6.400.000,00 1.3.1. Davek na dobitke od iger na srečo 700.000,00 Pristojbina za vzdrževanje gozdnih 1.3.2. cest 3.000.000,00 Odškodnina za spremembo 1.3.3. namembnosti kmet.zem.in gozda 1.700.000,00 1.3.4. Požarna taksa 1.000.000,00 2. NEDAVČNI PRIHODKI 65.027.067,00 Udeležba na dobičku in dohodki 2.1. od premoženja 24.377.067,00 Prihodki od obresti na depozite in a 2.1.1. vista obresti 17.977.067,00 2.1.2. Najemnine za poslovne prostore 2.000.000,00 2.1.3. Najemnine za stanovanja 900.000,00 Prihodki od najemnine za uporabo 2.1.4. grobov 3.500.000,00 2.2. Denarne kazni 100.000,00 Nadomestilo za degradacijo in 2.2.1. uzurpacijo prostora 100.000,00 Prihodki od prodaje blaga in 2.3. storitev 1.100.000,00 Prihodki od oglasov v občinskem 2.3.1. glasilu 600.000,00 2.3.2. Lokacijska dokumentacija 500.000,00 2.4. Drugi nedavčni prihodki 36.450.000,00 Prihodki iz naslova socialnega 2.4.1. varstva (prisp. svojcev) 100.000,00 Prispevek za urejanje stavbnega 2.4.2. zemljišča - komun.prispevek 6.000.000,00 2.4.3. Drugi prihodki 1.000.000,00 2.4.4. Taksa za obremenjevanje vode 12.000.000,00 Ostale komunalne takse (priključne 2.4.5. takse) 1.000.000,00 2.4.6. Prihodki od razpisne dokumentacije 50.000,00 Prispevek občanov za 2.4.7. agromelioracije 900.000,00 Plačilo prispevka po pog. KPL d.d 2.4.8. Ljubljana 15.000.000,00 2.4.9. Prihodek od uporabe mrliške vežice 400.000,00 2.5. Takse in pristojbine 3.000.000,00 2.5.1. Upravne - občinske takse 3.000.000,00 3. KAPITALSKI PRIHODKI 7.000.000,00 Prihodki od prodaje zemljišč in 3.1. nematerialnega premoženja 7.000.000,00 4. TRANSFERNI PRIHODKI 209.485.933,00 Transferni prihodki iz drugih 4.1. javnofinančnih institucij 209.485.933,00 4.1.1. Finančna izravnava 165.000.000,00 Sofinanciranje MKGP- za gozdne 4.1.2. ceste 1.800.000,00 Sofinanciranje MŠZŠ - glasbena 4.1.3. šola 25.000.000,00 4.1.4. Sofinanciranje MŠZŠ - igrišča 3.000.000,00 Ministrstvo za gospodarstvo- 4.1.5. demografska ogroženost 8.685.933,00 4 16 Sofinanciranje MOP 6.000.000,00 5. KUPNINE ODPRODANIH STANOVANJ 1.400.000,00 6. PRENOS SREDSTEV NA RAČUNU IZ LETA ; 90.000.000,00 1. SKUPAJ PRIHODKI (1+2+3+4+5+6) 536.813.000,00 POSEBNI DEL 1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 12.000.000,00 2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE 35.600.000,00 3. OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE 52.350.000.00 4. SOCIALNO VARSTVO 25.835.000,00 5. PREDŠOLSKA VZGOJA 52.950.000,00 6. KULTURA 136.890.000,00 7. ŠPORT 46.528.000,00 Transferi neprofitnim 7.1. organizacijam in ustanovam 4.728.000,00 7.1.1. Športna vzgoja otrok in mladine 1.448.000,00 Zlati sonček, Krpan, Ciciban 7.1.1.1. planinec 90.000,00 7.1.1.2. Naučimo se plavati 858.000,00 7.1.1.3. Vrednotenje OŠ tekmovanj 400.000,00 7.1.1.4. Republiška tekmovanja 100.000,00 7.1.2. Športna rekreacija 1.350.000,00 7.1.3. Kakovostni šport 200.000,00 7.1.3.1. Tekmovanja odraslih 200.000,00 Delovanje društev in občinske 7.1.4. Športne zveze 1.380.000,00 Delovanje strokovne službe ZŠO 7.1.4.1. Dobrepolje 880.000,00 7.1.4.2. Delovanje športnih društev in zveze 500.000,00 7.1.5. Promocijske športne prireditve 350.000,00 7.2. Investicijski odhodki 35.600.000,00 Igrišče Videm - ograja, razsvetljava 7.2.1. igrišča 3.000.000,00 7.2.2. Razširitev igrišča - Struge 9.600.000,00 Nakup zemljišča za igrišče v 7.2.3. Predstrugah 12.000.000,00 7.2.4. Gradnja igrišča - Kompolje I. faza 11.000.000,00 7.3. Dokumentacija 6.200.000,00 Upravna dokumentacija za igrišče 7.3.1. Kompolje 4.100.000,00 Upravna dokumentacija za igrišče 7.3.2. Struge 1.100.000,00 Upravna in projektna dokumentacija 7.3.3. za igrišče Videm 1.000.000,00 8. ZDRA VS TVO 5.770.000,00 9. RAZVOJNI PROGRAMI 1.500.000.00 10. INTERESNE DEJ A VNOS TI MLADIH 300.000,00 11. KMETI J S TVO 9.910.000,00 12. TURIZEM 2.600.000,00 13. RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 3.500.000,00 14. CESTNO GOSPODARSTVO 36.900.000,00 14.1. LOKALNE CESTE 13.450.000,00 14.1.1. Tekoče vzdrževanje 11.000.000,00 14.1.1.1. Vzdrževanje lokalnih cest 7.000.000,00 14.1.1.2. Zimska služba 4.000.000,00 Investicijsko vzdrževanje in 14.1.2. obnove 1.950.000,00 Talna prometna signalizacija pred 14.1.2.1. šolami, prehodi, križišča 150.000,00 14.1.2.2. 14.1.2.3. Vertikalna prometna signalizacija Preplastitev LC Videm-Mala vas; odsek do OŠ Videm 300.000,00 1.500.000,00 14.1.3. 14.1.3.1. Dokumentacija Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor. idr.) 500.000,00 500.000,00 14.2. JAVNE POTI 8.150.000,00 14.2.1. 14.2.1.1. 14.2.1.2. Tekoče vzdrževanje Tekoče vzdrževanje javnih poti Stroški vzdrževanja železniških prehodov 2.300.000,00 2.000.000,00 300.000,00 14.2.2. 14.2.2.1. 14.2.2.2. 14.2.2.3. Investicijsko vzdrževanje in obnove Delni odkup zemljišča za razširitev ceste v Prestrugah Rekonstrukcija JP Tržič Prestavitev J P 552 s propustom -Kompolje 4.350.000,00 800.000,00 2.250.000,00 1.300.000,00 14.2.3. 14.2.3.1. 14.3. Dokumentacija Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr.) GOZDNE CESTE 1.500.000,00 1.500.000,00 4.800.000,00 14.3.1. 14.3.1.1. Tekoče vzdrževanje Vzdrževanje gozdnih cest 4.800.000,00 4.800.000,00 14.4. REGIONALNE CESTE 10.500.000,00 14.4.1. 14.4.1.1. Investicijski odhodki Pločnik Videm 10.000.000,00 10.000.000.00 14.4.2. 14.4.2.1. Dokumentacija Drugi stroški (soglasja, cenitve, geodetske storitve, odškod. idr.) 500.000,00 500.000,00 15. KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN VARS 80.130.000,00 15.1. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA 17.450.000,00 15.1.1. 15.1.1.1. Izdatki za blago in storitve Financiranje tokovine 3.500.000,00 3.500.000,00 15.1.2. 15.1.2.1. Transferi posameznikom in gospodinstvom Sofinanc.dobave vode v višje ležeče kraje v času suše 400.000,00 400.000,00 15.1.3. 15.1.3.1. Investicijski odhodki Sofinanciranje nabava opreme za večnamenski prostor v Ponikvah 12.500.000,00 800.000,00 15.1.3.2. 15.1.3.3. 15.1.3.4. 15.1.3.5. 15.1.3.6. 15.1.3.7. Investicije v Predstrugah - kapelica Nakup zemljišča Ureditev dostopa in parkirišča pri podgoriški cerkvi Nakup prostorov v gozdarskem domu - Predstruge Sofinanciranje napeljave električnega kabla v Podgori Javna razsvetljava - pločnik Videm 600.000,00 4.000.000,00 3.000.000,00 2.400.000,00 700.000,00 1.000.000,00 15.1.4. 15.1.4.1. 15.1.4.2. 15.1.4.3. Dokumentacija Drugi stroški dokum.(sogl., cen, geodet.stor., odškod.idr.) Ureditev centra vasi Cesta - proj. dok., dovoljenja Proj. in upr. dokumentacija za ured. dost. do podg. cerkve 1.050.000,00 500.000,00 250.000,00 300.000,00 15.2. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA 61.630.000,00 15.2.1. 15.2.1.1. 15.2.1.1.1. Oskrba naselij z vodo Investicijski odhodki Analize vode iz vrtin (Zolkno, Vodice, Tisovec) 7.750.000,00 450.000,00 450.000,00 15.2.1.2. Tekoče vzdrževanje 300.000,00 Rekonstrukcije vodovodov na 15.2.1.2.1. občinskih cestah 300.000,00 15.2.1.3. Investicijski transveri 5.000.000,00 Sanacija cevovodov primarnega 15.2.1.3.1. vodovoda 5.000.000,00 15.2.1.4. Dokumentacija 2.000.000,00 Projektna dokumentacija; vodovod 15.2.1.4.1. Vodice 2.000.000,00 Odvajanje odpad.voda in 15.2.2. čišč.voda 29.250.000,00 15.2.2.1. Tekoče vzdrževanje 900.000,00 15.2.2.1.1. Sanacije vaških kanalizacij 500.000,00 15.2.2.1.2. Tekoče vzdrževanje ČN Potiskavec 400.000,00 15.2.2.2. Dokumentacija 8.350.000,00 15.2.2.2.1. Projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas 2.000.000,00 Projekt ČN Bruhanja vas in presoja vplivov na okolje ter pridob. upravne 15.2.2.2.2. dokumentacije 5.500.000,00 15.2.2.2.3. Nadzor pri gradnji kanalizacije 850.000,00 15.2.2.3. Investicijski transferi 20.000.000,00 15.2.2.3.1. Kanalizacija Videm - Bruhanja vas 20.000.000,00 15.2.3. Zbiranje in odvoz odpadkov 1.050.000,00 Tekoči transferi drugim ravnem 15.2.3.1. države 750.000,00 15.2.3.1.1. Odškodnine za kom. dep. 750.000,00 15.2.3.2. Investicijski transferi 300.000,00 15.2.3.2.1. Komunalna deponija Spaja dolina 300.000,00 15.2.4. Urejanje pokopališč 23.580.000,00 15.2.4.1. Tekoče vzdrževanje 780.000,00 15.2.4.1.1. Vzdrževanje vojaških pokopališč 80.000,00 Vzdrževanje mrliške vežice Videm 15.2.4.1.2. in Struge 700.000,00 15.2.4.2. Investicijski odhodki 20.900.000,00 15.2.4.2.1. Mrliška vežica Videm - oprema 300.000,00 15.2.4.2.2. Mrliška vežica Struge - gradnja 20.600.000,00 15.2.4.3. Dokumentacija 700.000,00 15.2.4.3.1. Mrliška vežica Struge - nadzor 700.000,00 15.2.4.4. Izdatki za blago in storitve 1.200.000,00 Plačila storitev pokopališč, poraba 15.2.4.4.1. vode, smeti, pesek 1.200.000,00 15.3. VARSTVO OKOUA 1.050.000,00 15.3.1. Izdatki za blago in storitve 1.050.000,00 Nabava zabojnikov in zbiranje 15.3.1.1. odpadkov 500.000,00 Ureditev platojev za zabojnike - 15.3.1.2. material 150.000,00 Sanacija črnih odlagališč, odvoz in 15.3.1.3. uničenje avtomobilskih školjk 400.000,00 16. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 3.160.000,00 17. POSLOVNI PROSTORI 650.000,00 18. UREJANJE PROSTORA 6.050.000,00 19. VARSTVO PRED NAR. IN DR. NESREČAMI 10.050.000,00 20. DRUGE JAVNE POTREBE 300.000,00 21. INFORMATIKA 3.850.000,00 22. PLAČILA OBRESTI 520.000,00 23. OBUKOVANJE REZERV 4.000.000,00 24. MEDOBČINSKI SKLAD ZA RAZVOJ DROBi 3.000.000,00 25. ODPLAČILA KREDITOV 2.470.000,00 II. ODHODKI SKUPAJ: 536.813.000,00 III. PRORAČUNSKI A AA PRIMANJKLJAJ (I. - II.) 0,UO S seje Občinskega sveta Dobrepolje Popravilo klančine v Jakličevem domu - Sprejet proračun za leto 2002 -Sprejet Odlok o dimnikarski službi - Povečana ekonomska stanarina v vrtcu - Obravnava poročila o "Našem kraju" in sklepi. 30. redna seja OS Dobrepolje je bila sklicana za 29. 1. 2002. Obsegala je 12 točk dnevnega reda, od teh 4 z nedokončane prejšnje seje. Prisotnih je bilo 11 svetnikov, med njimi nov član Bojan Novak. Njegov mandat je bil potrjen na seji potem, ko je Olga Zupančič dala odstopno izjavo, v kateri je navedla, da zaradi obveznosti v novi službi ne more več opravljati funkcije v občinskem svetu. Občinska volilna komisija je na podlagi Zakona o lokalnih volitvah sprejela ugotovitveni sklep, da zaradi nepreklicnega odstopa Olge Zupančič pravica njenega mandata preide na Bojana Novaka z Vidma. NAJNOVEJŠE O GRADNJI JAKLIČEVEGA DOMA IN MRLIŠKE VEŽICE V STRUGAH Na seji so bili svetniki seznanjeni z najnovejšimi informacijami o gradnji Jakličevega doma in mrliške vežice v Strugah. Tajnik občine Anton Rus jc dejal, da je gradnja mrliške vežice končana, tehnični pregled objekta je že bil opravljen, opraviti je potrebno le še nekaj finalnih del, ki se nanašajo na izvedbo slikoplcskarskih del na fasadnih površinah. V kratkem pričakujejo tudi izdajo uporabnega dovoljenja. Največje zanimanje svetnikov pa je veljalo informacijam o popravilu dvorane v Jakličevem domu. Na prejšnji seji je bilo ugotovljeno, da je naklon klančine s sedeži premajhen in vidnost slabša, zato so svetniki sprejeli sklep, da mora občinska uprava ugotoviti krivca za nastalo stanje in sanirati dvorano na stroške izvajalca in projektanta do kulturnega praznika. Izkazalo se je, da je bil rok prekratek, saj so v tem času uspeli analizirati stanje in se dogovoriti za rešitev. Po besedah župana je bilo ugotovljeno, da se povečanje celotnega dviga naklona v dvorani ne da izvesti, ker je bilo projektirano na osnovi obstoječih gabaritov in ker tudi vhod v dvorano pogojuje naklon, zato bodo v celoti sanirali le zadnji del dvorane, v sprednjem delu pa bodo zamaknili sedeže v vsaki drugi vrsti in dodali ograjo in priklopne sedeže. Dela naj bi bila izvedena od 9. do 16. februarja. Stroške za priklopnike in ograjo bo v vrednosti okoli 500.000 SIT krila občina, ostale stroške si bosta delila projektant in izvajalec. Razprava je pokazala, da vsi svetniki z delno rešitvijo problema niso bili zadovoljni, še posebno zato, ker je bilo na prejšnji seji sprejeto drugače. Franci Znidaršič je vztrajal, da je dvorana ključni del celotnega projekta, zato bi morala biti kar najbolj funkcionalna, stanje pa bi morali popraviti in financirati tisti, ki so napako naredili. A. Pal-čar pa je želel dobiti poročilo arhitektke in odgovor na vprašanje, na podlagi katerih strokovnih ugotovitev in meril se bo izvajala sanacija. Kritiko o slabi akustiki je župan zavrnil, češ da je dvorana večnamenska, zato ni možno omogočiti za vse dejavnosti idealne akustike. Stanje se bo lahko izboljšalo kasneje z morebitno dodatno opremo na odru, vendar pa je vse to povezano z dodatnimi stroški. Opozorjeno jc bilo tudi na moteče šumenje zaradi klime. Po daljši razpravi so začeli nekateri svetniki opozarjati, da so bili načrti na vpogled vsem svetnikom. "Če zdaj ni vse najboljše narejeno, poskušajmo vseeno pozitivno razmišljati in v okviru možnosti pomagati, ne le kritizirati", je dejal svetnik Alojz Erčulj, župan pa je razpravo zaključil z besedami: "Opravljeno je bilo veliko delo, gradimo velik objekt, v eni večnamenski dvorani pa vsem interesom ni mogoče ugoditi. Nobeni dejavnosti nismo mogli ugoditi 100 %, vsem pa smo 80 %." Sicer pa so bili svetniki seznanjeni tudi s stroški opravljenih del do konca novembra. Ti znašajo 31.614.431,67 SIT. PRORAČUN, ODLOKI, SKLEPI Najpomembnejša točka dnevnega reda pa je bilo sprejetje proračuna za letošnje leto in načrta razvojnih programov za obdobje 2003 - 2006. Po daljši razpravi na prejšnji seji sta bila zdaj podana le še dva amandmaja, ki jih je vložil A. Palčar (izdelava elaborata za izvedbo energetskega pregleda šole in amandma o analizi vode v naseljih, kjer nimajo vodovoda), vendar nista bila sprejeta. Sicer pa prihodki v letošnjem proračunu znašajo nekaj več kot 445 mio SIT, odhodki pa okrog 530 mio. Skoraj 90 mio sredstev se prenaša iz lanskega proračuna. Največ sredstev se je v proračun nabralo iz dohodnin. Največja porabnika pa sta šolstvo in kultura, če zraven štejemo največjo investicijo Jakličev dom. V razpravi je sekretar Športne zveze Andrej Cevc, ki je bil na sejo vabljen zaradi predstavitve Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dvorana je bila sanirana do 16. februarja, kot je bilo sklenjeno na seji OS Delo OS Dobrepolje, opozoril na željo vseh, ki se ukvarjajo v občini s športno dejavnostjo, da se šport v okviru proračuna obravnava enakopravno z drugimi dejavnostmi. V nadaljevanju so svetniki sprejeli tudi omenjeni pravilnik, ki sicer ne prinaša bistvenih sprememb. Pripravljen je bil na osnovi pripomb inšpekcijske službe v prejšnjem letu. Poleg proračuna je bil sprejet tudi Načrt razvojnih programov za obdobje 2003 do 2006. Sprejetje bil Odlok v dimnikarski službi (objavljen na drugem mestu). Pripombe, ki so jih posredovali svetniki na prejšnji seji, so bile upoštevane (proračun je podrobneje prikazan na drugem mestu). Svetniki so sprejeli še sklep o izvajanju storitev pomoči družini na domu. Dejavnost od 1. januarja ni več v pristojnosti Centra za socialno delo. Ker občina želi dejavnost ohraniti, je storitve za leto 2002 poverila Prizmi Ponikve. POVIŠANJE EKONOMSKE STANARINE V VRTCU Občinski svet je sprejel povišanje vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OS Dobrepolje - WE Ringaraja. Za dejavnost vzgoje in varstva otrok prve starostne skupine znaša cena 70.517 SIT, za dejavnost vzgoje in varstva otrok druge straostne skupine pa je nova cena 57.042,00 SIT. Ivan Gran-dovec, ki je pripravil obširno obrazložitev, je dejal da je to predvsem podražitev za občino, manj za starše. Po njegovih besedah se je zavod po povišanju plač v šolstvu (kolektivna pogodba velja za vse stopnje v šolstvu) znašel v težkem položaju, saj je začelo primanjkovati sredstev za redno materialno vzdrževanje dejavnosti predšolske vzgoje. Pred sprejetjem je prišlo do krajše razprave, v kateri so bili svetniki seznanjeni z načinom sprejema otrok v vrtec in s kriteriji o prispevkih staršev, pri čemer so imeli vrsto pripomb. Nekateri svetniki so bili proti vsakršnemu povišanju, ki presega inflacijo, drugi so povišanje opravičevali, na koncu je bila predlagana rešitev potrjena. OBČINSKA STANOVANJA Na dnevnem redu 30. seje je bila tudi točka "Razpolaganje s stanovanji, ki so v lasti občine Dobrepolje". Informacijo o stanju stanovanj v občini je sledila krajša razprava. Občina ima v lasti 10 stanovanj, od tega so v bloku na Vidmu trije, po trije so v Strugah in Ponikvah. V občinski lasti je tudi hišica pri šoli. Trenutno sta prazni dve stanovanji na Vidmu, eno od njih je opredeljeno kot službeno za potrebe šole. Zupan je predlagal, da bi tako opredelili tudi drugo, ki je malo manjše. Nova metodologija obračunavanja najemnin za profitna stanovanja znaša 150 % nad neprofitno najemnino. Nekateri svetniki so predlagali znižanje, vendar predlog ni bil sprejet. V razpravi je A. Palčar zahteval podatke o stanovanjih in merila, po katerih se bodo delila stanovanja v občini. Odločili so se, da bodo zaradi pomanjkanja časa o tej temi razpravljali drugič. POROČILO IN RAZPRAVA O "NAŠEM KRAJU" Prvič se je skoraj po sedmih letih izhajanja znašlo na dnevnem redu seje občinsko glasilo "Naš kraj". Urednica je pripravila obširno poročilo o nastajanju glasila in o prizadevanju, da bi iz prvotne zamisli o informativnem glasilu nastala zanimivejša oblika z značilnostmi lokalnega časopisa. Poročilo je vsebovalo informacije o načinu dela in njenih pogledih na urejanje take vrste glasila. Poročilu, s katerim so bili svetniki seznanjeni vnaprej, je sledila precej dolga razprava, v kateri so sodelovali župan, podžupanja in večina svetnikov. Razpravo in zaključek je mogoče na kratko povzeti takole: •* Vsi razpravljala so načelno pohvalili urejanje "Našega kraja". ■* Bilo je nekaj predlogov za izboljšanje oblike (barvna prva stran, boljši papir itd), vendar je bilo iz razprave razbrati, da se svetniki večinoma strinjajo z županom, ki se mu zdi pomembno, da je glasilo vsebinsko dobro, "kakšna ekskluzivnost v oblikovnem smislu ni potrebna." -> Različna stališča pa so svetniki zavzeli do urejanja rubrike pisma bralcev. Nekateri so naklonjeni temu, da je časopis odprt za vse, in jih ne moti, če so v omenjeni rubriki tudi prispevki, ki dajejo časopisu drugačno dimenzijo. Navsezadnje se lahko oglasi kdor koli z drugačnim mnenjem. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj do tega ne prihaja. Zupan, ki je največkrat tarča v pismih bralcev, je med drugim dejal, da je prav, da se ločijo članki od pisem bralcev. Glede teh pa je dejal, da bi se kljub žaljivim prispevkom težko odločil za neobjavo, vendar je po njegovem kljub vsemu škoda časopisa, če se v njem pojavljajo prispevki na prenizkem nivoju, zato je treba razmisliti o selekciji ali vsaj korekciji člankov. Večina svetnikov pa je bila odločno na stališču, da prispevki s tako vsebino, kot so bili objavljeni v zadnjih nekaj številkah v pismih bralcev, ne sodijo v občinski časopis, ker so na prenizkem nivoju in žaljivi do bralcev, zato je nujna drugačna uredniška politika. -> Glede na to, daje financer oziroma izdajatelj časopisa občina, so sprejeli sklep, ki vsebuje usmeritev pri nadaljnjem urejanju rubrike pisma bralcev. Ta pa je naslednji. Bralce se mora obvestiti, daje dolžina člankov omejena na eno tipkano stran. V primeru, da uredništvo dobi prispevek z nekulturno in žaljivo vsebino, ga vrne avtorju, da ga popravi in napiše v kulturnejši obliki, šele nato se ga lahko objavi. V izjemnih primerih se urednica posvetuje z izdajateljskim svetom, ki ga sestavljajo Stane Jakič, Anton Jakopič in Igor Ahačevčič. VPRAŠANJA IN POBUDE Član občinskega sveta A. Palčar je predlagal, da se na avtobusni postaji na Vidmu zgradi nadstrešek in namesti tabla z voznim redom. Vprašal je, kakšne so možnosti za kabelsko televizijo in kakšni so izgledi glede gradnje ceste Struge - Hinje. Predlagal je, da bi se vsaj enkrat v mandatu udeležil sej občinskega sveta kdo iz upravne enote in policije, da bi pojasnil določene aktualne zadeve. Jože Klun pa se je pozanimal, ali obstaja na občini spisek ljudi, ki so vplačali telefon. M. Steklasa Kulturni praznik Osrednja proslava s podelitvijo Jurčičevih priznanj je bila v Jakličevem domu na Vidmu Prireditve, ki so sledile odprtju nove dvorane v Jakličevem domu, so dokaz, da kulturna tradicija v Dobrepolju živi oz, se na različne načine na novo prebuja, Jiekaj novega, osvežujočega je ponudila letošnja osrednja proslava s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim kulturnim delavcem iz občin Dobrepo-Ije, (jrosuplje in Jvančna C/orica, kije bila na predvečer kulturnega praznika v Jakličevem domu. Trireditve, ki jo je organiziral JSK^T) 7^5 Jzpostava Jvančna (jorica, se je udeležilo veliko Dobitniki Jurčičevih priznanj ir vseh treh občin obiskovalcev. V prvem deluje nastopil Moški pevski zbor Rafko Fabiani, pod vodstvom Toneta Šinkovca. Iz njegove sredine prihajata kar dva letošnja Jurčičeva nagrajenca. Med pevci ne moremo prezreti tudi našega župana Antona Jakopiča, ki se je na prireditvi izkazal tudi kot recitator. Z ženo Anico sta recitirala Prešernovo pesem Od železne ceste in z njo prijetno presenetila predvsem goste in vse, ki še niso poznali njegovega vsestranskega zanimanja za kulturo. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik sveta OI Igor Aha-čevčič. Osrednji dogodek večera pa je bila slav- nostna podelitevjurčičevih priznanj. Bila je že deseta po vrsti in naključje je hotelo, daje bilo tudi nagrajencev deset.Lično oblikovana priznanja, delo slikarke Aleksandre Zalar, sta podelila vodja OI Tatjana Lampret in predsednik ZKD Janko Jelinčič. Letos so bili med nagrajenci kar štirje Dobrepoljci. Tri sta predlagali obe dobrepoljski kulturni društvi, enega pa ZKD Grosuplje. Slavnostnemu dogodku je sledil krajši koncert orkestra Mandolina iz Ljubljane. V izvedbi edinega tovrstnega ansambla pri nas smo slišali nekaj priljubljenih klasičnih del in večno zelenih melodij. Obiskovalce so ob odhodu postregle članice DPZ Dobrepolje - Struge. Prireditve, kakršni smo prisostvovali na predvečer kulturnega praznika, dajejo novim prostorom vjakličevem domu dušo in tisto kvaliteto, ki bo, upajmo, združevala in kulturno bogatila sedanje in prihodnje generacije Dobrepoljcev. M. Steklasa Jurčičeva priznanja Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. ZKD in OIJSKD RS podeljujeta JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. Kandidate za podelitevjurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem prazniku. Letošnji prejemniki Jurčičevih priznanj za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju kulture v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica so: Tatjana Bradač (KD Ambrus) Roman Gačnik (KD Godba Dobrepolje) Alojz Ihan (KD Muljava) Željko Popovič (KD Šmarje - Sap) Janez Stare (KD Račna) Tone Steklasa (ZKD Grosuplje) Milan Strnad (KD Dobrepolje) Marija Struna (PD Šentvid pri Stični) Darinka Štupnik (OŠ Šmarje - Sap) Jože Šuštar (KD Dobrepolje) Jurčičevi nagrajenci iz občine Dobrepolje Obrazložitve priznanj ob podelitvi MILAN STRNAD (KD DOBREPOUE) Milan Strnad poje že štirideset let. Svojo prvo veselje do petjaje pokazal že daljnega leta 1962, koje začel peti z rosnimi sedemnajstimi leti. Dvajset let je bil član Dobrepoljskega okteta, dokler je skupina obstajala. S svojim glasom 1. tenorja je dopolnjeval ubrano petje že pri moškem pevskem zboru IMP iz Ljubljane, danes pa je nepogrešljiv pevec uspešnega dobrepoljskega moškega zbora Rafko Fabiani. JOŽE ŠUŠTAR (KD DOBREPOUE) Jože Šuštar prav tako poje že štirideset let in se je svojemu prvemu zboru priključil z osemnajstimi leti 1962. leta. Njegov 2. tenorje razpoznaven glas pri Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani iz Dobrepolja. Svojo ljubezen do petja dopolnjuje z vestnostjo in prizadevnostjo, saj redno hodi na vaje ter se z zborom udeležuje pevskih revij in srečanj doma in po celi Sloveniji. TONE STEKLASA (predlagatelj: ZKD GROSUPUE) Dolgoletni sodelavec, ki skrbi za kino dejavnost in oglede filmskih predstav za šolarje. Pri kinu je začel sodelovati leta 1976 kot pomožni kinooperater pri Tomažu Lenderu. Leta 1979 je opravil izpit za kinooperaterje in takoj začel delovati kot samostojni kinooperater v kinu Dobrepolje. Leta 1985 je postal tudi upravnik kina Dobrepolje. Čeprav je bila kinema- tografska dejavnost vodilna v dvorani, je gospod Steklasa sodeloval tudi pri vseh ostalih kulturnih dejavnostih kot tehnični delavec. Pri prireditvah namreč skrbi za ozvočenje in razsvetljavo. Leta 1993 je postal tudi programski vodja kinematografov Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče, ki sta se jim lani pridružila še kino Ideal Ribnica in kino Kočevje. Vsi našteti kinematografi danes delujejo pod imenom Kinematografi ZKD Ivančna Gorica. ROMAN GAČNIK (KD GODBA DOBREPOUE) Roman Gačnik je že od leta 1974 redni član dobrepoljske godbe. Kot zelo sposoben glasbenik je že od svojih mladih nog igral pri godbi, po končani glasbeni akademiji pa je s svojim strokovnim znanjem veliko pripomogel pri poučevanju godbenikov na najrazličnejših inštrumentih. Svoje glasbeno znanje je podajal učencem v Glasbeni šoli Grosuplje, trenutno pa tudi v osnovni šoli Dobrepolje, kjer poleg ostalega dela zelo uspešno vodi mladinski in otroški pevski zbor. Leta 2000 je postal tudi dirigent Godbe Dobrepolje, ki ji je svojim strokovnim ter natačnim delom dvignil kvaliteto. Ostali prejemniki Jurčičevih priznanj iz občine Dobrepolje v desetletnem obdobju podeljevanja: 1993: Albano Persi (KD Dobrepolje) 1994: Tone Šinkovec, Jože Zaje, Ivan Kralj (KD Dobrepolje) 1995: France Zrnec, Igor Ahačevčič (KD Dobrepolje) 1996: Jože Samec (KD Dobrepolje) 1997: Godba Dobrepolje 1998: Vinko Tiselj, Aleksandra Zalar (KD Dobrepolje) 1999: Tone Gačnik (KD Dobrepolje) 2000: Ženska vokalna skupina Mavrica z vodjo Vesno Fabjan (KD Dobrepolje) 2001: Andrej Škantelj (KD Godba Dobrepolje) OBČINA DOBREPOUE RAZPISUJE KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOUE 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 20.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; - nakup in posodobitev opreme; - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd. - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč; - za programe predelave in trženja. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: - v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene; - so kmetijski zavarovanci; - so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo; - imajo ekološko primernejši program; - z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe. 4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - vloga za podporo investicij - bančni obrazec, ki se dobi na občini; - zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo); - osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba); - izjava o zagotovljenih sredstvih; - tekoče potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo; - pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije, pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije; - posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca; - če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita; - za nakup opreme, predračun ali račun; - za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu; - v primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 3.000.000,00 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu Občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev oziroma do 31.12. 2002. Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič Razpis za povračilo stroškov prepisa pri nakupu ali zamenjavi kmetijskih zemljišč Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo kmetje, ki so prebivalci občine Dobrepolje, ki so ali bodo v tekočem letu zamenjali ali dokupili kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in takse za vpis v zemljiško knjigo in pri zamenjavah tudi morebitni prometni davek. Pri prodajah plača prometni davek prodajalec. Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti: 1. kupno ali menjalno pogodbo 2. mapno kopijo situacije 3. sklep o vpisu v zemljiško knjigo 4. potrdila o vplačanih stroških pogodbe in taksah za vpis v zemljiško knjigo, pri menjavah tudi potrdilo o plačilu davka 5. številko tekočega ali žiro računa prosilca 6. potrdilo o statusu kmeta Če je menjava med dvema lastnikoma, se stroški povrnejo tistemu, ki je z menjavo parcelo zaokrožil na skupno površino 1 ha in ima potrdilo o statusu kmeta. Sredstva se po prejemu pravilne dokumentacije nakažejo na tekoči ali žiro račun prosilca. Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 200.000,00 SIT. Razpis velja do konca leta 2002 oziroma do porabe sredstev. Občina Dobrepolje župan RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA SUBVENCIONIRANJE UREJANJA PAŠNIKOV Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za subvencioniranje ureditve pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki na novo urejajo pašnik. Občina bo dodeljevala subvencije v skladu s pravilnikom, razpoložljivimi sredstvi, velikostjo pašnika in ob priporočilu kmetijske svetovalne službe. V prijavi morate navesti: - točen naslov prosilca, - številka parcele z oznako katastrske občine, kjer se ureja pašnik, - opis del, ki jih želite izvesti. Sredstva se bodo dodeljevala v obliki plačila računa za nabavljeni material. Rok za oddajo prijav je 20.3. 2002. Prijave oddajte pismeno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Občina Dobrepolje župan Aktualno Pomembnost porekla blaga Za lažjo odločitev o vstopu Slovenije v EU ponovno obravnavani temo o poreklu blaga, o kateri se velikokrat sliši, razpravlja pa le v strokovnih krogih. K temu me je spodbudila konkretna informacija medijev o izvozu avtomobilov na Hrvaško. Gre namreč za to, da novomeški proizvajalec avtomobilov v tem letu na Hrvaško ne bo več izvažal svojih proizvodov, saj le-ti nimajo slovenskega porekla in so zato predragi. Kaj to pomeni tako za izvoznika na eni strani, to je družba Revoz v Novem mestu, kot tudi uvoznika na hrvaški strani? Izvoznik je izgubil pomemben del svojega tržišča, Hrvatje pa bodo nadomestilo iskali pri drugem dobavitelju. Do takšnega razpleta je prišlo zato, ker so novomeški avtomobili porekla EU, z EU pa Hrvaška nima sklenjenih še nobenih trgovinskih sporazumov inje za njo to blago brez porekla, se pravi, da nima pri uvozu nobenih carinskih olajšav. Cena avtomobila se tako zviša za dodatne carinske uvozne dajatve (poleg DDV-ja, seveda!) in postane zaradi tega tržno ne-konkurenčna. Hrvaška sodi v krog t.i. tretjih držav, za katere je značilno, da z državami oz. grupacijami EU, EFTA, CEFTA ter Litvo, Latvijo in Estonijo (to je skupno 29 držav) nimajo sklenjenega sporazuma o prosti trgovini ali sporazuma o gospodarskem sodelovanju pod okriljem "panevropske kumulacije". To je dolgotrajen meddržavni proces, ki ima v naprej določene pogoje že za samo aktiviranje postopkov. Merila se delijo na gospodarska in politična, obenem pa zahtevajo prevzem evropskega pravnega reda. Slovenija se je pravočasno zavedla pomembnosti vključevanja v te integracije, saj je bil že 1. 1993 podpisan prvi sporazum z EU. Čeprav so navedene grupacije v bistvu politične narave, seje že pred nekaj desetletji Evropa začela zavedati, da bo le enotna (zedinje-na) lahko konkurirala močnim vzhodnim državam in Ameriki. Zunanji ministri držav sedanje EU so se tako domislili zelo prefinjenega določila pri pretoku blaga, to je dokazila o poreklu blaga. V vseh navedenih 29 državah veljajo ista določila in pravila o poreklu blaga. Blago iz drugih držav je za njih brez porekla. Vsaka država ga sicer lahko uvaža, vendar so cene blaga višje za vrednost carinskih uvoznih dajatev in nadalje vplivajo na pridobitev porekla izdelka, ki ga izdeluje iz takšnih materialov. Čim višjo stopnjo obdelave ima blago, višja je carinska uvozna dajatev, to pa pomeni podražitev proizvoda in manjšo tržno konkurenčnost. Slovenija ima s Hrvaško sklenjen dvo- stranski (bilateralen) trgovinski sporazum. Če ima izdelek status blaga iz Slovenije, potem na Hrvaškem uživa vse carinske olajšave. Vse blago iz EU je za Hrvaško brez porekla. V primeru izvoza avtomobilov le-ti v Sloveniji ne pridobijo statusa slovenskega blaga, saj je v avtomobilu vgrajenih preveč materialov, ki imajo poreklo EU (koliko takšnih materialov sme biti, je določeno v zakonu, ki sta ga državi parafirali!). Podobno se godi tudi drugim izvoznim industrijskim izdelkom na trgih t.i. združene Evrope, v kolikor z dokumentom ne izkazujejo svojega porekla iz Slovenije ali iz katerekoli države v okviru navedenih združenj. Status porekla blaga je postal sinonim za stroškovno kompleksno poslovanje vsakega podjetja in igra ključno vlogo pri nabavi in prodaji blaga, to je ceni blaga. Slovenija je z Evropo tesno povezana ne le v političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju, z evropskim prostorom je močno prepletena tudi naša civilizacija. Za slovensko gospodarstvo predstavlja trg EU večinski delež prodaje in če v tem trenutku ne upoštevam ostalih pogajanj, sem mnenja, da potrebuje naše gospodarstvo čim hitrejšo polnopravno članstvo v EU. Tina Shavvish Legenda: "Združena Evropa" v okviru panevropske kumulacije porekla blaga EU Pridružene članice: EFTA CEFTA Baltske države Avstrija Bolgarija Estonija Islandija Belgija Češka Latvija Liechtenstein Danska Madžarska Litva Norveška Finska Poljska HNNBHHHHNMHH Švica Francija Romunija Grčija Slovaška HHHHHHHHHBH Irska Slovenija Italija Luxemburg Nemčija HHHHHHBHI Nizozemska Portugalska Španija Švedska Velika Britanija EU - Evropska unija (European Union) EFTA - Evropsko združenje proste trgovine (European Free Trade Association) CEFTA - Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (Central Eurpean Free Trade Assoc.) Gensko spremenjena hrana - IVE HVALA! Dobiček, egoizem, denar. Kadar se te tri stvari postavijo kot prioriteta, kot cilj, potem se na področju kmetijstva zgodi BSE, potem se zgodijo gensko spremenjeni organizmi (GSO). Seveda je ekonomski vidik kmetijskega gospodarstva zelo pomemben, ne more pa biti postavljen nad kategorijo ekološkega, sonaravnega, nad tisto, kar je v mejah naravnega. Tako kot ni naravno, da krmimo rastlinojede z mesom (celo z mesom iste vrste), tako ni naravno in je nesprejemljivo, da gene ene vrste vsadi-jo v drugo vrsto. Zadnje čase smo v me- dijih zasledili, kako znanstveniki poskušajo gen za tvorjenje pajčevine od določene vrste pajka vnesti v kozo, ki bi potem dajala volno s takšnimi lastnostmi. Kaj genska tehnika sploh pomeni? Genska tehnika spreminja organizme tako, da prenaša gene med popolnoma različnimi vrstami organizmov. Tako npr. vgrajujejo lastnosti bakterij v rastline, iz človeka v bakterije, lastnosti človeka prenašajo v žival, lastnosti živali v rastline, skratka dovolijo si mešati lastnosti vsega živega. To Z metodami kla- sičnega žlahtnenja ni bilo mogoče doseči. Ker je genska tehnika vezana na velike stroške, imamo zaenkrat GSO le pri kulturnih rastlinah, kot so koruza, pšenica, ječmen, rž, soja, bombaž, ogršči-ca... Prva gensko spremenjena poljščina, ki so jo spremenili, je bila soja. Cilj gensko tehničnih sprememb je bil vzgojiti sojo, ki bo odporna na herbicid, ki sicer uniči vse rastline. Herbicid Roundup so kmetje v ZDA uporabljali kot totalni herbicid. V dolgoletni uporabi so na herbicid postale odporne določene vrste bakterij. Ko so znanstveniki to ugotovili, so hoteli to lastnost, t. j. odpornost na herbicid, prenesti na kulturne rastline. To jim je z velikimi stroški in kompliciranimi postopki tudi uspelo. Lastnost odpornost proti herbicidom ostaja tudi pri naslednjih generacijah -je dedna in se prenaša z opraševanjem tudi na sorodne rastline v okolju. Kemični koncerni v Ameriki so to pridobitev zaščitili s patentom in začeli na veliko tržiti tako s prodajo gensko spremenjenega semena, kot tudi s herbicidom, na katerega je rastlina odporna. Tako je tamkajšnje pridelovalce postavila v popolno odvisnost, saj so kmetje zavezani, da vsako leto kupujejo od njih semena in herbicide. Kakšne so posledice pridelovanja gensko spremenjene hrane? 1. Kmetje, ki gojijo gensko spremenjeno hrano, ogrožajo obstoj tistih, ki v svojih pridelkih nočejo GSO, zato prihaja do medsebojnih tožb. 2. Tudi na te herbicide postajajo določeni pleveli odporni, tako daje genski ingeniring ujet v začaran krog. 3. Kmetje, ki pridelujejo tako hrano, izgubljajo tako domače kot tuje trge (osveščenost potrošnikov). 4.0 posledicah, kijih povzroča uživanje gensko spremenjene hrane, je danes težko govoriti. Poznavalci trdijo, da bo uživanje takšne hrane povzročilo znatno poslabšanje zdravja ljudi čez 20 do 30 let. Dejstvo je, da je tudi na našem trgu prisotna takšna hrana. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, daje lecitin pridobljen iz soje prisoten v raznih slaščicah takšnega izvora, rastlinske maščobe v margarinah, tudi sončnično olje. Takšne sestavine in proizvode Slovenija uvaža in Zveza potrošnikov Slovenije je že opozarjala na pravice potrošnikov, da bi morali biti obveščeni o tem, ali neko živilo vsebuje GSO. 5. Pridelava GSO zaenkrat ostaja še v Ameriki. Vendar moramo že sedaj razmišljati o posledicah, če bi takšna tehnologija prodrla v naše kraje. Uvedba GSO bi resno ogrozila obstoj domačih sort kulturnih rastlin. Kaj to pomeni za genetsko pestrost, za biotsko pestrost, ni potrebno posebej razglabljati. Uporaba takšne tehnologije bi povzročila še večjo obremenitev okolja s herbicidi, ostanki le teh se zagotovo nahajajo tudi v pridelkih. Po vsem tem se moramo vprašati: ali je to res prava pot in kam nas pelje? Če se bo razvoj genske tehnike nadaljeval, bomo imeli v rastlirie vgrajene lastnosti, pri katerih bomo šele kasneje ugotovili, kakšna škoda je bila narejena, ko se bo to nekontrolirano širilo na divje rastline. O ekološkem ravnovesju pa tako ali tako vemo še zelo, zelo malo. Obstaja seveda tudi nevarnost, da iz gensko tehničnih laboratorijev stvari uidejo v naravo in človek šele kasneje ugotovi, kakšno ogromno škodo je s tem naredil (kot je primer z varoo pri čebelah ali AIDS pri človeku). Kako debela je še veja, na kateri sedimo in ki si jo tako smelo žagamo? Koliko časa bo še vzdržala? Vir: Dr. BertoldHejden, Genska tehnika, predavanje Andrej Andoljšek Uveljavljanje trošarine za leto 2001 Upravičenci do vračila trošarine so fizične osebe, člani istega gospodinjstva, ki so imeli v letu 2001 skupaj v uporabi toliko zemljišč, da znaša normativna poraba 90 strojnih ur. Normativna poraba je določena s številom normativnih strojnih ur, tako da znaša: ^ 25 strojnih ur na 1 ha njive, vrta, travnika, barjanskega travnika, pašnika ali ekstenzivnega sadovnjaka; ^ 70 strojnih ur za lha plantažnega sadovnjaka, vinograda ali hmeljišča ^ 10 strojnih ur na 1 ha gozda ali gozdne plantaže; Kot površina zemljišč v uporabi se šteje površina v lasti, solastnini ali skupni lastnini upravičenca, povečano za površino zemljišč vzetih v zakup in zmanjšano za površino danih v zakup. Zahtevki za vračilo trošarine za leto 2001 se vlagajo na obrazcu TRO-A do 31.3. 2002. Obrazci se dobijo pri svetovalcu Jožetu Andolšku. Dokazila, ki jih je potrebno priložiti zahtevku: -+ potrdilo pristojnega davčnega organa o površini zemljišč po katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva; -> kopija zakupne pogodbe, če ima upravičenec v zakupu zemljišča, za katere zakup ni naveden v zemljiškem katastru; -* podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov gospodinjstva, če je v skupnem gospodinjstvu več upravičencev do vračila in vloži zahtevek za celotno gospodinjstvo eden izmed njih; -> računi za gorivo, nakupljeno za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v letu 2001. Vračilo trošarine se uveljavlja, kot je razvidno iz računov, vendar največ za naslednje normativno določene količine po posameznih katastrskih kulturah: -* 150 litrov plinskega olja za lha kmetijskega zemljišča; -+ 420 litrov plinskega olja za lha plantažnih nasadov; 60 litrov plinskega olja za 1 ha gozda. Vrača se 50% povprečnega zneska trošarine za plinsko olje v letu 2001, kar znaša 30,908 sit za liter porabljenega goriva. Kmetijski svetovalec Jože Andoliek Obvestila; delo občinskih organov Obvestilo Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Izpostava Grosuplje obvešča vse občane občin Grosuplje, Ivanč-na Gorica, Dobrepolje in druge davčne zavezance, da bodo delavci Davčne uprave pobirali dohodninske napovedi za leto 2001 tudi na terenu, in sicer: 1. V občini Ivančna Gorica v četrtek, 21. 3. 2002 in petek, 22. 3. 2002, od 8.00 do 18.00 ure v prostorih Občine Ivančna Gorica. 2. V občini Dobrepolje v četrtek, 21. 3. 2002 in petek, 22. 3. 2002, od 8.00 do 18.00 ure v prostorih Občine Dobrepolje. 3. V občini Grosuplje v sredo, 27. 3. 2002, četrtek, 28. 3. 2002 in petek, 29. 3. 2002, od 8.00 do 18.00 ure v prostorih družbenega doma Občine Grosuplje, na Izpostavi Grosuplje pa tudi v torek, 2. 4. 2002, v času uradnih ur do 15.00 ure. Vse zavezance pozivamo, da izkoristijo možnost oddaje dohodninskih napovedi na omenjenih mestih. DAVČNA UPRAVA RS IZPOSTAVA GROSUPLJE POSTNA PREDAVANJA v župniji Dobrepolje ❖ sobota, 23. februar, ob 19. uri ZAKAJ SO MARIJINA PRIKAZOVANJA p.dr. Leopold Grčar ❖ nedelja, 10. marec, ob 19. uri VZTRAJAVA, KER SE IMAVA RADA zakonca Anica in Tone Sečnik ♦ sobota, 16. marec, ob 19. uri KO PRIDE BOLEZEN V HIŠO dr. Metka Klevišar, zdravnica PREDAVANJA SO V DVORANI ŽUPNIŠČA O poročilih Nadzornega odbora občine Dobrepolje V januarski številki Našega kraja je bilo objavljeno zadnje poročilo v obliki zapisnikov NO občine Dobrepolje. Poročila so bila objavljena kot zapisniki in so namenjena občinskemu svetu, zato mogoče bralci niste razumeli vsega, kar je bilo zapisano, saj so bile nekatere stvari zapisane kot izvlečki iz posameznih postavk zaključnega računa. V bistvenih stvareh, predvsem pri nerešenih zadevah in mnenjih nadzornega odbora, pa se je dalo izluščiti bistveno sporočilo. Zakaj smo se v nadzornem odboru odločili za tak način obveščanja občanov, smo zapisali v Našem kraju septembra 2001. Ce ste bralci spremljali naša poročila, ste lahko ugotovili, daje bilo delo nadzora obsežno, tako na prihodkov-ni strani, predvsem pa na odhodkovni strani zaključnega računa. Poleg pregleda zaključnih računov smo imeli tudi preglede letnih dogajanj in smo to objavili v dveh poročilih. Zakaj sem se odločil, da v imenu nadzornega odbora napišem zaključek o tem poročanju? Po Zakonu o lokalni samoupravi je naša dolžnost, da delamo javno, saj je naša pristojnost nadzor nad razpolaganjem sredstev, nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev, nadzorovanje finančnega poslovanja uporabnikov pa tudi ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti uporabe proračunskih sredstev. Pri odločitvi o objavljanju našega dela smo naleteli tako na ustni očitek župana, češ kdo bo to bral, to je neumno objavljati in pisno modrovanje S. Palčarja v oktobrski številki (2001) Našega kraja. Po Zakonu o lokalni samoupravi župan predstavlja občinski svet in zastopa občino, nima pa pravice glasovanja, občinski svet pa to pravico ima. Po tej formulaciji so jasno zapisane moči, ki naj bi občanom kazale, kako politika z njihovim denarjem ravna. Nadzorni odbor je v triletnem delovanju večkrat odprl teme o smotrno- sti, namenskosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev. Od vseh pristojnih nismo začutili, da so naše pripombe in mnenja vplivali na šab-lonsko delovanje vseh odgovornih. V vseh teh letih je na nadzorni odbor prišlo eno pismo s strani LDS-a, ki se je nanašalo na pravilnost izjav župana o prihodkih sredstev iz kamnoloma. Nadzorni odbor je to postavko obravnaval pri vseh zaključnih računih in tudi poročal o ugotovitvah. V politizacijo teh vprašanj pa se nadzorni odbor ne bo spuščal. Drugo pismo, kije bilo naslovljeno na nadzorni odbor, je bilo poslano s strani svetnikaj. Pavlina, kateremu smo odgovore posredovali v pisnem poročilu. Za vse ostalo pa do sedaj ni bilo kakšnega posebnega zanimanja. Poseben dokaz za neupoštevanje naših mnenj in pripomb je bilo začutiti že pri poročanju poročila s šeste seje nadzornega odbora. Ob sprejemanju Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bilo s strani župana izrečeno, češ kaj se vtikam v zadevo in da nimam tam kaj iskati. Se večje nasprotje do naših mnenj pa je bilo izraženo ob sprejemanju zaključnega računa za leto 2000, kjer smo kot mnenje NO zapisali, da občinski svet ne sme biti samo potrjevalec razporejanja sredstev in opazovalec, temveč tudi nosilec in oblikovalec razporejanja davkoplačevalskega denarja. Tu se je postavilo vprašanje enemu od svetnikov, da kdo smo mi, da lahko delimo nasvete tistim, ki so nas postavili na ta položaj. Težko je pisati o teh rečeh, saj naj bi šlo za sožitje vseh delujočih, ki kakor koli lahko pripomoremo, da bodo sredstva kvalitetno porabljena. S tem prispevkom želim prikazati naše delo, ki nikakor ni v službi politike, postavlja pa se vprašanje, kdo je s kom, kje in zakaj. Nadzorni odbor bo v danih možnostih tudi za leto 2001 opravil pregled, kije že v teku, zato se priporočamo za pisna vprašanja. Za NO: Stane Škulj Dobrepoljci iz Argentine se veselijo vsakega napredka v domačem kraju Pred kratkim je v uredništvo prišlo prijazno pismo iz Argentine. Poslal gaje gospod Pavle Novak, eden od mojih intervjujancev iz prejšnjih let. V imenu vseh Dobrepoljcev in njihovih družin v Argentini pošilja lepe pozdrav vsem Dobrepoljcem. V pismu med drugim piše: "Vse novice, ki jih piše Naš kraj, so za nas, Do-brepoljce, lepe in dobrodošle, posebno še, ko pišete o napredku, naj bo ta na gospodarskem, kulturnem, športnem, šolskem ali pa cerkvenem področju. Redki in še živeči Dobrepoljci v Argentini smo ponosni in navdušeni nad tako pridnostjo in delavnostjo, ki jo imate v domačem kraju. Čestitamo Podgorcem za tako visoko oceno vasi in za to, da so tako lepo prenovili cerkev. Lepe spomine imam nanjo. Večkrat sem bil tam za ministranta, posebno za dan sv. Miklavža. Zagoričani pa tudi povsod izstopajo. Lepo je to. Ponosni smo na stare običaje in na svoje velike umetnike in može. Le o enem, ki je tudi Zagori-čan, ni nikjer nič zaslediti. To je že pokojni župnik ANTON ŠKULJ "Fovčev" iz Zagorice. Prav v tem času, 13. januarja, mineva 50 let, odkar je bil posvečen v duhovnika. Kratek opis njegovega dela je prikazan v Našem kraju št.9/1999, stran 13. Vendar bi bilo potrebno o njem vedeti veliko več. Njegovi zemeljski ostanki počivajo in čakajo vstajenja v cerkvi sv. Jožefa v Lamusu Buenosos Aires, Argentina." V nadaljevanju gospod Pavle Novak prikazuje nekaj podrobnosti iz življenja Toneta Škulja. Njegov opis objavljamo v celoti. Tone Škulj ob novi maši točno pred 50 leti. Silva Žužek izroča novomašni križ, desno monsignor Anton Orehar in Škof Gregorij Rozman. Slavje je bilo v baru Dobrepolje, ki je bil takrat dobro obiskan. Tone Škulj iz Zagorice Zanimivo je, kdaj in kako se je pokojni Anton Škulj odločil za duhovnika. Zaupal mije vso resnico. Kot študent se je pridružil domobrancem. Kot vsi je tudi on odšel na Koroško, da bi si tako rešil življenje. Angleži pa so jih izročili Titovim partizanom. Tudi Tone jc bil med njimi. Po veli- kem pretepu in mučenju so prispeli v Šentvid v Zavod Sv. Stanislava. Od tam so jih vozili vsako noč neznano kam. Tone je slutil, da odhajajo v smrt. Sam seje odločil za tveganje in skočil skozi okno v prvem nadstropju, nato pa je premagal še trimetrsko ograjo in pobegnil. Šel je k znancu in ostal nekaj časa pri njem, da se je malo okrepčal in preoblekel. Hotel se je čim prej vrniti domov v Zagorico. Odšel je na vlak, da bi se odpeljal proti Dolenjski. Preden pa je vlak odpeljal, je prišel miličnik in ga vprašal za izkaznico. Seveda je ni imel. Nato ga je vprašal, od kje prihaja in kam gre. Odgovoril mu je, da gre iz Dachava domov. Bil je takoj osumljen. Zastraženegaje poslal §r-J\ Wr> ■ Iti H Žužkova družina leta 1962. Ob tej fotografiji je Pavle Novak napisal: "Malo se pozna to vzorno družino, ki izhaja iz Dobrepolja. Oče in mati sta pristna Dobrepoljca. Živeli so v Ljubljani. Oče je bil v službi na borzi dela, bil je tudi v begunstvu in se je zavzemal za delavske pravice. Umrl je v prvih letih prihoda v Argentino. Mama Ivanka pa je dočakala visoko starost. Otroci imajo vsi visoko izobrazbo. In so raztreseni po vsem svetu, obhodili so ves svet. Štirje od sinov so bili posvečeni v duhovnike, štiri hčerke so bile redovnice, od njih tri misijonske sestre in ena zdravnica. Sedaj je že v pokoju." Na fotografiji zadaj: Tone, Janez, Miha, Niko, Lojze. Spredaj: Božo, Silva, Rezka, mama Ivanka, oče ima v naročju sina Andreja, Majda, Janja, Stanko. Od naših rojakov; iz TD Podgora februar 2002 z vlaka in mu dejal, da bodo že ugotovili, kako je s tem. Medtem, ko je zastražen čakal na vrnitev miličnika, se je zaobljubil, da bo v primeru, če se bo na kakršen koli način rešil, odšel v semenišče in postal duhovnik. Ko se je miličnik vrnil v spremstvu nekega moškega, muje ta dejal, daje bil tudi v Dachavu, zato ne bo težko ugotoviti resnice. Tako gaje najprej vprašal, če ve, kje Dac-hav sploh je.Tone je kot študent poznal zemljepis, zato mu je znal odgovoriti, da je blizu Munchna. Tudi na drugo vprašanje o taborišču je znal odgovoriti. Nato ga je miličnik napotil na neki urad, da bi tam dobil izkaznico. Moral jima je slediti, vendar pa je šel Tone za njima le do prvega ovinka, potem pa je zavil po svoje. Imel je srečo in seje rešil. Doma se je nato skrival več mesecev, potem pa je pobegnil v Italijo, kjer je vstopil v semenišče. Leta 1948 je odšel v Argentino. To je ena večjih cerkva, ki so bile zgrajene na pobudo Toneta Škulja. Nahaja se tik pred Novakovo hišo. Nad cerkvijo, ki je še nedograjena, se dviga 15 metrov visok križ s sogradbenikom Antonom Novakom, Škodovim iz Male vasi, ki je tudi že pokojni. Ta cerkev že 35 let vzorno napreduje in ima tudi farno šolo, ki jo obiskuje 1500 otrok od vrtca do gimnazije. To je samo eno pomembno delo gospoda Toneta, bilo pa jih je za celo knjigo. TD Podgora na sejmu Alpe Adria Na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, trajal je od 5. do 9. februarja, je sodelovala tudi občina Dobrepolje, ki jo je zastopalo TD Podgora. V hali B2 sta si 7. februarja delili razstavni prostor z naslovom "(NE)ZNANA SLOVENIJA - SREČANJA POD KOZOLCI" občini Dobrepolje in Škofljica. Udeležba je bila naši občini omogočena zaradi sodelovanja v razstavnem projektu "Slovenski kozolec" v letu 2001, ki gaje s pomočjo občine vodil Slavko Mežek. TD Podgora je za to priložnost pripravilo zloženko, v kateri je predstavilo svojo vas in njene zanimivosti. Obiskovalci sejma so si lahko ogledali razstavo najbolj ohranjenih in najlepših kozolcev iz Podgore in Ceste in slikov- ni material naravovarstvenega centra PRI KORITU ter priznanja, ki jih je vas Podgora dobila za najbolj urejeno vas v občini (od TD Dobrepolje) in v državi. Kot je znano, je dobila zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Obiskovalcem so delili tudi stekleničko z domačim žganjem (proizvajalec Lojze Gačnik), ki bo postala zaščitni znak Podgore. Na voljo je bil tudi koledar prireditev, promocijski material in knjiga Naši kraji in ljudje. Za poživitev in hkrati s tem za še večji obisk pa je poskrbeljo-že Zaje z igranjem na violinske citre. Slavko Mežek, župan Anton Jakopič in Nevenka Cregorič skupaj s Podgorci na razstavnem prostoru Člani TD Podgora so bili zadovoljni z obiskom njihovega razstavnega prostora in kar je najpomembnejše - navezali so vrsto stikov z društvi po Sloveniji. Ti so največ- je zanimanje kazali za naravovarstveni center pri Koritu. Skratka, Podgorci so uspešno poskrbeli za še eno promocijo svoje vasi in z njo celotne občine. M. Steklasa Jože Zaje, Janez Gačnik in Alojz Strnad Pohod z baklami - razvojna zanka Podobo Dobrepoljske pokrajine zaokrožujejo tukaj-šni ljudje s svojim delom in dejavnostjo. Nasledstvo ljudske tradicije, naravnih in kulturnih danosti, daje pečat sedanjosti. Urejeno kmečko dvorišče, zdrava domača hrana in skrbno negovano ozemlje bivanja s pristnim pridelkom v shrambi gospodarja ni le veselje, temveč je gospodarska usmeritev. Tega se zavedamo tudi v turističnem društvu Podgora, ki deluje na področju obnove in razvoja vasi s pridihom kulture. S svojimi tradicionalnimi prireditvami smo prinesli v to dolino novo zanimanje lastne identitete, tako ob- čanov Dobrcpolja kot tujih obiskovalcev, in na nek način za marsikoga tudi nov pomen in način življenja na poddeželju. Z eno izmed najbolj odmevnih tradicionalnih prireditev, pohodom z baklami, Zgodovina šolstva smo prišli do razvojne zanke, narediti presežek ali sprejeti fazo stagniranja. Nadgradnja organiziranosti projekta nam je res pripeljala veliko več pohod-nikov (čez 1200 pohodnikov), ki pa nam jih kasneje ni uspelo pridobiti in zadržati na pogostitvi v Iskri in drugih dobrih vaških gostilnah, kot prejšna leta. Poročilo TD Podgora je bilo po končanem finančnem obračunu še vedno pozitivno, vendar ne s polnim nasmehon na ustnicah. Pravijo: "Kar te podere na tla, te tudi postavi na noge". Zato smo sprejeli sklep na sestanku evaluacije projekta: sprememba strategije našega po- Pouk v šolskem letu 1905/06 VDobrepoljejeprišel 18. avgusta 1905 novi nadučitelj Štefan Primožič, ki je bil rojen v Bistri pri Vrhniki. Deset let (1889-1899) je bil učitelj na štirirazred-nici v Postojni. Nadučitelj v Postojni je postal 14. aprila 1895. Tu je s pomočjo njegovega prizadevanja nastala velika šolska stavba. Deželna vlada gaje septembra 1899 poslala za leto dni na šolanje na Dunaj. Tuje postal specialist za gluhoneme. Z naslednjim šolskim letom je začel z delom nadučitelja v glu-honemnici v Ljubljani. Na njegovo prošnjo gaje deželni svet imenoval za nadučitelja v Dobrepolje. V Dobrcpolju so bili tedaj štirje prvi razredi in dva druga (76% vseh učencev), kar nam jasno pove, kako malo so se učenci naučili. Problem je bil v tem, da so učitelji imeli dovolj pouka - celo preveč, medtem ko učenci premalo, saj so običajno obiskovali poldneven pouk. Učitelji so učili po dva oddelka, enega dopoldne in enega popoldne. Krajevnemu šolskemu svetu, v katerem so bili: Andrej Ramoveš, župnik - predsednik, Janez Stupnik, namestnik, Franc Mustar, član, Jožef Zev-nik, član in on kot nadučitelj, je 3. septembra na seji predlagal radikalne spremembe: 1. Krajevni šolski svet s pomočjo okrajnega šolskega sveta zaprosi deželni šolski svet za dodatnega učitelja. hoda, ki bo za domačine kot za tuje obiskovalce bolj privlačen in dostopen za vsakogar, tudi na prireditvi po pohodu. Kaj vse se bo dogajalo letošnje leto na pohodu, vam žal nc moremo razkriti, lahko pa vam že sedaj napovemo: pestro bo. Dobrepoljska zakladnica naravne in kulturne dediščine nosi v sebi globoke motive za ustvarjalnost in življenje, česar se zavedamo in poslužujemo tudi mi vTD Podgora skupaj z vaščani. Dovolite si stopiti na našo pot. TD Podgora, Saša Strnad. 2. Krajevni šolski svet bo takoj začel postopek za razširitev šolskega poslopja, ker želi dati učencem ugodnejše pogoje za učenje. 3. Ker želi krajevni šolski svet, da imajo učenci pouka tedensko toliko ur, kot piše v zakonodaji, hkrati pa se zaveda, da zaradi pomanjkanja učilnic mora biti dvoizmenski pouk, naj bo pouk tudi ob četrtkih dopoldne. Pouk se začne pozimi ob pol devetih, poleti pa ob osmih. 4. Zadnja dva razreda (3. in 4. razred) naj postaneta 5. in 6. razred, pouk pa naj imata le dopoldne. Delitev na dečke in deklice je v prvem razredu odpravljena, učenci pa naj bi vsako leto prestopili v višji razred. V primeru, da se ne bodo dovolj naučili, lahko razred ponavljajo. Ponavljalna šola traja dve leti po šestih letih šolske obveznosti. To pa še ne pomeni, da je v zadnjih dveh razredih potekal pouk po načrtu za šestra-zredno šolo, ker bi morala šola pridobiti soglasje deželnega šolskega sveta! 5. Za otroke iz Hočevja, Hriba, Ilove Gore, Vodic in Brczij naj ostane poseben oddelek - hribski razred, vendar pa morajo otroci bolj vestno obiskovati pouk kot preteklo leto, ko je bilo pri pouku največ trinajst učencev. Deželni šolski svet je vse urnike in predloge potrdil po prizadevanju deželnega šolskega nadzornika Frančiška Levca, ki je dobro poznal probleme do-brepoljskega šolstva. Pouk seje začel s sveto mašo 4. septembra, nato so imeli učitelji še tri dni izpopolnjevanje v Ljubljani. Redni pouk seje torej začel 9. septembra za redno šolo, in 11. septembra za hribski razred. Na šolo je prišel novi učitelj Maks Bajec, 20. septembra pa še učiteljica Justina Schwinger. Prvi razred je imel nadučitelj Štefan Primožič, drugi razred Ivankajaklič - Arko, tretji razred Justina Schvvinger, četrti razred Frančiška Zebre, peti razred Maks Bajec, šesti razred pa Fran Jaklič. Ker je odšel Jaklič 24. oktobra na zasedanje deželnega zbora, gaje prišel nadomeščat Jožef Polanc, ki je ob vrnitvi učitelja -poslanca 25. novembra odšel poučevat v Loški potok. Zanimivo je tudi, da je začelo 26. oktobra snežiti. V naslednjih dneh je zapadlo toliko snega, da nekaj dni ni bilo otrok v šolo. Pouk je bil okrnjen zaradi hude zime tudi od 20. januarja do 14. februarja. Zaradi tega tudi ni bilo hribovske šole do 12. marca, ko sta začela v njej poučevati učitelja Bajec in Schvringer. Pouk je bil ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 16. ure. Ker naj bi šel Maks Bajec na dopust zaradi priprav na učiteljski izpit, je prišla na šolo nadomeščat Marija Kra-ševec - Polak. Ker pa je bil spet sklican deželni zbor, je morala najprej nadomeščati Jakliča, nato pa tudi njegovo ženo, ker se ji je približal čas poroda. Nadučitelj je bil dokaj dejaven v Slovenskem učiteljskem društvu in je zato imel odmeven referat na zborovanju tega društva za kočevski okraj v Ribnici 10. maja. V Dobrepolje je ponovno 28. junija prišel ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonuventurajeglič. Ta danje opravil v šoli spraševanje verouka, naslednji dan je imel birmo. Šolsko leto se jc zaključilo 14. julija. Od 535 šoloobveznih je v šestletko hodilo 503 učencev - 94% obisk. Od teh otrok je razred uspešno zaključilo 441 učencev, 60 jih ni moglo napredovati v višji razred, dva pa nista bila vprašana.V ponavljalno šolo so vsaj občasno hodili vsi učenci. Vtem letuje bilo vseh šoloobveznih otrok 535 v redni šoli in 134 vponavljalni šoli. To pomeni, da je bilo v povprečju kar 83 otrok v generaciji. (se nadaljuje) Priprave na šestrazredno šolo Dobrepolje in na gradnjo nove šolske stavbe Piše: Ivan Grandovec Na letošnjo sončno pustno nedeljo se marsikdo odpravil na karneval v Zagori-co, kjer vztrajajo pri pustovanju z etnografskim značajem in ljudskim izročilom iz pradavnine. Če se je kdo spraševal, zakaj ne bi organizatorji pripravili en sam dobrepoljski karneval na Vidmu, je dobil odgovor takoj na začetku: "Če imajo Podgorci svojega Miklavža, Ponikovci primat nad gasilci, Podpečani rezervacijo za županstvo, pa imejmo še mi svoje mačkare." No, pa tudi brez šale moramo priznati, da etnografsko obarvane mačkare res spadajo v Zagorico. Če bi odmislili vse novodobno okrog sebe, bi se ob gledanju programa zlahka preselili v preteklost, ko je vas tako polno živela s svojimi šegami, navadami in običaji. V ambientu središča vasi, kjer se je od nekdaj odvijalo družabno življenje, smo spremljali predstavitev najznačilnejših zagoriških mačkar. Za najstrašnejšimi maskami, tako imenovanimi grbci, je prišel svatovski sprevod s hauptma-nom na čelu. Sledil je starodavni obred poroke, nato prizor z značilnim zagoriškim "babjim mal-nom" in žaganje stare babe, ki seje - tako Zago-ričani - drugače nikakor ni mogoče znebiti. Vsi značilni prizori simbolično ponazarjajo poslav-ljanje starega in pričakovanje novega. Seme, ki ga seje sejalec za orači je simbol plodnosti. Skoraj bo že tu pomlad in vse se bo začelo na novo. Staro zagoriško izročilo je spet zaživelo, organizatorji so upravičili zaupanje. Vas seje združila v pripravah na prireditev. Pridružili so se sorodniki in članice DPZ s pustnimi specialiteta-mi. Nagrada in hkrati spodbuda za trud in vztrajnost organizatorjev pa je bila velika množica obiskovalcev. M. Steklasa Pustne prireditve Najnovejši model traktorja Pajo in Jare v gostilni, izredno zanimanje kažeta za barsko "pevačico" Češčani so letos pripravili že petnajstič svoj pustni karneval. S sprevodom so krenili s Ceste, se ustavili na Vidmu in nadaljevali pot proti Kompoljam. Osrednji program so pripravili na Vidmu, kjer so imeli tudi največ gledalcev. Organizatorji so ponovno dokazali, da jim duhovitosti in dobrih zamisli ne manjka. Že po tradiciji karneval povežejo z aktualnimi dogodki v svetu in doma. Letos brez Osame bin Ladna in talibani ne bi bili aktualni, radovednost pa je zbujal tudi najnovejši traktor, izdelan po direktivah Evropske unije. Na tapeti pa se je spet znašla občinska oblast zaradi zapletov pri izgradnji dvorane. Ker v dolini ni gostilne, kjer bi se lahko kadar koli okrepčali, so izdelali potujočo kuhinjo in gostilno s toplim obrokom. Manjkalo ni niti zabavnih likov z malih ekranov, sicer pa največ povedo fotografije. M. Steklasa Staro vozilo iz Strug, s katerim sta se pripeljala Pajo in Jare. Napovedovalec najavlja prihod "ta starega in ta stare" DOMAČI PUSTNI SATIRIKON V Predstrugah stoji tovarna tela. Vstala je bila iz samoupravnega pepela. Od vedno tam zbrane so ptice za trače, (bi rekel PTT - kot Jovanka) so čisto naše neuvožene frače. Se na Vidmu bila je odprla lekarna, Da bi naša populacija nemarna Enkrat več ne hodila po lekove stran. Ideja je bila nekoč prav stvarna, Le da danes nudi zdravje bedaku zaman. Normalen svet živi z družino v hiši. V eni vasi je pa to problem; Kamor greš sam smeh se sliši plesti. Reveža ded in oče sta bila predtem, Tako vsi ostali smo na Cesti. Vemo, da medvedje bivajo v jamah. To že v šoli učili smo se vsaki dan. Vendar po različnih tetah in starih mamah, Z njihovega jezika pomočjo. Nekje en medved je postal župan. Velika fabrika, kline skup stika Tako, da nastanejo stoli. Dela veliko, prahu pa še več. Plača se veča, da kar boli, Ko "tošl" obrneš, šele pol meseca je preč. Na hribu v gozdu star grad stoji. Zdavnaj v davnini od Turkov podrt. Se spominjajo nekateri med nami. Imeli smo v dolini en grad, Smo hujši od Turkov, smo ga podrli kar sa- Silna lepota narave je naše. Tam v Predstrugah dviguje se prah. Pa ni od prepirov ali kramljanja; Je to od bedakov, ki nas je strah Letečega kamna in tudi streljanja. Junija vroče; sonce pripeka Tako močno, da me glava boli. Tudi od tega, da godba udriha Po svojih činelah in bobnih Ter trobi tri dni. Zadruga kleca, železnina zaprta. Oropana banka, veterina podrta. Zanikrna pošta in kulturni hram. Tri polne gostilne, vežica mrliška, pokopališče. Enkrat vse tja vas oddam. Štiriindvajset vasi, ena večja od druge Se drenjamo skupaj kakor Romuni. Ljudi se kar tare, da ne bo kuge? Ne kaže res druge, živet' nam je treba V tej skup' zbiti komuni. Z.Z.B. Na podružnični šoli v Ponikvah so si v letošnjem šolskem letu zastavili nalogo obujati in ohranjati ljudske šege, navade in običaje. Že na novoletni prireditvi so predstavili nekaj ponikovskih plesov, pred letošnjim pustom, 5. februarja, pa so pripravili projekt z naslovom "Pustovanje v Ponikvah". Za tako obširen projekt je bilo potrebno ogromno dela, tako so morali s pripravami začeti že takoj po novem letu. Zbirali so pregovore, misli o pustu, recepte pustnih jedi, fotografije in grafike ponikovskih mačkar, video posnetke, slikovni material, knjige, maske in oblačila. Iz zbranega materiala so pripravili bogato razstavo in organizirali zanimivo prireditev, kije bila še posebej zanimiva za tiste, ki do zdaj ponikovskih pustnih običajev še niso poznali podrobneje. Slikovito so uspeli predstaviti čas, ko pustne seme poskrbijo, da v Ponikvah zavlada "narobe svet" in da so tegobe vsakdanjega življenja vsaj za nekaj časa pozabljene. Poni-kovsko pustovanje so postavili v slovenski okvir in prikazali tiste značilnosti, kijih zasledimo samo v Ponikvah. Morda ti posebni običaji izvirajo tudi iz narave Ponikov-cev, ki so bili, tako priznavajo tudi sami, vedno malo samosvoji in zaverovani vase. Niso se prištevali ne med Do-brepoljce ne med Laščane. Tudi ženili so se najraje med seboj, še najdlje so šli po svo- je življenjske sopotnike v škocjansko faro. Morda je prav ta zaprtost ohranila stare šege in običaje v vsej svoji prvinskosti, brez tujih vplivov vse do današnjih dni. Vaščani so ponosni nanje in pod nobenim pogojem jih ne bi predstavili drugje. Spadajo samo v njihovo okolje, z njimi živi vsa vas. Ena od njihovih značilnosti je tudi ta, da se lahko šemijo samo fantje, ki so že sprejeti v fantovsko družbo, s poroko pa jim ta pravica ugasne. Dekletom seje strogo prepovedano šemiti, fantom lahko le pomagajo. O vseh teh posebnostih smo lahko slišali na prireditvi. Posebno nazorno in zanimivo so učenci predstavili običaje, ki dosežejo svoj višek na pustni torek, koje za celo vas domači praznik. Opisali in pokazali so značilne poni- kovske mačkare in posamezne maske in njihovo vlogo v času pustovanja. Značilne pustne običaje v Ponikvah je opisoval že Jože Lenarčič v svoji knjigi, vendar je bila predstavitev v živo nekaj novega. V času priprav so učenci povabil i medse Maro Brodnik in harmonikarjajaneza Bam-biča, ki sta jih naučila nekaj ponikovskih plesov. Izvrstno so jih zaplesali. Na končuje sledila še pogostitev obiskovalcev s pustnimi dobrotami, kot so štula, miške, krofi itd. Skratka, predstavitev pustovanja v Ponikvah je bila tako popolna, da bo potrebno ob prvi priložnosti nameniti nekaj prostora v našem časopisu za podrobnejšo predstavitev projekta. Za zdaj pa vsa pohvala učencem in mentorjem za uspešen projekt. M. Steklasa februar 2002 Od dopisnikov Razmišljanje ob dnevu družine (Prispevek je bil objavljen v Oznanilih v decembru 8001) Na praznik sv. družine, ki ga obhajamo 30. 12., naj bi se v vseh družinah skušali zamisliti nad življenjem in odnosi v današnji, sodobni družini. Hkrati je sedaj tudi konec koledarskega leta, ko ponavadi delamo analize in inventure vseh vrst in je zato prav, da se vsak pri sebi spomnimo tudi stvari, ki so se dogajale v naših družinah v letošnjem letu. Zanimivo je, kako strokovnjaki različnih vrst (zdravniki, filozofi, psihologi, učitelji ...) ugotavljajo, daje splošna stopnja izobrazbe in standarda ljudi že dokaj visoka, da pa to ne vpliva na zmanjševanje pojavov različnih oblik nasilja in nestrpnosti v družbi in družini. Seveda na to vprašanje ni enostavnega odgovora, rešitve pa še manj. Mislim, da gre tukaj preprosto za posledico načina življenja, ki smo si ga ljudje postopoma oblikovali v zadnjih desetletjih. V zadnjih letih pa se hitrost življenja in delovni ritem noro povečujeta. V tem vidim enega glavnih povzročiteljev problemov in težav naših družin. Videvamo se ponavadi (že izčrpani in razdraženi od službe in šole) za kakšno uro na dan. V tem kratkem času moramo rešiti vse domače naloge otrok, vse njihove (in svoje) dopolnilne in prostovoljne dejavnosti, vse hišne probleme, pogledati še zadnja poročila, da smo kolikor toliko na tekočem, in potem ... gremo za kakšno uro počivat. V tem ritmu začne prvi trpeti tisti odnos, za katerega zmotno mislimo, da najlažje počaka. Gre za odnos med možem in ženo, za odnos, kije povzročil nastanek družine. Ta se začne krhati prvi, in koje ta odnos načet, začne razpadati družina. Število ločitev pa posledično v naši sodobni evropski družbi narašča. V bolj radikalnih okoljih (Dobrepolje) je ločitev sicer manj, vendar le zato, ker si ljudje ne upajo storiti tega koraka zaradi pritiska okolice. Družina pa v teh primerih že razpada in ponavadi zelo trpi (nasilje, zlasti nad ženami in otroki), saj med člani ni več pristnih in pravih odnosov. Ljudje v teh primerih namesto ločitve najdejo druge, od cerkve prav tako nedovoljene izhode in rešitve svojih zagat. To pa ima ponavadi še mnogo hujše posledice. Seveda je to stanje možno spremeniti samo tako, kot je nastajalo. Proces je pravzaprav sprožila politika (brezobzirna tekmovalnost) in ta ga mora tudi spremeniti oz. povrniti v izhodiščno stanje. Vendar vse kaže, da se politiki (na vseh nivojih) ne zavedajo, kam s svojim stalnim pritiskanjem na povečevanje proračunskih potreb, ki pa so v glavnem potrebe politikov samih (izpolnitev njihovega napuha), pehajo ljudi, ki jim vladajo. Politiki, ki nam dejansko oblikujejo okolje, v katerem živimo, bi morali razmišljati o takšni organiziranosti delovnega dne, ki bi upošteval človekove naravne (od boga dane) potrebe. Prav cinične se mi namreč zdijo zahteve, naj se ljudje upremo delu trgovin ob nedeljah s tem, da jih ne obiskujemo. Nesmisel! To mora urediti oblast! Oblast pa je politika. Oblast mora omogočiti vsaki družini, da bodo njeni člani dovolj časa skupaj, da se bodo lahko med seboj pogovarjali in si s tem ustvarili medsebojno zaupanje in prave odnose. Da bodo dovolj časa skupaj, da bodo lahko v miru opravili vse nakupe pred nedeljo, kije dan, ki bi moral biti posvečen gospodu (kar pa, žal, že dolgo ni več). Sveta družina, kot je pridigal g. župnik, nam je res lahko in nam celo mora biti za zgled. Toda, kolikor lahko poznam (iz branja Sv. pisma) življenje svete družine, so oni živeli in delali cele dneve skupaj. Ločili so se šele, ko je Je- zus začel izvrševati svoje poslanstvo. To pa je že povsem druga zgodba. V krizi pa ni le "slovenska" družina, pač pa enako oz. še bolj tudi "evropska" družina. Tisti politik, ki bo našel formulo rešitve družine oz. bo dovolj pogumen, da bo ljudi poskusil spraviti nazaj v naravni (božji) ritem, bo rešil Slovenijo in Evropo. Igor Ahačevčič Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Na zadnji seji, 20.1.2002, smo razpravljali o pobiranju članarine, o darilih 80-letnikom, planu izletov in prireditev, o pustovanju in o prireditvi ob 50-letnici našega društva upokojencev. Pobiranje članarine poteka normalno. Člani upravnega odbora so se tudi letos odpovedali honorarju po 20 tolarjev na osebo, honorar tako ostane v društvu. Letos je bilo obdarjenih 48 članov in 6 mlajših članov. Tudi strežnega osebja smo se spomnili, in sicer tistih dveh, ki sta največkrat pomagali in kuharice. Izleti bodo letos po naslednjem redu: 22. 3. 2002: nakupovalni izlet v Trst; 20.4. 2002: Ilirska Bistrica in Trsat; 12. in 13. maj 2002: Medžugorje,cena 1 l.OOOtolarjev; 25. 5. 2002: Goli otok, cena 8.000 tolarjev, s prevozom na ladji in zakusko; 28. 6.2002: Srečanje upokojencev v Velenju; 13.7.2002: grad Snežnik in Nova Štifta; 7.8. 2002: kopalni izlet v Portorož z ogledom oljarne Emo-nec, nakup kave in še ogled rimske ceste; začetek septembra: Dragomer, tja nas povabijo vsako leto; 5.10.2002: Šentjernej z ogledom Kostanjevice na Krki. Prireditve: 28.4.2002: občni zbor; 27.7.2002: piknik; september: Dragomer; 21.9. 2002: prireditev ob 50-letnici društva s koordinacijskim odborom: Grosuplje, Šmarje Sap.Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična; martinovanje; silvestrovanje; pustovanje. Za letošnje pustovanje smo se na seji dogovorili in večinsko izglasovali, da bomo pustovali v našem domu. Izpadlo pa je drugače, ker so nekateri člani raje šli v gostilno Pri Zori, in tako z ostalimi dvajsetimi nismo mogli prirediti v domu, ker nas je bilo premalo. Škoda, da nismo videli mačkar, prikrajšani smo. Lepo pozdravljeni! "Ko se mladina ita ogled postani" Ti, ki to bereš, se morda sprašuješ, kdo sploh piše o nekakšnih predlogih, ki bi se znali pojaviti in bi se začeli uresničevati že letos. Naj ti povem, da so odprte možnosti predvsem za mladino ravno pri Mladinskem društvu Dobrepolje, morda bolj prepoznavno pod imenom Mladinski center Sion ali pa novejše kar KLUB. No, kot ti je verjetno znano, so prostori, kjer se odvija zastavljeni program, na Vidmu 33, v bližini župniš-ča. Vhod je skozi prelepa t. i. garažna vrata. Takoj pri vhodu je na voljo biljard in ročni nogomet ter pikado na bližnji steni. Skozi prehod, kjer se nahaja šank opremljen z brezalkoholno pijačo ter kakšnim prigrizkom (suhih salam se ne prodaja), se pride do večje dvorane, ki se v mirnih časih uporablja za igranje namiznega tenisa ali namiznih iger. Vsaj enkrat mesečno, razen v času poletnih počitnic in postu, pa se ta prostor spremeni v plesišče in kraj za zabavo. Verjetno ni treba posebej omenjati, da so prostori opremljeni s sanitarijami. Za čistočo je večkrat na mesec temeljito poskrbljeno. Želimo, da se mladini zagotovi dodatne alternativne možnosti pri izobraževanju in pri izkoriščanju prostega časa.V ospredju pa je koristno združevanje in povezovanje isto in drugače mislečih mladih. V občini Dobrepolje je okoli 300 mladih, med 15 in 25 letom, na katere je smiselno dajati večji poudarek. O možnostih, ki se ponujajo in v ka- terih lahko aktivno sodeluješ, si lahko prebereš v nadaljevanju. Priloženo anketo je pametno izpolniti. Tako se bo lahko dalo prednost tistim stvarem, za katere bo pokazano večje zanimanje. Anketo lahko izpolnjuješ tudi po žicah, in sicer na naslovu http:// users.volja.net/mdsion, lepo vabljenj). Tečaji Plesni tečaj Za tiste, ki bi radi, da bi vam noge funkcionirale na ritem glasbe. V današnjih časih je kar priročno, če znaš plesati. Marsikakšna zabava, če ne že vsaka, je popestrena s plesno glasbo. Želiš si plesati, a ne veš, če ti bo šlo od nog. Tu je sedaj primerna rešitev. Tuji jeziki Ti jezik ne teče najbolje, ko ga bi najbolj rabil? Enomesečni do dvomesečni tečaj lahko korenito spremeni tvoje znanje nemščine, angleščine, italijanščine in morda še kakšnega. Poskrbiš lahko, da si že iz tako dobrega povprečja ocen tujega jezika iz- boljšaš ugled pri profesorjih ali pa poskrbiš zato, da lahko preživiš kakšen dan v tujini brez lokalnega vodi- Izleti Kolesarjenje po Sloveniji Odvijalo bi se 1. ali 2. teden julija in trajalo 3-5 dni. Vsak vzame s seboj nekaj malega hrane, pijače in denarja. Ostala hrana in pijača se nabavi med potjo. Lahko bi kampirali (šotori) ali pa prespali v župniščih ob poti. Za vse, ki se radi vozijo s kolesi in zraven radi še kaj prijetnega doživijo. Osvobajanje hribov V poletnem času se pokažejo vrhovi gora, ki se na prvi pogled zdijo nepremagljivi... Predstavitev 3 dnevnega izleta: 1. dan Aljažev dom v Vratih - Triglavski dom na Kredarici (cca. 5h ne pretirano težavna plezalna pot) 2. dan Triglavski dom na Kredarici - Triglav - Planika - Vodnikova koča (cca. 5h) 3. dan Vodnikova koča - Bohinj (cca. 4h) Posebno opozorilo: Na zalogi bo dovolj klobas in "štrikov" za krščeva-nje. Namenjeno za bolj ali manj zagrizene hribolazce, za tiste, ki ljubijo i- Mladinska stran naravo in višino. Izlet na morje Poletje je čas radosti v bližini vode. Množično bi odrinili na del slovenske obale in se morda povezali z ostalimi podobnimi skupinami. Vode in dobre družbe ne bo manjkalo. Predvideno je okupirati en vikend ali pa še kakšen dodaten dan. Prenočevali bi v župnišču, apartmajih ali v šotorih. Hrano bi si poiskali v bližnjih menzah ali trgovinah. Namenjeno tistim, ki radi poležavajo na soncu, se hladijo v morju, popoldne odigrajo odbojko ali košarko in na večer osvobajajo plesišča. Duhovne vaje Priključili bi se kakšni drugi skupini, katere člani že vedo, kako streči podobnim stvarem ali pa bi kar sami odrinili na kakšen prijeten kraj, kjer lahko v miru premisliš o svoji duši, o nespameti ljudi in prisluhneš klicu narave. Zraven pa gotovo sodijo še kakšni zanimivi ljudje, ki bi predvsem s svojimi izkušnjami pričevali o preizkušnjah, miru ter lepoti ljudi ali stvari. Odločili bi se za vikend ali pa za kakšen dan več. Vtireditve-turnitji Obiski tekem in koncertov Te morda zanima nogomet, košarka vaterpolo, namizni tenis, hitropo-tezni šah, ipd., in bi si rad(a) ogledala) prvenstva? Ali pa želiš poskrbeti za kulturno udejstvovanje; kot je obisk drame, koncertov domačih in morda tujih skupin, opere, iger v dvorani ali na prostem? V Mladinskem centru se bodo zbirale informacije o takšnih in podobnih prireditvah, se priskrbele karte in nenazadnje se bo organiziral prevoz na kraj dogajanja. Turnirji Kdor bi se želel preizkusiti v namiznem tenisu, biljardu, pikadu ali v ročnem nogometu, ima enkratno priložnost, saj bodo v klubu organizirani turnirji. Organizirali se bodo tudi turnirji v odbojki, košarki ipd. Najboljši bodo prejeli simbolične nagrade. E»tra doma Tabla za grafite Tisti, ki vam umetniška žilica včasih preveč utripa, lahko svojo ustvarjalnost sprostite za risanje grafitov. Za to bomo v mladinskem centru določili posebna mesta, ki jih boste porisali. Fino bi bilo, če bi imeli vaši grafiti poleg umetniške vrednosti (vsak je po svoje umetnik!) tudi lepo vsebino, morda kakšno misel, izjavo, vodilo, verz ... možnosti je veliko! Potopisna predavanja Za tiste, ki radi potujete, vsaj v mislih, bodo v Mladinskem centru organizirana potopisna predavanja. Predavanja bodo vodili svetovni popotniki in nam tako predstavljali oddaljene kraje. Pridite, ne bo vam žal. Skavti Povezovanje z ribniškimi skavti (pomoč pri ustanavljanju dobrepoljske čete), obnovitev starih dveh vodov (tigrice, biki), pridobitev novih članov. Na začetku okoli 5-10 članov, ki bi se pridružili starima vodoma in opravili izpit ter tako postali ta pravi skavti. Takoj naj bi začeli s sestanki, ki bi jih od začetka vodili skavti iz Ribnice. Prvo leto bi bilo najbolje, da bi se pridružili njihovi četi, z njimi organizirali izlete, taborjenja... Internet Na naslovu http://users.volja.net/ mdsion se ustvarja nova spletna stran o Mladinskem društvu Dobrepolje. Na njej bodo opisi naših preteklih dejavnosti in prihodnjih ciljev, ter koristne povezave za zagnane surferje. Če koga še kaj zanima v zvezi s tem, lahko kontaktira tudi na e-mail: mdsion@VOlja.net. Pohvale predlogi, želje in podobno bomo z veseljem prebirali in poskušali čimprej upoštevati. Eaetta drugam Mednarodne izmenjave Koristno preživljanje počitnic v tu- jini ali v drugih slovenskih krajih. Namenjeno je predvsem tistim, ki si želijo širiti obzorja, ki radi spoznavajo druge kraje, in ki bi se radi družili z drugimi vrstniki, ki morda ne govorijo enakega jezika ali so na videz drugačni. Obenem pa bi se lahko naučili tudi tujega jezika. Koristno in zabavno! V klubu se igrajo tudi namizne igre, kot so monopolv, šah, tarok in ostale igre s kartami. Predvidena je nabava manjših miz, ki bodo namenjene za naštete igre. Vsak prvi teden (praviloma petek) v mesecu je dekanijski ples, na katerega so vabljeni tudi vsi mladi iz drugih župnij v okviru Ribniške dekanije. Prostor-plesišče je opremljen z najnovejšimi efekti. V daljšem obdobju se načrtuje nabava računalnika ter internetna povezava, saj se razume, da si nekateri ne morejo privoščiti dostopa do interneta in bodo lahko na ta način pridobivali nova znanja. Klub je odprt vsak petek od 20:00 do 23:00 in soboto od 20:30 do 23:30 ter po potrebi tudi kakšen drug dan. Tudi ob dneh, ko ni dekanijskega plesa, se v klubu vrti glasba, in sicer s CD-jev iz lastne založbe. Obvezno se odloči, da napišeš ali kako drugače sporočiš pohvale, komentarje pripombe ipd., katere lahko oddaš v klubu ali na e-mail:mdsion@volja.net; GSM: 041 984 441 (Marko), 031 458 486 (Peter), 031 673 159 (Katja), 031 274 844 (Damjana) ali kako drugače posreduješ. Klub in Kino Dobrepolje vzajemno sodelujeta. O drugih ugodnostih pa se lahko pozanimaš, ko prideš kaj naokoli. Prav lepo te pozdravljamo: Vida B., Kristina, Katja B., Spela, Mirjam, Katja M., Jure, Peter, Andrej, Tina, Vida Z., Vida J., Damjana, Matej, Marko. Ne bodi ujet v sistemu, sledi svojemu srcu, ki hrepeni jpo svobodi. 'Da bi znaC s Cediti, si najprej vzgoji srce. (jSravefieartfi) Iz zavoda Naš laz Delavnica "Prepare" na Vrhniki (Michael Dower iz Velike Britanije o razvoju podeželja) Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Zavodom Naš laz iz Lukovice pri Brezovici in Ambasado Velike Britanije, 23.1.2002 v prostorih Cankarjeve knjižnice na Vrhniki organiziralo prvo od 12 delavnic PREPARE, ki so predvidene za vsako statistično regijo. Po uvodnem govoru dr. Lojzeta Go-sarja, enega izmed koordinatorjev delavnic in direktorja Zavoda Naš laz ter pozdravu župana Vrhnike Vincencija Tomšiča je dr. Marko Koščak spregovoril o samem programu PREPARE. Program je namenjen 10 državam kandidatkam za članstvo v EU, ki morajo same pripraviti strategijo prihodnjega razvoja podeželja svoje države. Rezultati oz. sklepi delavnic bodo vključeni v program PREPARE za Slovenijo. Program želi okrepiti iniciativo lokalnega okolja in spodbuditi formiranje močnega lokalnega partnerstva v odnosu do vladnih in nevladnih organizacij. Pri tem je zelo pomembna sama promocija dialoga in sodelovanje med vsemi akterji razvoja podeželja in promocija ter realizacija izmenjave izkušenj na mednacionalni ravni oz. z mednarodnimi povezavami. Pri razvoju podeželja je posebej pomembno, da se povežejo vsi elementi, da sodelujejo vsi sektorji. Michael Dovver iz Velike Britanije, predstavnik skupine PREPARE, ki deluje v 10 državah je po svoji uvodni predstavitvi in predstavitvi temeljnih smernic svojega dela napovedal delo v treh skupinah, kjer so vsi sodelujoči poskušali odgovoriti na vprašanja o izzivih, priložnostih oz. problemih s katerimi se srečujejo na podeželju, o tekočih projektih razvoja podeželja in kakšno je trenutno njihovo stanje, tistih, ki so še v planu oz. bi jih potrebovali in vlogi, ki jo je vsak posameznik v okviru svoje organizacije ali zasebno pripravljen imeti pri razvoju podeželja. Predstavnik vsake skupine je poročal o ugotovitvah in usmeritvah do katerih je vsaka skupina prišla. Zaključen sklep Michaela Dowera z izpostavitvijo tistih smernic, ki povzemajo težnje vseh treh skupin je bil podan po ogledu Podlipe, kjer smo si pod vodstvom Rozke Saje ogledali ureditev vasi v okviru CRPOV programa. Ob tej priložnosti so člani Društva rejcev drobnice Notranjske v Podlipi pripravili tudi pogostitev. Izpostavljeni rezultati delavnice so ključne točke, katerih vsebino je treba realizirati na tem območju in bodo vključene v program PREPARE. Program PREPARE za Slovenijo mora torej omogočati sodelovanje ljudi pri razvoju, načrtovanju, programih podeželja z dosegom dogovora in reševanjem konfliktov. Omogočen mora biti pretok in-foramacij in vzpostavljanje sistema svetovanja na vseh področjih razvoja podeželja. Spodbujati mora tako formalno kot neformalno izobraževanje ter lokalno povezovanje v mreže. Michael Dovver je povdaril, da so interesi za razvoj podeželja v določenih območih drugačni kot je interes trenutno postavljenih statističnih regij. Zato bi bilo morda bolj smiselno, da bi bilo neko območje subregija, kar pa pomeni, daje potrebno imeti nek mehanizem, da to območje lahko izrazi svoje potrebe in želje. Potrebni so torej subregionalni programi, ki morajo biti povezani s prostorskimi plani in s presojo ali naj določen del —/ zemlje ostane kmetijski ali pa se lahko uporabi v druge namene. Kakor se morajo povezati območja z istimi problemi je potrebna tudi povezava med različnimi programi, različne subregije pa se lahko povežejo skozi en program. Ena od težav s katerimi se srečuje lokalna iniciativa je v tem, da se je treba obračat za vsak problem na posebno institucijo. Rešitev bi bila v podpori kvalitetne koordinacije, kije sicer pomebna za vse elemente trajnostnega razvoja. Spodbuditi je treba jasno in enostavno administracijo, primerne lokalne programe in dodano vrednost podeželskemu prostoru ter produktom. Pristop "od spodaj navzgor" podprt z uspešno koordinacijo in kvalitetnim pretokom informacij med lokalnim okoljem in vladnimi ter nevladnimi organizacijami oz. institucijami, naj bi s programom PREPARE in v ostalih konkretnim programih pripeljal do realizacije tistih zahtev, ki so bila izražene na delavnici. Judita Cosar Zavod Naš laz Vrhniška c 1 1351 Brezovica pri Ljubljani tel: 01 3 653 237 e-mail: stefa.skledarl @guest.arnes.si OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 E - mail. 0-dobrepolje.Lj.Žquest.arnes.si RAZPIS OŠ Pobrenolje ZA SPREJEM OTROK V VRTEC ^ reP 3 1. SEPTEMBRA 2002 JVIZ OŠ Dobrepolje - VVE Ringaraja obvešča vse starše, ki bi želeli, da njihovi otroci obiskujejo vrtec z novim šolskim letom, da do 30. 3. 2002 prijavijo svoje otroke v vrtec s pomočjo prošnje za sprejem otrok v vrtec, ki jo dobijo v tajništvu šole. Otroke bomo sprejemali v obe starostni obdobji - jasli in v oddelke od treh let do vstopa v šolo. Vsi otroci, ki bodo sprejeti v vrtec, bodo sprejeti s 01.09. 2002, čeprav bo morda kateri izmed njih začel obiskovati jaslični oddelek šele naslednje koledarsko leto. Za mesece, ko otrok še ne bo dovolj star za v jasli, bodo morali starši plačevati oskrbnino, katere višino izračunajo na občini Dobrepolje, znižana pa bo za delež, ki ga starši plačajo pri prehrani otroka. Za vse dodatne informacije pokličite v tajništvo šole. Videm, 11. 02. 2002 Ravnatelj: Ivan Grandovec Reportaža Še nekaj utrinkov iz šole v naravi v Kranjski Gori Po vrnitvi iz Kranjske gore, kjer so preživeli en teden v šoli v naravi, so učenci pisali spise o tem, kako so se počutili. Zbrali smo nekaj odlomkov. Prvi dan, ko smo odšli na smučišče, so učitelji preverjali smučarsko znanje vsakega posameznika in nas nato razvrstili v skupine. Jaz sem bila v skupini, ki jo je vodila učiteljica Alenka Ger-din. V tej skupini je bilo še veliko drugih mojih prijateljev in prijateljic, zato smo se vsi zelo zabavali. Na smučišču je bilo vsak dan veselo, še posebno takrat, ko smo se slikali in imeli tekmovanje. V ponedeljek mi je bilo malo dolgčas, drugi dnevi pa so zelo hitro minevali. Vendar pa mi je Kranjska Gora ostala v lepem spominu, ker sem se naučila smučati. Lucija Erčulj, 5.a V naši sobi je bilo šest deklic. Imele smo se prav lepo. Prvič sem bila na smučišču in bilo mije zelo všeč. Hitro sem se naučila smučati in se peljati z vlečnico. Dnevi so hitro minevali in kmalu je prišel dan slovesa. Pospravili smo prtljago in se odpeljali domov. Zimska šola v naravi mi bo ostala v lepem spominu. Jasna Kastelic, 5.a Vsak dan po zajtrku smo se odpravili na smučišče, kjer so nas učitelji učili smučanja. Razdelili so nas v štiri skupine. Prva dva dni smo se učili voziti plug, v naslednjih dneh pa so nas učili uporabljati vlečnico. Vsak dan smo imeli tudi daljši sprehod. Najprej smo se odpravili na ogled jezerajasna, v naslednjih dneh pa smo si ogledali smučarski servis in polarne pse. Zadnji dan smo se odpravili na pohod v Planico, kjer smo si ogledali skakalnico. Robi Pugelj, PŠ Struge V petek zvečer je bilo najbolje. Imeli smo zabavo, na kateri smo počili zelo veliko balončkov. V soboto smo si ogledali skakalnico v Planici. V Kranjski Gori sem se imela zelo lepo in tudi hrana je bila dobra, le pešačili smo preveč. Vseeno pa bi šla še enkrat. Mateja Debeljak, PŠ Struge Zimovanje v Kranjski Gori (fotoreportaža) Od 9. do 14. januarja so bili učenci devetletke in otroci z vrtca na zimovanju v Kranjski Gori. Od tam so nam poslali nekaj fotografij, ki jih je posnela vzgojiteljica Martina Prhaj. Obiskali smo alpski safari v Kranjski Gori. Ogledali smo si škotsko visokogorsko govedo, angleške horte, perujske lome in severne jelene. Imeli smo možnost peljati se po smučišču z vprežnimi sanmi, ki so jih vlekli severni jeleni. Vsakodnevni zbor pod smučiščem v popolni zimski smučarski opremi. Večerni pohod z lučkami smo zaključil pri teti Pehti v njeni koči pod smučiščem. Njeno pripovedovanje in gostoljubnost sta nas kljub hladnemu večeru ogrela. Vožnja s kočijo do jezera je bila zabavna in poučna. Iz šole; obvestila Obiskal nas je igralec Pavle Ravnohrib V torek, 29. januarja leta 2002 so učenci predmetne stopnje OŠ Dobre-polje in PS Struge prisostvovali obisku velikega slovenskega igralca Pavleta Ravnohriba na matični šoli OS Dobrepolje. Pred enim letom smo ga občudovali v naslovni vlogi TV nadaljevanke o največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu. Poznamo ga tudi kot zelo uspešnega voditelja priljubljenega otroškega kviza Male sive celice. Od leta 1980 je član Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, kjer trenutno še vedno igrajo otroško uspešnico Piko Nogavičko, ki je doživela že prek 180 predstav. Na žalost je pisateljica knjige Pika Nogavička Astrid Lindgren v ponedeljek, 28. januarja po kratki bolezni umrla, zato je bil začetek prireditve posvečen spominu nanjo. Učenci so odlično popestrili začetek z dvema recitacijama: Gregor Blatnik in Matej Samec z odlomkom Krsta pri Savici; Ana Zgonc, Jožica Florjančič in Matevž Nose pa s pesmijo Povodni mož. Učence je odlično pripravila mentorica Ema Sevšek. Pevski zbor pod zboro-vodstvom Romana Gačnika pa je odlično zapel Prešernovo besedilo pesem Pod oknom. Prireditev sta odlično povezovali Eva Ahačevčič in Sabina Volek. Tudi naš gostje recitiral nekaj Prešernovih pesmi na pamet. Učenci pa so tudi postavljali vprašanja. Tako so izvedeli marsikaj o samem snemanju filma. Igralec je bil izredno vesel in presenečen, daje dobil glavno vlogo. Že eno leto pred snemanjem seje začel pripravljati. Nadaljevanko so snemali eno leto in pol. Sodeloval je v ogromnem številu iger in v številnih filmih. Za svoje delo je prejel Župančičevo nagrado leta 1990, Se- verjevo nagrado leta 1993 in Badjurjevo nagrado leta 1993. Izvedeli smo, da tremo preganja s posebnimi vajami. V prostem času, ki ga ima največ poleti. Matej Kalan frizerski salon Čopek reja ^raženovič s.p. Uabim vse občane na odprtje novega frizerskega salona, ki bo 4.1 2002, ob TJ. uri. Delovni čas: Ponedeljek: 13.00 - 19.00 Torek: 8.00 - 13.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Četrtek: 8.00 - 13.00 Petek: 13.00- 19.00 Sobota: 8.00 - 15.00 Tel.: 01 7807-879 GSM: 031-505-375 (tel. doma: 01 7807-340) Zaradi vašega dragocenega časa zaželjeno naročanje. Obvestilo o otroškem dodatku Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka, ki jim je bil otroški dodatek dodeljen do 30. 4. 2002, da morajo do 31. 3. 2002 vložiti ponovno vlogo - izpolnjen obrazec Državne založbe Slovenija. V letu 2001 je bil sprejet nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (objavljen v Uradnem listu RS številka 97/2002), na podlagi katerega bodo spremenjeni tudi obrazci oziroma vloge za posamezne pravice s tega področja. Tako se predvidevajo tudi nove vloge za posamezne pravice s tega področja. Tako se predvidevajo tudi nove vloge za otroški dodatek. Ker pa bodo le te verjetno v prodaji šele v začetku marca, prosimo vse vlagatelje, ki že prejemajo otroški, da ne hitijo z nabavo vlog za otroški dodatek. V primeru, če bodo oddali stare vloge, jih bodo morali kasneje še dopolniti z manjkajočimi podatki. To pa ne velja za nove vlagatelje, ki uveljavljajo pravico do otroškega dodatka na novo v mesecu februarju ali marcu. Le ti naj vlagajo v mesecu februarju in marcu vloge še na starih obrazcih, saj je zlasti pri uveljavljanju otroškega dodatka za novorojene družinske člane pomembno, da ne zamudijo trimesečnega roka in uveljavitve otroškega dodatka od rojstva otroka dalje. Le tem bo otroški dodatek na podlagi spremenjenega zakona že dodeljen za dobo enega leta in tem v mesecu marcu ne bo potrebno ponovno vlagati novih vlog. Vloge za otroški dodatek lahko vlagatelji prinesejo osebno na Center za socialno delo Grosuplje ali jih pošljejo po pošti. Priporočamo, da po pošti poslane vloge oddajo priporočeno, ker le tako dobijo ustrezno potrdilo o oddani pošiljki. Vloge je potrebno izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo priložena navodila ter priložijo zahtevana dokazila. Vpišejo naj tudi številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek. Dodatna pojasnila bomo skušali objaviti v lokalnih medijih še po tem, ko bodo znani novi obrazci. Center za socialno delo Grosuplje Odloki Na podlagi 3., 4., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 57/ 94, 14/95,026/97, 10/98 in 74/98), Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93, 87/2001), Odredbe o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovod-nih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Ur.list RS št. 2/02), 3. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Ur. list št. 10/ 96) in na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur.list RS št. 37/99) je Občinski svet Občine Dobrepolje na svoji 30.seji dne 29.01.2002 sprejel ODLOK O DIMNIKARSKI SLUŽBI NA OBMOČJU OBČINE DOBREPOLJE 1. člen Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba, ki jo predvideva Zakon o varstvu okolja ter Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje. Ta gospodarska javna služba se izvaja na področju pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Izvaja se na celotnem območju Občine Dobrepolje. 2. člen Dimnikarska služba se izvaja po Zakonu o dimnikarski službi in Odredbi o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka. 3. člen Zakon o varstvu pred požarom z vidika požarne varnosti podaja elemente varovanja objektov, zato Občina Dobrepolje na svojem območju tudi sprejema odlok o dimnikarski službi in sklep o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. 4. člen Uporabniki storitev dimnikarske službe so fizične in pravne osebe na območju Občine Dobrepolje, ki so lastniki oziroma neposredni uporabniki naprav iz 5. čl. tega odloka. 5. člen Dimnikarska služba se izvaja na naslednjih napravah: - male in srednje kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/94); - pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav; - naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne naprave; - druge naprave povezane z delovanjem kurilnih naprav. 6. člen Koncesionar bo v zvezi s pravico do izvajanja dimnikarske dejavnosti opravljal: - preglede naprav iz 5. člena tega odloka; - vodenje zakonsko določenih evidenc o napravah iz 5. člena tega odloka; - meritve emisij škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz kurilnih naprav; - priprava mnenj k uporabi novih in rekonstrukciji obstoječih naprav iz 5. člena tega odloka; - čiščenje in antikorozijsko zaščito na kurilnih napravah in izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadnih plinov in veznih elementih; 7. člen Koncesionar je dolžan na vsakokratno zahtevo uporabnika opraviti storitev v najkrajšem možnem času oziroma takoj, če bi vsled neopravljene storitve lahko prišlo do škode. 8. člen Uporabniki imajo v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe naslednje pravice in dolžnosti: - pravico do rednih in kvalitetnih storitev dimnikarske službe; - pritožbe na kakovost storitev; - kadarkoli zahtevati katerokoli dimnikarsko storitev, ki je predmet javne službe; - zahtevati in dobiti možnost vpogleda v kataster kurilnih, dimovodnih, prezračevalnih naprav (v nadaljevanju: kataster) in ostalih evidenc, ki se nanašajo nanj; - dovoliti prost dostop do naprav, ki se čistijo; - omogočiti čiščenje oziroma pregled naprav najkasneje po tretjem prejetem obvestilu; - prijaviti svoje naprave pooblaščeni dimnikarski službi in nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in drugih evidenc v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe; - sporočiti koncesionarju vsako spremembo na napravah in uporabi vrste goriva; - redno plačevati dimnikarske storitve; - za nove in rekonstruirane naprave iz 5. člena tega odloka ter v skladu z veljavno zakonodajo, naročiti pri koncesionarju izdelavo strokovnega mnenja, t.i. prvega pregleda in meritve o primernosti le-teh. Če uporabnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, je koncesionar dolžan o tem takoj obvestiti kon-cendenta in pristojni inšpektorat. 9. člen Koncesionar izda uporabnikom račune takoj po opravljeni storitvi v skladu z veljavno tarifo. Izhodiščna tarifa se določi s koncesijsko pogodbo. O spreminjanju tarife odloča koncedent na predlog koncesionarja. 10. člen Koncesijska pogodba se sklene na podlagi javnega razpisa ali na podlagi zainteresiranosti obeh strank. Koncesionar lahko opravlja dimnikarsko službo, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da je registriran za opravljanje dimnikarske službe; - da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav; - da predloži reference o dosedanjem delu; - da razpolaga z zadostnim številom kadrovsko usposobljenih delavcev. Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje, če to določa državni predpis. 11. člen Koncesionar je dolžan izvajati dimnikarsko službo tako, kot določajo veljavni zakonski akti, navodila ministrstva, ki se nanašajo na izvajanje dimnikarske službe in upoštevati občinske odloke ter dogovore, definirane s koncesijsko pogodbo. Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije do konca marca za preteklo leto plačati koncedentu plačilo za koncesijo v višini 2 % od fakturirane realizacije. Odloki, razpisi Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Občine Dobrepolje in se uporabljajo za požarno varnost in varstvo okolja. 12. člen Razmerje med koncedentom in konce-sionarjem preneha zaradi neopravljanja storitev dimnikarske službe v skladu z veljavnimi predpisi ali kršenja določil koncesijske pogodbe. Koncesionar ne more prenesti izvajanja dimnikarskih storitev na drugo osebo. 13. člen Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe imajo v okviru svojih pristojnosti inšpektorati, ter pristojne organizacije oziroma službe, ki jih za to lahko pooblasti župan Občine Dobrepolje. 14. člen Koncesionar mora koncendentu, na njegovo vsakokratno zahtevo omogočiti vpogled v poslovne knjige v smislu kontrole fakturirane realizacije od opravljenih storitev. Koncendent mora podatke, pridoblejne na ta način, varovati kot poslovno skrivnost. 15. člen Koncesijska pogodba se sklepa za pet let, s tem, da jo je možno po preteku tega obdobja podaljšati. 16. člen Če uporabnik, ki je fizična oseba, ob tretjem prejetem obvestilu koncesionar-ja o čiščenju oziroma pregledu naprav iz 5. člena tega odloka ne omogoči čiščenja oziroma pregleda, se ga za prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 5.000,00 do 20.000,00 SIT. 17. člen Če uporabnik, ki je pravna oseba ob tretjem prejetem obvestilu koncesionar-ja o čiščenju oziroma pregledu naprav iz 5. člena tega odloka ne omogoči čiščenja oziroma pregleda, se jo za prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 20.000,00 do 100.000,00 SIT. 18. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. OBČINSKI SVET OBČINE DOBREPOLJE Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 69/98) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Dobrepolje za leto 2002 1. Naročnik: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Dobrepolje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov: a) interesna športna vzgoja predšolskih otrok, b) interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, c) programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, d) interesna športna dejavnost študentov, e) športna rekreacija, f) programi kakovostnega športa, g) programi športa invalidov, h) programi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, i) programi promocijske dejavnosti, j) investicijsko vzdrževanje športnih objektov in površin. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2002. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: * športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo prijavi priložiti: * dokazilo o registraciji dejavnosti, * izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, * izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, * predstavitev vsebine programa, * številko žiro računa. * športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Dobrepolje. 6. Rok za prijavo na razpis je 12.03.2002 do 8.30 ure, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako "PROGRAMI ŠPORTA- NE ODPIRAJ". 7. Javno odpiranje ponudb bo 12.03.2002, ob 9.00 uri v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranje ponudb. 8. Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem športnega programa se uredi s pisno pogodbo. 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb oziroma po sprejemu proračuna Občine Dobrepolje za leto 2002, s katerim bo določena tudi višina sredstev. Občina Dobrepolje Župan Anton Jakopič Župan: Anton Jakopič Nogomet Doseženi rezultati in lestvica po 11.krogu PAR REZULTAT ŠD DOBREPOLJE - SNEŽAK - KLANČEK ŠENTVID 6 1 MAXO PUB - PEKARNA GROSUPLJE 6 4 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA - SSKRAČNA 5 2 PRINCE PUB - PROSTEL 3 1 PICERIJA KOVAČIJA - OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE 0 2 DRVENI - FURMANI T. 3 4 TRENUTNA LESTVICA MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE DANI GOLI PREJET I GOLI GOL RAZLIKA 1 PRINC PUB 11 11 0 0 33 54 16 38 2 OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE 11 7 2 2 23 48 24 24 3 SD DOBREPOLJE-SNEZAK 11 7 2 2 23 53 20 33 4 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 11' 7 2 2 23 72 22 50 5 PIZZERIJA KOVAČIJA 11 7 2 2 23 48 30 18 6 MAXO PAP 11 5 2 4 17 57 28 29 7 KLANCEK ŠENTVID 11 5 1 4 16 46 39 7 8 SSK RACNA 11 4 1 6 13 50 38 12 9 DRVENI 11 2 2 7 8 30 37 -7 10 PEKARNA GROSUPLJE 11 2 0 9 6 35 59 -24 11 FURMANI T 11 2 0 9 6 22 80 -58 12 PROSTEL 11 0 0 11 0 6 128 -122 Ekipa ŠD Dobrepolje Snežak, ki je osvojila 2. mesto na medobčinskem prvenstvu v malem nogometu (nekaj igralcev "upravičeno" manjka na sliki) Medobčinsko prvenstvo v malem nogometu občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je končano. Odlično sta se odrezali obe ekipi iz Dobrepolja, ŠD Dobrepolje Snežak in Okrepčevalnica Zora Kompolje, ki sta v rednem delu zasedli 2. in 3. mesto. Tako sta si obe ekipi pridobili pravico do igranja v t.i.plav offu, kjer so se prve štiri ekipe potegovale za naslov medobčinskega prvaka, druge štiri pa za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Ekipa SD Dobrepolje Snežak je še enkrat dokazala svojo vrednost in z zmago, neodločenim izidom in porazom, osvojila več kot odlično 2.mesto.Ekipa Okr.Zora je imela malo manj sreče inje na koncu zasedla 4. mesto. Med 12 ekipami, ki so sodelovale na tem prvenstvu, je to odličen rezultat in je potrebno obema ekipama iskreno čestitati. Pripravil: Kuplenk Alojz Tarok sekcija DOBREPOLJE Izvlečki iz dela "TAROK SEKCIJE" Dobrepolje O preteklem letu; Mineva leto od uresničitve želje mnogim ljubiteljem taroka v naši dolini. Zelje, da bi se tarok igral zaradi dolgoletne tradicije, atraktivosti in vsestranske sprostitve, je skupina ljubiteljev taroka uresničila skupaj s soorgani-zatorji Gostilno BRDAVS, ŠD ZALIPOVC, TD PODGORA in Pizzerijo ADAM, na kar sedmih turnirjih v lanskem letu. Ob velikem zadovoljstvu vseh nastopajočih v lanskem letu ugotavljamo, da smo vsi skupaj bili na pravi poti in delo uspešno opravili. Na vseh turnirjih so bili na koncu podeljeni pokali za finaliste - prve štiri igralce, na končnem turnirju paše praktične nagrade za najboljše tri v letu, torej 31 vseh skupaj. Na vseh turnirjih je nastopilo preko 150 igralcev, kar v povprečju znaša preko 20 igralcev na turnir. O igri na splošno; Tarok je igra s kartami, ki zahteva polno znanja, hitrega razmišljanja, odločnosti, psihične vzdržljivosti in tudi spretnosti. Zahteva disciplino in podreditev partiji, celotni igri, pokaže individualne sposobnosti igralcev pri napovedih, izpeljavi igre, štetju, vse v skladu z navodili in po pravilih igre. Če naj verjamemo izročilu, je prvi komplet taroka sestavil na začetku 15. stoletjapizanski princ Francesco Fibio iz kart neke veliko starejše igre. S temi častitljivimi kartami igramo tarok še danes, predvsem pri nas in v Avstriji, in sicer v številnih različicah. Bavarski tarok ima npr z našim skupno le še ime. Poznamo tarok za dva, tri ali štiri igralce. Adrenalinski je tisti za tri. O naših željah v tem letu; -> pridobivanje zainteresiranih za igranje taroka, do-natorjev in sponzorjev, redna vadba taroka skozi celo leto, organizacija in izvedba več turnirjev, vsaj vsaka dva meseca v letu-po sprejetem terminskem planu, -* sodelovanje na drugih turnirjih v okoliških krajih in Sloveniji... -> organiziranje prijateljskih srečanj z drugimi klubi in sekcijami, -> sodelovanje z drugimi društvi v kraju in izven pri izvedbi športnih in družabnih programov. O zaključnem turnirju lanske sezone; V petek, 28. 12. 2001, je bil v gostilni Brdavs na Vidmu zaključni turnir sezone 2001 v taroku. V predtekmovanju je sodelovalo 30 igralcev. V naslednji krog se je uvrstilo le najboljših 16 igralcev. Po izvrstni novoletni večerji se jih je v tretji krog uvrstilo najboljših osem. Za uvrstitev v finale se je razvnel ogorčen boj, na koncu pa so postali zmagovalci zaključnega turnirja: 1. mesto: Milan Mesojedec, 2. mesto: Jože Perko, 3. mesto: Vasja Zupan, 4. mesto: Miloš Mehle. Daje šlo za pravi finale pove že podatek, da je bil rezultat po 18-tih krogih še zelo tesen in možnost za zmago so imeli še vsi igralci. V naslednjih 6-tih krogih pa je prišlo do odločitve, saj je Milan Mesojedec dvakrat odigral odlično, Vasja Zupan po enkrat dobil in izgubil, Jože Perko in Miloš Mehle pa sta po enkrat zmagala. Zares pravo finale, brez dvoma lepotica turnirja. O najuspešnejših igralcih na turnirjih v letu 2001; Pred zaključnim turnirjem sezone je imelo možnost poseči po laskavih priznanjih in nagradi za najuspešnejše igralce v seštevku vseh turnir- jev preko 10 igralcev. Prav zaključni turnirje odločil, da so na koncu nagrade za najboljše prejeli za: 1. mesto: Milan Mesojedec (zmagovalec dveh turnirjev...), 2. mesto: Jože Perko (zmagovalec enega, drugi na dveh, tretji na enem turnirju...), 3. mesto: Marjan Gorjup (zmagovalec enega, drugi na enem turnirju...). Za svoj prispevek in sodelovanje je organizator podelil tudi praktične nagrade, katere so prejeli: •+ Franci Stih, za opravljeno organizacijsko delo in predsedovanje sekciji, -> Tone Prhaj, kot najstarejši igralec na večini turnirjev, Slave Palčar, za fotogra- fijo, izdelavo slik in koledarja. V imenu zmagovalcev se je na koncu vsem in organizatorjem zahvalil Milan Mesojedec, v imenu sekcije pa Franci Stih vsem igralcem za fer in borbene igre ter zmagovalcem za osvojene pokale. Zatem je strnil vtise minule sezone in vsem v letu 2002 zaželel veliko osebne sreče in užitkov na naslednjih turnir-jih. Prvi turnir sezone, "BRDAVS 2002" V petek, 08. 02. 2002, je bil v gostilni Brdavs na Vidmu prvi turnir sezone 2002 v taroku. V predtekmovanju, ki se je pričelo po žrebu trojk po 18. uri, je sodelovalo 18 igralcev na šestih mizah. V naslednji krog se je uvrstilo le najboljših 12 igralcev. Po okrepčilu in kratki pavzi je strekel drugi krog, ki je prinesel polfinaliste. Zmagovalci turnirja od leve proti desni (s pokali): Vasja Zupan, Janez Škantelj in Jože Perko Uvrstitev v finale seje izmuznila kar nekaj igralcem visokega reitinga in favoritom, ki so že posegali po zmagah na prejšnjih turnirjih. V finalu, ki se je igralo zelo mirno S polo taktiziranja, je odločitev o zmagovalcu padla v 15. igri, koje kasnejši zmagovalec Janez Škantelj odigral najboljšo igro finala, kar mu je prineslo celih 75 točk. Tudi obe zadnji dve zmagi Vas-je Zupana sta bili dobro priigrani, vendar je rezultat zadoščal le za odlično drugo mesto. Ob slabšem listu v zadnjih štirih igrah se Jože Perko ni mogel vmešati v boj za zmago, čeprav se je njegova nepopustljivost in natančnost kazala do konca partije. Tako so si po odigranem finalu, na prvem turnirju sezone "BRDAVS 2002", prva tri mesta priigrali: 1. mesto: Janez Škantelj, 2. mesto: Vasja Zupan, 3. mesto: Jože Perko. Po zaključku turnirja je pokale najuspešnejšim igralcem v odsotnosti predsednika sekcije podelil Pavle Zevnik, sicer tudi reden član in hkrati član mnogih drugih društev in organizacij v dobrepoljski dolini. Naslednji turnir trojk v taroku bo 12.04.2002. Kraj in čas bosta javljena vsaj teden dni pred turnirjem. Tarok sekcija Finalist Miloš in četrtfinalist Franci Beseda urednice Z veseljem ugotavljam, da "Naš kraj" izhaja redno brez prekinitev že sedem let. Prvič je izšel v mesecu marcu leta 1995. Iz prvotne zamisli o občinskem informativnem glasilu je prerasel v mesečnik z vsemi elementi lokalnega časopisa, kot tak poskuša zajeti utrip celotne občine in življenja njenih prebivalcev. Kljub jasni uredniški pozitivni naravnanosti oz. usmeritvi poskuša biti odprt, z eno besedo - naš. Kot se to ujema z naslovom, ki so ga izbrali občinski svetniki prvega sklica. In če hoče zadostiti tudi tej kvaliteti, se moramo soočiti tudi s tem, da bomo v njem kdaj pa kdaj prebrali mnenje, s katerim se ne strinjamo. Tako kot v vsakdanjem življenju komuniciramo z različno mislečimi ljudmi, pa nas to ne moti. Taki subjektivni prispevki so praviloma objavljeni v rubriki pisma bralcev, kar med drugim pomeni, da objavljena stališča niso nujno identična s stališči uredništva. Presoja in vrednotenje vsebine pa sta zaupana bralcem, ki se imajo možnost tudi ustrezno odzvati in polemizirati. Pravzaprav je to kratek odgovor na vse pripombe o urejanju časopisa. Morda pa ne bo odveč nekaj dodatnih pojasnil o uredniški politiki. Prepričana sem, da utemeljena kritika ali drugačna mnenja ne bi smeli apriori zavračati. Nikakor pa ne odobravam preveč ciničnih in žaljivih prispevkov, posebno takih, ki žalijo človeško dostojanstvo in verska ali kakršna koli čustva ljudi. Pri tem so lahko žaljiva tudi sredstva, ki jih nekdo uporablja za dosego cilja. Na splošno se pri urejanju časopisa poskušam ravnati po načelu, ki gaje ne- koč izrekel veliki ameriški demokrat, dejal je približno takole: Z vsemi močmi se bom boril, da bo zmagala moja stvar, prav tako pa bom naredil vse, da bodo tudi drugi lahko izrazili svoje mnenje. Urejanje časopisa poskušam opravljati korektno, predvsem želim poročati o dogajanju, zaradi slabih izkušenj se izogibam komentiranju. Če pa si kdaj pa kdaj privoščim kakšno primerjavo, je le ta v funkciji čim bolj objektivnega in, če hočete, slikovitega poročanja. Časopis naj bi oblikovali vsi skupaj, zato se kot urednica tudi v ostalih rubrikah načeloma ne poslužujem selektivnosti. Moram pa reči, da bralci niso vedno enako tolerantni do mene. Nekateri od njih me poučujejo, kako je treba urejati časopis, drugi, kaj se sme objaviti in česa ne, tretji me pikro opominjajo, kako se sme pravilno povzeti njihove izjave ... Vse prej kot optimistična slika za nekega lokalnega urednika, bi marsikdo upravičeno pripomnil... No, med vsesplošno nagnjenostjo h kritiki pa je veliko tudi takih, ki so z "Našim krajem" zadovoljni. Zahvaljujem se vsem za spodbudne in pohvalne besede in razumevajoč odnos do morebitnih napak ali spodrsljajev, do katerih vedno in povsod prihaja (najbolj jih vidimo doma), pa četudi ima človek najboljši namen. Da pa me ne bi prijela skušnjava po predolgem razpravljanju, naj zaključim s pomembnim obvestilom za vse bralce in dopisnike. Na osnovi sklepa Občinskega sveta, izdajatelja glasila "Naš kraj", obveščam vse bralce in dopisnike, da bo- do odslej v rubriki pisma bralcev objavljeni le prispevki, dolgi do ene tipkane strani oz 35 vrstic na formatu A4. V nasprotnem primeru si pridržujemo pravico do krajšanja prispevkov. Če bodo ti po naši oceni za kogar koli žaljivi in kakor koli sporni, bodo vrnjeni dopisnikom, da jih korigirajo, šele nato bodo objavljeni. Obenem pa obveščam tudi dopisnike drugih rubrik, da so zaželjeni krajši članki z največ dvema do tremi fotografijami, razen če je drugače vnaprej dogovorjeno z urednikom. Vse pogosteje namreč prihaja do tega, da V zadnji številki časopisa "Naš Kraj", je bilo objavljeno poročilo o obeh božično -novoletnih koncertih Godbe Dobrepolje, katerega bi rad nekoliko pojasnil in dopolnil. Kar zadeva primerjanje nagovora župana g. Jakopiča na prvem koncertu in "nekaj mojimi besedami", ki sem jih namenil dnevu samostojnosti na drugem koncertu želim poudariti, daje težko govoriti o optimizmu enega in pesimizmu drugega kar tako. Govorila sva namreč iz povsem drugega vidika, kar sem poudaril v uvodu nagovora. Jasno pa je, da vsak berač svojo malho hvali, zato nikakor ni pričakovati, da bo katerikoli človek, ki živi iz (od) politike, govoril tako, da bo ljudem nalival povsem čistega vina in govoril dejansko proti sebi. Se posebej, če je to leto, v katerem bo na vrsti nova "cinca Marinca" (po F.M. -Ježku). Sam pa želim vedno, kadar imam priložnost, ljudem povedati, da bi se dalo povečamo število strani do maksimuma (36 strani), pa nekaterih člankov zaradi pomanjkanja prostora vseeno ne morem objaviti. Tudi v tej številki je tako. To priložnost pa izkoriščam za povabilo k sodelovanju nove dopisnike. Predvsem iščemo take, ki se zanimajo za novinarsko delo in so pripravljeni poročati s sestankov, sej, različnih prireditev in dogodkov v občini ali izven nje. Zainteresirani naj se javijo na telefon: 7807 119. Lepo pozdravljeni! marsikaj storiti drugače, lažje, pa tudi bolj kakovostno, če bi bili vsi skupaj malo bolj kritični in izražali manj strahu (ali bili manj hinavski) do pobtikov ter izkazovali manj "črednega nagona". Obenem pa bi nas morali naši lokalni voditelji bolj opozarjati na novosti, nove zahteve in, če hočete, celo na drugačen način življenja, ki nam ga prinaša "evropska" prihodnost. Samo dobro pripravljeni in usposobljeni se bomo lahko uspešno kosali z novimi "sodržavljani". Potem bi bili morda nekoliko manj "optimistični", saj bi ugotovili, da našega razvoja (ali gaje kaj) ne peljejo v čisto pravi smeri. Morda je smer prava le zanje. In še en komentar. Zadnji stavek poročila iz koncerta pravi: "Ko smo odhajali po drugem koncertu iz prijetnega vzdušja v novi dvorani v mrzlo in sneženo zimsko noč, nas je vendarle spremljal prijeten občutek, da smo dobili prostor, kjer se bomo občani lahko zbirali..." Stvar iz- Dan slovenske samostojnosti Odmevi, mnenja, pisma bralcev februar 2002 zveni tako, kot bi hoteli reči, da doslej kaj takega ni bilo v kraju, in da smo sedaj dobili nek lep, kulturno vzpodbujajoč ter nadvse prijeten in prijazen prostor. Zal moram reči, da ni tako. Nikogar za to ne krivim, še manj obsojam, saj vsak, ki dela tudi greši. Na koncu pa bi bilo vendarle pošteno, da bi neskončno optimistični ustvarjalci tega prostora in Jakličevega doma v celoti, povedali, da jim je stvar ušla iz rok (žal ne prvič). Kot eden tistih, kije dvorano starega Jakličevega doma zelo dobro poznal, lahko dam primerjavo s to, novo. Na žalost moram reči, daje mnogo slabša od stare tako z vidika nastopajočih (oder), kakor tudi z vidika gledalca, saj resnično ne omogoča kakovostnega ogleda prireditve, še posebej pa ne filma. Ne samo, da ne moreš brati podnapisa pri filmu, tudi slike se ne da v celoti spremljati, če nimaš pred sabo vsaj dve ali tri vrste praznega prostora. Tudi s tem nočem biti pesimist, zgolj opozarjam (brez kakršnihkoli političnih želja in ambicij - da mi ne bi kdo naprtil še te zadeve) na zapravljanje denarja (tudi tvojega, spoštovani bralec), ki ne daje rezultatov. Pohvaliti pa je potrebno ozvočenje dvorane. Navsezadnje bi kaj podobnega lahko zapisal tudi v primeru prizidka k šoli, ki je bolj kot šoli podoben industrijskemu hangarju (modri ljudje so za svoje otroke gradili šole, ki so bile tudi navzven lepe, da so učence vzgajale k dobremu in lepemu že same po sebi). Da se boste o mojem pesimizmu lahko vsi bralci "Našega kraja" v miru prepričali, vam dajem "nekaj prazniku namenjenih" besed iz drugega koncerta godbe v proučitev: Ker so danes (26.12.2001) vsi, ki se imajo za zaslužne pri izgradnji slovenske države na državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani, za to našo manj pomembno prireditev ni bilo mogoče dobiti kakšnega pametnega govornika. Nazadnje sem si mislil, da nima smisla komplicirati, saj kakšno stvar znamo narediti in povedati tudi mi iz baze in sem nehal iskati primerne velike ljudi našega naroda. Prav, pa ne bomo toliko govorili o kilometrih politega asfalta in vgrajenega betona ter drugih tako pomembnih količinah in materialih s katerimi se radi hvalijo naši neposredni politični vodje, o uspehih našega gospodarstva, sodstva, šolstva, zdravstva, itd. Na dogajanje pri nas bom pogledal s strani navadnega državljana. Res je, popolnoma se strinjam z besedami našega g. župnika, kijih je uporabil pri današnji pridigi (26.12.2001). Biti moramo veseli in predvsem ponosni na svojo državo, na vse kar smo Slovenci dosegli v svetu po vzpostavitvi lastne samostojnosti. Svetu smo dokazali, kako je majhen narod, ki zaživi v svobodi lahko ustvarjalen in močan. Zal pa veliki tega nočejo prav zlahka dojemati, kajti z vsakim takšnim kot smo mi, se njihova velikost in moč manjšata i n zato je v svetu danes toliko gorja kot še nikdar doslej. Zato tako trpijo ljudje številčno majhnih narodov, ki živijo v velikih državah po celem svetu in jim mogočni aparat določene države ne pusti "dihati". Verjetno se bo nasilje raznih oblik in moči v svetu v naslednjih letih še stopnjevalo, zato se moramo na to psihično pripraviti, da bomo zmogli nositi breme tega. Marsikdo pa seveda tudi ne bo zmogel zdržati vseh pritiskov nasilja na delovnem mestu, v družbi, v družini. Ko smo leta 1990 šli na referendum, na katerem smo odločali o svoji nadaljnji poti in usodi, smo Slovenci pričakovali marsikaj. Pričakovali smo poenostavitev raznih administrativnih postopkov, ki nam grenijo življenje, pa smo dobili gromozanski in dokaj neučinkovit državni aparat, ki velikokrat zna stvari tako zakomplicira-ti, da jih potem sam ne zna učinkovito rešiti. Pričakovali smo pravičnost in enakost vseh državljanov. Sedaj se lahko samo sprašujemo, kaj pravzaprav ta dva pojma pomenita. Kdo in kako je gradil naš družbeni kapital, kdo in kako ga sedaj koristi? Pričakovali smo svobodo govora in izražanja svojih misli, pa lahko le ugotovimo, da je zelo nevarno svobodno govoriti resnico. Zaenkrat nas še ne dajejo na kakšen osamljen otok, znajo pa zelo prefi-njeno, "sofisticirano" obdelovati (od vaške skupnosti dalje). Pričakovali smo demokratičen način vladanja, sedaj pa ugotavljamo, da se ima večina izvoljenih za nepogrešljive pri odločanju v Sloveniji, da morajo biti stalno pri koritu, če že ne v njem. Okoli sebe so si spletli varne obroče aparatčikov, kateri jih ščitijo. Dober posel (na vseh nivojih) dobiš lahko le po strankarsko - družinskem ključu. Demokratične delitve oblasti sploh ni, saj bi nekateri hoteli v svojo malho strpati čimveč funkcij in odločati sami o skoraj vsem. Hkrati pa znajo s pravim načinom korupcije držati v šahu dovolj veliko maso volilnega telesa, da lahko zdržijo še naslednji mandat. In mi volilci, davkoplačevalci si zatiskamo oči in podpiramo te nesmisle in norosti! Ali v Sloveniji še obstaja opozicija, ali ni vse nekako zamegljeno? Zaradi vsega prej omenjenega se nismo zmogli soočiti s svojo preteklostjo (mislim na čas po II. svetovni vojni), da bi prišli do čistega temelja, na katerem bi lahko gradili svojo novo hišo. In za to SO krivi vsi, ki so na oblasti v zadnjem desetletju sodelovali, od občinskih do državni oblasti. In ti ljudje naj bi nas popeljali v naročje EU, v naročje velikih tujcev? Ali nam bodo znali izboriti dovolj samostojnosti? Bodo znali uveljaviti tisto edino kar imamo - naš jezik in kulturo? Ce ne, potem je bil ves naš pogum in strah pred desetletjem čisto zaman. Igor Ahačevčič Pluženje na pokopališču Ko obiskujem na pokopališču svoje najdražje potem, ko skopni sneg, me močno zaboli srce, saj je po grobovih ob glavnih poteh polno peska, kar je posledica prenizkega pluženja. Hvaležna sem gospodu Kostanjšku za požrtvovalno skrb na pokopališču, tudi za pluženje glavnih poti, vendar je katastrofa po grobovih po pluženju prehuda. Morda bi se stroj dal kako drugače naravnati, da ne bi povzročal škode, saj grobove z veliko težavo spet uredimo. Ker nas večino lastnikov grobov ta problem muči že nekaj zim, lepo prosim pristojne, da začnejo razmišljati o tem in poskušajo rešiti problem do prihodnje zime. Marinka Prhaj KINOPttOGiMM ZU UiaREC 2002 Kino "uoaatpoiit" vmiM m 00LSV OlGllttl PETEK, 1. MAREC, ob 19.30 ameriška uspešnica - komedija JE LAHKO ŠE SLABŠE KRATKA OZNAKA: Kevin in Max sta si ustvarila karieri s krajami. Kevin Cafferv (Lavvren-ce) je poklicni tat s prefinjenim okusom, milijarder Max Fairbanks (DeVito) pa je neizprosni poslovnež, ki je vajen dobiti, kar hoče. Ko Kevin vzame na muho domnevno prazen dvorec ob morju za polnočni rop, zanj prava mala malica, zmoti Maxa pri čo-fotanju po kadi z miss septembra. Pokličejo policijo in Kevina aretirajo. Z uklenjenim Ke-vinom se Max odloči iti še korak dalje -Kevinu sname prstan, ki mu prinaša srečo, policiji pa reče, da je njegov. S tem si privošči svoje lastno malo maščevanje - okra-del je tatu. Bojne linije so zdaj določene: prstan je pripadal Kevinovemu dekletu in storil bo kar koli, da ga dobi nazaj. Ko se njuna bitka odločnih umov razplamti v pravo vojno (in pestra igralska ekipa zasede svoje položaje), Kevin in Max odkrivata, da je najslabše, kar se lahko zgodi, še slabše - in zabavnejše -kot sta si kdajkoli predstavljala. DOLŽINA: 98 minut NEDELJA, 3. MAREC, OB 15. IN 19.30 URI ameriško francoska akcijska komedija TAXI 2 KRATKA OZNAKA: Japonski obrambni minister prihaja v Francijo, da bi preveril sposobnost francoskih policistov v borbi proti terorizmu ter podpisal "pogodbo stoletja" s francosko državo. Ugrabi ga tolpa Jakuza. Daniel in Emilien bosta, ne glede na svoje želje, ponovno vključena v nove avanture, da bi našla tega pomembnega gosta, ki mora priti na zelo pomemben sestanek ... Bernard Farcy - načelnik Načelnik dobi višji čin. Pred njim je nova naloga, ki predstavlja velik mejnik v njegovi karieri. Tokrat mora poskrbeti za varnost japonskega ministra. Začne se operacija Ninja! Načelnik jo jemlje zelo resno in vanjo usmeri vso svojo bistroumnost ter kot ponavadi zaslepljen s samoljubljem, ne vidi dogodkov, ki krenejo v nezaželjeno smer. DOLŽINA: 82 minut. PETEK, 8. MAREC, ob 19.30 ameriška najstniška komedija PRINCESKIN DNEVNIK KRATKA OZNAKA: Plaha najstnica Mia Ther-mopolis (ANNE HATHAVVAV) se znajde v za- dregi, ko pri petnajstih letih izve, da je po očetu podedovala plemiški naziv manjše evropske kneževine imenovane Cenovia. Med zanimivo in poučno preobrazbo iz navadne šolarke v princesko zabrede v kopico komičnih zapletov, pri njenem spreminjanju pa ji pomaga stroga, zadržana babica, kraljica Clarisse Renaldi (JULIE ANDREVVS). Toda kmalu pride med njima do nesoglasij. Mia nikakor noče spremeniti svojega načina življenja in postati vladarica. Kraljica na drugi strani vztraja, da je to njena dolžnost. Trdno je prepričana, da bo svojo vnukinjo popolnoma preobrazila v osebo, ki bo njena povsem sposobna naslednica. Novopečena princeska je tako postavljena pred največjo odločitev v svojem življenju: naj ostane s svojo mamo ali pa naj vse skupaj zapusti in sprejme odgovornost, ki pride z novim nazivom? NEDELJA,. 10.MAREC, OB 15. in 19.30 uri ameriško avstralska akcijska komedija KROKODIL DUNDEE III. KRATKA OZNAKA: Mick Dundee je pustolovec v pravem pomenu besede. Je vrhunski lovec na krokodile, ki živi sredi avstralske divjine. Preživel je tudi New York City. Kljub vsemu pa je njegova nova avantura hkrati tudi njegov največji izziv do sedaj. Mick Dundee odputuje v bizarni svet - Los Angeles v Kaliforniji. Veliki izziv leta 2001 ni v tem, kako bo neki ameriški TV gledalec preživel v avstralski divjini, ampak kako bo žobičajni' Avstralec preživel v Mestu angelov. V tretjem poglavju krokodilje zgodbe je Sue Charlton, Mickova žena, po rodu američan-ka, začasno premeščena v eno od podruž- nic časnika njenega očeta v Los Angelesu. Izgleda, kot da je nekdanji direktor oddelka umrl v sumljivih okoliščinah in Sue ga mora začasno nadomestiti. Mick je prepričan, da je to idealna priložnost, da njunega 9-letne-ga sina soočita s svetom izven njihovega avstralskega mesteca VValkabout Creeka. Vendar to ne bo potovanje, kjer bo Mick v vlogi očeta in turista. Nehote se bo zapletel v raziskovanje, ki ga je prvotno začela že Sue... DOLŽINA: 92 minut. PETEK, 15. MAREC, ob 19.30 ameriška akcijska drama SNIF (BLOIV) KRATKA OZNAKA: V 70. letih prejšnjega stoletja je kokain, ki je sprva bil le dokaj neznana prepovedana droga, izredno hitro postal milijarden mednaroden posel, ki je vplival na cele države. Večina ljudi ve, da so za množično priljubljenostjo kokaina stali vplivni kolumbijski karteli, odločeni za vsako ceno priti do zaslužka, ne ve pa, da jim je to uspelo po zaslugi njihove ameriške zveze -Ceorgea Junga, povprečnega ameriškega fanta iz majhnega mesta, ki se je odločil, da bo ameriške sanje uresničil na svoj način -postal je prvi Američan, ki je na veliko uvažal kokain in ga s svojimi podjetniškimi spret- nostmi dobavljal študentom, premožnim intelektualcem in hollywoodski eliti. Jung se je kmalu začel valjati v denarju in uživati življenje brez vsakršnih omejitev, o kakršnem so mnogi sanjali. Toda kljub vsemu ni nikoli dobil edine stvari, po kateri je hrepenel - ljubezni, ki mu je nihče ne bi mogel vzeti. DOLŽINA: 124 minut NEDELJA, 17. MAREC, ob 15. uri in 19.30 ameriški, akcijski, pustolovski film GOSPODAR PRSTANOV KRATKA OZNAKA: Ostareli hobit Bilbo Bisa-gin, ki so ga vsi sokrajani imeli za malce čudaškega in nenavadnega, saj se je, v nasprotju s hobitskimi navadami, v mlajših letih predal nepričakovanim pustolovščinam, namesto da bi užival v fotelju pred ognjiščem in srebal čaj, je na svoj enajstindesetdeseti rojstni dan nenadoma izginil. Nihče ni vedel ne kam in ne zakaj, svojemu mlademu sorodniku Frodu pa je zapustil nenavadno dediščino - magični in skrivnostni prstan. A to ni bil navaden okrasek, lep del nakita, bil je Edini Prstan, najmočnejši in hkrati najnevarnejši od vseh čarobnih prstanov, ki so bili izdelani v Črnih letih, saj ga je izdelal sam Temni vladar. Troji Prstani za vilinske kralje pod neba bleščavo, Sedmeri za škratje vladarje v njih skalnem zaklonu, Deveteri za Smrtnike, ljudi z umrljivo naravo, En sam pa za Temnega vladarja, ki sedi na tronu v Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo. Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže, Edini, da jih vse poišče in jih v temi poveže v Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo. Edini Prstan daje absolutno moč, in če bi se do njega ponovno dokopal Sauron Veliki, Temni vladar Mordorja, bi lahko s svojo novo pridobljeno zloveščo močjo zavladal Srednjemu svetu in zasužnjil njegove prebivalce. DOLŽINA: 178 minut PETEK, 22. MAREC, ob 19.30 ameriška uspešnica- drama iz sveta mode ZOOLANDER KRATKA OZNAKA: Kaj naj stori najslavnejši maneken na svetu, ko je oblečen, da te kap, in pripravljen na akcijo? Lahko bi na primer preprečil zaroto in postal maneken-superjunak. Derek Zoolander se je srečal že s tisoči vsiljivih paparacov in tri leta zapored obranil naslov manekena leta, ne da bi pri tem pokvaril svojo popolno pričesko. Zdaj pa bo dokazal, da ni le navaden res izjemno izjemno čeden frajer v kačji koži, ampak tudi mačo, ki ga ne gre vreči v koš. Spoprijel se bo namreč s pokvarjenim ozadjem modnega sveta in dal svojim oboževalcem pravi razlog za navdušenje. Zoolanderjev svet se podre, ko na podelitvi modnih nagrad, kjer naj bi že četrtič zapored prejel nagrado in naziv manekena leta, ta prestižni naziv podelijo uspešnemu novincu Hanslu (Ovven Wilson). Spozna kruto resnico, da ni več prvi maneken na svetu, zato se odloči, da bo poiskal smisel svojega življenja - vrne se v rodni New Jersev, da bi z očetom in brati delal v premogovniku. Oče (Jon Voight) ga ni vesel. Še več - sramuje se sina in njegovega "nemoškega" poklica, ki mu je posvetil toliko let. Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhat- tan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski "dvohod" da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. DOLŽINA: 115 minut NEDELJA, 24. MAREC, ob 15. in 19.30 ameriška uspešnica - nora komedija DIVJA DIRKA KRATKA OZNAKA: Lasvegaški igralniški magnat Donald Sinclair se je odločil, da bo osrečil svoje najbolj zveste kockarje, zato si izmisli nov, kvazi-legalen športni dogodek: DIVJO DIRKO. "Počnem lahko, kar hočem. Ekscen-tričen sem!" - Donald Sinclair Skupino tekmovalcev sestavlja šest naključno izbranih oseb: Sinclair je v šest različnih igralnih avtomatov postavil posebno skovane zlate kovance. Vsakega, ki dobi tak kovanec, povabi na dirko. "Danes imate priložnost sodelovati pri igri, kjer so možnosti za dobitek 1: 6..." - Sinclair "Obstaja le eno pravilo: nobenih pravil!" - Sinclair. Dobitek znaša dva milijona dolarjev v gotovini. Denar je v torbi. Torba v omarici. Omarica pa v Silver Citvju, v Novi Mehiki - 1100 kilometrov stran. Prvi, ki pride tja, pobere vse. Naši tekmovalci pa ne vedo, da jim Sinlclair in njegovi obsedenci s kockanjem sledijo na vsakem koraku - in stavijo na izid! Na tej dirki so dovoljena vsa sredstva. Tekmovalci potujejo z letalom ... vlakom ... s helikopterjem ... peš ... z avtobusom ... Z VSEM, kar se premika! Goljufajo. Lažejo ko srake. Drug drugemu nagajajo. V Divji dirki se ne sprašujejo, kaj bi naredil, da bi zmagal, ampak česa NE BI naredil, da bi zmagal. DOLŽINA: 112 minut PETEK, 29. MAREC, ob 19.30 ameriška uspešnica - romantični triler VANILLA SKY KRATKA OZNAKA: David Aames ima na videz lepo življenje. Je čeden, premožen in kariz-matičen. Življenjski stil uspešnega mladega menedžerja iz New Yorka se marsikomu, če ne celo večini, zdi enkraten, zapeljiv in idealen. A vendar je v njegovem življenju praznina. Kot se pogosto dogaja, je njegovo živ- ljenje precej drugačno, če ga pogledamo pobliže. Neke noči spozna dekle svojih sanj, a jo po svoji neumnosti izgubi. Nepričakovano se znajde v vrtincu ljubezni, komedije, sumov, seksa in sanj, pri tem pa mu uspe pogledati globoko v svojo dušo in odkriti, kako neprecenljiva in kratkotrajna je prava ljubezen. DOLŽINA: 100 minut NEDELJA, 31. MAREC, samo ob 19.30 ameriška uspešnica - akcijski film DAN ZA TRENING KRATKA OZNAKA: Policijski narednik Alonzo Harris je veteran oddelka za narkotike s 13-letnim stažem, čigar vprašljive metode brišejo mejo med zakonitostjo in korupcijo. Izkušnje z ulice so že zdavnaj zatrle ves njegov optimizem. Zatiranje kriminala te lahko stane glavo, če vestno spoštuješ pravila, zato so Alonzo in njegovi kolegi pogosto prisiljeni sami kršiti zakon, v službi katerega so. Trda, realistična akcijska drama Dan za trening je postavljena v svet dvoumne morale policistov, ki pod krinko preganjajo malopridneže. Idealistični novinec Jake Hoyt, čigar nazori se precej razlikujejo od Alonzo-vih, ima natanko en dan časa, da se dokaže svojemu karizmatičnemu šefu. Pri tem se pogreza vse globlje v svet Alonzove neizprosne logike. V teh 24 urah oba moža postavita na kocko življenje in kariero. Vprašanja, ki jih film zastavlja, so: Ali policisti lahko zagotovijo varnost in pravico, pri tem pa sami nikoli ne prekršijo zakona? Kaj vse je potrebno narediti v boju proti kriminalu, kaj je še junaško in kdaj je meja že prekoračena? Ali lahko zahtevamo varne ulice za vsako ceno? Je moralni zakon en sam ali jih je več? Je pomembneje, da je policija učinkovita ali da ravna po črki zakona? Je možen kompromis? Odgovore prepušča film gledalcu. DOLŽINA: 120 minut t- (_Informacije; zahvale Poročilo Policijske postaje Grosuplje JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je januarja 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različne, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, enako se zgodi tistim ,ki ki strežejo alkoholn epi-jače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 6 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Prihaja do vlomov v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si ob tem zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilca na delu oziroma begu, naj sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oz. občani bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Opravili smo tudi oglede 6 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 ter v samem naselju Videm. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V času od 15. 11. do 15. 3. 2002 morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kar bodo nadzirali tudi policisti. V mesecu februarju 2002 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-pro-metnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Nični hujšega od smrti in nič lepšega od večnega življenja. "Jaz sem vstajenje in življenje, in kdor vame veruje, bo živel na vekomaj!" (Jn 11,25) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, sina, brata, botra, bratranca, nečaka, strica, svaka, prijatelja... MIRKA ŽNIDARŠIČA iz Zagorice se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Mnogi izmed vas ste darovali sveče, cvetje, darove za sv. maše, za cerkev ali pomoč družini ter pogrebnih stroških. Izrazili ste nam ustna in pisna sožalja. Hvala vsem! V stiski smo spoznali prijatelje! Posebne zahvale: - g. župniku Francu Skulju za tako lep govor in pogrebni obred; - g. Dragu Gačniku za somaševanje; - Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepe pesmi; - PGD Zagorica, g. Jožetu Hrenu za lep govor in društvom Gasilske zveze Dobrepolje za spremljanje na njegovi zadnji poti; - veteranom rokometnega kluba Dobrepolje in g. Zoranu Tavžlju za ganljive besede; - sosedom, vaščanom in znancem, ki ste priskočili na pomoč; - vsem sodelavkam vrtca in delavcem OŠ Dobrepolje ter podružničnih šol za razumevanje, pomoč in sočustvovanje; - Metodu Podržaju in sodelavcem sina Roka; - Mihovim in Jakovim sošolcem in učiteljicam; - Društvu podeželskih žena Dobrepolje - Struge; - Lojzetovim sodelavcem in sindikatu Kovinastroja Grosuplje; - Mirkovim bivšim sošolcem, sodelavcem in prijateljem: - delavkam vrtca Grosuplje; - g. Kostanjšku za pomoč; - sorodnikom in Andreji za gorečo molitev ob zadnji uri. - Hvala vsem in vsakemu posebej! Zahvale ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očija in atkota FRANCIJA NOVAKA iz Grosupljega Pod gozdom 6/18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali prelepo cvetje, sveče, hvala za darovane maše in darove cerkvi. Posebna zahvala pa pevcem za čudovito in nepozabno zapete pesmi pri maši in na grobu. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Mari, sin Franci in hčerka Tadeja z družinama ter vnučki Miha, Tina in Jan Atko nas vide nje Ostala je bolečina, praznina, tišina in neizbrisani spomini, kijih bomo nosili v srcih in živeli z njimi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage sestre in tete KRISTINE GRM Filipove Kristine iz Male vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Seničarju iz Ljubljane Bežigrad za njegove obiske in tople besede v času njene bolezni. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej iz družine Samčeve za nesebično pomoč, hvala tudi vaščanom Male vasi. Hvala gospodu kaplanu za lepe poslovilne besede, pevcem in pogrebcem iz Male vasi za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo Kristino spoštovali in imeli radi. Se naprej vam jo priporočamo v molitvi. Vsi njeni Vrhnika, Brezovica, Ljubljana, Dobrepolje, Ohio Njene roke so znale kuhati, pomivati, šivati ter opravljati tisoč hišnih del in počivale so le, kadar so se sklepale k molitvi. (Ivan Cankar) ZAHVALA Ob bolečem slovesu naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE HOČEVAR rojene Stih rojene 12.10.1918 Iskreno se zahvaljujemo za skrb za njeno zdravje zdravnikom dr. Mariču, dr. Meršetovi in dr. Shavvishu. Hvalag. kaplanu za tolažilne besede in lepe molitve ob slovesu na njenem domu. Za oskrbo njene duše, sočutje, izraženo sožalje in čuteče opravljen pogrebni obred velja zahvala gospodu župniku gospodu Skulju in gospodu župniku Novaku. Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani se zahvaljujemo za moč govorice pesmi slovesa, gospodu Kostanjšku pa za vodenje zbranosti in skupno molitev. Vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem hvala za darovane sveče, svete maše in darove namesto cvetja, namenjene v korist cerkve. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in brata JOŽETA ZNIDARSICA iz Zagorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem vaščanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše, izrekli pisna in ustna sožalja ter ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Hvala dr. Mariču, dr. Meršetovi, patronažni sestri Mariji in Mileni Znidaršič za nego na domu. Posebna zalivala tudi gospe Rozi Vidmar, Antonu Erčulju st., Strahovim in Stanetu Skulju st. Iskrena zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in za obiske na domu. Zahvala tudi g. Kostanjšku za pomoč pri pogrebu. Hvala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo zapete pesmi in Godbi Dobrepolje za izvajanje skladb v času slovesa. Hvala PGD Zagorica in g. Jožetu Hrenu za lep govor ter vsem ostalim društvom Gasilske zveze za spremljanje na njegovi zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Dobrepolje in Konradu Piku za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali na domu, vlivali upanje in ga bodrili, ga imeli radi, ga spoštovali in se ga boste spominjali. Zahvala pa tudi vsem domačim, ki ste mi s svojo nesebično pomočjo pomagali in mi stali ob strani. Žena Albina in vsi sorodniki februar 2002 Vabila 35 Iskrene čestitke in veliko lepih želja ob dnevu žena in ob materinskem dnevu. Naj pomladno cvetje sleherno mamo razveseli v dolini dobrepoljski. Iskrene čestitke urednici Našega kraja, akademski slikarki Sandi Zalar ter članicam DPZ Dobrepolje. Za praznik pa pesem Zemlja slovenska. t Stanka Ahlin ZEMLJA SLOVENSKA Zemlja slovenska, gruda zelena, tvoje smo hčere, poslušaj naš glas. Z božjo ljubeznijo so posvečena, čuvaj naš rod, bodi nam spas. Z lepoto cvetlice, s klasom pšenice, s plodovim bogatim mamiš oči. Grude so tvoje sončne gorice, planine, morje, kjer gozd ti šumi. Tvoje smo v sreči, rvoje v nesreči, nate gradimo dom in oltar. Ti si mogočna v sili besneči, greš zmagovito skozi vihar. Vodi nas k soncu, vodi nas k sreči, ohranjaj dobro slovensko srce. Čuva) naše mame in žene, slovenska beseda naj ne umre. Vabilo Vabimo vas na sejem, ki bo 17. marca -TIHA NEDELJA ob 10. uri na ZDENSKI REBRI Tako kot lani bomo tudi letos postavile stojnice, še več jih bo ... Poskrbele bomo, da od tod ne boste šli praznih rok. Prisrčno dobrodošli. DPŽ DOBREPOLJE - STRUGE KSS DOBREPOLJE Turistično društvo Dobrepolje vabi na ODPRTJE VELIKONOČNE RAZSTAVE v soboto, 23. marca ob 19. uri v prostorih občine Dobrepolje Ogledali si boste: * fotografije z izleta Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani v Izraelu * razstavo velikonočnih simbolov * prodajno razstavo velikonočnih razglednic, peciva ... Sodelujejo tudi vrtec in učenci razredne stopnje ter podružničnih šol. Razstava bo odprta tudi na cvetno nedeljo v dopoldanskem času in med tednom v delovnem času občinske uprave. PRIJAZNOVABLJENI! Pozdravljeni! ^5 Naj vas ponovno spomnim na sobote v mesecu marcu in zabavne večere s Sceno. Premiera igre O, TA TESTAMENT je, kot smo že objavili, predvidena 2. 3., ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma. Ravno teden za njo pa je v načrtu že prva ponovitev, in sicer v soboto, 9. 3., ob 19. uri, v že prej omenjeni dvorani. Vse naslednje ponovitve pa so odvisne od vašega zanimanja. Karte za predvideni predstavi je moč dobiti že v predprodaji vsak dan v trgovini Trgojan ter v sredo in petek v krajevni knjižnici na Vidmu. Karte, ki bodo ostale, bodo v prodaji tudi pred predstavama. V pričakovanju vašega obiska vas lepo pozdravlja Dramska skupina Scena Oglasi Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE Z IZDELAVO - GEODETSKEGA POSNETKA - LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI) IN S PRIDOBIVANJEM - UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE) NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3 (V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO) ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH: 01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43 RAZPORED DELA SPLOŠNE IN ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN SPL.AMB. STRUGE PONEDELJEK 7.00-13.00 13.00-17.00 TOREK 7.00-11.00 13.00-19.00 SREDA 7.00-11.00 7.00-13.00 ČETRTEK 7.00-11.00 12.00-18.00 PETEK 7.00-13.00 13.00-17.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00 OBVESTILO TRENUTNO NADOMEŠČA dr. VVALIDA el SHAVVISHA dr. BARBARA MERŠE dr. med. po urniku: PONEDELJEK 13.00 do 19.00 SREDA 7.00 do 13.00 (ambulanta Struge) ČETRTEK 7.00 do 13.00 DELOVNI ČAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 13.00-19.00 TOREK 7.00- 13.00 SREDA 7.00-13.00 ČETRTEK 13.00-19.00 PETEK 7.00-13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09 050-624 071 DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 7.30- 14.30 TOREK 12.00- 19.00 SREDA 7.30 -14.30 ČETRTEK 11.00-18.00 PETEK 7.30-14.30 Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o, FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STROPI-PREDELNE STENE PO SISTEMU liHAUf ©rnstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.