L^O ljubljanska banka G^^EjSEmiSfjS^ XXV. — številka 39 1telJl: obč. konference SZDL lo^Trt?' Kranj, Radovljica, Sk. Loka if^ ~ Izdaja ĆP Gorenjski tisk - J- Glavni urednik Anton MiklavčiC 0d8ovorni 5lAS urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 20. 5. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah In sobotah. ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Magistra brez listnice 8. STRAN: V senci jeklenih kril 9. STRAN Kilimadžaro - gora demonov 14. STRAN: 25. STRAN: Naročniki žrebajo naročnike Generalni konzul PJDR odprl Durerjevo razstavo KRANJ, 19. maja — Danes se je v Kranju mudil generalni konzul NDR v Jugoslaviji Horst Schadovv. Med drugim je v stebriščni dvorani Mestne hiše odprl tudi razstavo reproduciranih del svetovnoznanega nemškega slikarja Aibrechta Dtirerja (1471—1528). Organizatorja enkratnega kulturnega dogodka sta konzulat NDR v Zagrebu in Gorenjski muzej Kranj. Razstava bo odprta do 4. junija 1972. (Ig) Prve naprave v pogonu Danes ob 12.30 bodo v Gorenji vasi začele obratovati prve naprave za predelavo urana. Poskusno bo začela delati Industrijska naprava za predelavo uranove rude v tehnični koncentrat. Delo vodita Geološki zavod Ljubljana in inštitut Jožef Štefan Ljubljana. -Ib 50 let Verige Svečana seja delavskega sveta Radovljica, 19. maja — V počastitev 50-letnice Verige je bila ob 10. urf v kino dvorani v Radovljici svečana seja delavskega sveta podjetja, ki so se je udeležili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki podjetij, s katerimi sodeluje Veriga. V okviru proslavitve 50-let-nice so v Verigi že prejšnji petek in soboto podelili diplome, plakete in ure članom kolektiva, ki so v podjetju več kot 10 let. Delavcev, ki so v Verigi neprekinjeno od 10 do več kot 25 let je okrog 500. V torek so sprejeli tudi upokojene člane kolektiva. Od 220 povabljenih, se jih je odzvalo okrog 190. Vse so pogostili, jim razkazal! tovarno in jih nagradili. Poleg današnje seje delavskega sveta bodo jutri (sobota) pred restavracijo Cen- ter v Lescah ob 10. uri razvili nov sindikalni prapor, štirim delavcem, ki so v podjetju več kot 30 let, pa bodo Izročili posebna darila. Ob 50 letnici Verige je v sredo popoldne občinska skupščina Radovljica sprejela sklep, da se podjetju ob tej priliki izroči občinsko priznanje. Razen tega so v okviru 50-letnice podjetja dobili odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita štirje člani kolektiva. A. Z. j u bi le j na m e š a n i c a Jutri se bo na prenovljeni progi za motokros v Pod-Ijubelju pomerilo 48 tekmovalcev iz 19 držav. — Foto: F. Perdan. — Več preberite na 25. strani BS533IS XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 0D 4. DO 15. AVGUSTA KRANJ 0 Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je v četrtek, včeraj in danes organiziral v dvorani občinske skupščine seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. 0 Včeraj dopoldne je bil pri občinski konferenci socialistične zveze razgovor o izhodiščih in pripravah na volitve. 0 Predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borcev NOV je v sredo popoldne obravnavalo program socialne politike v kranjski občini. Q Pri občinski skupščini je imelo ta teden seje več svetov. RADOVLJICA £ Oba zbora i adovlj iške občinske skupščine sta na osred- nji seji sprejela sklep, da se poleg Verigi podeli občinsko priznanje tudi Suknu Zapuže. Verigi so to priznanje podelili za 50-letnico obstoja, Suknu Zapuže pa za 100-letnico. £ V četrtek dopoldne je bila seja komisije, ki je bila imenovana na seji centralnega delavskega sveta kmetov-lastnikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Razpravljali so o sklepih, sprejetih na seji delavskega sveta. 9 V četrtek popoldne je bila v Radovljici konferenca krajevne organizacije socialistične zveze. Razpravljali so o vodstvu konference in o delu v prihodnje. £ Za torek popoldne napovedano III. občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju je bilo zaradi izrednega zanimanja preloženo. Tekmovanje, ki ga pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta organizira kegljaški klub Bled, bo v ponedeljek popoldne. Prijavilo se je prek 200 ekip. A. Ž. SKOFJA LOKA £ Ustanovitev komisije za akcijo »Očistimo okolje«, ki jo je minulo sredo imenovala skupščina občine Skofja Loka, nedvomno predstavlja izredno pomemben člen v prizadevanjih, da bi mesto ob sotočju dveh (že nevarno umazanih) Sor dobilo lepši, bolj zdrav videz. Nemudoma pa je treba določiti njene pristojnosti, ki bi morale biti kar se da velike. Komisija brez zadostne izvršne moči namreč ni kaj prida vredna, o čemer pričajo mnogi tovrstni organi pri nas in na tujem. 0 Od prvega junija naprej bo liter mleka v škofjeloški občini stal 3 din (doslej 2,90 din). To so — v skladu s sporazumom o maksimalni dopustni ceni, ki ga je potrdilo vseh pet gorenjskih komun — sklenili odborniki loške skupščine. Razlika v proračunu, nastala zaradi dodatnih desetih par, bo šla v fond za pospeševanje kmetijstva. (-ig) 0 Včeraj je bil na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah sestanek, na katerem so se pogovarjali o ponovni ustanovitvi občinske taborniške organizacije. Doslej je namreč dobro delala le taborniška organizacija v Križah. Tržičani želijo, da bi taborniki zaživeli tudi v samem mestu ter še posebno v Podljubelju in Lomu. Jk Vojaške starešine na orientacijskem pohodu Tržiška organizacija zveze rezervnih vojaških starešin bo organizirala za svoje člane dva orientacijsko taktična pohoda. Prvi bo na področju Križev, drugi pa na področju Bistrice in Kovorja. Ker bo postalo tekmovanje tradicionalno, bo prejela najbolje uvrščena ekipa prehodni pokal, razen tega pa bodo dobile prve tri ekipe tudi praktične nagrade. Jk Lidija Šentjurc na Jesenicah V sredo, 17. maja, se je mudila na Jesenicah članica sveta federacije Lidija šentjurc, ki si je najprej ogledala obrat Iskre na Blejski Dobravi, nato pa tehnični muzej železarne Jesenice. Lidija Šentjurc se je s predstavniki medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, železarne Jesenice, občinske skupščine Jesenice in predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij pogovarjala o vprašanjih zgodovine zveze komunistov in o delavskem gibanju na Gorenjskem. V razpravi so se strinjali, da bi morali čimprej začeti z zbiranjem gradiva iz NOB. Ustanoviti bi morali center raziskovalnega dela. Ker pa je bilo delavsko gibanje prav na Jesenicah že od nekdaj bogato in razgibano, so v razpravi menili, da bi tak raziskovalni center ustanovili prav na Jesenicah. Železarna Jesenice je ponudila svojo pomoč v tem, da bi zbirali gradivo v njenem tehničnem Tržiški sindikat sodeluje z zamejstvom Letos se je razvilo živahno sodelovanje med občinskim sindikalnim svetom v Tržiču in sindikatom iz Borovelj na Koroškem. Tako sta obe sindikalni organizaciji organizirali v Borovljah razgovor o samoupravnih sporazumih pri nas in kolektivnih pogodbah v Avstriji. S takimi razgovori nameravajo nadaljevati. Dogovorili so se, da bo naslednji razgovor v Tržiču. Na njem bodo obravnavali vlogo sindikata pri reševanju socialnih problemov. Da bi bile vezi med tržiškim in borovelj skim sindikatom še bolj pristne, so borovelj ski sindikalni delavci povabili v goste prijatelje iz Tržiča. Tržičani bodo odšli v Borovlje v petek, 26. maja. Najprej si bodo ogledali eno od hidroelektrarn na Dravi, nato pa se bodo pogovarjali s sindikalnimi delavci v enem izmed kolektivov v Borovljah. Gostitelji bodo Tržičanom pokazali tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti mesta in okolice. Jk Glas vsako leto pripravi za naročnike Glasa dve žrebanji; eno spomladi in eno jeseni. Danes na 25. strani objavljamo prvih 40 izžrebancev, v naslednji številki pa bomo objavili imena še drugih 40 izžrebancev. Tokrat bodo naročniki potovali do Lipice. Vodnik izleta bo naš stalni sodelavec tov. Črtomir Zoreč, ki vas bo v Glasu že pred izletom sezntoiil s kraji, koder boste potovali. Kako žrebamo? Ne žrebamo mi na Glasu, ampak naši naročniki. Na to vas opozarjam zaradi tega, ker navadno prihajajo po žrebanju na Glas pisma z vprašanjem: zakaj nisem bil izžreban?, ali z »grožnjo«: če ne bom izžreban, bom odpovedal Glas. Torej, če ne boste izžrebani, se obrnite kar na tiste, ki žrebajo. Seveda pa tudi ti ne morejo vplivati na izid Žrebanja, zakaj vse je odvisno le od sreče. Še to: izlet bo v začetku junija. odg. urednik A. Učakar muzeju. Pri tehničnem muzeju naj bi tudi zaposlili kustosa, ki bi vodil akcijo zbiranja materiala in zgodovinskega gradiva. Tak center pa bi morale materialno podpreti k"J'U^-skupnosti in posafliezn* tetf renjske občine. O vsem . bodo razpravljali na J*Z,stfb hodnjih sej sveta S^g. občin. ZAKAJ RAZLIKA? Poslanec republiškega zbora slovenske skupščine . ^ji rbec je na 40. seji zbora prejšnji mesec postavil na dajejf & Gc poslanski vprašanji # »Zakaj se solidarnostni prispevki, ki jih občani l-tn„ nt „orcti.n pOn*- . radi pomanjkanja objektov za otroško varstvo pa ob* poleg sredstev zbranih na podlagi republiškega zakona i ^ činskega odloka zbirajo še dodatna solidarnostna sre . Le-ta občani in temeljne organizacije združenega dela P ^ voja otroškega varstva. Zato je bil lani v domžalski .fl sklenjen družbeni dogovor za razvoj, izvajanje in financi L voljno prispevajo za uresničevanje sprejetega Pr0?r.a.lT1pjjČi^ čira" sitienjen aruzoeni uogovor za razvoj, izvajanje in i»u'" aIu« otroškega varstva. S tem dogovorom so se temeljne org^^ zacije združenega dela in zasebni obrtniki obvezali, da prispevali svoj solidarnostni delež. * njjj Po zakonu o obveznem polaganju depozita pri dolof ^ investicijah so oproščeni te obveznosti tisti investitor.!1, gradijo objekte iz sredstev zbranih na podlagi samoprisp II ka občanov. In to takrat, če ta sredstva dosegajo vsaj P° M co investicijske vsote/Trenutno pa med sredstva zbran^ ^ podlagi samoprispevka ne sodijo sredstva zbrana na P0.^ družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma. jflli' je pač stališče službe družbenega knjigovodstva. Služba o■ . benega knjigovodstva dosledno izvaja to stališče in zan ( 30-odstotni polog za investicije, ki se v celoti ali pa vet:.h» na podlagi druz" polovica financirajo iz sredstev zbranih nega dogovora. 4 Ker takšno nevzdržno, togo, družbeno sprejemljivo stališče zelo ovira izvajanje in & neustrezno m tih profil sprejemov na podlagi družbenih dogovorov, monim, da bi takoj sprejeti ustrezno razlago ali pa spremembo zaK ^ dog0 * Prispevke občanov zbrane na podlagi družbenega bi bilo treba izenačiti s prispevki zbranimi na podlagi duma. Ce to ne bomo storili, se samoupravno sporazume^ in družbeno dogovarjanje delovnih ljudi v okviru samoup ^ •azuiu"-- t samoup^ nih interesnih skupnosti ne bo razvijalo tako, kot smo se govorili z dopolnili k zvezni in republiški ustavi. GOSPODARSKI PROBLEMI ci Poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine J . jj. šter pa je na 38. seji zbora prejšnji mesec postavil re^^jO škemu izvršnemu svetu naslednja vprašanja, ki se nana na delovne organizacije: t 0 »Ali gospodarstvo lahko pričakuje za pripravo b ^ za izvoz na konvertibilna področja in za zaloge blaga voz še kakšne dodatne kredite? ,ff 0 Kakšni bodo ukrepi glede poenotenja politike dod vanja potrošniških kreditov, ker sedanje rešitve ogro** enotnost jugoslovanskega trga? ^ % Kakšni bodo ukrepi, da se zagotovijo lesnopredelov^e? industriji, ki izvaža potreben reprodukcijski material, ivC ke? jji« % Kdo je odgovoren za počasno izvajanje mullilatef ^ kompenzacije (večstranske poravnave), ki je bila uvedena seca marca?« ^ Poslanec republiškega zbora slovenske skupščine r. 0fJ Gerbec pa je konec meseca predsedniku republiškega * ^ slovenske skupščine Miranu Goslarju poslal še naslednJe slansko vprašanje: ^ 0 »Kako se izvaja določilo zakona o organizaciji službe? To določilo iz 1968. leta o obvezni pridobitvi &° xtk be delavcev davčnih uprav. Zanima me, kakšne ukrepe videva izvršni svet za dokončno izvedbo In uveljavitev določila?« A. 2a,a* Še enkrat i PLAT ZVONA *A ljubi kruhek.. Sle x OddeVpščina občine Kranj, Ul, d , Za gospodarstvo, me-* je potrebno na članek I gor ». P°trebno na članek bil «JMlm naslovom, ki je bHohi V,jen v srcdo» 26-la, na J4av,Je« v sredo, 26. apri-Jasn|i0 stra"i Glasa dati po-Č^ni »i.?. ze'J°' da naši ob- *vona k- ° tudi drugo plat ftjem ' ^e v zvezi s poveča-'? <*» kruhu. Jeli' SePtembra 1971 smo premce cpis Gospodarske zbor-rirn Ljubljana, s kate- Spora nam P°sredovali tudi prodaj"1 ° uskladitvi malomu 'h0 cen kruha na ob' *tojex,. H Slovenije. Po ob- r**Ui», predP5sih stop1 SP°" 01 v veljavo šele, ko ga potrdi oziroma da na ceno soglasje občinska skupščina. Ker je imel Republiški zavod za cene pooblastilo od 37 drugih občinskih skupščin. Slovenije, da zanje odloča o upravičenosti korekcije cen oziroma izdaja soglasje na sporazume, je omenjeni zavod za cene izdelal skupno analizo glede upravičenosti povečanja cen kruhu. Analiza je bila posredovana občinskim skupščinam dne 8. oktobra 1971. Iz analize izhaja, da ekonomski položaj pekarstva kot celote v letu 1970 ni bil slab, vendar dobiček ne nastaja pri proizvodnji kruha, temveč zaradi *voj trgovske mreže ^ffirSk-° P°dJCtJC K°Čna Je lani v,ožil° skladih .dinarJev za gradnjo nic ' V" ureditev posloval-in -j- Srnartnem, Mekinjah cijsjj-njlcan. Letošnji investi-UredA pr°gram predvideva vi -m y trg0vine v Prešerno-cij Jenkovi ulici in adapta- Stw Vine v Stahovici. Čev nf-S^ladišča v Tomši-blagovn'f?, ?do Preuredili v nahis u š0- Nova Dla gov- v t.u.sa °o v središču mesta; kv.teb ctažah bo več kot 1500 Vršjn elr°v Prodajnih po- Ljubljansko podjetje »Zmaga« bo preuredilo Bachus bar v središču Kamnika v slaščičarno. Predvidena je tudi ureditev novih trgovin in to »Triglav« Kranj in »Krim« Ljubljana, nadalje še trgovine s športno opremo in v Maistrovi ulici obrat Jugotekstila. Če vemo, da vsak tretji občan kamniške občine živi v Kamniku, potem je razumljiv in razveseljiv takšen načrt razvoja trgovske mreže v Kamniku. J. Vidic ms*. ansKa Danka Morda niste vedeli Ljubljanska banka obrestuje dinarje hranilne vloge po najvišji možni °brestni meri: navadne vloge — 7,5 W vloge, vezane nad 13 mesecev — 9 °/o vloge, vezane nad 24 mesecev 10 °/o Svoj denar lahko včasih naložite tudi drugače, toda preden se odločite, vPrašajte Ljubljansko banko. finančnega uspeha pri peki peciva in specialnih vrst kruha. Pripominjamo, da od Živilskega kombinata »žito« nismo prejeli posebnih kalkulacij, iz katerih bi bilo razvidno, kakšni so dejanski stroški peke kruha. 4. novembra 1971 je »Žito« z vlogo št. 17461 predlagalo nove cene kruhu ter obenem oporekalo analizi, ki jo je izdelal Zavod SRS za cene. Glede na analizo in vlogo podjetja je oddelek za gospodarstvo občinske skupščine 22. novembra 1971 že imel pripravljeno gradivo za sejo za turizem in blagovni promet, s katerim je bila predlagana višja cena kruha. Vendar zaradi odloka o maksimiranju cen vseh proizvodov in storitev, ki je zamrznil cene po stanju z dne 26. novembra 1971, ni bilo možno več spremeniti obstoječe cene. Zvezni odlok namreč jasno določa, da morajo občine za proizvode in storitve kot maksimalne cene predpisati tiste cene, ki so bile na dan 26. novembra 1971. Tudi če je občina že dala soglasje na sporazum ali celo sprejela odlok o novem višjem maksimalnem nivoju cen, ta pa še ni bil uveljavljen v prod» ji, se cene ne smejo spremeniti. Kljub temu, da še velja Odlok o maksimiranju cen vseh proizvodov in storitev, je upravni organ skupščine predložil Svetu za turizem in blagovni promet gradivo glede povišanja maloprodajne cene kruhu. Svet je na 27. seji dne 14. aprila 1972 potrdil nove cene s tem, da se spremenijo, ko preneha veljati odlok o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve in ko da soglasje na cene občinska skupščina. Iz navedenega je razviden ves postopek reševanja predloga glede povišanja cen kruhu. Zato je trditev v članku, ki je baje povzeta po ugotovitvi na ponedeljkovem sestanku: »da ima najslabši, najbolj razumljiv (verjetno tiskovna napaka — namesto nerazumljiv!) in najbolj ciničen odnos do te problematike med vsemi slovenskimi občinami prav kranjska«, povsem neresnična. Ob tako pomembnem problemu bi odgovornejši novinar pred objavo takih trditev, ki lahko upravičeno razburijo občane, moral najti čas in pot, da bi take trditve preveril, čeprav ne dvomimo, da so bile izrečene, kar bi bilo v tem primeru še posebej lahko, ker posluje v istem poslopju kot občinska uprava. Kranj, 10 5-1972 Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo Razpis Gregorčičevih plaket za leto 1972 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Gregorčičevih plaket za leto 1972. Gregorčičeve plakete se podeli organizacijam ali posameznikom za: — aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na področju telesne kulture; — dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela; — dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture; — tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanjih; — uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, telesno kulturne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. junija 1972. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice Poročilo o žrebanju blagovno denarne loterije ODBORA ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ki je bilo dne 16. maja 1972 v Ljubljani. Srečke so zadele s končnicami D I N 93980 »Pony cipres« 1801 Radio tranzistor 76581 »Pony expres« 8032 400.- 37402 »Pony expres« 55882 Avto »Austin 1300« 33 50.- 1533 50 + 300.- 2154 300.- 24414 1.000.- 15395 1.000.— 12695 Hladilnik »Gorenje« 29305 Hladilnik »Gorenje« 856 100.— 6256 200.- 4256 Ročna ura »Darvvil« 67246 Avto »Fiat 750« 507 100.— 1017 200.- 5817 200.- 9447 Brivnik »Iskra Braun sikstant« 20287 Televizor »Gorenje« 05217 Barvni televizor 36008 1.000.- 57368 Pralni stroj »Gorenje« 86849 Televizor »Gorenje« 08589 Pralni stroj »Gorenje« Dobitke izplačuje Odbor za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, Ljubljana, Komcnskega 7/III — soba št. 80, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8.—13. ure (razen sobote). V Ljubljani izplačujejo dobitke do 100.— din tudi ulični prodajalci. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora. IZPLAČILO DOBITKOV ZASTARA V 60 DNEH OD DNEVA OBJAVE ŽREBANJA. /O ljubljanska banka ta teden Štafeta V začetku tedna je prispela v Slovenijo štafeta mladosti. Hrvaški mladinci so jo predali slovenskim na mostu na Dragonji. V vseh večjih krajih Slovenije so ob prihodu štafete pripravili slovesne sprejeme. Sklep: ponovno heroj Zvezna skupščina je soglasno sprejela na pied-log številnih organizacij, delovnih kolektivov in prebivalcev države sklep, da se predsednika Josipa Broza-Tita ponovno odlikuje z redom narodnega heroja. Na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine je predlog obrazlo-iil predsednik SZDLJ Vetjko Milatović. Predsedniku Titu bodo odlikovanje izročili na seji vseh zborov zvezne skupščine 24. maja. Dvom Družbenopolitični zbor zvezne skupščine je izrazil zaskrbljenost, ker stališč in ukrepov, ki smo jih sprejeli z resolucijo o letošnji gospodarski politiki, ne izvajamo dovolj učinkovito. Poslanci so izrazili dvome o trditvi, da bi lahko bili osebni dohodki vzrok neugodnih gibanj. Začasna prepoved Tribune Okrožno javno tožilstvo v Ljubljani je začasno prepovedalo razširjanje in razmnoževanje 22. številke študentskega lista Tribune zaradi članka študenta Jasc Zlobca pod naslovom Povampirjeno oblastni-štvo. V njem pisec napada sedanje hrvaško politično vodstvo ter mu očita hlapčevstvo in pogromaštvo zoper nekatere bivše člane hrvaškega političnega vodstva. 5000 mladih Priprave na sklepno prireditev dneva mladosti, na kateri bodo 25. maja zvečer predsedniku Titu izročili štafeto s čestitkami za njegov 80. rojstni dan, se bližajo kraju. Slovesna prireditev bo trajala skoraj poldrugo uro, na njej pa bo sodelovalo okrog pet tisoč mladih iz vseh republik. Prireditev pod nashvoin Ta čas bo ostal v spominu kot )iaš čas bo na stadionu JLA v Beogradu. V barvah jo bo prenašala tudi televizija. Najlepše darilo za dan mla V četrtek, 25. maja, bo predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak vzidal temeljni kamen za novo osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču, ki bo brez komunalnih priključkov stala 751.718,598 dinarjev in jo bo gradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič Ob tej priložnosti bo v Bistrici večja slovesnost, ki jo pripravlja občinska konferenca zveze mladine Tržič. Ob desetih dopoldne se bo na Deteljici zbrala šolska mladina ter ostali občani, ki bodo ob zvokih godbe na pihala odšli na gradbišče. Tam bo kratek kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci osnovne šole heroja Bračiča. Sedanja Bračičeva šola se bo namreč preselila v. novo šolo v Bistrici. Po programu bo najprej govoril predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev Tržič Andrej Pehare, ki bo orisal pomen vseh praznikov, ki jih praznujemo maja. O pomenu nove šole, ki jo bo domače gradbeno podjetje gradilo s sredstvj iz samoprispevka občanov, bo spregovoril predsednik gradbenega odbora Viktor Kralj. Temeljni kamen za novo šolo pa bo vzi- Zmagovalec bo znan 24. maja Danes popoldne ob petih bo v tržiškem mladinskem klubu že tretja kviz oddaja, na katerih ekipe osnovne šole heroja Bračiča, osnovne šole heroja Grajzerja, osnovne šole Križe, tržiških tabornikov, mladinskega aktiva Peko, BPT, Tovarne kos in^. srpov ter mladinskega aktiva Potlljubclj odgovarjajo na vprašanja o življenjski poti Josipa Broza-Tita. Na [prvih dveh oddajah se je v mladinskem klubu zbralo precej ljudi, številni pa oddajo poslušajo tudi po radiu, saj jih neposredno prenaša tržiška radijska postaja. Na prireditvah nastopa tudi folklorni ansambel s solisti ter gostje oddaje. Na prvi se je predstavil predsednik na novo ustanovljenega mladinskega aktiva Bistrica, na drugi koreograf folklorne skupine Karavanke Marjan Vodnjov, današnji gost pa bo vodja križkih tabornikov Janez Kava r. Zadnja, četrta oddaja, na kateri bo znan zmagovalec, bo v sredo, 24. maja v kino dvorani. Ob tej priložnosti bo tudi akademija. Sodelovali bodo učenci osnovne šole heroja Bračiča in učenci osnovne šole iz Pulja, s katero Bračičeva šola že dlje sodeluje. Na akademiji bodo tudi razglasili rezultate športnih tekmovanj med mladinskimi aktivi v počastitev meseca mladosti. -jk dal predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak. Sledila bo zahvala učencev in učiteljev Bračičeve šole vsem, ki dajejo mesečno svoj prispevek za to, da se bodo čez dve leti lahko že učili v modernih in svetlih učilnicah. Pripravljalna dela za priče-tek gradnje potekajo po na- črtih. Veljala bodo 17.000 dinarjev. Plastične cevi za vodovod in odvajanje podtalne vode so položene. Vendar so strokovnjaki ugotovili, da podtalna voda ne bo povzročala večjih preglavic. Vzgojnovarstveno ustanovo pri novi šoli bodo začeli graditi prihodnje leto. Letos bodo določili lokacijo. V novem vrtcu bo prostora za 120 otrok. Odbor za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov v tržiški občini se ogreva, da bi postavili montažni vrt* mariborske tovarne ^ Le-ta je za 30 odstotkov nejši od klasičnega to m_ zU. temeljev in notranje nanje ureditve stal HA dinarjev. Tak vrtec se «a zgradi v 150 dneh in se X» montažne gradnje lahk potrebi poveča. lnjC Četrtkov začetek 8r 3(JJa. nove šole v Bistrici je v*0y kor najlepše darilo obca JT tržiške občine mladmi njen praznik! Pobratenje z mestom Vaijevo V četrtek, 18. maja, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so se menili o obisku delegacije v Vaijevu in obravnavali nekatera druga vprašanja. V zadnjem času si Jeseničani prizadevajo, da bi navezali tesnejše prijateljske stike z mestom Vaijevo, v katerega jc bilo med zadnjo vojno izseljenih precej Jeseničanov. Tudi Vaijevčani so se s svojimi predstavniki že oglasili na Jesenicah in želeli, da bi mesti navezali tesne stike in se pobratili. To ne bi bili prvi stiki med dvema mestoma, kajti v zadnjih letih so že izmenjali nekaj kulturnih gostovanj, obiskovali pa so se tudi otroci teh dveh mest. Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL na Jesenicah so sklenili, da bo posebna delegacija Jeseničanov odpotovala v Vaijevo v soboto, 27. maja. Z Vaijevčani naj bi se pogovorili o prvih organiziranih medsebojnih izmenjavah. Na seji so predlagali, da bi najprej medsebojno sodelovali prek društev prijateljev mladine otroci in mladina ter pevski zbori. Jeseniška mladina se bo prek valjavske akcije vključila v mladinsko delovno brigado Beograd — Bar. Jeseniško delegacijo bodo sestavljali nekdanji borci ln izseljenci, predstavnik občinske konference ZK in predstavnik občinskega sindikalnega sveta. V teh prvih začetkih načrtnega sodelovanja med VaJ«j vom in Jesenicami naj podpisali tudi listino o P°* bratenju obeh mest. D V Radovljici oddelek g mnazije Na sredini seji radovljiške občinske skupščine so odborniki podprli zamisel, da bi v Radovljici že jeseni odprli oddelek gimnazije in ekonomske srednje šole. Zato so pooblastili vodstvo ter upravne organe, da nadaljujejo z akcijo. Radovljica je zdaj brez srednjih šol, zato se morajo učenci po končani osnovni šoli voziti v Kranj, na Jesenice in drugam. Prav tako so velikokrat v slabšem položa- ju, je bilo rečeno ni seji- Tako so se v Radovljici odločili, da bi z jeseniško ^ nazijo in kranjsko eko.io"1' sko šolo ustanovili dva oddel-ka v Radovljici. Prostore in kadre imajo in bi lah*0 ?a' gotovih potrebno kvaliteto pouka. Na seji je bil teražen tudi pomislek o smotrnosti drobijo nja srednjega šolstva na °°* renjskem, vendar so mdW da bi postopo-na lahko zago1 tovili vse potrebne pogoje za šoli. A. t. Tomšičeve na t za leto 1972 podešen« lucionarja in narodnega her(* ja Toneta Tomšiča — 21. m* ja bo poteklo 30 let odkar » ga okupatorji ustrelili v «r Včeraj so podelili letošnje Tomšičeve nagrade in nagrade Tomšičevega sklada za uspešno novinarsko delo. Na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani, ki je bila posvečena spominu velikega revo Predavanja o prometu V ponedeljek, 15. maja, je bila na Jesenicah seja komisije za vzgojo in varnost v prometu, na kateri so se menili o poteku akcije Kaj veš o prometu, o praznovanju dneva varnosti otrok v prometu ter o organizaciji predavanj. Letošnja akcija Kaj veš o prometu bo potekala po posameznih šolah vse do konca letošnjega šolskega leta. 10. junija bo v Kranjski gori občinsko tekmovanje, najboljši pa se bodo 17. junija udeležili gorenjskega medobčinskega tekmovanja v Tržiču. Na seji so sprejeli sklep, da bodo 17. junija, kj ga praznujemo kot dan varnosti otrok v cestnem prometu, na Jesenicah šolski otroci in otroci vzgojnovarstvenih usta- nov za nekaj minut ustavili promet in izročili udelc/en-cem v cestnem prometu šopke cvetic z željami za srečno vožnjo. Maja in junija bodo v zgornjesavski dolini, na Jesenicah in v Žirovnici organizirali tudi predavanja s filmi o prometni vzgoji. Spre jeli so sklep, da se za prometno vzgojo v šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah odobrijo posebna sredstva: 2 dinarja za učenca na šolah in po 1 dinar za otroka v vzgojnovarstvenih ustanovah. Jeseniški učenci se bodo udeležili tudj tekmovanja pionirjev prometnikov, ki bo v Murski Soboti. Ekipo s štirimi učenci —- prometniki pripravljajo na osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah. D. S. možni jami — je ob navZ<*\ nostl najvlžjlh predstavnik?* slovenskega političnega ljenja tovariš Franc KimoveC« žiga, član predsedstva W* bliske konference SZDL, PJJJ delil nagrado za ž!v!jcnJsK° delo v novinarstvu prini°r' skemu novinarju Jožetu Vđ°" viču. Prvo nagrado za najbolji novinarske dosežke v Prcl,*I kleni letu je posebna žir" DNS prisodila Slavku Fr*«* drugo Jožetu šlrclju in tretj Francetu Vrečarju. Poleg teh nagrad je "PraV' ni odbor DNS podelil nag«*' de Tomšičevega sklada «°v/ narjev Tonetu Krašovcu, AleK' sandru Javorniku, Jožetu ^ zočniku in Igorju Grudni" xe. uredništvu Slovenskega veS' nlka iz Celovca in urcdni$tv revije M Iz Ljubljane. Na slovesnosti so bile v\j novinarjem podeljene tU*! •rebrne plakete Zveze °oV narjev Jugoslavije za 25-lc"* delo v novinarstvu. , A. M- Novi prisilni upravitelj podjetja Transport Radovljica 1 nsilni upravitelj podjetja *ag °rt Radovljica Stane Zbn k* na sredini seji obeh Sku **• radovIi'ške občinske fočil 6 moral P°dati po-v n °,.° delu prisilne uprave 2 Podjetju. Namesto Staneta Sodi 3 Pa Je porocil° Podal telu ~ec Prisilnega upravi-Vitei- • jšak- Prisilni upra da, J J« namreč v sredo po-ai ostavko. 8činad°vljiška občinska skup-8p0rat 3l npd podjetjem Tran-Kadovljica uvedla pri- silno upravo 21. aprila lani. Takrat je imenovala tudi prisilnega upravitelja, ki je pa to mesto lahko prevzel šele oktobra lani, ker je enota podjetja v Mariboru sprožila spor. Dokler sodišče ne bi rešilo spora, namreč prisilni upravitelj ne more začeti z delom. Mariborska enota pa je oktobra tožbo umaknila, zato je Stane Žagar takrat lahko prevzel delo prisilnega upravitelja. Kot že rečeno, je na skupščini poročal sodelavec Svolj-šak. Ugotovil je, da je bilo ob prevzemu prisilne uprave znano le to, da je podjetje Transport Radovljica že dolgo časa blokirano. Doslej pa so po dolgem preverjanju in ugotavljanju položaja lahko ugotovili le to, da podjetje dolguje 11 milijonov dinarjev, njemu pa dolgujejo 4 milijone dinarjev. Manjka torej okrog 7 milijonov novih dinarjev. Razen tega pa Na Planini letos končanih 300 stanovanj Podjetje Gradiš, Projekt in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj so v ponedeljek podpisala novo P°godbo o poslovno-tehničnem sodelovanju pri gradnji štirih stolpnic z 220 stanovanji so minilo eno leto. ko , °'8oročnem tehničnem so ovanju pri izgradnji J0vanj na Planinj in pog gradnji 272 stanovanj dvn°fmenjena Podjetja v Pred-o ^podpisala dve pogodbi: in ji sta pogodbo Eno- rezultati kažejo, da je o sodelovanje uspešno. Tre- 356 JC na Planini v Srad»Ji u stanovanj, letos pa jih trk? zače'i graditi še skoraj ninst°. Tako bo letos na Pla-jjm1 Zgrajenih in pripravlje-sta vselitev okrog tristo 2afn°Vanj. Razen tega se je pla^a tudi že gradnja topo^3. Ponedeljkovem podpisu stoln • ° gradnji štirih PWn,.C.2 220 stanovanji na Uiedlni Je bilo rečeno, da je H0 . kuPci stanovanj še ved-v oločen dvom o zagotovit-gra Predvid VenđHnJe ko? pa že zda'' tako re" tehn>a za^etku dolgoročnega tre 'rIlega sodelovanja med Hl0mi Podjetji lahko ugotovi-Ja V .b°do nova tehnologija , Valitetna gradnja, točno JevanJe rokov in dokaj bo*e cene zagotavljali, da se Van;V, kratkem obseg stano-boii ke grdnje na Planini še J Povečal, zelo ta mP /a Kranj lcer 5pornembno. Ne le zato, že trenutno veliko ljudi ene stanovanjske v kranjski občini. čaka na stanovanja, marveč tudi zaradi predvidenega razvoja gospodarstva, ki bo potrebovalo precej novih delavcev Iskra, Sava, Exoterm, gradnja šol in vrtcev). Zato so se ob podpisu pogodbe strinjali, da je s sedanjimi in bodočimi sredstvi treba predvsem povečati število stanovanj, ne pa podražiti gradnjo oziroma kvadratnj meter stanovanjske površine. Takšno je tudi stališče podjetij oziroma gospodarstva, ki je pripravljeno sedanji 4- odstotni prispevek za stanovanjsko gradnjo povečati na 6 do 7 odstotkov, pri čemer pa je seveda pogoj večji obseg stanovanjske gradnje ne pa poraba sredstev na račun podražitve. Tako predstavniki Gradisa kot Projekta dosedanje sodelovanje ocenjujejo ket zelo dobro. Zadovoljni so tudi s sodelovanjem z bivšo Gorenjsko kreditno banko oziroma sedanjo podružnico Ljubljanske banke. Strinjajo se tudi, da pogodbeni dogovor, po katerem se zemljišče za stanovanjsko gradnjo ne oddaja na javnem razpisu, močno vpliva na pocenitev stroškov v ceni stanovanj. Pri tem poudarjajo, da bodo stroški še manjši in cena še ugodnejša, če bo zagotovljen še večji obseg stanovanjske gradnje. Zato so zainteresirani, da se sedanja pogodba čimprej razširi na izgradnjo drugega in tretjega dela stanovanj na Planini. Veliko prednost pri gradnji, novi tehnologiji, krajših rokih, kvaliteti in tudi pri ceni pa ima razen tega še sodelovanje omenjenih treh podjetij pri zazidalnem načrtovanju Planine. Zaradi nove tehnologije, za katero bo samo podjetje Projekt porabilo pet do šest milijonov novih dinarjev, se bodo stanovanja na Planini razlikovala od dosedanjih v Kranju. To bodo betonski objekti s finalno obdelavo, brez ometov in klasičnih stropov. Takšna stanovanja danes gradijo povsod v razvitejših državah. Prednost takšne gradnje pa se kaže predvsem v nižji ceni, zaradi veliko manjšega živega dela pri gradnji. Razen tega je značilno, da stanovanja zato niso prav nič manj kvalitetna. Ob koncu bi torej lahko rekli, da sedanja oblika sodelovanja pri gradnji stanovanj v Kranju, za katero mnogi menijo, da je kvalitetna novost v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, zagotavlja, da bo Kranj vsako le-lo spet dobil 300 in več novih stanovanj. A. žalar je premoženje tega podjetja vredno okrog 6 milijonov dinarjev. Po izjavi Svoljšaka pa te ugotovitve še niso dokončne zaradi izredno zamotanega položaja. Na podlagi dosedanjih ugotovitev je bilo odbornikom predlagano, da se odločijo za prisilno poravnavo ali pa za likvidacijo podjetja. Za prisilno poravnavo bi bilo treba dati poroštvo, ki ga pa podjetje Ljubljana transport oziroma Viator ta hip ne more dati, posebno še, ker nima zagotovil, da bi se potem podjetje Transport priključilo k Viatorju. Rečeno je bilo tudi, da tveganje pri poroštvu ne bi bilo veliko, če bi uspešno rešili kadrovsko vprašanje v podjetju in če bi ob slabem poslovanju postopoma odprodajah nerentabilna sredstva. Svet za gospodarstvo se s predlogom o prisilni poravnavi in o poroštvu za primanjkljaj oziroma razliko ni strinjal. Enakega mnenja so bili tudi odborniki skupščine. Sklenili so, naj se najprej ugotovi točno materialno stanje v podjetju Transport. Ker pa je prisilni upravitelj Stane Žagar dal ostavko, so na seji za novega prisilnega upravitelja imenovali inž. Janka Bračka iz Transturista Škofje Loke. Novi prisilni upravitelj naj bi torej do oktobra letos ugotovil dejansko stanje podjetja Transport Radovljica, potem pa bo skupščina ponovno odločala o nadaljnji usodi podjetja. A. Žalar Ocena Na seji obeh zborov občinske skupščine v Radovljici so razpravljali o problematiki v pekarni Lesce in o nedavni prekinitvi dela. Pojasnjeno je bilo, da v občini niso nikdar zanemarjali pekarske dejavnosti in da tudi v zadnjem obdobju, ko je šlo za povišanje cene kruha, niso prav nič taktizirali, kot je bilo rečeno na seji delavskega sveta v pekarni Lesce. Soglasja za novo ceno kruha so dali, žal pa je potem prišel odlok o zamrznitvi. Menili so tudi, da bo odmrznitev cen pripomogla k rešitvi problema. Da pa bi sedanjo razliko pokrili s kompenzacijo pa za zdaj nI upanja. A. Ž. *iaept,eni ko gre stanovanjska gradnja v naselju Vodovodni stolp II v Kranju h kraju, že uspešno poteka stanovanjska gradnja »anini. Na sliki: stanovanjsko naselje Vodovodni stolp II. — Foto: F. Perdan ta teden Elektrarna prijateljstva Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz-Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Nicolae Ceausescu sta v torek uradno odprla največjo elektrarno v Evropi, skupaj z dvema ladijskima splavnicama in mostom, ki povezuje Jugoslavijo in Romunijo. Sredi mostu prijateljstva na jugoslo-vansko-romunski meji pa sta odkrila spominsko ploščo, ki ponazarja ta skupni podvig. Ob tej priliki je romunski predsednik izročil predsedniku Titu red zmage socializma. Državni svet Romunije je namreč predsednika Tita ob njegovi 80-let-nici imenoval za heroja Romunije. Hidroenergetski in plovni sistem Djerdap so uradno začeli graditi 7. septembra 1964 v navzočnosti predsednika Tita in Gheorgiu Deja. Načrte za elektrarno so izdelali v Energoprojektu v Beogradu in v Bukarešti. Elektrarna ima v vsaki državi po šest agregatov. Sest Kaplanovih turbin in tri generatorje, ki so vgrajeni na naši strani, so naredili v Leningradu, tri generatorje pa v zagrebškem Rade Končarju. Moč-vsakega generatorja je 178 megavatov. Opremo za jugoslovanski del elektrarne sta izdelala Hidromontaža in Metalna, tri žerjave pa Litostroj. V vsej hidrocentrali bodo na leto pridobili okrog 11$ milijarde kilovatnih ur električne energije, ki si jo bosta obe državi delili na polovico. Po moči je tako Djerdap peta elektrarna na svetu. Pred njim so elektrarne v Krasnojar-sku, Bratsku, Leninova na Volgi in kujbiševska. Jugoslovanska prepustnica za ladje ob jezu je dolga 310 in široka 34 metrov. Jez je zvišal gladino vode v djerdapski soteski. Zato se je plovba ladij skrajšala od 120 na 30 ur. Razen tega pa je jez zvišal tudi talno vodo in s tem povzročil težave v krajih nad njim. Trenutno elektrarna še nima dovolj odvodnih električnih daljnovodov. Stroški gradnje znašajo doslej 4,4 milijarde dinarjev. Avtonomna pokrajina Vojvodina Milijon hektarjev orne zemlje - blizu dva milijona prebivalcev Razmerja v naslovu navedenih številk nakazujejo posebnost Vojvodine. Po osvoboditvi je jugoslovanska žitnica močno spremenila svoje lice, prav posebej pa še v zadnjih 10 do 15 letih. Vedno manj Vojvodincev se ukvarja s kmetijstvom. Leta 1965 je živelo od kmetijstva še 48 °/o prebivalstva, oziroma zaposlenih, leta 1970 pa samo 40 odst. Kljub temu je žitnica ostala žitnica, saj tudi v gospodarski strukturi pomeni kmetijstvo še vedno 40 odstotkov. Zadnje čase je vedno pogosteje slišati ugotovitve, da je potrebno v pokrajini razvijati tudi industrijo, in to predvsem kemično in naitno. To pa ne pomeni, da bi Vojvodina opuščala kmetijstvo. Predsednik pokrajinskega IS Franjo Nadj je v februarju ob sprejemanju srednjeročnega plana razvoja med drugim dejal: »Kmetijstvo ima v srednjeročnem planu pomembno mesto. Orientaci- {'o tudi na industrijo so v ne-;atcrih krogih razumeli kot zanemarjanje kmetijstva. Takšno opredeljevanje bi bilo nerealno in absurdno. Vojvodina ima prav v kmetijstvu nekatere prednosti, saj vojvodinski kmetijski proizvajalci prednjačijo v razvoju tržne proizvodnje, v orientaciji na intenzivno gospodarjenje in na podružbljanjc kmetijstva.« Pri usmerjanju vojvodinskega gospodarstva tudi v industrijo ni mogoče govoriti o revolucionarnih spremembah, saj ima pokrajina, kar zadeva industrijo, že nekaj tradicije. Leta 1970 je industrija dala 23 odstotkov skupne proizvodnje, leta 1975 pa naj bi znašal ta odstotek 30. Lista pomembnejše vojvodinske industrije ni obsežna. Na njej so tovarna kmetijskih Strojev v Novem Sadu, tovarna popularnih Zastavinih kombijev v Somboru, dve tovarni orodja, tovarna preprog v Subotici in v Zrenjaninu, tovarna armatur v Kuli, su-botiška tovarna umetnih gnojil »Zorita«, pančevska steklarna, subotiška tovarna koles »Partizan«, ki že precej časa uspešno sodeluje s koprskim Tomosom. K temu bi lahko dodali še nekaj prehrambene industrije, tovarn sladkorja in mlinsko industrijo. Pred nedavnim je bilo odločeno, da v BaČki Topoli zgradijo oljarno, ki bi zaposlila 900 delavcev. Sedem občin je to odločitev podprlo, protestirali pa so v sosednem Vrbasu z utemeljivtijo, da Bačka glede na surovine ni sposobna zadovoljiti dveh oljarn. V Novem Sadu, Zrenjaninu in v Pančevu želijo industrijo bodočnosti — kemično — naftno. Kapacitete sedanje naftne industrije naj bi se povečale od sedanjega 7771 Mercator I kTi 1 V času od 10. do 21. maja 1972, vas vabimo na ogled razstave in prodaje pohištva v Delavski dom Kranj. Bogata izbira najnovejših izdelkov naše pohištvene industrije, pralnih strojev, hladilnikov, štedilnikov, preprog, odej in posteljnega perila po konkurenčnih cenah. Prodaja na potrošniška posojila, za garni turno pohištvo do 10.000 din. Brezplačna dostava na dom. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 19. ure. Za obisk in naklonjenost se priporoča Veletrgovina MERCATOR, PE Preskrba Tržič. milijona 880 tisoč ton letno v prihodnjih štirih letih na 4 milijone 300 tisoč ton letno. Do leta 1975 naj bi zgradili tudi blizu 700 km plinovoda. Ti strnjeni podatki kažejo, da ima Vojvodina pomembne načrte za prihodnja štiri leta, ko naj bi investirali približno 34 milijard dinarjev. Kako pravzaprav živijo Vojvodine!? Na to se lahko odgovori z enim samim stavkom: »živijo dobro,« ali »Živijo slabo«. Vojvodina je domovina petih narodnosti. Poleg Srbov je tu še pol milijona Madžarov, nekaj Romunov, Slovakov in prek 100 tisoč Rusi-nov. Vse to daje pokrajini svojevrsten pečat, pričenši z novosadskim radiom, ki oddaja program v petih jezikih in vse do srednjih šol ter fakultet. Ni potrebno posebej poudarjati, da ustava jamči pojKilno enakopravnost vsem nacionalnostim. Novosadska televizija, ki bo pričela delovati čez dve leti, bo prav tako večjezična institucija. Prosvetna dejavnost je v pokrajini dobro organizirana, saj 99 odstotkov otrok redno obiskuje šole. V letih od 1971 do 1975 bo končalo v Vojvodini srednje šole okrog 78.000 dijakov. Vojvodina si vedno bolj prizadeva razvijati znanstveno raziskovalno delo za potrebe svojega gospodarstva. Za to porabijo 2 odstotka narodnega dohodka, v treh do štirih letih pa to pomeni 80 do 85 milijonov dinarjev. Premalo stanovanj Za Vojvodino je značilno precejšnje pomanjkanje stanovanj. Zato so s srednjeročnim načrtom predvideli, da naj bi zgradili 60 tisoč novih stanovanj, močneje pa naj bi se poleg tega povečala tudi gradnja zasebnih hiš, in to za okrog 10 odstotkov na sedanji obseg. S tem bi dosegli zvezno poprečje — 7 novih stanovanj na tisoč prebivalcev. Raj za lovce in ribiče Morda zveni nekoliko neobičajno, toda Vojvodinci resno računajo tudi na turizem. Pet majhnih prehodov z Madžarsko in Romunijo vpliva predvsem na tranzitni pro- met. Število prehodnih gostov v zadnjih dveh do treh letih cenijo na okrog 3 milijone letno. Vedno večje pa je število turistov, ki Vojvodine ne prepotujejo, temveč se v njej tudi za več dni ustavijo. Lani je preživelo v Vojvodini daljši dopust blizu 350 tisoč tujih turistov, za leto 1975 pa računajo že na 600 tisoč tujih gostov. Zakaj prihajajo turisti v Vojvodino? Največ je ljubiteljev lova in ribičev. Narodni park na Fruški gori s svojimi 28 tisoč hektari lepih pejsažov, z dobro prepredenimi cestami, sodobnimi hoteli in vikendi, ponuja prijetno razvedrilo in oddih. Vojvodinci so posebej ponosni na lepe plaže ob Donavi. Tukaj je šc Palic ko jezero pri Subotici, ki ga v celoti poživljajo. Dno jezera bodo pokrili z nekaj milijoni kubičnih metrov mulja, nato pa ga bodo ponovno napolnili z vodo. Že sedaj je ob jezercu več sto vikendov, športni center, zoološki vrt in nekaj hotelov. Samo dobra volja pa tudi pri turizmu ne pomaga. Vojvodina ima danes komaj 3500 turističnih ležišč. Cez štiri leta naj bi z investicijami okrog 250 milijonov din povečali v novih hotelih število ležišč na 6 tisoč. V zadnjih štirih letih so v pokrajini znatno izboljšali ceste. Lani so začeli graditi moderno cesto Novi Sad — Beograd, ki bo dolga 58 km. Cez štiri leta, ko naj bi bila cesta gotova, pa bodo nadaljevali od Novega Sada proti Subotici in jugoslovansko-madžarski meji. To pomeni novih 100 km. Pomembne vojvodinske investicije so tudi mostovi preko Donave, Tise in Save. Trenutno gradijo dva na Tisi, enega na Savi, pripravljajo pa se še na gradnjo dveh mostov čez Donavo. Teh investicij ne zahteva samo turizem, temveč vedno večji promet na sploh. Leta 1966 je bilo v Vojvodini 41.000 registriranih motornih vozil, letos jih je že več kot 162.000, čez štiri leta pa naj bi jih bilo okrog 320.000. Rekordi V Vojvodini bodo do leta 1975 usposobili novih 72 tisoč delovnih mest. To je nekaj manj kot je trenutno Vojvodincev v tujini. Vojvodinci se ponašajo z nekaterimi rekordi: poleg onih, v kmetijstvu, ki so več ali manj znani, naj navedemo tudi tega, da je v Vojvodini na leto več ločitev kot novih zakonskih zvez. Tako je tudi tukaj Vojvodina nad zveznim poprečjem z 10 ločitvami na tisoč prebivalcev. Seveda, Vojvodinci bi se raje ponašali s tem, da bi bili nad zveznim poprečjem na primer pri narodnem dohodku na prebivalca ali pa pri produktivnosti. Dejstvo je, da so poprečni osebni dohodki v pokrajini 1350 din mesečno, to pa -zahteva šc marsikateri napor, da bo tudi tukaj doseženo zvezno poprečje Nandor Nadj Zelena luč za gradnjo v Puštalu Odborniki škofjeloške skupščine so na minuli seji ravnavali predlog urbaiusNekaterih oddelek je priP1** spremembo zazidalnega »* črta mesta Skof ja Loka. Sprememba zajema naselje stal, ki do nedavna ni sod' med območja, namcnJe" novogradnjam. Predlog je soglasno sprejet. V dokumentu stoji, da ?° odločitvi strokovnjakov trovali predvsem priza4*" občani, ki že dolgo zahte*'**;j naj se njihov okoliš ^^Tj. prepovedi gradenj stan0V^. skih poslopij. Komisija Uy|r nistov si je natančno ogled**j sporni svet ter ugotovila, 0 dodatna pozidava P10$}\, parcel ne bo prizadela spi.0 nih koristi (staro vaško J dro naj bj kajpak ostalo n okrnjeno, neokrnjena pa *r sta tudi rezervat za cesto '. prostor, namenjen P°staV'c rekreacijskih objektov). b veda niso mogli osv°l!U predlogov tistih prebivalcev« ki terjajo odobritev P021] dave parcel, namenjenih širitvi sedanjega kopali*4-.* Po temeljnih razpravah ie osnutek sprejetega načrt* potrdila tudj krajevna skupnost Puštal. L C* Krajevna skupnost na tržiškem radiu Na tržiškem radiu so & odločili, da bodo pripravi',1 ciklus oddaj, v katerih naj bi prikazali delo, uspehe jfj težave trinajstih krajevfljjj skupnosti v občini. Sodclavg radia so obiskali vseh 13 skupnosti in jih predstavili * oddajah, ki so bile 13 ned?'' zapored. V torek. 16. maJ3' pa je bil na občinski skuP* ščinj razgovor, na katcrcfjj so predstavniki kraje^S? skupnosti, občinske skup54-1' ne in družbenopolitičnih °K ganizacij ocenjevali uspešno« oddaj ter razpravljali o Pren skromne gruče večinoma zastarelih lovcev in bomb-^0v je v nečem drugem; v tem namreč, da predstavljajo ^•"etek sile, brez katere si danes ne moremo zamisliti uspeš-„ ,°brambe proti morebitnim agresorjem, će smo čuvarjem da t iz ,eta 1942 očitali »postranski značaj«, pa moramo se-^ nJini zračnim silam SFRJ priznati ravno nasprotno mesto. arna mog armade so, meč, ki bo v primeru potrebe silovito llte» po sovražniku. Upravičeno smo lahko ponosni nanje, kL r.azpola*aJ° z najsodobnejšimi dosežki znanosti, z orož-^ in tehniko, sposobno, da se postavi po robu slehernemu jj^dalcu. Prav zato je v očeh navadnih smrtnikov pilot Li h ŠCn modernI vitez, oseba izrednih kvalitet in poguma. *udsko prepričanje sicer ni daleč od resnice, toda nehote e »Poniinja na sliko v zatemnjeni sobi, ki so osvetljuje ^jho droban sončni žarek. Gledalci razločijo le majhen del-3 K umetnine, le osamljen cvet s pisanega vrta, potopljenega . •"rak. No, rad bi poudaril, da niso piloti nič drugega kot , °ban kamenček pestrega mozaika strokovnjakov, ki strežejo alorn. Izredno odgovorno nalogo imajo, kajpak, a nič bolj ^"govorno kakor »možje v senci«, možje, o katerih običajno Je rfCm° in ne slišimo ničesar Namen pričujoče reportaže t ' da bi vsaj malce odgrnili zaveso anonimnosti ter vam ki ifZala drob organizacije, ki skrbi za bleščeče reaktivce, 'kontrolira oblake nad nami in ki nam — če uporabim prjspodobo — omogoča svobodno, človeka vredno dihanje. * Letalo pod drobnogledom Ne Vem zakaj, a dolge JJJW brezhibno postrojenih «vionOV( stoječih na letališču J"je v vzhodnem delu Slovit-u C' S0 me spomnile čudo-Wei ^lni-maket, ki sem jih fiem asom videI Pri spret-Šlo Modelarju. Seveda tu ni w za nenevarne igračke, jg^pč za komplicirane stro-jjj' . 1 se v rokah izvežbanih v Jstrov krmila spremenijo Inc Srm 'tonosno orožje. Sto Vo i'0|V ZadaJ Je samevala sijela vzletna steza, potop-jhed nizko, komaj vzkli-?elenje. Povsod naokrog ta padala mir Jjftna Jo st le l in pokoj in in,,u ' črni oblaki, gnani od »Za vetra, so razbijali n0-st pokrajine. * »pano vzdušje, kajne?« Podpolkovnik Roman Zu- pan uganil skrite misli zvedavih gostov. »Ampak ne delajte si utvar. Pet minut po danem preplahu bi bila tale jata v zraku, v naslednje pol ure pa smo sposobni poslati v akcijo že drugi val.« Reaktivci startajo v dvojicah, v presledku pičlih petnajst sekund. Vedno — in naj bo petek ali svetek, zima ali poletje — sta nared vsaj dve eskadrilji, ki štejeta skupno 24 aparatov. Ostanek flote je bodisi v hangarjih, bodisi na rednem pregledu prve oziroma druge stopnje. Preglede opravljajo varovanci inženirja Matije Marinška, vodje servisnih delavnic. Izredni mehaniki so, specialisti najvišjega kova. »Poleg sprotnega nadziranja zapletenih sistemov Izvajamo še obvezne detaljne .general- ke', ki so jim letala podvržena vsakih 50 ur letenja. Po stotih urah potem sledi še natančnejše preverjanje slehernega občutljivega dela posebej. Avion dobesedno razkosamo, razmontiramo. Kontrolne teste opravljajo ekipe dvajsetih inženirjev in tehnikov, katerih naloga je, da preučijo stanje pogonskih in krmilnih naprav, merilnih, radarskih in radijskih instrumentov, zunanjih površin, podvozja itd. Ničesar ne smejo zanemariti ničesar prepustiti naključju,« je razlagal kapetan Marinšek. Kar brž naj povemo, da so piloti in uslužbenci servisnih delavnic nerazdružljivi prijatelji. Povezuje jih brezmejno medsebojno zaupanje, kajti življenje onih je odvisno od vestnosti in znanja drugih. Ce bi, denimo, letalec ne bil prepričan v brezhibnost kovinskega ptiča, če bi dvomil o sposobnosti kolegov-mcha-nikov, bi brž izgubil prepo-trebno gotovost in psihično trdnost, ki sta glavna zaveznika hladnokrvnosti. redek Nesreča gost Sprehod skozi lope, nanizane vzdolž betonskih pist, je zares nepozaben dogodek. Orjaški reakcijski stroji, rešeni pločevinastega ohišja in pričvršćeni na razkrečena lesena stojala, privlačijo poglede kot magnet opilke. Vmes se vrtijo z oljem popackani fantje, ki jih splet cevi, kablov in vijakov niti najmanj ne bega. »Težava našega poklica J« v tem, da ne pozna osemur-nega delavnika. Zmeraj moramo biti nared, zmeraj pripravljeni odstraniti nenadno okvaro. Besedice .odlašanje' ne trpimo,« so pojasnjevali mehaniki. In ko smo sprem- ljevalce nato pobarali o nesrečah, o padcih avionov, je šef aerod romske kontrole smehljaje odgovoril, da jih skoraj ni. »Nesreče nastajajo zaradi malomarnosti in slabe organizacije posameznih služb. Le-te pa v enoti polkovnika Stanka Primožiča, komandanta baze, funkcionirajo kakor švicarska ura. Zato so nezgode silno redek gost. Večinoma jih povzroči kakšna višja sila, kak zunanji faktor, ki nanj ni moč vplivali. Človek in stroj nikdar ne zatajita.« Naslednjo etapo obiska druščine novinarjev je tvoril ogled pri radistih. Temeljito so nam razkazal i svoje prostore, kamor noga nepoklicnega radovedneža nima vstopa. Laik tamkaj hipoma izgubi glavo. Utripajoči zasloni, kazalci, slušalke, številčnice, zapleteni sprejemniki in podobno so nešolanemu prišleku popolna neznanka- »Radisti upravljamo s točno 56 vrstami najrazličnejših radijskih in navigacijskih naprav,« je dežurni tehnik pripovedoval časnikarjem. »Zelo pomembne so, saj jim ne rečemo zaman oči in ušesa letal. Spričo njih se je delež pilota, nekoč odvisnega zgolj od lastne spretnosti in iznajdljivosti, zmanjšal na minimum ter posadke spremenil v poslužne robote, ki slepo izpolnjujejo ukaze z zemlje. Mi določamo smer in višino leta, mi odrejamo hitrost, odkrivamo cilje in bdimo nad izvajanjem končne faze akcij.« Radistom je zaupano tudi redno testiranje letalcev v simulatorju, na las podobnem notranjosti reaktivca. Izbranci, ki »šofirajo« sto in sto milijonov vredne »jeklene puščice«, si pač ne utegnejo privoščiti počasnih refleksov, pešanja vida, nervoze itd. • Zahrbtni kumulonimbusi Nepogrešljivi službi kateregakoli aerodroma — civilnega ali vojaškega — sta vsekakor nadzor leta in meteorološka postaja. Kontrolorji s pomočjo radio farerjev in GCA sistema spremljajo prihode in odhode avionov ter so, če hočete, neke vrste nebesni prometniki. 1440 minut dnevno pregledujejo nebo in ugotavljajo, koliko plovil je trenutno v zraku, kakšne vrste so, kam potujejo ... Prek kvišku štrleeega stolpa vzdržujejo zvezo z oblastnim poveljstvom v Zagrebu, ki opazuje prostor nad celotnim severozahodnim območjem Jugoslavije. Njegovemu »elektronskemu očesu« ne uide niti najmanjši objekt, hiteč čez ozemlje SFRJ — bodisi da gre za mogočni boeing 707, za helikopter ali za dvo-sedežno športno cessno. Neopazen vdor tujih napadalcev je torej popolnoma nemogoč. »Veriga radarjev noč in dan zasleduje naglo rastoči letalski promet, ki poteka po skrbno pretehtanem redu. že najmanjša odstopanje utegne povzročiti katastrofo. Vrhnji pas atmosfere .uporabljajo' potniški avioni, ki so kajpak obvezani držati se začrtanih koridorjev. Srednja višina je namenjena vojaškim letalom; le izjemoma, v primeru nevarnosti, jim dovolijo prečkati linije .civilistov'. Pri tleh, izpod 590 metrov, pa gospodarijo .brenclji' in heli-kopterji,« me je poučil stari vodnik Ernest Ferk. Bližnji sodelavoi kontrolorjev, meteorologi, so nedavno dobili aparature, sposobne avtomatičnega sprejemanja in sestavljanja vremenskih slik. Poprej je druščina napovedovalcev klimatskih muh ročno vrisavala spremembe ter porabila zanje kup dragocenega časa. Zdaj mnogo laže in hitreje analizirajo podatke, zbrane iz najrazličnejših koncev sveta. Poleg domačih dobivajo prognoze pariškega, rimskega, dunajskega, berlinskega in moskovskega observatorija. Ugotovitve so si ponavadi dokaj sorodne, vendar obstajajo določene razlike, ki utegnejo biti odločilne. Ni namreč vseeno, kje so se nakopičili zahrbtni kumolonimbusi, gmote ledeno mrzle vlage, polne statične elektrike, horizontalnih in vertikalnih tokov ter vrtincev. Ce letalo zaide vanje, mu ni rešitve. Dolžnost vremenarjev je, da določijo natančni položaj smrtonosnih kop in opozorijo nanje komando. Navigatorji potlej preusmerjajo avione na varno in korigirajo načrt poletov. • Še kratek napotek občanom Nazadnje, namesto običajnega slovesa, smo udarili de-bato o reševanju plovil, ki so zaradi kakršnihkoli razlogov prisilno pristala. V takšnih primerih je pomoč občanov izredno pomembna. Očividec pripetljaja naj nemudoma obvesti najbližjo postajo milice ali pošto, katere uslužbenci bodo nato poslali sporočilo reševalcem. Slednji stopijo v akcijo takoj ko jim določeno središče javi, da je izgubilo zvezo s pilotom oziroma posadko. Če ni podrobnejših novic, začno iskati na točki, kjer so zadnjič zasledili izginuli objekt. Ta pa utegne biti daleč proč od dejanskega mesta nezgode saj, recimo, nadzvočni lovec v pičli minuti ali dveh premaga razdaljo dvajsetih ali tridesetih kilometrov. Kaj bi še kazalo dodati? Marsikaj. Toda preobilica novosti hkrati ni nikoli dobra, zato zaključujem. V imenu bralcev želim enoti polkovnika Primožiča veliko sreče in borbenih uspehov. Upam, da bomo reporterji kdaj v prihodnosti spet smeli poškiliti v svetišče letalcev.. Igor Guzelj Prešernovo gledališče v Velenju V ponedeljek, 22. maja, ob 20. url bo nastopilo Prešernovo gledališče s Cankarjevo komedijo ZA NARODOV BLAGOR v Velenju in na ta način otvorilo jubilejno XV. republiško srečanje gledali-ških skupin Slovenije. Nedvomno je to lep zaključek sezone, ki sega od Behanove-ga TALCA, Košutovih ŠTIRIH FANTOV MUZIKA N-TOV, krstne izvedbe Partljl-čeve komedije TOLMUN IN KAMEN do že omenjenega Cankarja. Medtem ko bo s komedijo TOLMUN IN KAMEN Prešernovo gledališče v juniju gostovalo na Gorenjskem (uprava ravnokar sklepa dogovore), pa bo Cankarjevo delo ZA NARODOV BLAGOR spet na sporedu v jeseni oziroma v naslednji sezoni. S tem v zvezi je treba opozoriti na dosedanjih 8 predstav (v Velenju bo torej deveta) Cankarjeve komedije, ki je pritegnila občinstvo v tisti meri, v kakršni se to posreči samo temu našemu velikemu avtorju. Posebno velja pozdraviti odločitev gimnazije, kolektiva Iskre ter šolskega centra Iskre, ki so odkupili kar po celo predstavo, čeprav je bila svečana predstava v počastitev dneva OF in 1. maja do kraja zasedena. To so brez dvoma dogodki, ki jih velja še posebno pozdraviti, saj vzbujajo Prešernovemu gledališču upanje, da bo v bodoče prihajalo do še večjega sodelovanja med napori izvajalcev in željami odjemalcev. Posebno velja omeniti živahen odziv na Cankarjevo ko- JESENICE —- Občinska konferenca ZMS Jesenice, odbor za praznovanje meseca mladosti, je pripravil v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah razstavo mladih ob mesecu mladosti. Razstavo, na kateri sodelujejo mladi slikarji, fotografi-amaterji in filatelisti so pripravili pionirji in mladinci osnovnih šol, fotoamaterji foto kluba Andrej Prešeren in društvo jeseniških filatelistov v sodelovanju in pomoči likovne sekcije DOLIK in DPD Svobode Tone Cufar z Jesenic. Razstavo so s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pianist Peter Kopač, pevec Jaka Jeraša in mladi pesnik Ivan Fekonja, odprli v petek, 19. maja. Odprta bo do vključno 27. maja. D. S. KRANJ — Sinoči, v petek, 19. maja, so v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo likovnika Toneta Tomazina, člana slikarskega društva DOLIK z Jesenic. Čeprav amater, je To-mazin v oljni tehniki dosegel zavidljivo umetniško raven, zlasti kar se tiče upodabljanja gorskih krajev. Tokrat pa avtor prikazuje pejsaže v akvarelni tehniki, ki njegovemu delu daje popolnoma nove dimenzije. Razstava bo odprta do vključno 8. junija. -ig KRANJ — V organizaciji Gorenjskega muzeja so včeraj zvečer v galeriji Mestne hiše odprli razstavo slikarja in grafika Mihe Maleša. Gre za umetnika izredne izrazne moči in enkratnih domislic. V prikazanem opusu — ugotavlja recenzor Zoran Kržišnik — se je odrekel lahkotni igrivosti in postal trši, bolj tragičen. Ostaja pa samobiten in samosvoj kot je bil prvi dan svojega likovnega delovanja. Razstavo bodo zaprli 8. junija. -ig KRANJ — Koncertna poslovalnica Kranj je včeraj, v petek ob 19.15, v idiličnem okolju renesančne dvorane Mestne hiše priredila koncert komornega godalnega orkestra Kranj, ki te dni slavi 20-letnico svojega nastanka. Pod taktirko Petra Liparja so izvajali dela J. H. Fiocca, dr. Benjamina Ipavca, Petra Liparja, Benjamina Brittna in Aleca Ro\vleya. -ig ŠKOFJA LOKA — V navzočnosti številnih obiskovalcev so včeraj popoldne v paviljonu Loškega muzeja na gradu odprli razstavo treh mladih akademskih slikarjev: Hermana Gvard-jančiča, Borisa Jesiha in Francija Novinca. Njihova dela bodo ljubiteljem likovne umetnosti na voljo do 31. maja letos. -Ig ŠKOFJA LOKA — V nedeljo ob 14.30 se bo v osnovni šoli Gorenja vas začela revija mladinskih in otroških pevskih zborov. Sodelujejo pionirski in mladinski pevski zbori osnovnih šol škofjeloške občine, glasbena šola škofja Loka, pevski zbor gimnazije iz škofje Loke, komorni mladinski zbor iz Zirov in Tamburaški orkester iz Reteč pri škofji Loki. ŠKOFJA LOKA — Včeraj je bila v Loškem gledališču premiera mladinske igrice Pastirček Peter in kralj Maliban. Danes so ponovitve za osnovni šoli Trata in škofja Loka, jutri ob 16. uri pa bo predstava za vse mlade Ločane. -Ib TRžIC — V torek, 16. maja, je bila zaključena razstava umetniške fotografije v paviljonu NOB v Tržiču. Na razstavi je Oskar Dolenc razstavil 30 fotografij. Razstavo, ki je bila odprta šest dni, si je ogledalo 316 obiskovalcev. Mnogi obiskovalci so svoje vtise o razstavi zabeležili v knjigo. Mnenja obiskovalcev so si bila zelo enotna. Mnogi si še želijo takšnih in podobnih razstav. -Jp medijo tako v časopisju (Glas, Dnevnik, Delo), kakor tudi med obiskovalci; podatek, na podlagi katerega bi bilo smotrno razmišljati o odprtem pogovoru z občinstvom ali pa o razgovoru med kulturnimi delavci. Na tak ali podoben način bi namreč gledališče tako z močnejšo pritegnitvijo občinstva in pa seveda kulturnih dejavnikov pridobilo na dinamičnosti, izmenjavi mnenj in hitrejši poti v smeri vse večje kvalitete. Po nastopu v Velenju čaka Prešernovo gledališče dokončen izbor repertoarja za naslednjo sezono, prve konkretne priprave na izvedbo tega repertoarja, dalje načelni in seveda tudi stvarni razgovori s šolami, delovnimi organizacijami In kolektivi kakor tudi seveda dogovori z gostovanja. J. P. Na 15. jubilejnem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Velenju bo razen Prešernovega gledališča iz Kranja nastopilo z Gorenjske tudi amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic z delom Petra Ustinova KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, m sicer v petek, 26. maja. A. U. Pesem mfadih za dan mladosti V Kranju bo v ponedeljek, 22. maja, ob 17. urj v telovadnici osnovne šole France Prešeren revija mladinskih pevskih zborov v počastitev 80-letnice maršala TITA in DNEVA MLADOSTI. Po uspeli reviji mladinskih zborov, ki je bila v četrtek, 18. maja v Predosljah, bodo na reviji v Kranju peli naslednji zbori: enoglasni zbori iz osnovnih, šol France Prešeren, zborovodja Anica Paj-kič; Lucijan Seljak, zborovodja Marija Miklavc; Stane Žagar, zborovodja Janez For-šek; Lucijan Seljak, zborovodja Tone Dolinšek, Simon Jenko, zborovodja Alojz Aj-dič; France Prešeren, zborovodja Anica Pajkič. V zaključni točki bodo združeni zbori zapeli pesem Radovana Gobca Lepo je v naši domovini biti mlad. Upamo, da se bo te pomembne mladinske zborovske manifestacije udeležilo poleg mladih poslušalcev tudi večje število odraslih občanov, in s tem dali priznanje mladim za njihovo udej-stvovanje na področju glasbene kulture. P. L. Razpis nagrad sklada Staneta Severja za leto 1972 V skladu s pravilnikom o ustanovitvi Sklada Staneta Severja, razpisuje upravni odbor sklada za leto 1972 tele nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev na enem od slovenskih poklicnih gledališč 2. za igralsko stvaritev enega od študentov AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija 3. za igralsko stvaritev enega od igralcev slovenskih amaterskih gledališč V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 1. decembra 1971 do 15. novembra 1972 in k1 ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate pred-lagajo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, Akademija in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Žirija sklada mora imeti možnost, da si ogleda predlagane predstave. Nagrade bodo javne podeljene 18. decembra 1972. Prijave sprejema najkasneje do 15. novembra 1972 sedež sklada, AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. Upravni odbor sklada Tekmovanja mladih matematikov Pred nekaj dnevi sta bili v Kranju in v Lescah občinski tekmovanji mladih matematikov, ki ga vsako leto organizira društvo matematikov in fizikov Slovenije in zavod za šolstvo v Kranju ob po-pomoči vodstev šol ter učiteljev matematike. V Kranju je bilo tekmovanje v Prešernovi šoli. Udeležilo se ga je 111 učencev šestih, sedmih in osmih razredov osmih šol kranjske občine, ki so se najbolje odrezali na izbirnih tekmovanjih posameznih šol. Prvo mesto pri šestošolcih je zasedel Marjan Babic, pri sed-mošolcih Sava Gassi, v osmem razredu pa sta bili najboljši Tatjana Cejan in Eva Zemljak. Vsi so učenci Prešernove šole. Sedem najboljših matematikov se je udeležilo tudi republiškega tekmovanja. Pokrovitelj tekmovanja kranjskih matematikov je tudi letos tovarna Sava. V torek, 23. maja, bo najboljše povabila v tovarno in jih pogostila. Prvi trije bodo pre- jeli tudi denarne nagrade, ostali pa spominska darila. V osnovni šoli Lesce pa se je v reševanju matematičnih nalog pomerilo 99 učencev šestih, sedmih in osmih r»* redov osnovnih šol radoviji* ške občine. Največ točk s° zbrali: Marija Zupan ]t osnovne šole Bohinjska f*1" strica, Dejana Lavrih in vla" rija Resnan iz osnovne šole Antena Tomaža Linharta N Radovljice in Valči Crnolo-gar iz osnovne šole Lesce. Vsi štirje se bodo udeležili republiškega tekmovanja mladih matematikov, ki bo konec maja v Ljubljani. Jb OPRAVIČILO V sredo, 17. maja, smo v naši kulturni rubriki Snovanja na 20. strani P1"' korekturi spremenili Ini«?. In sicer Majdo Kne v Marijo Kne. Opravičujemo se Majdi Knctovi in bral POPRAVEK Pri oglasu za PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ je nastala napaka, katero s tem popravljamo. Pri točki 4. se pravilno glasi tekst pod c) priznana strokovna usposobljenost za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, Če ima osem let delovne dobe v PTT, od tega pet let dela na delovnih mestih, za katera sc zahteva visoka strokovna izobrazba. &riJ^BMO SREČANJE DELAVCEV UJV — V okviru tedna varnosti je bilo minuli teden na Gorenjskem več različnih **ttimi V' Ena od takšnih Je hila tudi družabno srečanje delavcev UJV Kranj z različnimi športnimi prireditvami, še posebno v Tjjy1Va in zabavna je bila nogometna tekma med debelimi in suhimi, v kateri so debeli izgubili s 3:0. ženske zaposlene ljaj, Da so tekmovale v teku z vrečami in v napihovanju ba ionov. Osrednja moža te prireditve, ki Je bila na igrišču v Dup-' Da sta bila sodnik za prekrške, ki je sodil tekmo in repo rter oziroma komentator tekmovanj. — A. Ž. — Foto: F. Perdan (( Letel sem v formaciji TITO °2e 90l°rej, upokojeni pilot, ki živi z ženo v Kranju, se spominja: »S Franjem Kluzom Va bila dobra tovariša. Najina pilotska pot se je začela 1. oktobra 1931. — 23 let sem letel in nikdar mi ni bilo žal, da sem se odločil za pilota.« )) r Unot nega Jožeta Goloroja, t{| Njenega vojaškega pilo- aprilSCm spoznal v začetku "a na Krvavcu. Takrat se dogovorila, da bova *iim ? arieri *>rcd letoS-vansVr; majem< ko Jugoslo-»Ui^/ojno letalstvo praz- ■»0. obletnico. Jtra ifi dve uri sva v četrtek vani v njegovem stano-U ilx v ulici Moše Pijadeja tistih anJu- Bi' Je to eden noviP„Pogovorov' M si >ih Pri opravljanju po- kli^-j^ i se ;, all^o samo želi. Žena tiho rt^J^^iia v mesto in le d, U/bo so nama delale riju a8oc,ene ribice v akva- Jetj lVKrat sem že hotel pri Vfln„ _ Pero in popisati šte Večkra za do t P°m'ne. Pa ne pridem lete| i8a' ^ sem aktivno Poznam domala vsak ratni meter neba nad dr- tr^nr Prav tako dobro kot bj ^rf*13- °b tem zap!su pa Hiti .l^d, da ne bi pozabili orne- zom, ki je potem 21. maja 1942 z avionom POTEZ XXV pobegnil k partizanom. »S Franjem sva se takoj zbližala in bila ves čas odlična učenca. Bil je manjše rasti, tih in zelo tovariški. še zdaj ga vidim, kako je 20. aprila 1941 v predmestju Sarajeva jezno zrl v nemško avtomobilsko kolono in naglas sam zase razmišljal, kaj naj stori. Čeprav nerad, se je takrat odločil za letalstvo v bivši NDH. In prav to mu je omogočilo, da je potem točno leto dni kasneje lahko pobegnil skupaj z Rudijem čajevcem.« 1937. leta sta Jože in Franjo končala šolo in kot diplomirana pilota odšla v Sarajevo, kjer sta letela na izvidniških francoskih letalih lesene konstrukcije POTEZ XXV. 1939. leta pa sta se ločila. Jože se je odločil za lovsko pilotsko Šolo v Nišu in tako postal inštruktor letenja v Kraljevu. terlm Franja Kluza, s kapo sva začela šolanje in v°Jno i6'*™ Ju8osloviinsko teh i\ Jetalstvo praznuje v in .j eh 30-letntco,« je začel j * napolnil pipo. Ro°J?vU jc rotlil v Voklem. liani • na šo,anJu v Liub-Prj ' lc 1931. leta spomladi *Wis nekega dne našel slt0 « i2a Podoficirsko letal-Javii °.v Novem Sadu- Prije hjjSe 'c 'n imel srečo, da bran °°- 500 prijavljenih iz-s0 h-.^ed 80 kandidatov, ki krat .sPrejeti. Slovence ta-Kiem n'S° rac^ sprejemali, tai^p ' kot je povedal, so 8os»- v^Iiko pripomogli črni. lasje. »Ce bi bil plavo- Prav gotovo ne bi ^ieli.« SreS° sta sc 1. oktobra 1931. *la v Soli s Franjem KIu- Jože Golorcj »Spominjam se, da smo morali 13. marca 1941 s 40 letali poleteti iz Kraljeva v Nikšič. Organizacija v takratnem jugoslovanskem letalstvu pa je bila tako 'slaba, da sta v Nikšič prišli le dve letali. Drugi smo se porazgubili po Hercegovini In črni gori. Jaz sem zasilno pristal v Bileči, Kako neizbežen je bil razsul stare Jugoslavije, smo videli vsi piloti, ki smo bili pred napadom na Jugoslavijo v Nikšiču. Bito ni nobene organizacije in od 11. do 17. aprila smo bili priča le pobegom jugoslovanske vlade. Mnogi člani vlade so iz Nikšiča hoteli zbežati z avioni v Grčijo. Za preneka-tere pa so se poleti končali v Jadranskem In Sredozemskem morju. Prav zato je kralj raje pobegnil iz Dubrovnika s podmornico.« Jožeta niso mogli prisiliti, da bi pilotiral letalo in sodeloval pri pobegu. Uprl se je in se po srečnih naključjih do julija 1941 prebil v Slovenijo, kjer pa so pa oktobra Italijani v Ljubljani aretirali in zaprli. Kot politični zapornik je potem v italijanskih zaporih dočakal konec vojne. »šele junija 1945 sem prišel v vojno učilišče v 21emun, od koder sem potem odšel v pilotsko šolo v Pančevu, kjer sem bil do 1952. leta inštruktor. Takrat sem vzgojil 10 generacij kadetov in mnogi od teh še danes krožijo na našem nebu.« 1952. leta je Jože odšel v transportno letalstvo in do 1956. leta letel na DC-3. Ves čas je bil kapetan oziroma prvi pilot. Potem je odšel za leto in pol v Split v hidro-avlaoijo in nazadnje v Batnj-nfco, kjer je bil komandir naših tipov avionov 213. 1963. leta pa je bil upokojen kot eden najstarejših pilotov in strokovnjakov za vojaška letala. »Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za vojaškega pilota?« »Nikdar. Danes mi je žal, ker ne morem več leteti. Preveč spominov imam namreč na 4500 ur letenja in na 16 tisoč vzletov. Najraje se spomnim Titovega rojstnega dne 1948. in 1949. leta, ko sem nad slavnostno tribuno letel v formaciji TITO. V 21 letalih smo bili takrat trije slovenski piloti in jaz sem letel kot prvi desni v črki O.« »Je tak polet v formaciji kaj nevaren?« »Ne da bi govoril o nevarnosti. Rekel bi, da je tak polet, ko je od krila enega letala do krila drugega letala le en meter, predvsem napet In slovesen.« Tri nesreče je imel Jože z letalom, vendar v nobeni ni staknil niti praske, čeprav so od letal ostale le treske in razbitine. Še in še je pripovedoval in obujal spomine. O tem, da je v njegovo letalo nad Velebitom treščila strela, da so največji sovražnik letal in pilotov v zraku kumulusi ntm-busi — oblaki, iz katerih zaradi ledu, toče in strel skorajda ni rešitve, o tem, da je 1957. lota v zalivu blizu Omiša odkril spomenik Franju Klu-zu, ki je bil tamkaj sestreljen od nemških rafalov 14. septembra 1944 ob napadu na nemške ladje . .. čas naju je prehitel. Poslovila sva se in si zaželela srečno. Da. Srečno. In vse najboljše ob prazniku, Jože. A Žalar POROTNI Mojci bral u dutU&u m Zbadljivec živila iti delata v okolici Kranja. Čudovit svet je to, ves zelen in sončen. Ob koncu tedna rad skočim tjakaj, kajti ježi smo veliki ljubitelji prirode. No, zadnja leta sem obiske mjčno skrčil, saj spričo obilice skrbi brata nista imela kaj prida časa zame. Ofenziva vikendašev ju je namreč spravila na rob živčnega zloma. Kot gobe po dežju so naokrog poganjale hišice in nikoli nisi mogel vedeti, kdaj in kje bo kak mogočnež zaeel graditi zasebno počitniško zatočišče Komaj sta našla primeren brlog, že je pridrvel trop dedcev in jel kopati temelje za bodoči vikend. Ubožca sta bila bolj podobna preganjanim beguncem kot pa miroljubnim gozdnim živalim. Lahko si mislite, kako presenečeno sem pogledal, ko so mi pred dvema mesecema sporočili, da je Bodičarjevih in Zbadljiv-čevih muk konec. Skupščina občine Kranj je menda sprejela odlok, ki naj bi zavil vrat stihijski rasti letoviških kočic in drugih sorodnih objektov. Urbanisti so širši rekreacijski prostor skrčili na strogo omejene cone ter sklenili, da brez uradno potrjenega zazidalnega načrta ne bodo nikomur več dovolili zganjati luksuza. Premožnejši proletariat kajpak še vedno sme postavljati spomenike svojemu položaju in dohodkom, a le ob sodelovanju kranjskega Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki najbrž zna poskrbeti, da nakupi že opremljenih parcel ne bodo pretirano poceni. Bravo, oblast! Tako je treba! Ce kdo želi uživati razkoSje, naj plača. Žal hvalevredni odlok prihaja malce pozno in seveda velja samo za naprej. Že res, da »božji mlini« metjejo počasi, toda preveč vendarle ne bi smeli zamujati. Mali človek mimogrede dobi občutek, kako so tovariši »od zgoraj a najprej lepo poskrbeli zase (se pravi prosto po izbiri in brez stroškov, ki jih nosi s seboj zazidalni načrt, gradili vikende), potlej pa v obliki predpisa onemogočili zamudnikom posnemati jih. Mali človek sicer dostikrat pogreši, a neprijeten občutek mu bo kljub tenru težko izbiti iz glave. Vaš Jež Popotnik Združene države Amerike to zopet doživele enega tistih tragičnih trenutkov, ki na srečo redko, a vendarle vse preveč pogosto, pretresajo to veliko državo. Na kandidata demokratske stranke za predsednike volitve, ki bodo novembra letos, je mladenič, ki ga je policija v trenutku, ko to pišemo, komaj identificirala, izstrelil več strelov. Medtem ko so kirurgi poskušali vse, kar se je dalo, da bi rešili guvernerja Alabame, je bila velika dežela onstran Atlantika znova v šoku. čeprav nihče v tem hipu ne ve, če bo guverner VVallace preživel atentat ali ne in se tako otel usodi, ki je pred njim terjala življenja dveh Kenne-dyjev, borca za črnske pravice Luthra Kinga in še vrste drugih, čeprav vsekakor manj znanih osebnosti, je jasno, da se je vendarle zgodilo nekaj, kar bo zopet vrglo senco na deželo, o kateri smo sicer pogosto pripravljeni misliti najlepše. Atentat na Georga VVallacca je kot vse kaže delo enega samega človeka, čigar motivi in razlogi v tem trenutku niso znani. Dejanje, za katerega se je odločil, potrjuje skrajno negotovost, v kateri živijo politične osebnosti v Združenih Atentat na VVallacea državah Amerike. Zdi se kot da bi vrsta političnih atentatov porodila neko čudno, za zločinsko dejavnost te vrste ugodn), ozračje nasilja In terorja. Nihče na tem svetu seveda ne more zagotoviti nikomur absolutne varnosti, kadar gre za osebo, ki se dejavno ukvarja s politiko, še zlasti pa na način, ki je običajen za Združene države Amerike. Krivda za uspel atentat na VVallacea torej ne leži v bolj ali manj nezadostni učinkovitosti agentov tajne službe, marveč drugje. To »drugje« je zelo težko opredeliti, saj ima, tako svoje vzroke kot posledice in oboje se prepleta že dolga leta. Bilo bi seveda nemogoče pričakovati pravično, pošteno in objektivno razlago tega fenomena na prostoru, ki nam je na voljo. Tisto, kar je moč povedati, je zgolj ilustracija nekega stanja. Američani sami zatrjujejo, da je del nasilja, ki ga je dežela vsekakor več kot polna, ostanek tistih burnih in negotovih časov, ki jih mi izkrivljeno spoznavamo z gleda- njem kavboj k. Nasilje je bilo značilno za prve korake velike dežele v prejšnjem in še stoletju pred njim. To nasilje se z napredkom in razvojem družbe ni izkoreninilo v taki meri, da bi od njega ne ostalo še veliko. Tudi politična scena Združenih držav Amerike, ta dolga paleta burnih dogodkov, je bila vseskozi podobna džungli, v kateri je zmagoval argument moči in ne vselej moč argumenta. To nasilje se je ohranjevalo tudi na stolpcih tiska, v valovih radijskih oddaj in v zadnji dobi še zlasti na televizijskih ekranih. Nasilje je postalo malikovan pojem oblasti, moči. In naposled zelo verjetno tudi dolgoletno vztrajanje v neki izgubljeni vojni, ki ni nič manj značilna po svojem nasilju kot je po svoji brezupnosti, ni moglo ostati brez posledic na psihi Američanov. Ne vseh, kajti posploševanje je seveda nemogoče, ampak zadosti velikega dela, da smo zaradi tega lahko v skrbeh. George VVallace je bil segregacionist, človek juga, kar je oznaka, ki v ameriških razmerah pove bistveno več kot tukaj, na stari celini. Mnoge izmed idej, ki jih je zagovarjal zlasti pri obravnavanju odnosov med črnim in belim prebivalstvom Združenih držav Amerike — so za nas skrajno nespremenjene in, verjamemo, tudi za človeštvo žaljive, toda to nikakor ne more vplivati na obsodbo tistega (ali Ustih) ki so potegnili orožje nanj. Politični atentat kot sredstvo boja, ali pa tudi samo izraz mržnje posameznika, ni opravičljiv in ne more doživeti drugega kot obsodbo. Današnji svet si želi življenje brez terorja, odločanje brez prisile, atentati pa se ne skladajo ne z enim, ne z drugim. Zato so v tem trenutku naše simpatije in dobre želje na strani guvernerja Alabame, čeprav se z mnogimi stališči, ki jih je zagovarjal, nikoli nismo strinjali in se tudi nikoli ne bi mogli. Toda streli so vendarle zadeli človeka in zadeli so ga podlo, zločinsko hladnokrvno. Težko je v tem trenutku tudi povedati, kakšne posledice bo Imel ta atentat na let0*1**' T' "če * kratska stranka je /j. predsedniške volitve. De"1* kratska stranka je - * J rane guvernerja Wallacea («' cer ne kaj dosti znanega ameriškega politika v Evropi), hude — izgubila etieffl kmed dveh najresnejših kafl" dldatov za izbor strankine*« predsednika, ki bi se lah** kasneje spopadel s svojim fl* sprotnikom, republikanskoj kandidatom za vabljiv na»* predsednika Združenih drža« Amerike. Ostal je samo *J George McGovern, politik, *» je blizu Kennedvjevlm I*J jam o urejanju in vodenj« sveta. Ali pomeni atent&tj VVashingtonu tudi že odlo& tev o osebnosti kandidat demokratske stranke? Te*^ je reči, kajti odgovor jej* vedno v rokah kirurgov. Jj* da če so bila prva porotu* točna in so rane resnično bjj* de, potem je za VVallacea v* končano. LJUDJE | IN i DOGODKI Očiščena Temza Reka Temza, ki teče skozi prestolnico Velike Britanije, je bila zaradi odplak in strupenih industrijskih odpadkov celo stoletja mrtva. Konec petdesetih let pa so londonski mestni očetje sprejeli vrsto zaščitnih ukrepov in s čistilnimi napravami preprečili onesnaževanje struge. Pet let kasneje je neki pristaniški delavec v obalnih plitvinah opazil prvo veliko ribo. Danes so le-te Že vsakdanji pojav. Toliko jih je, da se je pred mesecem dni ribiška zveza odločila rta Temzi prirediti množično tekmovanje domačih trnkar-jev. Plen je bil menda več kot obilen. Letališča na zatožni klopi Nedavna nesreča britanskega letata DC-8, v kateri je izgubilo življenje 115 ljudi, je dala povod za sestanek pilotov, članov združenja italijanskega civilnega letalstva. Na posvetu v Rimu so sklenili do nadaljnjega bojkotirati kar šestnajst domačih aerodromov, med drugim tudi palermski Punta Raisi, imenovan »smrtna past«. Piloti ugotavljajo, da omenjena tetališča nimajo ustreznih naprav za pristajanje v neugodnih vremenskih razmerah ter ob slabi vidljivosti. Bojkot naj bi trajal vse dokler ministrstvo za promet ne bo priskrbelo in montiralo potrebnih aparatur. Kupčije z otokom V ponedeljek, 15. maja, so Američani z veliki ti pompom vrnili otok Okinavo Japonski. Žal bo strateško izredno pomemben košček zemlje le uradno pripadal deželi vzhajajočega sonca. Pentagon je namreč na njem obdržal (in celo še povečal) Široko mrežo letalskih oporišč, nad katerimi ima nadzor izključno le ameriško obrambno ministrstvo. Od tod pošilja opremo in orožje v Vietnam, tu so tudi glavna skladišča goriva in streliva tihooceanske flote. Protesti naprednega dela japonske javnosti ne ganejo prav nikogar. Pobeg v ritmu samb) Četverica glasbeno navdahnjenih kaznjencev jcinišnice v Rio de laneiru je kolegom iz drugih celic priredila pravcati mali koncert. S pomočjo kozarcev, glavnika in vžigalic so mojstrsko igrah skladbe v ritmu sambe. Peti je medtem žagal rešetko na oknu. Po končani predstavi so — namesto da bi uživali v aplavzu poslušalcev — izginili brez sledu. Senator — hinavca Veliko smolo je imel turški senator Kudret Bajan; francoski cariniki so v njegovem avtomobilu odkrili 50 milijonov dolarjev vredno pošiljko heroina. Kmalu je postalo jasno, da možakar pripada razvejani mreži tihotapcev mamil in niti diplomatska imuniteta mu ni več pomagala iz zagate. Bajan je pred meseci, ko so v senatu razpravljali o boju proti prekupčevalcem narkotikov, terjal odobritev najstrožje kazni — smrti. Hinavec brez primere. Sreča španskega ribiča Sreča je bila revnemu španskemu ribiču Jo-seju Abijonu izredno naklonjena. Na nogometni stavi je pravilno napovedal izide vseh štirinajstih tekem ter spravil v žep doslej največjo vsoto v zgodovini španske loterije: 13,5 milijona novih din. Novopečeni bogataš, sicer oče dveh otrok, je izpolnil samo en listek. »Hoss« je mrtev V Hollywoodu je pred dnevi nepričakovano umrl znani ameriški igralec Dan Blocker, pri nas bolj znan kot Hoss Cart\vight iz televizijske nadaljevanke Bonanza. 43-letnega, 136 kg težkega zvezdnika so pripeljali v bolnišnico zaradi nenadnih težav z dihanjem. Toda zdravniška pomoč je bila neučinkovita in čez nekaj ur je podlegel. Vzrok smrti popularnega hrusta je pljučna embolija. Dragocena Nixonova medveda Negotovost m spletkarjenj je konec: bambus na medvedka ali pandi, kakor se jim uradno reče, bosta ostali v Washtngtonu. Redki črno-beli živali, kakršnih je zunaj Kitajske le peščica (London, Moskva, Pyongjang), je dobil Nixon v dar od predsednika Mao Ce Tunga. Za ^jva naj bi skrbel cel štab strokovnjakov, saj s izredno težko prilagodijo življenju v ujetniitvj* in so občutljivi na sleherno spremembo oko>la' Miga 23 nad Izraelom V izraelski zračni prostor sta pretekli torej[ vdrli dve sovjetski letali Mig-23, ki pripadat^ egiptovskim zračnim silam. Letala tega tipa vf" ljajo za najhitrejša na svetu, zato ni čudno, « izraelski lovci Mir age in Fantom niso uspeli prestreči jih. Nevarni »muhi« sta izginili za °y' zorjem, Tel Aviv pa je pri opazovalni kornisir Združenih narodov vložil uradni protest. Usodno trčenje Na postaji Prtkraj blizu Dugega sela sta tft1' nuli torek popoldan silovito trčila potniški "* tovorni vlak. Nesreča je terjala 8 smrtnih žrt&' 15 ljudi pa je bilo težje ali lažje ranjenih. Kriv~c* so že odkrili: to sta odpravnik Ivica Ostović v* kretničar Jurij Hodak. Ostović je dal Hodakt* znak, naj premakne kretnico, čeprav se ni Pr^ pričal, ali je potniška kompozicija že peljo*a mimo ali ne. Avstralski veleposlanik na obisku v Škofji Loki Danes se mudi na krajšem prijateljskem obi* sku v Škofji Loki avstralski veleposlanik v Jog°j slaviji Henrv Robertson. Najprej si je ogled?1 modni oddelek tovarne klobukov Sešir škof)* Loka, kjer ga je sprejel predsednik zbora delov" nih skupnosti občine Škofja Loka in direkt0 Seširja Miro Pinterič. Zatem se je gost odpelji v Poljansko dolino. Ker se zlasti zanima za razvoj zasebne?9 kmetijstva, se bo v Brodeh pri kmetu Polde* Prevodniku pogovarjal o živinoreji, zatem Pa s bo ustavil v Četeni ravni še pri kmetu Pavlef^ Dolencu. Z njim se bo pogovarjal o razvoju kmečkega turizma. .« Avstralski veleposlanik bo obisk v škof jelo»K občini zaključil pri kmetu Žgjnarju, kjer & bodo pripravili kosilo. S predstavniki občine 1 kmetijske zadruge Skofja Loka pa se bo P°8 varjal o razvoju kmetijstva. -1° o s Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brccht, Bericht der Scrben) Hitlerjeva politika je bila namreč v tistem ^asu naperjena predvsem proti Sovjetski zvezi lfi v skladu z idejami njegove knjige 'MEIN KAMPF' jo analizira Churchill z naslednjimi glavnimi orisi: »Glavna teza MEIN KAMPF je preprosta. člo-Vek je boreča se žival: zato je narod kot skupnost borcev, bojna enota. Vsak živ organizem, ki opusti boj za obstanek, je zapisan smrti. Narod ali rasa, ki se neha boriti, sta prav tako obsojena na pogin. Bojna sposobnost, rase je odvisna °d njene čistosti. Zato jo je treba očistiti od tuje nesnage, židovska rasa mora biti spričo svoje univerzalnosti pacifistična in kozmopolitska. Pacifizem je največji smrtni greh. Pomeni namreč kapitulacijo rase v boju za obstanek. Glavna naloga sleherne dežele je torej nacionalizirati množice. Končni cilj vzgoje mora biti v *e,n, da izoblikuje Nemca, ki se da z minimalnim drilom spremeniti v vojaka. Največjih prevratov v zgodovini bi ne mogli misliti, da niso delovale gonilne sile fanatičnih in histeričnih strasti. Z državljanskimi vrlinami miru in reda *** bi ničesar dosegli. Svet se zdaj bliža takšnemu prevratu in nova nemška država mora skriti za to, da bo rasa za zadnjo in največjo odločitev na zemlji pripravljena. Nemška zunanja politika ne sme imeti nobenih moralnih predsodkov. Naloga diplomacije ni v tem, da bi pustili narod junaško propasti, marveč mnogo bolj v tem, da mu ustvarimo pogoje za blaginjo in nadaljnji obstoj. ANGLIJA IN ITILIJA STA ZA NEMČIJO EDINA DVA MOŽNA ZAVEZNIKA. Dokler se Nemčija sama ne bo branila, je nihče ne bo branil. Izgubljenih Področij ni mogoče znova pridobiti s svečanim klicanjem neba aH s pobožnim zanašanjem na "ruštvo narodov, marveč samo z oboroženo si-J°. Nemčija ne sme ponoviti napake, da bi se hkrati borila proti vsem svojim sovražnikom. Bilo bi nespametno napasti Francijo zgolj iz čustvenih razlogov. NEMČIJA POTREBUJE RAZ- ŠIRITEV SVOJEGA OZEMLJA V EVROPI. Nemška kolonialna politika pred vojno je bila napačna in treba jo je opustiti. NEMČIJA SE MORA RAZŠIRITI NA RAČUN RUSIJE, zlasti baltskih držav. NOBENA ZVEZA Z RUSIJO NI DOPUSTNA. ZAČETI SKUPAJ RUSIJO VOJNO PROTI ZAHODU BI BILO ZLOČINSKO, kajti cilj Sovjc-tov je zmagoslavje internacionalnega židovstva.« (Churchill, str. 47 in 48) Brez dvoma so ti nauki naleteli na tiho odobravanje leta 1933 pri angleški vladi. To odobravanje se je kazalo tudi v času španske državljanske vojne in leta 1938, ko je Hitler anekliral k Nemčiji Avstrijo in z zahodnim miinehenskim blagoslov tudi Sudete, kar je omogočilo, da je Hitler lahko brez vojne likvidiral Češkoslovaško, čeprav so takrat še upali, da bo to takrat peljalo Hitlerja do napada na Sovjetsko zvezo, morda celo v zavezništvu z Romunijo in Poljsko ter drugimi državami na zahodnih mejah Sovjetske zveze. Toda Hitlerjeva politika se je obrnila proti Poljski in tako pripeljala do dogodkov, ob katerih se je Zahod zresnil šele, ko je HITLER SLAVIL SVOJE PRVO VOJNO ZMAGOSLAVJE o čemer poroča Ciano v svojem Dnevniku dne 1. in 2. oktobra 1939: »Hitlerja sem našel zelo vedregi. — ali, da bolje povem: umirjenega ... Kaže popolno samozavest. Srečno obvladana preizkušnja (zmaga nad Poljsko) ga je osvežila za bodoče borbe. Imel je zelenkastosivo suknjo in navadne črne hlače. Na licu sledovi utrujenosti, toda to ni delovalo na živahnost njegovega duha. Hitler je govoril skoro dve uri in vrstil številke za številkami, ne da bi se poslužll beležk. Njegov odnos do Italije (Ciano je imel slabo vest, verjetno pa je v njem kljubovala tudi zavist) se mi je zdel popolnoma nespremenjen. Kar je bilo, je bilo. On gleda sedaj na bodočnost in nas hoče imeti na svoji strani ... Njegova prepričanost v zmago je naredila name največji vtis ... Pripoveduje o načrtih za akcijo in določa točne datume z gotovostjo, ki ne trpi nobene pripombe. Ali bo imel prav. Po moje igra ne bo tako enostavna, kakor on misli. Francija in Anglija imata še precej povedati,.. (Ciano, str. 110).« O tem obisku Ciana v Berlinu je pisal fašist Gavda v 'GIORNALB DTTALIA' in apeliral na tiste 'papnetne sile na Zahodu', ki naj bi po poljskem porazu priznale sedanji sta- tus quo v Evropi in vplivale, da bi se vojna ne nadaljevala (AdG 4258 F). V tem se je zrcalil še vedno italijanski strah, da bi jih Nemčija ne potegnila sedaj za seboj v vojno proti Franciji in Angliji. Duce ni bil prepričan v Hitlerjevo zmago. »Ne soglaša s Hitlerjevim prepričanjem v zmago,« je 3. oktobra 1°39 zapisal Ciano. »Francozi in Angleži se bodo žilavo bili. Svoja predvidevanja opira na obvestila naših vojaških strokovnjakov, a razen tega — zakaj bi skrivali — obstaja v Mussolmiju ost grenkobe zaradi hitrega Hitlerjevega vzpona Bilo bi mu ljubše, če bi kak udarec Hillerja zaustavil... (Ciano, str. 110).« Ciano se je v tem času še vedno imel za nekakšnega posrednika za mir med Hitlerjem ter Anglijo in Francijo. Po zapisu iz njegovega dnevnika z dne 4. oktobra bi lahko sumili, da sta zahodna poslanika v Rimu poizvedovala o Hitlerjevi pripravljenosti za končanje vojne: »Razgovor z dvema ambasadorjema: francoskim in angleškim. Obvestil sem ju delno o svojih berlinskih razgovorih. Sporazumno z Musso-linijem sem jima povedal, da so pogoji težki, morda sprejemljivi, toda težki (Ciano, str. 111).« KAKIH RESNIH BOJEV NA ZAHODNI FRONTI ŠE NI BILO »Na Zahodu samo krajevna topniška in ogled-niška dejavnost. Neko britansko ogledniško letalo je bilo sestreljeno vzhodno od Paderborna (OKVV, 2. okt.).« Na Zahodu vlada razen slabotne topniške dejavnosti v okolici Saarbriickna skoro popolno zatišje (OKW, 4. okt.). Ne Nemci ne Francozi niso začenjali kakih večjih ofenzivnih operacij. Politično premalo poučeni zemljani smo takrat z mešanimi občutki govorili o položaju, ki je nastal z razdelitvijo Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ne v šoli in ne v jugoslovanskem meščanskem tisku nismo slišali ali brali o kakih Belorusih in Ukrajincih na Poljskem. Za te smo takratni dijaki kranjske gimnazije zvedeli šele od sošolcev — ilegalnih skojevcev, kakršna sta bila brata Stanko in Iztok Žagar. Vseeno pa smo sočustvovali s Poljaki, ki so prišli pod Nemce, kakor smo takrat govorili, čeprav smo se še pred letom jezili nanje in jih sovražili, ker so si prisvojili del ČSR, prav tisti del, za katerega je trepetal že češki pesnik Peter Bezruč. Sedaj smo na to pozabili ali pa o tem govorili kot o posledicah stare nesreče — nesloge med slovanskimi narodi in upali, da nas bo 'čas vendarle izmodril'. O B I S Ć I T E NAŠ E R R OD A J A L N E GLORIA 245 188 175 din ZAHTEVAJTE PROSPEKT MODELOV MARKO BUTINAR Tam nekje pod vrhom leii skrepenelo truplo leoparda. Nihče ne ve, kaj ga je gnalo tja, kjer gospodarita mraz in sneg. R. Klpling Prvikrat sem zanjo slišal takrat, ko sem ves razdvojen iskal svojo pot. Privlačevala me je modrina neba, razpeta nad gorami, v katere sem takrat napravil prve negotove korake, in globina, v katero sem zrl vsakokrat, ko je vlečna vrv sikajoče izginjata navzdol v praznino in ko sem ostal sam v kabini jadralnega letala; a prevladale so gore s priostrenimi vrhovi in grebeni, s svojimi pre-padnimi stenami ter spokojnimi kotički na jasah med macesni pod njimi. Vse pogosteje sem se vračal k njim. Takrat, dolgo je že tega, smo mnogokrat zaneseni nad uspešno opravljenim vzponom v mislih poromali k daljnim goram. A doživetja so nam vsem nadomeščale knjige in filmi. V tistem času so na dolgo pot odhajali hrvaški alpinisti in to je bilo prvič, da smo ime gore izgovarjali z vsem spoštovanjem. Mnogokrat smo potem izgovorili to ime — Kilimandžaro, toda vedno je ostala enako oddaljen cilj kot prej. A iznenada so se začele stare, skorajda pozabljene željp uresničevati. Radovedno zremo v prve pramene sonca, ki oranžno barvajo kopaste oblake na vzhodnem obzorju. Nebo rdi in čudovite barve se prelivajo v mnogih odtenkih. Krilo DC-8 se zablešči v soncu in iznenada bogato pisana paleta barv premine, ko jo zamenja bleščeča svetloba sonca, ki je razlilo svetlobo po nepreglednem morju obla- kov. Le pokrajina, ki se le redko pokaže v oknu oblakov, leži še v senci, in na zahodnem obzorju vse bolj bledi luna. Toda z dnem se megle razkade, oblaki zredči-jo in s pogledom begamo po pokrajini, ki razgrnjena kot na dlani leži pod nami. Temne preproge gozdov se prelivajo v pusta področja savan, kjer enolično sivo rjavkasto barvo razbijajo le korita rek in potokov. Od tu iz višine je pogled nenavaden. Ko zremo v globino, se nam zdi, kot da bi nad savano ležala senca ogromnega razvejanega drevesa. To so korita rek z zelenjem in drevjem, ki tvorijo ta nepozaben mozaik. Afrika leži pod nami. V njeno osrčje, k njenemu najvišjemu vrhu Kilimandžaru smo namenjeni. Iz razmišljanj nas zdrami glas kapetana letala Forkapi-ča, ki nam pove, da smo ravnokar preleteli Ekvator in kmalu potem šampanjec steče po grlu in po laseh. Zatem z Janezom kmalu obmolkneva, toda tam na južnem obzorju že prepoznava cilj naše poti. Kilimandžaro, čeprav daleč, je nepozabno mogočen, iz savane, zavite v meglice, se lenobno, z razvlečenimi pobočji, vzpne kvišku, da z zasneženo krono, ki obdaja vrh, doseže najvišjo točko. Letalo se nagne, zdrsne v zavoj in potem se nepozaben pogled na goro prelije v poglede na pokrajino pod nami. Vse bolj razločen postaja, skraja brezizrazen mozaik, ki ga se-stavljajo nepregledni gozdovi, savane in razvlečeni kopasti in poraščeni vrhovi. Voda se zablešči v koritu reke, temne točke ob njih postajajo drevesa in drobni skupki krogov in kvadratov — vasice. Drevesa, razvejana z ravno Pobudnik in vodja odprave Roman Herlec. — Foto: M. Butinar krošnjo, postajajo razločna in žirafe med njimi so prvo presenečenje, ki nekatere stisne k malim okencem letala. Nairobi, prvo srečanje z Afriko, je pred nami; nekaj stolpnic je videti na temnem ozadju mesta. Ko preletimo ograjo letališča, letalo varno zdrvi po betonu, polnem črnikastih sledi letalskih koles. Do sedaj enakomeren, pritajen zvok motorjev narašča, ko orjak s 183 sedeži počasi drsi po stezi k letališki zgradbi. Umiri se ob mogočnem jumbo jetu Lufthanse in celi druščini karavel in DC-9. Sponke vezi se sprostijo in vsa neučakana druščina Inexovega izleta se pripravlja na izstop. Večina potnikov si bo ogledala nekaj nacionalnih parkov, nas devet pa je namenjenih na teme Kili-mandžara. Vodi nas pobudnik potovanja k najvišji gori Afrike vodnik Roman Herlec, njegova desna roka pa sta Ksa-vo Šemrov in Rado Riedel, ki se bosta ukvarjala s filma-njem. Feri 2idan in Picek iz Zagreba bosta zapisovala vtise s poti za VUS, Lojze iz škofje Loke pa bi rad kot redek tabornik stal na vrhu. Tu je še Janez Dovžan z Dov-jega, ki bi rad enako kot vsi stal na vrhu gore. Za zdravje odprave bo skrbel dr. Po renta iz Kranja. Ko stopimo z zadnje stopnice, je to za mnoge svečan korak. Mnogi prvič stopajo na tla Afrike, ki v vseh nas budi spomine na mladostna sanjarjenja. Topel zrak nas oblije in še preden se povsem zavemo, se že gnetemo v avtobusu, ki nas odpelje do letališkega poslopja. Pred zgradbo se potem razdelimo v kombije, ki nas odpeljejo proti mestu. Promet se odvija po levi, kar je brezdvomno dediščina Angležev, saj je bila Kenija dolga leta njihova kolonija. Ko cesta zapusti letališče, zavije proti industrijski mestni četrti. Na levi žična ograja vseskozi spremlja cesto. To je nacionalni park. Savana, poraščena s porumenelo travo in skopim grmičevjem, napolnjuje celotno obzorje, ki se končuje z razvlečenimi griči. Po aveniji, prepolni cvetja in palm, z vozili vseh mogočih znamk, se vozimo proti središču mesta. Pri hotelu Ambasadeur se ustavimo. Prva skrb je, da najdemo najugodnejšo možnost za prevoz do Maranga v Tanzaniji. Odločili smo se namreč, da se povzpnemo na Kild- mandžaro s tanzanijske strani, da se s tem izognemo golim savanskim pobočjem kenijske strani. Medtem ko Roman in Rado urejata glede prevoza, ostali posedamo pred hotelom in v objektiv aparatov lovimo prve posnetke. Ulice so prepravljene z množico ljudi, ki hite po opravkih. Temne polti so, kratkih sko-dranih las, da v njih moški nosijo svinčnike; dekleta pa so vsaj nekatera počesana kaj nenavadno. Črne, svilene lase imajo na drobno povite v drobne svitke, da je celo lasišče nekako razdeljeno na kvadrate. Cez ulico, po kateri drsijo kolone vozil, je okrogla veličastna stavba — Hiltonov hotel. Napišemo prve razglednice in zamenjamo denar v kenijske šilinge. Za en ameriški dolar dobimo 7 kenijskih šilingov, kar se kasneje izkaže, da je ravno dovolj za kosilo s pivom v eni izmed solidnih restavracij. Kratek sprehod po pločnikih mimo številnih prodajaln in potovalnih agencij in k banki, pred katero policaj z metrskim »pendrekom« in psom čuva vhod. Knjigarnar je razstavil svoje blago kar na pločniku zraven avtobusne postaje, kjer se ustavljajo enonadstropni avtobusi, natlačeni z ljudmi in sprevodnikom na stopnicah. Ulice so široke, čiste; zgradbe večina moderne, postavljene ali obnovljene v zadnjih letih. Kljub moderni arhitekturi mesta, ulice ne ustvarjajo občutka hladnosti. Beton, asfalt in aluminij se prepletajo s cvetjem, grmičevjem in drevjem, ki pokrivajo sleherno ped zemlje. Kosimo v ceneni restavraciji, prijetno urejeni in Čisti, pivo pa popijemo v beznici, polni dima in preprostih okornih fresk na zidovih. Iz kuhinje se razliva prijeten vonj po jedeh; pivska druščina pa sredi dneva prepeva pesem z otožno melodijo. Drug drugega radovedno opazujemo; belci verjetno le redko zaidejo v ta lokal. Malo čez poldan vsi zbrani pred hotelom. R°* man in Rado sta se dogovorila za prevoz in sedaj ii^a" mo na voljo landrovver s šoferjem in opel, ki ga b°d0 fantje vozili sami. Z veseljem stlačimo vse naše tovore v prtljažnike ta zapeljemo v reko vozil, ki se preliva po ulicah NairobU3« V predmestju, polnem skromnih zidanih naselij ustavimo le toliko, da šofer vzame za na pot nekaj stvari. Mimogrede nas zagrn« gruča otročajev, radovedni" in prijetnih. Kmalu pol^ Nairobi ostane za nami. C* sta, ravna in z grobo asfa l" no prevleko reže savano. 01> laki, beli od sonca, vise raa razsušeno ravnino. Zaoblje^ silhuete poraščenih gora se črtajo na obzorju vse ,T 10-20 Pri vas doma Suita Bela Bartok: Plesna tVetj ~~ *2'^ Kmetijski nadom.^ 12-40 Po domače z Poro? • vižami — 13.30 Prtio n vam — 1410 Sobot-lS.4o°S°!dne za mladi svet — 1^^° naši operni pevci tara 00 Vrtiliak - 16-40 Kine«.. V ritmu — 16.45 S knjiž-ki^ tr§a — i7.io Gremo v Moiiv,-~~ Z ansamblom ^rSn* Scilcta - 18-15 Iz tovor 83 SVeta - 18-5° PO" s Poslušalci - 19.00 toinu? noč' otroci _ 1915 fetru6 z ansamblom Vilija Svgt • — 20.00 Spoznavajmo pri,-Z11 domovino — 21.15 Za °tlda- koncc tcdna ~ 2220 23.05 J« Za na^e izseljence — lov Pesmijo in plesom v Z1 teden , li-05 p--- 14.00 n anorama zvokov — den u°bre volje v novi te-14.35 Glasbeni variete ^Si Program 15.40 MSB na II. programu ftjjj Iz filmov in glasbena-r^vii — 16.40 Sobotni isti , 1735 zbirno se ob StUd Uri — 18.40 Popevke iz huJf .14 — 19.00 Pet minut It; °r.la - 19.05 Zabavni zvo-^a vse "orjjc Mojstri vokalne poli- rT 20 30 0kno v svet — rni koncert — 21.30 kr7^k[ in odmevi - 21.40 h :,m° kar ste izbrali - 23 55 . Sl0venskc poezije «ej,(* ^bro jutro — 8.05 Ve-h nJob°gan - 9.05 Koncert C?lh krajev - 10.05 Se *tHi ,Ue. tovariši - 10.25 Pe-^b°rbe in dela - 11.00 >Hla,.s prireditve Srečanje KajpGe v Kumrovcu - 13.30 čestitajo in **8a jajo — 1505 Iz °Per-i^J: sveta — 16.00 Radijska * 2aK viti prah — 1645 Muki- Vnim orkestrom RTV ,Jafa - 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Raymond Lefcvre — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Opoldanski cocktail —• 13.35 Glasbeni variete — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Alfredo Antonini — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Znana imena opernih odrov — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Berlinski glasbeni večeri — 21.00 Slovenska nova glasba — 23.55 Iz slovenske poezije |^||^^^|22. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z revijskim orkestrom Frank Chacksfield — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Slavka Zlatica in Rudolfa Malza — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Nevvvor-ških Filharmonikov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 S pevci: Mar-jetko Falk, Jožctom Koblar-jem in Majdo Jazbec — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Feniks — 20.00 Predstavljamo vam opero Vojna v domači hiši Franza Schuberta in nov posnetek Puccinijevc opere Gianni Sccicchi (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 2.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z vokalno-instrumen-talnim ansamblom Bele vrane — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri — 16.05 Naš podlistek: Podeželski zdravnik — 16.20 Z majhnimi ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Večer umetniške besede — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Koncert tenorista Antona Dermo-te — 22.40 Neoklasicizem Igorja Stravinskega — 23.55 Iz slovenske poezije 23. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Nekaj razpoloženjske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital baritonista Sama Vrem-šaka — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Belgijskega radia — 17.10 V nove zarje — 17.30 Drago Košmrlj: Tito — državnik sveta — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Miheliča — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Pri skladatelju Pavletu Mer-kuju — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom 101 Strings — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Uroš Krek — 23.30 Francois Coupcrin: Suita za čembalo št. 25 — 23.55 Iz slovenske poezije 24. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 C. Saint-Saens: Prizor iz opere Samson in Dalila — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Izseljenski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 M. de FaTIa: Noči v španskih vrtovih — simfonične impresije za klavir in orkester — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Iz slovenske orkestralne glasbe — 17.20 Posebna oddaja: Tito in delavski razred — 18.15 Popevke Jureta Robež-nika — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.40 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 17.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Z orkestrom Teat Heath — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertni jazz — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 25. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov - 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz oper slovenskih skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privšku — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Klarinetist Igor Karlin na posnetkih iz zadnjega časa, pri klavirju Aci Bertoncelj — 16.00 Vrtiljak —. 16.40 Z orkestrom Šilver-stings — 17.10 Posebna oddaja: Titova zgodovinska pot — 18.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naoevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Sodobni češki skladatelji — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov —-14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Levo, desno, naokrog — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovan sk; pevej zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek - 16.20 Z ansamblom Silva Stingla — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Iz knjižne police — 17.45 Iz naših javnih priredi- tev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo -— 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Glasbeni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Prizori iz jugoslovanskih oper — 22.00 Festival v Hainautu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 26. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -— 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Poje tenorist Rudolf Franci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste —- 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Andre Kostelanetz — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule s triom Henčka Burknta — 20.00 Naj pojo narodi — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki »z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov —■ 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete —- 15.40 S pevci Lidijo Kodrič, Alenko Pinterič, Olom Peslnerjem — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku - 17.35 Svet in mi - 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Titova pot — 18 40 Priljubljena popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Palela zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Cucul-can — 21.05 Vrtiljak lahkih not —- 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — N;wlov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. -— Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1135 - Telefoni; .edakcija 21^35, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152. - Naročnl na; letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 20. MAJA 9.35, TV v šoli (RTV Zagreb), 17.35 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci, 18.05 Obzornik, 18.20 Disncvev svet — serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 TV križanka, 21.30 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 22.00 Tekmeca — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 21. MAJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pevton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 14.30 Nekaj veselih domačih z ansamblom Maksa Kumra, 15.00 Svetovno prvenstvo v moto-krosu — prenos iz Tržiča, 15.50 Risanka, 15.55 Praznik cvetja — barvni posnetek iz Lucarna, 16.40 Nadaljevanje prenosa iz Tržiča, 17.25 Obisk v nedeljo, 18.00 Elizabeta Angleška — barvni film, 19.25 Kratek film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Humoristična oddaja, 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 22. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 I. Rosic: Riki — 5. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Sest srečanj z Barker-jem — serijski film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Monitor, 21.35 Diagonale, 22.25 Poroči-b (RTV Ljubljana) 23. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00. Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Krojaček Hlaček — 1. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Opatija z našimi pevci — barvna oddaja, 19.00 Mozaik, 19.05 Vdor v globino možgan, 19.30 Hura eksperiment in Peta, prsti in celi krak — kratka filma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Pogovor s Titom — barvna oddaja, 21.30 Desant na Drvar — jugoslovanski film, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) 24. MAJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb, 15.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 16.55 Poročila (RTV Ljubljana), 17.00 zasedanje vseh zborov zvezne skupščine — prenos (RTV Beograd, Ljubljana), 18.30 Don Kihot — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Ljudstvo, ki izumira (Avstralija), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.45 Oddaja o Titu, 21.25 Nogomet Glasgovv Rangers : Dinamo — barvni posnetek iz Moskve, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) 25. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.15 TV v šoli — ponovitev, 15.10 Nemščina — ponovitev, 15.25 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 15.40 Prometna vzgoja — prenos. 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.10 Boj za obstanek — barvni film, 17.35 Srečen rojstni dan, 18.15 Obzornik, 18.30 Mozaik, 18.35 Merilo vsega je človek — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 19.25 Cikcak, 19.35 TV dnevnik, 20.00 Proslava ob dnevu mladosti — prenos (RTV Beograd, Ljubljana), pribl. ob 21.30 3-2-1, 21.35 Četrtkovi razgledi — Tito v Sloveniji, 22.35 Tito v podobi in besedi, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 2 . MAJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Veliki zmagovalec in njegova sužnja (Trapollo HH 33), 18.10 Obzornik, 18.25 Glasba iz studia B — barvna oddaja, 18.45 Gospodinjski pripomočki: Termoakumulacijske peči, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Retencija, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Frcnch can-can — francoski film, 22.15 Nogomet ZRN : SZ — barvni posnetek iz Munchna, 23.45 Poročila, (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 21. maja, ob 18. uri: ELIZABETA — angleški barvni film; v glavnih vlogah: Gle uda Jackson, Daphnc Slater, Peter Jeffrev; Po zanimivi seriji filmov o Henriku VIII. bomo naslednjih šest nedelj lahko spremljali življenjsko pot slavno angleške kraljice Elizabete. Prva epizoda nosi naslov Levji mladič. Torek, 23. maja, ob 21.30 DESANT NA DRVAR — jug. film; režija: Fadil Hadžič; v glavnih vlogah: Maks Furijan, Meta Miloševič, LjublŠa Samardžič, Marija Lojk; Film smo ponovno uvrstili v spored ob Titovi 80-letnici in zaradi izrednih političnih dogodkov, ki so bili morda odločilni za razvoj naše revolucionarne poti. Desant na Drvar prikazuje namreč v obliki igranega filma in s številnimi vmesnimi dokumentarnimi posnetki poskus nemškega vverma-chta 1944. leta, da dokončno obračuna z maršalom Titom in partizansko vojsko. Petek, 26. maja, ob 20.35: FRENCH CAN-CAN — francoski film; režija: Jean Renoir; v glavnih vlogah: Jean Gabin, Francoise Arnoul, Maria Felix, Dora Doli, Edith Piaf; Film predstavlja živopisno fresko Pariza in njegovega nočnega življenja na prelomu stoletja. Takrat je glavno mesto Francije postalo nekakšno kulturno središče Evrope, nemalo tudi po zaslugi režiserjevega očeta, slikarja impresionista, Augusta Re-noira. Kranj CENTER 20. maja italij.-špan. barv. CS film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma MOŽ ZAKONA ob 22. uri 21. maja amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 10. uri, italij.-špan. barv. CS film CHURCHILLOVI LEOPARDI ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma TRUPLO IZ TEMZE ob 21. uri 22. maja nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 16., 18. in 20. uri 23. maja nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 20. uri Kranj STORžIC 20. maja angl.-italij. barv. CS film ČRNI GUSAR ob 16. uri, amer. barv. CS film BUTTERFIELD 8 ob 18. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 20. uri 21. maja franc. barv. CS film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 14. in 18. uri, italij. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE SE REP ob 17. in 20. urj 22. maja premiera italij.-špan. barv. filma JAMAJKA — SMRT NE IZBIRA SREDSTEV ob 16., 18. in 20. uri 23. maja italij.-špan. barv. CS film JAMAJKA — SMRT NE IZBIRA SREDSTEV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. maja angl. barv. film VOHUNKA DARLING LILI ob 17. in 19.30 21. maja amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 15. in 17. uri, angl. barv. film VOHUNKA DARLING LTLI ob 19. uri 22. maja amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 18. in 20. uri 23. maja premiera italij.-špan. barv. CS filma SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. maja premiera amer. barv. CS filma NA POTI V SHILOH ob 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. CS film NA POTI V SHILOH ob 15., 17. in 19. uri 22. maja amer. barv. CS film NA POTI V SHILOH ob 18. uri, amer. barv. CS film DVOBOJ NA SONCU ob 18. in 20. uri škof ja Loka SORA 20. maja franc. barv. film UM KRALJUJE ob 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. film BALADA O DINGUS MA-GEE ob 18. in 20. uri 22. maja amer. barv. film BALADA O DINGUS MA-GEE ob 19. uri 23. maja amer. barv. film TORA1 TORA! TORA! ob 20. uri Železniki OBZORJE ^ 20. maja amer. barv. BALADA O DINGUS GEE ob 20. uri fjini 21. maja amer. barv. ^ ROP IN SLEPILO ob , 20. uri J Radovljica fj]nl 20. maja franc. barv. LOČITEV ob 18. "r^lSB barv. film PUSTOLOVŠd ALI BABE ob 20. un {jJcJ 21. maja italij. banj ^ PUSTOLOVŠČINE AUbary. BE ob 16. uri, a^LvriCfl film TIGER JE LElfiiiil ob 18. uri, franc. barv. LOČITEV ob 20. uri {jlDJ 22. maja amer. barv. EL CONDOR ob 20. un ^ 23. maja amer. barv. -DNEVNIK JEZNE G°3f DINJE ob 20. uri Jesenice RADIO film, 20. maja jug. barvni N NA GORI RASTE BOR fjim 21. maja jug. barvni ^ NA GORI RASTE Z** BOR CS 22. maja amer. barv. g, film VEČER NASLEDI GA DNE ffljj) 23. maja amer. barv.. SIMBAD POMORŠČAK filfl« Jesenice PLAVŽ 20. maja amer. ban1 SIMBAD POMORŠČAK 21. maja amer. barv. SIMBAD POMORŠČAK 22. maja jug. barvni » ^ NA GORI RASTE ZEL* BOR . filrn 23. maja jug. barvni 1 $ NA GORI RASTE ZEL* BOR Dovje Mojstrana sto 20. maja amer. f''mTA TEŽAV STANA IN 0L1AC$ 21. maja italij. barv. film LJUBEZENSKA IGK* Kranjska gora 20. maja italij. barv. -SOVRAŽI SVOJEGA B** NJEGA 21. maja franc. film OB* SI SOLZE, OČKA c5 23. maja amer. barv. -g, film VEČER NASLEDNJA GA DNE Javornik DELAVSKI ^ 20. maja italij. barv^ film LJUBEZENSKA filf 21. maja italij. barv-SOVRAŽI SVOJEGA EL^ NJEGA, amer. barv. ^ film VEČER NASLEDNJ* DNE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE LUSTER, 7. PLOVBA, 12. ANTITEZA, 14. ORIS, 15. NT, ^ rRNOVO, 18. AZI, 19. NEP, 21. UTO, 22. KOTOR, 24. NI-aJ7;26. ZALIV, 27. ODSEK, 28. LAR, 29. CIK, 31. PAK, 32. 4lT>lN, 35. CO, 36. INES, 38. EKONOMAT, 40. STROKA, SABINA. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Andrej Kodele, Kranj, Luznarjeva 22; 2. nagrado (20 din) Iva Mayr, Kranj, Jahačev prehod 2/1; 3. nagrado (10 din) pa prejme Igor Gabrič, Kranj, C. kokrš-kega odreda 12. Nagrade vam bomo poslali po pošti. 13 \?DORAVNO: 1. oblika ženskega imena Marija, 7. tedaj, *ko T^ltelj česa, kdor se z čim nepoklicno ukvarja, 14. žen-8uk e' Ju8oslovansko-albanska reka, 15. debelo kosmato 17 h° *Z vome za lovske in športne obleke, 16. podgobje, • drevo in sedež v trdi lupini, 18. zaradi tega, 19. ime pevca 26 ^estnerJa» 20. žensko ime, 23. okrajšava za opravek, 2*' ^uje moško ime, ime mnogih skandinavskih vladarjev, t " portnl klub iz Madrida, 31. pristanišče, 33. okolje, osredje, vila i ^ pr* Trstu' ^4. nasmešek, 35. vodna nimfa, povodna » 36. pripadnica Obrov, Avarov, 37. planšar, ovčar. t: 20 21 nar2? CNO: L ne veliko' 2- rimski bog ljubezni, 3. ime 6. ni "ega her°ia Končarja, 4. tolažba, 5. kožna bolezen, 9. v °sJt0vna mera, 7. s čimer je kaj obito, 8. danes zvečer, \l Pralnica za kraj, nedoločni prislov, 10. majhen plug, Tejo v toži,ec' 12- veletok na Pirlnejskem polotoku, tudi iS. n ^' "ne znanega dubrovniškega književnika Dr žica, 23' prePir, spor, nesporazum, 21. nenasitnost, 22. operni spev, pr" J^renica, kožica, membrana, 24. pritrdilnica, pravičnost, Sum 7*°st' črta, poteza, 28. tovarna športne opreme v Be-Jun ? ' tudi zanos, polet, 29. vrsta žila, 30. Shakespearov *aho kraIJ' i2' Sarafin Maria Razz,» 33- efekten zaključek vske igre, 35. avtomobilska oznaka za Novi Sad. J Rešitev pošljite do četrtka, 25. maja na naslov: 1 ^asf Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna I kriianka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. o^ORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ^ftiet stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in °dr> tn°stnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je ^ta razstava akad. slikarja Mihe Malcša. jins, baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-rePuhr zk'rka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in rMsk zbirka Slovenska žena v revoluciji. V novem gale- Slik-^u1 Prostoru v isti hiši je odprta razstava del slovenske ^r*e Ivane Kobilice (do 21. 6.). V ga] ^,rcŠcrnovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, *kia er/Ji v isti stavbi pa razstava del slikarja Toneta Toma- ^ v kleti razstavlja grafični triptih slikar Štefan Simonič. sjjjj stebriščni dvorani so razstavljena reprodukcijska dela dan od 10.—12. in od .^ja Albrechta Diirerja (1471-1528) 17 ?'ei'ijske zbirke so odprte vsak CX} ift Ure. Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan ^■^""12. ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure. {(tava del slikarke Ivane Kobilice je odprta vsak dan od u- m od 16.—19. ure. loterija J/', športne« Neuradno poročilo o žrebanju srečk 20. kola, ki je bilo dne 18. maja 1972: Srečke s so zadele končnicami din 0 6 05470 506 41210 1.006 83930 2.006 589500 10.006 1 6 19S41 506 24901 1.006 790421 10.006 382 100 08582 500 29032 1.000 594252 10.000 13 10 0263 300 99293 500 053013 10.010 2160S3 10.000 425013 10.010 24 10 54 10 74 10 49324 510 770424 20.010 4675 200 7695 300 28405 500 546295 10.000 6 6 30426 506 50246 2.006 86336 1.006 323966 10.006 07 20 67 10 86707 520 123647 10.000 08 20 18 30 11518 1.030 37738 500 600308 10.020 629 50 2529 200 34769 2.000 96969 500 163409 150.000 1 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 7 din, špinača 6,20 din, korenček 2,80 din, slive 7,50 din, jabolka 5,60 din, pomaranče 6 din, limone 8,10 din, česen 9,50 din, čebula 2,80 do 3,40 din, fižol 8,90 do 10,40 din, pesa 2.60 din, kaša 3,40 din, paradižnik 16,80 do 18 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,50 do 0,65 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 38 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, krompir 1,10 din, novi 6 din KRANJ Solata 5 do 7 din, špinača 4 do 4,50 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 12 din, čebula 4 do 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 do 4.50 din, kaša 5 do prireditve1 SOBOTA ROKOMET — Kamnik: Kamnik : Slovan B (ob 19. uri), Stražišče: Sava B : Križe B (ob 19. uri), Selca: Alp-lesB : Šešir B (ob 16.30), Kranj: Triglav : Besnica (ob 16. uri) KOŠARKA — Jesenice: Jesenice : Slovan — ženske (ob 18.30), Jesenice : Kroj — moški (ob 20. uri) NEDELJA ROKOMET — Tržič: Tržič : Zagorje (ob 10. uri), Duplje: Duplje : Križe (ob 10. uri), Martuljk: Kranjska gora : Šešir (ob 11. uri), Žabnica: Zabnica : Jesenice (ob 10. uri), Radovljica: Radovljica : Kranj (ob 10. uri), Tržič: Tržič B : Preddvor (ob 8.30) ODBOJKA — Jesenice: Kovinar : Kamnik — moški (ob 10. uri), Jesenice : Fužinar — ženske (ob 9. uri), Kamnik: Kamnik : Branik (ob 10. uri) NOGOMET — škofja Loka: LTH : Usnjar (ob 17. uri) poročili so se V KRANJU Boršič Ivan in Eržen Jožefa, Ciperle Jože in Berlec Frančiška V ŠKOFJI LOKI Zubak Zvonko in Ržen Danica umrli so V KRANJU Remic Marija, roj. 1901, Kne Frančiška, roj. 1900, Kuhar Mihael, roj. 1909, Finžgar Ciril, roj. 1930 6 din, paradižnik 15 do 16 din, češnje 10 din, banane 7 do 7,50 din, kumare 8,50 din, žganje 17 din, paprika 22 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 4 do 4,50 din, jajčka 0,60 do 0,70 din, surovo maslo 25 do 26 din, smetana 14 din, orehi 32 do 33 din, klobase 7 din, skuta 7 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 dih, cveta-ča 4,50 do 5 din, krompir 0,80 do 1 din TRZIC Solata 6 din, korenček 10 din, slive 6 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 din, limone 8 din, česen 12 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, paradižnik 16 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 25 din, smetana 14 din, orehi 34 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, krompir 1,20 din Tekmovanje telesnih invalidov V počastitev 80. rojstnega dne tovariša Tita je v nedeljo športna komisija kranjske podružnice telesnih invalidov pripravila tekmovanje v kegljanju, streljanju in balinanju. Pomerile so se ekipe kranjske in tržiške podružnice telesnih invalidov in Cestnega podjetja Kranj. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Cestno podjetje Kranj. Najboljša je bila ekipa kranjske podružnice telesnih invalidov, druga je bila ekipa Cestnega podjetja, tretja pa ekipa tržiške podružnice. Kranjski invalidi so tako osvojili pokal. Športna komisija kranjske podružnice telesnih invalidov namerava v prihodnje pripraviti še več tekmovanj. A. ž. Miss narcis -21. maja V Planini pod Golico bo v nedeljo, 21. maja, ie tradicionalna turistična prireditev Miss narcis, ki jo bodo organizirali predstavniki kra-jevnih organizacij v sodelovanju s turističnim društvom. Na prireditvi bodo nastopili šolarji recitatorji, pevski zbor domačega kulturno-pro-svetnega društva in dramska skupina. Po tem kulturnem programu bodo izvolili letošnjo Miss narcis. Druga večja prireditev bo masovni izlet na vrh Golice, ki bo 28. *maja. Udeležence tega pohoda bodo vodili znani planinci in gorski reševalci z Jesenic ter okolice. V okviru praznovanja meseca narcis bodo v Planini pod Golico pripravili več predavanj o turizmu. Predavanja bo pripravil Stane Tavčar. B. B. Spommska razstava AMD Tržič Včeraj, v petek, 19. maja, je bila v paviljonu NOB v Tržiču odprta spominska razstava v okviru proslave 25-lctnice Avto-moto zveze Jugoslavije in 25 let AMD Tržič. Razstava je velikega pomena za društvo kakor tudi za samo mesto, zakaj prirejena je prav v času svetovnega prvenstva v moto-krosu, ki bo jutri v Podlju-belju pri Tržiču. Ob tej priliki je prikazalo društvo svojo dejavnost iz predvojnega in predvsem povojnega časa. Razstavljena je dokumentacija kot so fotografije, pokali, diplome in odličja. Gradivo za razstavo so prispevali razni tržiški aktivni tekmovalci v cestno-hitrost-nih dirkah in motokrosu. Z©, lo zanimiv je primerek 50 let starega motorja indiana in sodobnega jeklenega konjička za tekmovanje v motokrosu. •—Jp Ljubitelj preprostih jedi Maršal Tito se je pri lovu na kozoroga na Ljubelju večkrat ustavil v znani gostilni Ankelle v Podljubelju. Največkrat mu je stregla Marta ANKELE. Tito je bil pri An-keletu zadnjikrat 6. januarja leta 1972. Vpisal se je v spominsko knjigo. Prvič pa je bil pri Ankeletu leta 1953. Marta se takole spominja tistega dne: »K nam je prišel neki major Miro in dejal, če imamo v posebni sobi zakurjeno. Visoke goste boste dobili, nam Je nekam skrivnostno povedal. Ko sem ga vprašala, če bo prišel Tito, se je delal neznansko nevednega. Major me Je še prosil, naj posebna soba ne bo urejena ne vem kako .nobel', ampak naj bo čim bolj preprosto pripravljena. Na hitro smo pogrnili mize ter pripravili narezek in čaj. Kar naenkrat je stopil v gostilno maršal Tito s spremljevalci. Jedli so narezek In pili čaj. Potem Je odšel predsednik na kozoroga. Vrnil se je nekoliko slabše volje, ker ni nič ustrelil. Ko pa Je bil drugič pri nas, je bil zelo vesel. Prišel je k meni in rekel: .Gazdarica, danes, da li znate, sam najsretniji čovjek na svetu!' Ustrelil Je zares lepega kozoroga. Njemu in spremstvu sem skuhala ajdove žgance in zelje. Jedel je z veliko slastjo. Nekateri iz njegovega spremstva pa so se malo ,špičili' nad jedjo.« In kaj je ponavadi jedel Tito pri vas? »Petkrat nas je obiskal. Razen žgancev in zelja si je zaželel narezek, enkrat .ajmoht', tretjič sem mu pripravila golaž In vampe, spekla pa sem mu tudi orehovo potico.« In vaši občutki, ko ste stregli tako visokemu gostu. »V začetku sem imela tremo. Bala sem se, da ne bo vse prav. Jedi nI nihče prej, preden sem jo nesla maršalu, pokušal. Tito je bil vedno izredno prijazen. Kadar sem prišla k njegovi mizi, me Je kaj vprašal. Spomnim se, da ml je enkrat rekel: pri vas je tako domaČe, imate domač kruh, kmečko peč, kako da kuhate turško kavo? Spomnim se tudi, da Je enkrat Ti- to pri jedi popackal mizo. Prinesla sem prtiček in madež prekrila. Zahvaljeval in zahvaljeval se mi je hi to v njemu značilni zagorščini. Vsaj meni se zdi, da mu je bila naša gostilna všeč. Ko je šel 1962. leta z Ljubelja, ni imel veliko časa za postanek. Vendar je kljub temu velel ustaviti avto. Pojavil se je na pragu in nam vsem skupaj zaželel srečno novo leto.« Pravijo, da ima predsednik Tito poteze in značilnosti, ki mu dajejo avtoriteto in vlivajo človeku, ki se sreča z njim spoštovanje. Katere posebnosti ste opazili, ko sle se srečavali z njim? »Mislim, da ima Tito tako značilen pogled in da je tako energičen, da lahko vidi vsakdo v njem veliko avtoriteto. Ima izredno izbrušen občutek za ljudi. Tega mu ne more nihče oporekati. Vsaj po mojem pa je zanj značilno še nekaj. V njegovem toplem pogledu je nekaj ostrega, če je treba, zna biti hud ...« Pripravil: J. Košnjek Gostilna Ankele v Podljubelju. — Foto: F. Perdan Mira Vudrič in Janez Brojan na srečanju s Titom 25. maja bo v Beogradu tradicionalno srečanje mladih Jugoslovanov s tovarišem Titom. Poleg številnih mladih, pionirjev in mladincev iz vse Jugoslavije, se bosta kot predstavnika jeseniške mladine udeležila tega srečanja tudi Mira Vudrič in Janez Brojan. Jeseniški mladinci so sklenili, da poneseta z Jesenic čestitke tovarišu Titu prav Janez Brojan, eden najboljših mladih jugoslovanskih alpinistov, ki Je sodeloval pri mnogih ekspe-dicijah ne le v naše gore, temveč tudi v gore Azije in Evrope, ter Mira Vudrič, ena najboljših jeseniških športnic, košarkarica, ki uspešno prenaša svoje bogate izkušnje in znanje tudi na mlajše. — D. S. Čeprav so prvomajske počitnice ie davna preteklos in čeprav vesoljni slovenski narod pričenja potihern razmišljati o naslednjih, mi spomin nanje ne da in " da miru. Kot zaveden državljan sem jih pač kam preživeti čim bolj veselo, na kakšnem izletu, v krogu starih prijateljev. Prejšnja leta smo namreč vedno množično odhajali v naravo, zadnje čase pa celo 2 raznimi turističnimi ekskurzijami v tujino. Zato ne morem razumeli, kako da letos vsi ti moji kompanjoni niso hoteli nikamor. Pomislite, zanje praznikov spl°n ni bilo! Delali so, reveži, delali! Za praznik dela so delali! In v njihovih očeh sem s svojo nazadnjaško mentaliteto, s svojim smešnim prepričanjem, da Je treba prvi maj proslaviti v udobnem lenarjenju, iZPa~ det skrajno neumno, čudaško. »Vencelj, kam jo bomo mahnili tokrat?« sem dva dni pred vstopom v mesec ljubezni potrkal pri znancu, mehaniku. Sprejel me je v zamaščenem pajacu, s »frcin-cozom« v rokah. »Kam jo bomo mahnili? Jaz nikamor, šest avto-mobilov stoji doli na dvorišču in še tri imam obljub' ljene. Vse moram popraviti in tale teden odmora P kol nalašč za 'fuš'.« Dol s prazniki »Ampak, kdaj nameravaš potem počivati?« sem Sa osuplo pobaral. »Počivati? Počival bom po praznikih, v službi. De~ nar potrebujem, razumeš, ne počitka! Centralno, vgrajujem v hišo!« In je odhlačal v klet, med vijake ter razdrte motorje. Razočaran sem se postovil. Pa naj ostane doma, teslo materialistično! Ga bo že kdo prijavil davkarjem- »Zdravo, Krunislav! Si kaj razmišljal o praznovanju ena maja?« Zobozdravnik Krunislav je za trenutek obstal, Živčno vrtel torbo in \mtes pogledoval na uro. Očitno se mu je hudo mudilo. »Poslušaj, hiteti moram. A ja, prvi maj! Ni govora. Žena robanti, da ob moji piškavi dohtarski plači rte moremo spodobno živeti. Deset kron in devet mostiČ-kov me čaka čez praznike. Plačajo v devizah. Ves, Emilija je odločila, da bomo jeseni gradili vikend.. In že ga ni bilo. Preklel sem tisto ksantipovsko Emilijo in tisto vražje brucovanje, na katerem je ujela okajenega Kruna, ter krenil obiskat Ceneta. Cene je zmeraj pripravljen na zabavo, sem zadovoljno tuhtal. Kot direktor podjetja »Šrauf« bo gotovo veličastno proslavil dan proletarcev. »Oprosti, fant, ampak res ne utegnem. Saj ti ic znano, da sem honorarno tudi direktor Magazinov v izgradnji in če že vlečem dodatnih štiristo jurjev, moram sem ter tja tudi kaj narediti zanje. Ravno Pei dni potrebujem, da pridem na tekoče. Pa drugič.« Zmedeno sem odtaval v solzavi popoldan. Ljudje so ponoreli, me je prešinjalo. H kolegu Žanetu grem-Upam, da je vsaj on sit pisalnega stroja in da bo rade volje sprejel povabilo »na lepše«. tane je tipkal, kakor da bi bili tik pred zaključkom redakcije. Ko sem vstopil, je od strahu pozabu zapreti usta. »Zdravo! Eeee ... sedi. Ecee ... kako naj začnem ■ ■ eeee.,. nisem ti še povedal, da honorarno urejam tovarniško glasilo podjetja 'Vitrih', kajne? No, nikar ne čvekaj staremu. (Stari je naš urednik — op. P-l Tako malo izboljšam družinski proračun — saj razumeš, a ne? Med prazniki bom zmašil skupaj tri številke. Le v grobem jasno. Komaj se mi izplača, ampak vseeno... Hej, kam pa drviš?« Drvel sem ven, po sapo. Dušilo me je. Kje ste, stari, dobfi, zavedli časi socialistične izgradnje? Takrat smo še vsi pošteno, ideološko zrelo častiti državne praznike-Danes so stvari postavljene na glavo. Danes si oddih privoščijo samo revmatične čistilke in pretegnjeni težaki. Ostalo delovno ljudstvo gara noč in dan, brez prestanka, živelo, ljudstvo! Dol s prazniki, tovariši'-Nepotrebni sa. 3736 S kranjskimi jamarji na Notranjsko ^har reJ§i čebelar pa je na Jesenicah prav gotovo Višnar, ki ima danes 24 panjev. Tovariš zelo rad pomaga z nasveti mladim čebelarjem in zato je tudi prejel priznanje TROT 72. "iJke^rf LARSKI PIKNIK — V nedeljo, 7. maja, so se zbrali na čebelarskem pikniku v tabor- Na ,mu v Jeseniških rovtih člani jeseniške čebelarske družine. £upanil P'kniku so podelili priznanje enemu najstarejših čebelarjev na Jesenicah, Mirku p i WstVo Seo-nik jeseniškega društva čebelarjev je Ivan Pohar, ki se že 53 let ukvarja s čebela i92s" ^e ^ 'et ic tutM predsednik društva. Čebelarstvo se je na Jesenicah začelo 1898. leta, MQ, .Da 8e je pet čebelarjev združilo v čebelarsko družino, ^ajstarejši 6 Ut rad 1 enec, Mirko Zupan, pa se tudi že nekaj časa ukvarja z raziskovanjem bolez-k^nje*0110 § Pjknika so sl čebelarji obljubili, da se bodo še večkrat sestali in izmenjavali Čebelarski praznik ,et Sf0 it>i° b° minii°200 Ver|skoemrtl- znamcnitcga slo-^nip Č , VeDelarJa Antona Jetnt:Cebelarii dob se na to ob-- letf • 7ul° pripravljajo. PrirŽit Več cebelarskih ^Pot^j ev. ki naj obudijo cebej na slavne kranjske diiio /e m spodbude mla-s%'rj bi vzljubila čebelar-čebe'iaranašnji rod slovenskih 'n klji,uev ^ že precej osivel Ved-no prizadevanjem je še a1ev *?remalo mladih čebe-^icijo' kl bi nadaljevali traktov in dedov. Med omenjene prireditve sodi tudi odkritje spominske plošče čebelarju Petru Pavlu Glavarju. Odkrili jo bodo 2. julija letos. Peter Pavel Glavar je bil rojen 1721. leta v Ljubljani. Morda se boste vprašali, zakaj mu bodo odkrili ploščo v Komendi. Glavar se je rodil kot nezakonski sin mlade služkinje, ki je novorojenčka odložila na prag Petra Jakoba Testaferatta, ki je bil komen-dator reda malteških vitezov v Komendi. Mati Petra Pavla 2re]a]mo boljše čebele ^'ožb/en ie naslov knjižice, ki je pred nedavnim izšla v ^vortln 2avoda za čebelarstvo v Ljubljani. Knjižica bo ne-^lajge 12Polnila vrzel na tem področju in pomagala zlasti 2n rodu čebelarjev pri uspešnem gojenju čebel, ■^emi? ie namreč, da je za dosego večjih pridelkov zelo \_ "Iona ------..____r>„.j„.___— „„ ----„___x Glavarja je prej služila pri temu baronu in zato zgodo-vinopisci upravičeno domnevajo, da je bil baron Petrov oče. Peter je odrasel pri kmetu Basa j u v Komendi. Ko je postal duhovnik, je kupil graščino pri Mirni na Dolenjskem, kjer je vodil vzorno posestvo. V hlevu je imel 60 glav govedi in konj, na vrtu pa 300 do 500 panjev čebel. Napisal je prvo slovensko razpravo »Pogovor o čebel nih rojih«, ki pa ni bila natisnjena in so rokopis našli šele pred 22 leti. J. Vidic Jamarji pri planinskem društvu Kranj tesno sodelujejo z najmlajšimi phniiuci — pionirskim pododsekom. Poleg rednih predavanj z barvitimi diapozitivi, ki jih izvajajo na vseh šolah v občini, nas enkrat letno povabijo na skupni zlet v jame. Lani so nam odkrili za nas neznano kočevsko podzemlje, letos pa so pripravili ogled notranjskega Krasa. Zanimanje med mladimi je bilo tako veliko, da smo napolnili kar štiri avtobuse in se deževno aprilsko nedeljo napotili novim doživetjem naproti. Vse naše gore so bile zavite v težke, sive oblake, ko smo jim pomahali v slovo in si mislili: »V jamah bo vsaj malo naravnega kritja pred mokroto.« Najprej smo se ustavili na Cankarjevi Vrhniki in se ob spomeniku pokloniti največjemu mojstru slovenske besede. Krenili smo k M oči laiku in videli, kako Ljubljanica pozdravlja beli dan, ko se že naveliča podzemskih sprehodov. Nato smo se odpeljali proti Planini. Čakal nas je obisk Planinske jami:. Nestrpni smo pričakali vodnika, ki nam je odprl pot v podzemlje. Zagorele so jamarske karbidovke in številne lučke naših baterij. Kolona je krenila na čarobno pot ob šumeči Uniči v zemeljsko notranjost. Pred nami so oživljale vedno nove in nove naravne apnenčaste podobe, ob-žarjene od morja premikajočih se svetilk. Vse prehitro nam je pot zaprlo sotočje Pivke in Reke, ki prihajata vsaka iz svojega konca iti se zlijeta v novo reko Unico. Pot od tu dalje je možna le ca izkušene jamarje, ki so nam pokazali, da pri prodiranju ni potrebno nič manj poguma in spretnosti kot pri plezanju preko gorskih sten. Polni novih vtisov smo se vrnili iz jame in nadaljevali pot proti Rakovemu škocija-nu. Slabo vreme nam je onemogočilo, da bi natančneje pregledali in prehodili to t'z-redno naravno zanimivost, pravi okras naše domovine. Dobili smo le bežno sliko mogočnega naravnega mostu, preko katerega je peljala tudi naša pot. Vabilo nas je Cerkniško jezero. Že dosti smo o njem slišali v šoli in tudi brali v časopisih, a vseeno nas je presenetila njegova prostra-ttOSt. Slutili smo neštete požiralnike pod gladino in ob razlagi se nam je zdelo kar neverjetno, da pridejo vse te vode na dan kot mirna Ljubljanica pri Vrhniki. Še ena zanimivost nas je čakala: Križna jama. Naši pionirji so si danes nabrali Že toliko jamarskih izkušenj, da se jih je lotila prava raziskovalna strast v odkrivanju podzemlja. Nič ni bilo hudega, če so bili čevlji že vsi blatni, prepojeni z vodo, obleka mokra, tudi obrazi so dobili svoje pečate. Vsako novo odkritje je rodilo hrepenenje po drugem novem. Končno smo zagledali beli dan, ki je bil seveda še vedno siv in moker, a nam ni pokvaril navdušenja in veselega vzdušja. Čakala nas je vožnja prek Bloške planote. V Rašici smo se ustavili ob Trubarju, na Turjaku, pa si ogledali starodavni grad, ki je tako bogat z zgodovinskimi dogodki od turških časov do slavnih bojev Prešernove brigade med NOB. Vrnili smo se z zavestjo, da smo veliko pridobili. Vprašanja naših planincev, ali bomo imeli še kdaj tak izlet, so potrdila naše prepričanje. M. B. ,AJ8oj ~na kakovost matice. Rodovitne matice so namreč .Vsj>k x*? razvoj živahnih družin. Kako si jih lahko vzredi sak" v ^iiŽiCatD?!ar sam' nazorno in na poljuden način opisuje fr^fiko' ima ^ strani, besedilo pa ponazarja 51 slik in j. 0v- V knjižici so navodila tudi za čebelarje z manj-b^tie o •m PanJev in za zahtevnejše čebelarje —• vzrejevalec av tnl(P'Sana ^e vzreJa v Znideršičevih in nakladnih panjih. ^Vju ° Je opisano tudi odbiranje čebel. V posebnem po- Qr Da s° opisana opravila za čebelarje ob vikendih. ^r°ste 1V°- ie lazPorejeno tako. da obravnava najprej pre-?ahtevnna?jne za čebelarje z manjšim številom družin. Sledijo llriajo ejši postopki za vzrejevalce matic in čebelarje, ki i^.lekcii e^ Panjev. Podobno kot vzreja je obravnavana tudi 'Jiva ^a- Podrobno je obdelana množična odbira, ki je izved-^m Kunzem (ZRN — Kreidler> utegne biti glavna zanimivost uvodnega merjenja moči na 23. povojni dirki v mestu pod Lnbnikom I. Gazel j Zgornja Radovna leži na razpotju potj v Mojstrano in Z nje Gorje. Prelepa dolina, obdana z Jcrebikovcem v Me-ž.iklji, Mecesnovcem, Rjavino in Frčkovo planino, s prostranimi travniki in širnimi, bogatimi gozdovi, ni le prijetno zatočišče nedeljskih izletnikov, številni prežive tod svoje letne dopuste, saj je na obronkih gozdov zraslo v zadnjih petih letih okoli 30 počitniških hišic. Vas povezuje s štirimi kilometri oddaljeno Mojstrano dobra makadamska cesta, ki se nadaljuje naprej v Krmo in Gorje. Kraj je toliko odmaknjen od Srednje in Spodnje Radovne, da je, z nekaj hišam, že samostojna vaš in veliko bolj krajevno navezana na sosednjo Mojstrano kot na obe Radovni. Vas šteje 16 hiš, ki leže oddaljene ena od druge po dolini navzgor do Kosmačevega prevala in ustja Krme. Dolina pa ni le znana kot lepa izletniška točka in izhodišče v triglavsko pogorje, zdaj, v teh mesecih, so travniki v Zgornji Radovni modri zaradi lepe gorske cvetice — encijana. »Res je morda nekoliko nenavadno,« pravijo domačini, »da pri nas raste toliko zaščitene gorske cvetice, toliko encijana. Mnogi sploh ne morejo verjeti, da je encijana toliko. Tisti pa, kl pozna to suho in nerodovitno zemljo, se temu ne čudi. Encijan raste ob obronkih gozda, tam, kjer zemlja ni gnojena.« PRI PSNAKU Menda ni ljubitelja gora in naših gorskih dolin, ki še ne bi slišal za znano gostilno Pri Psnaku v Zgornji Radovni. Gostilna je znana daleč naokoli po dobrih domačih klobasah in šunki. Ivanka Lipovec ' Ti Ji teh jedi prihajajo k nam tudi iz oddaljenejših krajev,« pravi gostilničarka RADOVNA ENCIJANA Ivanka Lipovec. »Gostilna je stara, pred vojno je bila v tej stavbi trafika, po vojni pa gostilna. Največ gostov je planincev, poleti, ob lepem vremenu, pa prihajajo tudi številni izletniki. Velika ugodnost je dobro vzdrževana cesta, elektrika, le vodovod bi še radi imeli. Vendar pa so pri Vodovodu na Jesenicah že napravili idejne načrte za vodovod v Zgornji Radovni in upamo, da bo kmalu dovolj denarja, da bomo dobili vodovod. Nekaj vaščanov že ima prevozna sredstva, drugi pa morajo še vedno pešačiti v štiri kilometre oddaljeno Mojstrano v trgovino. Starejši bi že še potrpeli, toda hudo je zaradi otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Mojstrani. Posebno za učence prvih razredov je pot hudo naporna in radi bi, da bi otroke vozili s kombijem. Zaradi ceste ne bi bilo nobenih težav, saj j a dobra in vedno vzdrževana. Mislim, da bi se Radovčani ukvarjali s turizmom, če bi se kraj turistično razvijal. Nekateri imajo že urejene zasebne turistične sobe, drugi jih bodo uredili v naslednjih nekaj letih. Tudi pri nas bomo sčasoma poskrbeli za nekaj sob. Pri nas bi se posebno dobro lahko razvijal turizem poleti, medtem ko za zimskega ni posebn'h možnosti. Nimamo primernih smučarskih terenov. Prav gotovo pa bi tudi Zgornja Radovna turistično zaživela, če bi zgradili triglavske žičn'ce.« SKOPA ZEMLJA Vaščani v Zgornji Radovni se še vedno večinoma ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Zemlja je skopa, podnebje za kmetijstvo neugodno. Zemlja je nerodovitna, polna kamenja, na njej ^ va le krompir in ^Z.tv0{0 kmetijstvom in g°zd ^ngela se ukvarjam,« pravi a ki ie ostala Smukavc, ki je UJ* otro-kmetiji sama z dvema ^ koma. »Pri nas je ,el" krh* ko, saj večino leta P" zemljo sneg. Iman» ^ 50 ha gozda, davka 0 kmetje tu oproščeni.^ ^ pa večinoma le od 8 živlne- svak« Pri delu mi pomaga Jf^lfl včasih, kadar pa Je yy preveč, moram Poiska" plU moč drugje. Lani smo ^ kosiln-co, upam Pa> ^ drugo leto dobila P080'^* nabavila nekaj novih * skih strojev. Q Če bo v Zgornjo p prihajalo več iz,etn,"T na» turistov, bomo tudi P™ gob, uredili nekaj turističnih -Seveda bo treba v vas^ vodovod. Pri nas Imamo■ iz studenca.« D- Se r a n si ur V NEDELJO, 21. MAJA 1972 ZAKLJUČUJEMO ZIMSKO SEZONO NA VOGLU. Dnevna karta za celoten sistem žičnic izjemno 15 din. Posebna nagrada za 850.000 potnika! Vse žičnice in vlečnice redno obratujejo! Se priporoča Transturist lJalj z Je ob 9.10 prispela v Železnike Titova štafeta. Do plavža so jo Iz Škofje Loke pripe-ijenih glav, po zatohli sobi pa je je n t pridušeno ihtenje. V prsih me Mož obolelo in težko sem dihala. Xitri'nk !ca,ercm Je bilo zaznati zadnje Zf>Qra e življenja, se je zcntrmel v strop. ZinjaLt(l Rlava je omahnila na belem bla-ro0 Zgubane roke so krčevito držale Juhe. Mož, ki je leto za letom kosil travo, rahljal zemljo, jo namakal s svojim potom, se sedaj bori s smrtjo. Ta bo prišla vsa gluha za prošnje, katere sliši iz ust svojcev. Vsak Čiv-čiv mu krajša življenje. Kako lepo je živeti, toda o tem ne odločaš ti! Kocka je padla. Dvoboj je bil izbojevan. Smrt je premagala, kot že tolikokrat, človeka. V sobi je nastal glasen jok, a pred oknom so imeli ptički svoj obred — kot da se ni nič zgodilo. Dušilo me je v prsih, odšla sem Iz sobe. Hudo mi je bilo za starčkom, ki je bil vedno tako dober in prijazen z mano, ki mi je delil nauke in pripovedoval, da je v življenju sreča opoteča, a da poštenost premaga vse. Krepak kmečki duh, smeh na ustih, vse je v trenutku zamrlo — smrt je opra vila svoje. Tadeja Prestor, 7. b r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur Nekoč majhen deček - danes veliki mož-Tito Rodil si se kot navaden otrok. Bil si sin revnih staršev. V vsem si bil podoben svojim vrstnikom širom po svetu. Toda tvoje bistre oči so kmalu spoznale krivico. Ti pa si si želel pravice. Pravica! Beseda, ki vzklika tisočim majhnim, ponižanim, nemočnim. In med njimi si bil tudi ti. Za pravico in enakost si se boril že v mladosti, borbo proti izkoriščanju pa bojuješ že vse življenje. Bil si majhen, neskončno majhen del neskončno velike množice, ki se je borila proti izkoriščevalcem. Upiral sj se tistim, ki so te izkoriščali. Tvoje železne volje ni uklonilo ničesar. Ni ti bilo žal prostosti, ko si sedel v zaporu. Vedel si, za kaj se boriš. Pred seboj si videl jasen cilj, ki ga mnogi niso razumeli. Čakal si na prostost, da potem zopet nadaljuješ boj. Ni ti bilo vseeno, ko si hodil po mestu in gledal umazane in revne otroke. Umazane in ponižane si hotel rešiti bede. S svojimi lepimi nazori si pridobil zaupanje med širokimi ljudskimi množicami. Postal si velik. Postal si idol vseh majhnih in zatiranih. Pri vsakem uporu, pri vsaki stavkj so govorili o tebi, o revolucionarju, s katerim bodo šli v boj. Povsod, koder so te poznali^ so povzdigovali tvoje ime in te vabili k sebi. In potem jo prišla . . . vojna. Vedel si, kaj nas čaka. Vedel si, proti komu se je treba boriti. S svojimi borci ste se borili proti dvema sovražnikoma — proti okupatorju in proti kralju ter njegovemu nazadnjaškemu režimu. Po svetu so govorili o majhni Jugoslaviji na Balkanu, ki se je uprla nepremagljivemu Hitlerju — tvoja zasluga! Nikogar ni bilo, ki ne bi poznal tvojega imena. Končno je spet posijalo sonce, sonce svobode na našo domovino, čeprav porušeno. Vedel si. kaj je treba storiti. Sirom po naši lepi domovini je zadonela pesL-m brigadirjev, ki se je mešala s pesmimi krampov in lopat. Naša zemlja je spet vzcvetela. Začela je novo življenje pod tvojim vodstvom, čas teče, mi pa živimo dalje in se samo še spominjamo na slavne čase naše zgodovine. Dragi tovariš Tito, ni besed, s katerimi bi se ti mogli zahvaliti, zato ti samo s skromnimi besedami zaželim, da bi še mnogo let prebival v naši sredini — kot veliki mož. Zdenka Valjavec, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Razvitje prapora kluba OZ V torek, 9. maja 1972, je bila v telovadnici osnovne šole proslava ob dnevu osvoboditve. Na to proslavo so bili povabljeni: prvoborce in komandant prve kurirske postaje TV 15 Anton Može, predsednik občinske konference ZMS tovariš Lapajna pa še nekateri drugi. Proslava se je začela z govorom predsednice kluba, učenke osmega razreda Anite Jakac. Sledil je recital članov kluba Organizacije združenih narodov, vmes pa je zapel mladinski pevski zbor. Ker je bil koroški pesnik in učitelj Valentin Polanšek zadržan, je namesto njega predsednik ZZB NOV Jesenice prvoborce Franc Konobelj-Slovenko razvil prapor kluba OZN, ki so ga sešile učenke osmega razreda. Klub OZN deluje na osnovni šoli Tone Cufar že deset let. Njegov mentor je Jaka Klinar. Kljub je v tem času dosegel že lepe uspehe. Letos in dobil priznanje občinske konference ZM, predsednica kluba pa priznanje mladina družbenim delavcem. Bogdan Bricelj, 8. r. osn. šole Tone Cufar, Jesenice Jezno računanje Oh, kako je to hudo, če račun ne gre v glavo. Mama hoče, da modrujem, jaz pa jezno obupujem. Meni več kot jeza vsa, le bombonov pest velja. A bombonov ne dobim, ker doma se ne učim. Tatjana Pires, 4. b r. osn, šole Stane Žagar, Kranj Dolly iz Škofje Loke — Stara sem 14 let, tehtam 48 kg in sem visoka 160 cm. Imam srednje dolge kostanjeve lase in sivo modre oči. Za va-Icto bi rada imela obleko. Prosim, svetujte mi kroj obleke in še katere barve mi pristajajo. Marta — Obleko si lahko ogledate na skici. Krojena je ob telesu, rahlo zvončasta proti spodnjemu delu, zapenja se ob strani in ima okrogel izrez. Rokavi so nabrani in približno deset centimetrov nad komolci stisnjeni. Dolžnina obleke se končuje nad koleni. Vaše barve so: modra, tirkizna, lila, zelena, temno rjava in oranžna. Breda V. iz Kranja — Imam temno moder gladek in črtast (belo modro) diolen loft. Rada bi imela nekaj za pomlad, pa ne vem, kako naj blago kombiniram in sploh, kaj bi bilo najbolj primerno. Prosim, pomagajte mi pri izbira. — Stara sem 19 let. Marta — Za vas sem narisala tale kostim. Krilo je črtasto in kratko, zvončastega kroja. Zapenja se ob strani. Jopica je sešita iz enobarvnega kosa blaga, le ovratnik je črtast. Krojena je ob telesu, v pasu je prerezana. Zapenja se dvovrstno. Rokavi so dolgi in ozki. Stari recepti po starem in novem Postrv z zaseko Za pripravo postrvi z zaseko ne potrebujemo drugega kot nekaj srednje velikih svežih postrvi in nekaj zaseke. Ribe očistimo kot običajno, glave Jim ne odrežemo. Notranjost ribe namažemo kar na debelo z zaseko in ribo položimo na žar. Zaseka bo s svojo maščobo, soljo in česnom kar pač vsebuje, opravila svoje. Tako pripravljanje rib je primerno predvsem takrat, kadar si v naravi hočete pripraviti obed, pa nimate ne olja in ne soli. Poskusite, okusno Je. I. C. Kranj Ženske torbice že nekaj časa niso več majhne in trde. Moda zahteva velike, mehke oblike. Večina športnih torbic ima dolge ročaje, da jih nosimo na rami, elegantne jše torbice pa so brez ročajev in jih stisnemo pod pazduho. DRUŽINSKI POMENKI apet Tudi na stenah se nabira prah, zato ga moramo od časa do časa očistiti, posebno pa še ob koncu zime, ko prenehamo kuriti v stanovanjih. Od sten odmaknemo pohištvo, snamemo slike in začnemo pobirati prah od spodaj navzgor. Najbolje pobira prah ščetka za zid, ki je sestavni del sesalnika za prah. Krpe za to opravilo niso najboljše. Prah zelo enostavno poberemo s sten, ki so obložene s tapetami. Pazimo le, da tapet pri čiščenju ne raztrgamo. Če so papirnate tapete povr- šinsko obdelane z lakom, jih potem, ko smo jih že očistili prahu, obrišemo še s krpo namočeno v mlačno milnico. Tapete, ki so premazane z voskom, pa očistimo z mehko krpo, namočeno v blagi raztopini vode in detergenta. Preden pa se lotimo mokrega čiščenja tapet, se vedno prej prepričajmo, če so barve obstojne. Na skritem mestu po-drgnemo z vlažno krpo tapeto: če se bodo vlažni madeži posušili brez sledov, potem tapeta prenese mokro čiščenje. Seveda pa moramo pri takem čiščenju paziti, da dr- gnenje ni premočno. Voda mora biti vedno čista, tapeto pa osušite š tampaniranjem. Stenske tapete, ki ne prenesejo mokrega čiščenja, očistimo samo suho. Madeže odstranimo z radirko ali s kruhovo sredico. Mastne madeže skušajte odstraniti z mešanico krede in terpentina. Kašo prej preizkusimo na skritem delu tapet. Če baiv^ prenesejo tako čistilo, potem kašo, ki se je posušila, odstranite z mehko krtačo. Meigi'ia in alergiiske bolezni (8) ALERGIJSKE BOLEZNI K02E. Koža Je sestavljena Iz več slojev: vrhnj«-ce in podkožja. Vrhnji Je različno debela in *** stavljena Iz več sklad«* ploščatih celic. SpodnP ali globoki skladi vrhnji-ce se neprestano razmnožujejo bi obnavljajo. NJ Površini vrhnjfce pa ceVr ce odmirajo, zaroženeva-i°- To Je mrtvica, ki * lušči in odpada. Je prozen srednji sloJIJL že, sestavljen Iz vezivo«^ in elastičnega tkiva, usnjici so kožne žlez«'^ le, živci, lasje in totrr! telesca. Od čutilnih te*** vodijo čntni živci v «*jf t ral no živčevje, od po***! ne kože do možgan«^ skorje prenašajo ra*!V dražljaje od zunaj kot d* tik, mraz, vročino »*' Pod usnjico je podkožje, ki ga sestavljajo maščevje in rahlo vezivo. Biološke spremembe P" raznih alergijskih bole* ( nih kož. se odvijajo v r** nih slojih kože. Tako s* dogajajo spremembe l'^ ekcemu dojenčkov, maj»" nih ot rokih bi pri navar| nein ekcemu v ndadenišk dobi v vrhnjici, prcdvsctn na celičnih opnah vrbnJ*" ce, pri vnetju kože s srbenjem pa se sprememb6 zaradi alergije odvijajo v usnjici — v srednjem s'0' ju kože. Opažamo določene ra* like pri alergijskem v|ict' ju kože pri odraslih & otrocih, kajti otroška k0, ža anatomsko In biološk0 še ni dozorela. dr. Vojteh Erjavec KOMPAS RESTAVRACIJA DETELJICA prireja v nedeljo, 21. maja ob 15. uri na ploščadi pred Restavracijo veliko vrtno veselico. Igral bo instrumentalni kvintet GORENJCI iz Radovljice. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Vljudno vabljeni! once Sonce je koli lahko največji prijatelj in največji sovražnik. Zdaj le štejemo dni do letnega dopusta, zamišljamo se v lepo ogoreli koli. Kaj je pravzaprav ogo-relost? Del sončnih larkov — ultravijoličasti žarki — vzdraži posebne celice in v koli se začne tvoriti pigment. Ta naj bi zaščitil najgloblje sloje kole pred premočnimi sončnimi larki. Intenzivnost pigmentacije pa je odvisna od količine sončnih larkov in od števila pigmentnih celic v koli. Ljudje s svetlo kožo, svetlimi lasmi in modrimi očmi imajo manj teh celic kot pa ljudje s temno kolo in temnimi lasmi. Pigmentacija je torej neke vrsta obramba organizma. Ta obramba pa . ti ne more nastati hipoma* -kolo kar naenkrat 'zPoS.L«e' mo močnemu ultravijo'1^ mu sevanju. Pigment se f jj licah ne more tako hitro ^ vijati, zato lahko ultravi}0 ni larki prodro globlje v ^ lo in jo opečejo. Opekli*6 lahko lalje, ko koža 5 it? pordeči, lahko pa nastB" tudi mehurji. Ultravioletni žarki P° ' vI ili- tvorbe pigmenta v kozi p vejo tudi tvorbo vitamin11^ v organizmu. Omenjen' 1 : min je posebno važen tvorbi kosti in zob. 7.o.i° skrivajmo otroke pred - j cem, pač pa jih ob top' vremenu slecimo in na mernem kraju in za do* Čas previdno sončimo B M—BI BI Projektivn podjetja 12. maja je minilo dvajset let, ko je na pobudo šestih strokovnjakov s področja urbanizma, arhitekture in gradbeništva takratna mestna občina Kranj ustanovila Projektivni biro, ki je kasneje tako razširil svojo dejavnost, da se je preimenoval v Projektivno podjetje Kranj, v katerem je danes 44 zaposlenih. Do ustanovitve projektantske organizacije v Kranju je pravzaprav prišlo, ker so bile v začetku petdesetih let velike potrebe v industrijski in družbeni ter zasebni stanovanjski gradnji na Gorenjskem. Kot že rečeno je današnje podjetje začelo s šestimi strokovnjaki. Najprej so delali urbanistične oziroma re- gulacijske načrte za področje tedanjega kranjskega okraja. Kasneje so začeli projektirati razne industrijske objekte in opravljati geodetske meritve. 2e od ustanovitve pa delajo za tovarno papirja Maglaj v Bosni. Strokovnjaki tega podjetja so bili prvi, ki so se podali v Triglavsko pogorje in izdelali prvi načrt za Velo polje. Po njihovih projektih je v Kranju stekla stanovanjska gradnja. Prav tako je njihov izdelek urbanistični načrt za mesto Kranj in za kranjsko občino. Proti koncu petdesetih let, ko so bile potrebe po različnih gradnjah in tovrstnih delih vse večje, so se na Gorenjskem začele ustanavljati so- rodne organizacije. Vendar to dejavnosti podjetja ni zavrlo. Začeli so osvajati druga zahtevna dela s tega pestrega področja. Razen tega so se v tem podjetju v praksi izšolali prenekateri strokovnjaki, ki zdaj delajo v sorodnih organizacijah v občini in na Gorenjskem. Predolg bi bil seznam vseh objektov, ki so zrasli na Gorenjskem, v Sloveniji, v drugih jugoslovanskih republikah in zunaj države po njihovih načrtih. Omenimo, da so domala vsi zadružni domovi na Gorenjskem zrasli po njihovih zamislih. Njihovi tipski projekti za stanovanjske hiše so danes znani po vsej Sloveniji in tudi v drugih republi- Na nk podJeUe je sodelovalo tudi v republiškem natečaju za anketno izvedbo zazidalne rešitve novega poslovnega centra °b cesti JLA. kah. Kot člani združenja projektantskih organizacij Slovenije so projektirali osnovne šole v Vojvodini, sodelovali so pri nadzoru gradnje stanovanj v Libiji, pri gradnjah v obeh Nemčijah itd. Ves čas uspešno sodelujejo z gradbenimi in drugimi podjetji. Za projekt osnovne šole v Stra-žišču so dobili nagrado, med pomembnejše objekte, ki so jih projektirali, pa sodi terapija, polnilnica in nalival-nica mineralne vode v Rogaški Slatini. Danes Projektivno podjetje Kranj izdeluje investicijske programe, projektira vse vrste zgradb, ceste in mostove, zunanje in notranje inštalacije vodovoda in kanalizacije, zunanje in notranje električne inštalacije, inštalacije ogrevanja, zračenje in klimatskih naprav, nadalje projektira notranjo opremo in zunanje ureditve, urbanistične programe z analizami, zazidalne načrte, izvaja geodetske meritve in izdeluje geodetske elaborate, nudi tehnični in finančni nadzor nad izvajanjem projektiranih objektov itd. Trenutno se ukvarjajo z urbanizmom Krvavca, njihova ekipa sodeluje pri gradnji viadukta Verd na odseku avto ceste Vrhnika—Postojna. Po njihovih načrtih se gradi pet odsekov kanalizacije v Kranju, poslovna stavba OP Gorenjski tisk, zgrajen je bil nov obrat Iskre in po njihovih projektih bo urejen odsek ceste Jesenice—Potoki. Ko smo diplomiranega ekonomista Staneta Isteniča, ki je 13. leto direktor podjetja, povprašali, kakšni so načrti podjetja v prihodnje, je povedal: »čeprav smo v zadnjih letih močno izboljšali različno opremo, se nameravamo še bolj vključiti v novo tehnologijo. Menim tudi, da bi v prihodnje Gorenjska potrebovala bolj organizirano projektantsko organizacijo, ki ne bo imela samo projektante za gradnjo, marveč tudi programerje in planerje, kar je danes zelo pomembno, ko se odloča o ekonomičnosti in vrsti gradnje.« A. 2. Kam pa bomo letos potovali z izžrebanimi naročniki Glasa? Ko smo v prejšnjem zapisu potovali po dolini Poljanšči-ce, nismo omenili kiparja — samorastnika Petra Jovanovica, ki živi in dela visoko v hribih, v Zet ini. To zdaj popravljamo, kajti Peter Jova-movič je med našimi umetniki tako samosvoja pojava, da ne moremo mimo, ne da bi občudovali njegove delovne kmečke roke, ki iz samotnih premišljevanj ustvarjajo tako močne plastike v trdem lesu. Kdor bo še kdaj potoval po Dolenjski, bo v Št. Vidu pri Stični videl Jovanovičevo plastiko, prav tako stoji pred Kernjakovo domačijo v Tre-binji JovanoviČeva velika lesena »Mojcej« — predstavnica koroške slovenske pesmi. Vsekakor bo prav, če bodo Gorenjci Jovanovičevo delo kdaj pobliže spoznali v posebni knjigi, monografiji, ne le v kratkih časopisnih člankih in priložnostnih ilustracijah. DELAVCI — URANARJI Druga pomembnost, na katero želimo opozoriti Glasove popotnike, je nahajališče uranove rude pod obronki Zirovskcga vrha (900 m) nad poljansko Gore-njo vasjo. 2e zdavnaj — že od časov in pesmi Valentina Vodnika — smo vedeli, da je v naši zemlji mnogo rud, ki jih še nismo odkrili. No, ena takih dragocenih rud, ki smo jo spoznali šele pred dobrimi desetimi leti, je uran. Sicer je naše nahajališče te skrivnostne, radioaktivne rude dolgo le 11 kilometrov, a je vendar največje v državi. Ru- da resda ni najboljša, a je le nad srednjo kakovostjo. Seveda je uranovo rudišče v Zirovskem vrhu še v fazi raziskovanj in poizkusnih izkopov. Delavcev, kj so pri novem rudniku našli kruh, pa se je že oprijelo ime »uranar-ji«. V načrtih je pridobivanje vsaj 200 ton uranovega oksida v letu 1975. Rudo bomo namreč nujno potrebovali za obratovanje nove jedrske (atomske) elektrarne pri Krškem na Dolenjskem. Zdaj naše uranovo nahajališče ni več taka skrivnost, kot je bila pred leti. Takrat so bile razmere pač drugačne in tudi časi polni nezaupljivosti. Žal bomo morali mimo ho-tavcljskega kamnoloma »Marmor« le hiteti. A vendar je to podjetje širokoznano. Svoje marmorne plošče — z učeno besedo se hotaveljskemu marmorju pravi kasijanski apnenec iz srednje triade — prodaja ne le na domačem trgu, pač pa tudi v Avstrijo in v Ameriko. Hotaveljski marmor je čislan ne le zaradi svoje trdnosti in odpornosti, pač pa še bolj zaradi svoje rožnate, rjavkastovijo-ličaste ali sive barve. Te tone dobi kamen zaradi raznih železnih in glinenih primesi. Hotaveljski marmor so lomili in gladili (polirali) že od srede 19. stoletja, pravi razmah pa je kamnolom doživel 1. 1935. Zdaj je seveda večina klesarskih del mehaniziranih, tako da podjetje res zadovolji številne svoje naročnike. Lahko le še glosiramo: prej so iz hotavcljskih marmornih plošč oblagali oltarje in • KRANJ ŠKOFJA LOKAO CERKNO(^HOTAVUE^POUANE MEDVODE ŠTANJEL 'J rv' O TRST KOPER DUTOVLJE *V VjTOMAJ Ni POSTOJNA ^ ySE2ANA^OSEN02EČC \^I.!PICA^VACA \ocr Lokev J KRANJ-UPICA 150 km IVSC^-KP.ANJ 105 km cerkvene stene, zdaj pa s tem marmorjem oblagajo stene laboratorijev znanstvenih institutov in prostrane strojnice elektrarn... Velja še povedati, da je bil v Hotavljah doma prešerno* sloveč Luka Pintar (1857 do 1915), iz Gorenje -vasi pa prirodoslovce Ivan Regen (1868 do 1947). PARTIZANSKO CERKNO So sicer številni kraji na Slovenskem, ki so tesno povezani z narodnoosvobodilnim bojem, a tako kot Cerkno slovi le še ime Draž-goš. Zato smo se odločili, da se iz Poljanske doline mimo Sovodenj in Kladja podamo tudi v Cerkno pod Poreznom (1622 m). Opustiti pa smo morali tudi obisk Topličarja, kjer bruha iz zemlje ena od redkih termalnih voda na Gorenjskem. Bolj znane so le blejske in pesniške toplice, tu pa že kmetovo ime pove, da gre za toplice v bližini, pa čeprav so le skromen izvir. Z imenom Cerknega je tesno povezano tud j ime bolnišnice Franje, ki bi si jo sicer radi ogledali, a bi nas pešpot do tja le preveč zamudila. Zato o njej teh nekaj besed: Domačin iz vasice Novaki Janez Pcternclj je partizanom pokazal v zelo strmi grapi, podobni kanjonu, naravno votlino, v katero so potem zdravniki in bolničarji shranili zdravila in prinesli tudi prvega ranjeneca, ki se ni mogel ganiti. Bilo je v pozni jeseni 1. 1943, kmalu po zlomu Italije. To je bil začetek pozneje skoro legendarne partizanske bolnišnice Franje. Organizator in prvi zdravnik te bolnišnice je bil dr. Viktor Volčjak. Za njim pa je prevzela upravo bolnišnice zdravnica dr. Fran ja Bojc-Bidovec in po njej je dobila bolnišnica svoje konspirativno ime. Seveda se je bolnišnica nenehno izpolnjevala, saj je bilo že ob koncu januarja 1944 v njej prostora za kar sedemdeset ranjencev. Treba pa je bilo barake in druge naprave tudi zavarovati, da jih ne bi odkril sovražnik. To pa so znali partizani mojstrsko urediti. In tako je postala ta svojevrstna partizanska bolnišnica skoraj nezavzetna trdnjava, v kateri so si zacelili rane in utrdili zdravje številni borci iz notranjskega in primorskega območja. Danes velja bolnišnica Pranja kot dragocen spomenik hudih, a velikih časov našega boja za svobodo, pa tudi spomenik hvaležnim zdravnikom in bolničarjem, ki so delali v niei A vrnimo se v Cerkno, kjer je bilo v času NOB toliko komand, komitejev, štabov, konferenc, tehnik, misij, javk, šol vseh stopenj — da res lahko rečemo za ta kraj, da je bil pravcata partizanska prestolnica. Cerkno je bilo večkrat bombardirano. Pri enem samem zračnem napadu je bilo razdejanih 52 hiš. Najhuje pa je bilo, ko so 17. januarja 1944 Nemci iznenada vdrli v Cerkno in pobili 47 gojencev partijske šole. Več spomenikov in obeležij priča, kako drago je Cerkno plačalo svojo svobodo. RUDARSKO MESTO Ijsr o spešimo iz Cerknega ^čez Želin, ob Idrijci in mimo Spodnje Idrije, se komaj zavemo, da se bližamo najstarejšemu rudarskemu mestu na Slovenskem — živosrebrni Idriji! To ime nosi že nad 450 let. In še to: pred kratkimi šestdesetimi leti je bila Idrija po velikosti drugo največje mesto na Kranjskem, saj je štela kar 7000 prebivalcev! Kraj sam, kot bomo videli, je potisnjen v globel predalpskega sveta, prav na meji Krasa. Nas bo seveda zanimalo najbolj pač idrijsko živo srebro (Hg), ki je trikrat težje od železa. V muzeju bomo videli, kako plava železna krogla na živem srebru. Davna pripovedka razlaga, kako se je v teh krajih nekoč mudil suhorobar — kaj če ni bil celo Ribničan? — in je škaf, ki se mu je že precej razrušil, čez noč namočil v potočni tolmun. Kako se je naslednje jutro začudil, ko je zagledal na dnu škafa srebrno prevleko! Menda je preprosti suhorobar svojo skrivnost potem zaupal nekemu odsluženemu vojaku, ki mu je bilo ime Kacijan Anderle. In podjetni vojak je začel kopati živosrebrno rudo! Bilo je to 1.1493, in sicer natanko na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Trojice! Idrijski rudnik je nato prehajal iz rok v roke, pridobivanje živega srebra se je vedno bolj moderniziralo. Sprva so pridobivali le samorodno živo srebro, šele pozneje so pričeli rudo — cinobarit žgati in prestrezati hlape, ki so se zbirali v kapljice živega srebra. POD MORSKO GLADINO Rudniške naprave so zdaj raztresene po vsej Idriji. Vse mesto stoji nad rovi, ki so izkopani kar v petnajstih »obzorjih« ali nadstropjih. Višinska razlika je med obzorji okrog 25 m, torej je najnižji sistem rovov za izkop živosrebrne rude že 7 m pod morsko gladino! Ali 355 metrov pod zemskim površjem! Kot pri večini drugih rudnikov, je tudi pri idrijskem nagajala podzemna voda. Treba jo je bilo črpati iz globin na površinske odtoke. To delo so sprva opravljale batne črpalke; ena od teh je kot t > Jane* tehnični spomenik: se ^ ohranjena, to Je is„k »kumšt« (VVasscrkuns ), v stolp z gonilnim «cc4eso premeru 14 m! Vsa nap „ je iz lesene konstrukcu^ cevi so litoželezne. ^ pa je ta »kumšt« vse 1948. Danes je rllcInlKujniške moderniziran, vse gtrtlP* stroje žene elektrika. ^ ne hlape (žveplov dv0*in0ba-nastajajo pri rita odvajajo visoki %p — dimniki, izpeljani ' po ve okoliških hribov. y 1. 1918 je idrijski rud"««^ svojem okviru izdelova* ^ razne cinobrove barve 20 odtenkih!). ... & živo srebro so tovori" ^ sih v ovčjih mehov in. v pa gre dragocena ko* v svet v posebnih jek,eD ^ katerih je dva ul .34 5 W živega srebra, kar da skupne tele. MESTNI MUZEJ cveda nas bo pot vodil? tudi v idrijski muz^ Tu bomo spoznah r» vso zgodovino rudarske ^ je, pač pa se bomo sezna ^ tudi z drugimi platmi tu««, njega življenja, da O skih žl i krofih niti ne SP, rimo, ker jih ne bomo Ute*** lj poizkusiti. Ime mesta ne nosi v sv«* živo srebro, pač pa tudi vite klekljane čipke. spJ0L, znane kot »idrijske Prvi sledovi te lepe umetnosti vodijo že v I7',iaf. letje. Od tod se je kle*«^ stvo razširilo v bližnJe 3 daljne kraje (Žiri, Polja«*;, in Selška dolina, CerkU» sko, Tolminsko in druga" Se danes je v idrijski čipj ski zadrugi včlanjenih 2000 čipkaric. V idrijskem muzeju HJd svoji spominski sobj dom na — rojaka skladatelj"! beni k Zorko Prelovec \hu do 1939) in slikar Niko r nat (1903 do 1948). Se P*} naša Idrija še z drugimi "fJ nimi rojaki. Tu je bil /V,, drugim doma tiskarnik JK Biaznik (1800 do 1872), «Jg Ludvik Grilc (1851 do JJJ politik Karel Dežman (|8~! šahist Vasja Pire, politik . Bebler, botanik Henrik p ver, pisatelj Damir FajSel drugi. lJri. V osvobodilni vojni j* p ja prispevala svoj čast m j lež. Spomini rta veliki *J%) zbrani v posebnem od & v muzeja. So pa tudi vSf.^ nje rudniške naprave, ki j več v obratovanju, v UP 1 muzeja (»kumšt«, posloP' \, vhodom v Antonov m* d 1500, grad Geverkenck *J 1522, staro gledališče, Ž*0^ ca Neznanega rudarja in go). y In tako je prišel se bomo morali tudi °d f) je posloviti in se pod*u pot iz teh nezdravih i" z yt čenih rudarskih globe'« ^ Kras v sončno Vipavsk? lino. O tej poti pa drugje Črtomir z° t Naročniki naročnike za nagradno potovanje Objavljamo prvo polovico izžreba-n*h Glasovih naročnikov spomladanskega žrebanja: Snču^rh C,rl1' Ve,esovsk« 26> Je izžrebal naslednje naročnike: 2raProtnik Stanko, Črnivec Gor Anton, Leokovlca 5, ^ enJa vas beja.r ,ože. C. JLA 6, Kranj 32 v k Angela, C. na Brdo f, J«T Dušan, Tavčarjeva V0ti . ice Krajjk Jernej, Betonova 17, ^nj* D°ra' ValJavčcva 3 II, 8eSj!k Anton, Kuraltova 8, lok^ DraS°, Puštal 6, šk. CerJ[jeR»di, Pšenična polica, Juvan Franc, Štirnova 21, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Dobravec Franc, češnjića 13, Srednja vas v Bohinju . Sire Katarina, Trstcnik 18, Golnik Sedej Ludvik, Kidričeva 25, Jesenice Arhar Jože, Hrastje 102, Kranj Zore Viljem, Zg. Pirniče 116, Medvode Ušlakar Minka, Tatinec 7, Preddvor Šimic Helena, Stari dvor nh, škofja Loka Pagon Janez, Ziganja vas 44, Tržič Zupan Rozaiija, Zg. Bitnje 14, Žabnica Strgar Janez, Kajuhova 10, Bled . ■ Danes objavljamo prvo polovico j^žrebanih naročnikov. Za vse izžrebance pripravljamo zanimivo potovanje. še imate čas, da se naročite na ***as in plačate vsaj polletno naročni-Tudi vi ste lahko izžrebani. Potočnik Anton, Zg. Bitnje 207, žabnica, je izžrebal naslednje naročnike: Avbelj Peter, Gregorčičeva, Bled Žlehir Jože, Dvorje 15, Cerklje Šuštar Lojzika, Kr. gora 185 Petrlč Marija, Oldhamska I, Kranj Mulej Franc, Ovsiše 21, Podnart Vehovcc Jože, Dragočajna 8, Smlednik Bukovec Minka, Moškrin 3, škofja Loka Rajsar Štefan, Šmartno v Tuhinju 26 Semen Marija, Vodice 22 Dolenc Tomaž, Breg nh, Žirovnica Krasna Marjan, Britof 184, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Hrovat Janez, Begunje 126 -Krmpestar Slavka, Zalog 10, Cerklje Pirih Jože, Mišače 10, Kamna gorica Mesec Katarina, Planina 4, Kranj Debeljak Zdravko, Hrastje 184. Kranj Kalan Marija, Breg 19, Kranj Uršič Milka, županje njive 9, Stahovica Koblar Rezka, Racovnik 1, Železniki Cebulj Alojz, Voklo 33, Šenčur Mulej Ivan, Studcnčicc 15, Radovljica Predsednik organizacijskega komiteja Marjan Bizjak pravi: »Pripravljeni smo naveliko prireditev!« 0 Vse kaže, da bomo jutri na prenovljeni progi za moto« kros v Podljubelju spet priča veliki in kvalitetni prireditvi. Za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev 250 kubičnih centimetrov je prijavljenih 48 najboljših in naj' drznejših dirkačev iz 19 držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Italije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske, Švice, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Zvezne republike Nemčije ter seveda Jugoslavije. Jugoslavijo bodo ha podljabel jski priredil vi zastopali naši najboljši mojstri jeklenih motokros konjičkov, in sicer domačin Jože Zupiri, Leno Šoštarič, Milko Vesenjak in Stjepan Malekovič. Med prijavljenimi dirkači najdemo vse, trenutno najboljše ase v tej kategoriji. Omenimo naj samo Joela Roberta, ki trenutno vodi po štirih dirkah za svetovnega prvaka (ljubeljska je peta, za njo pa se bo v različnih državah Evrope zvrstilo še 7 dirk), drugoplasiranega Svlvaina Geboer-sa, ki je prav tako iz Belgije, Sovjete Kavinova, Moisejeva in Kibirinova, Finca Kalevo Vehkonena, Šveda Palma itd. Vsaj po trenutnih uvrstitvah sodeč so to najboljši vo/.ači in največji ljubeljski favoriti. Vsi tekmovalci in njihovi spremljevalci so že pri nas in so jih organizatorji nastanili v Konipa-sovih hotelih na Ljubelju ter na Bledu. f) Poglejmo še enkrat program priieditve, ki ima uradni naziv Velika nagrada Jugoslavije. Prve prireditve se bodo začele že danes. Ob pol enajstih dopoldne bo sprejem delegacij in vodij ekip pri-predsedniku občine. Nato bo tehnični pregled strojev in verilikacija tekmovalcev. Ob pol petih popoldne se bo začel neuradni trening. Zvečer bo v Tržiču promenadni koncert godbe na pihala, ob pol devetih zvečer pa bo v hotelu Jelovica na Bledu sprejem /a tekmovalce, vodje ekip, člane komiteja in novinarje. £ Tiste, ki nameravajo priti na dirko, in teh ne bo malo, saj je v prodaji prek 15.000 vstopnic, opozarjamo na jutrišnji, najpomembnejši program. Uradni trening se bo začel ob devetih dopoldne in bo trajal do enajstih. Nekaj po enajsti uri se bo začel uradni trening za motokrosiste z mopedi, ki bodo imeli državno prvenstvo. Prijavljenih je 48 tekmovalcev. Ob 12.15 se bo začela prva vožnja za državno prvenstvo za mope-diste. Ob dveh bo na prizorišču tekmovanja igrala godba na pihala. Koncert bo trajal do pol treh, ko bo uradna otvoritev svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo motorjev 250 kubičnih centimetrov za Veliko nagrado Jugoslavije. Vsi tekmovalci bodo prikorakali na prireditveni prostor. Obenem bodo fanfare naznanile začetak prireditve. Sledili bodo pozdravni govori. Ob 14.55 bo doikoČil padalec Štefan Pesjak in predal startno zastavico predsedniku organizacijskega komiteja. Samo nekaj minut kasneje se bodo pognali v pod-ljubeljske strmine najboljši svetovni motokrosisti. Prva vožnja-bo trajala 45 minut. Nato bodo mopedisti odvozili drugi tek za državno prvenstvo. Ob 16.40 pa bodo šli spet na progo motorji kategorije 250 kubikov. Druga vožnja za svetovno prvenstvo bo trajala prav tako 45 minut. Nato bo svečana razglasitev rezultatov, zvečer ob pol devetih pa bo v hotelu Jelovica na Bledu uradni zaključek tekmovanja in zabava s plesom. 0 Pred veliko prireditvijo je dal predsednik kros komiteja Tržič Marjan Bizjak za Glas naslednjo izjavo- »Ta prireditev je za Tržič dogodek leta, saj s tem ohranjamo tradicijo ljubeljskih cestnih dirk. Dirke pomenijo tudi afirmacijo Tržiča in njegovega Avto-moto društva, ki jih pripravlja. Čeprav so priprave zahtevne, se funkcionarji društva trudijo, da bo jutrišnja prireditev organizirana tako kot vse dosedanje. Imamo namreč že preizkušene in sposobne organizatorje. Domače in tuje delovne organizacije so nam rade pomagale in zate lahko rečem, da bo prireditev na dostojni višini svetovnega prvenstva. Vreme je sicei neznanku, vendar upam, da nam ne bo nagajalo. Gledalcem želim veliko športnega užitka!« J. Košnjck GLAS * 26. STRAN Izobraževalni center mm icw gorenje <, ♦ pralni stroji, ♦ televizorji, ♦ hladi In iki, ♦ stediln iki, ♦ mali gc ispodinjski aparat i žrebanje: 15.junija, 15.julij.-i, 15.avgusta in 15. septembra 1972 /f\* 2 ODREŽITE KUPON. NALEPITE GA - ^ ^ NA DOPISNICO.ODGOVORITE NA /^0, VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ SjK~<30. NASLOV IN OĐPOŠLJITE V / 63320 GORENJE TG O/ VELENJE/^ GRADITELJI! Sporočamo vam, da posredujemo prodajo stropov iz prednapetih nosilcev T profila. Strop ima dobro zvočno in toplotno izolacijo. Primeren je za vse plošče kot pri hišah, garažah, delavnicah in hlevih. Informacije dobite pri: Kmetijski zadrugi SLOGA, Kranj, skladišče strojev (pred Mlekarno), Cirče, tel. 21-545. Prodamo večje količine razne sobne opreme: železne in lesene postelje, omare, mize, zimnice, zglavnike in drugo Opozarjamo podjetja in obrtnike, ki potrebujejo opremo oz. gradbeni material (cevi, kotno železo, les), da bo ogled do 1. Junija 1972 v DIJAŠKEM DOMU, Kranj, Kidričeva 2. Dobavljamo takoj: Stroje firme HAGEDORN, Zahodna Nemčija: samonakladalni prikolica, silokom-bajni enoredni, traktorski priključek za traktorje od 35 km naprej, kombajni za krompir, traktorski priključek, rotacijski kosilnik »Mentor« Stroje firme FRAM, Belgija: baterije za mesnice različnih kombinacij, baterije za vzrejo zajcev, sejalnice za žitarice KVERNE-LANDS iz Norveške električni pastirji ELWE TRUMPF s kompletno opremo, Avstrija rotacijski trosilec mineralnih gnojil ELWE TIP SK 300 CKPOflT - IMPORT OBRAT ZA SODELOVANJE S KMETI MURSKA SOBOTA, LOLE RIBAR* JA 12, TELEFON 069-21-73, TELEX 35-21» Novo! Kombinirana njivska brana z mrvilnikom »Tehnostroj«, Ljutomer TRAKTORJI: možnost za OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V NOVEM SADU, razstavni prostor št. 37 SAME DELFINO 32 -nakup tudi v dinarjih Rotovatorji MALETI Italija Kanalokopač MALETI Italija Za stroje firme HAGEDORN in opremo firme FRAM je KIK Pomur-ka generalni zastopnik za Jugoslavijo in so stalno na zalogi v konsignacijskem sklrdišču v Murski Soboti. Vse informacije in prospekte dobite pri nas. V našem skladišču si oglejte tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo (motorne kosilnice Laverda, traktorske kosilnice Gribaldi, puhalnike za silažo in drugo). GLAS * 28. STR Al* SOBOTA - 20. MAM 10 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj obvešča, da je cepljenje oseb za potovanje v inozemstvo in izdaja mednarodnih izkaznic o cepljenju vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure. Kmetovalci! Na zalogi imamo stalno vsa semena, naravno suho koruzo za setev in zaščitna sredstva, vse vrste krmil, razne vrste umetnih gnojil. Kupujte pri KZ Sloga, Kranj, zadružni dom Prim-skovo. Lesno industrijski obrat GRADIŠ Škof j a Loka sprejme takoj v delovno razmerje večje število delavcev za delo v primarni predelavi lesa Interesenti naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku Gradiš LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. PRIJATELJI DOBREGA KRUHA! Zahtevajte v vaših trgovinah domači kruh beli in črni v hlebih po 1 kg, kl ga proizvaja ŽITO — Pekarna Kranj Mali oglasi PLANINSKO DRUŠTVO za Selško dolino Železniki razpisuje prosto delovno mesto OSKRBNIKA na Ratitovcu za sezono od 15. junija do 30. septembra Informacije dobite na upravi PD Železniki. DOPUSTE NA MORJU REZERVIRATE LAHKO PRI NAS! POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, IZ, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA PRODAM Prodam novejšo kuhinjsko KREDENCO, POMIVALNO MIZO, 8-litrski BOJLER in nov KAVC. Brenk Vera, Škofjeloška 19, Kranj 2630 Prodam ŽELEZO, premera 7 mm. Moše 36, Smlednik 1676 Prodam MOŠT. Vrbnje 3 pri Radovljici 1677 Prodam KRAVO s teletom ali 7 mesecev brejo. Zalog 43, Cerklje 1678 Prodam novo POMIVALNO MIZO iz ultrapasa, z nerjavečim enojnim koritom in od-cejalnikom. Predoslje 21, Kranj 1679 Prodam voz »ZAPRAVLJIV-CEK« in KRAJNIKE. Stra-hinj 65, Naklo 1680 Prodam OSTREŠJE drvarnice in STREŠNO OPEKO špičak. Voklo 44 1681 Ugodno prodam novo vezano OKNO roto sistem 180 X 120 z omarico za roleto. Bistrica 7, Duplje 1682 Prodam tri mesece stare PIŠČANCE leghorn. Zupan Helena, Mlakarjeva 58, Šenčur 1683 Prodam KRAVO po prvem teletu in 50-litrski KOTEL za žganjekuho. Zgoša 47 a, Begunje 1784 Ugodno prodam 80-litrski HLADILNIK in GAJBICE. Posavcc 19 a, Podnart 1685 Ugodno prodam TRANZISTOR na kasete. Ogled od 15. do 16. ure. Reš Marija, Planina 3, Kranj 1686 Prodam štiri leta starega mirnega KONJA ali zamenjam za starejšega in KRAVO s četrtim teletom. Šenčur, Pipanova 40 1687 Prodam mlado težko KRAVO s pet tednom starim bikom ali po izbiri. Medvode 83 pri elektrarni 1688 Ugodno prodam HLADILNIK himo in PRALNI STROJ gorenje. Klenovšek, Gradni-kova 5, Kranj 1689 Prodam dve SLAMOREZNl-CI, eno s puhalnikom in verigo. Hudo I, Kovor 1690 Prodam manjšo količino MONTA 14, VPLINJAČ standard za 750, GAJBE za krompir in JABOLKA. Zg. Senica 9, Medvode 1691 Prodam novo nemško MOŠKO OBLEKO smoking, komplet s srajco, primerno za natakarje. Poizve se v Kranju, Zupančičeva 27, telefon 22 774 1692 Prodam novega SAMONA-KLADALCA (ladevvagen) bauz 18 m3 za seno. Jančigaj Anton, Mengeš, Gorenjska cesta 12 Prodam jedilni KROMPIR igor in manjšo SLAMOREZ-NICO na motorni ali ročni pogon. Sebenje 21, Tržič 1694 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK pegv modre barve in ZIBELKO. Nišič, Nazorje-va 12/111, Krani 1695 Prodam SPALNICO va korenina). Sokuc 4 Kranj, Pot na Kolodvor ^ ctrOJ- pI' Poceni prodam ^ uj NAMO, ZAGANJAC j SKLOPKO za fiat Pavel, Moša Pijade 4°. $ sEno. Ugodno prodam 0l# OTAVO in KROMPIR. ^ vek 49 • 10bo* Prodam italijansKi » ^ OTROŠKI VOZIČEK. 0 Stražiška 39 b, Kranj rfJ Prodam KONJA spos°D {1, za vsako vožnjo. Podlog Železniki stal* Prodam sedem tedno* ^ PRAŠIČKE. Mlaka h jfll nJe ~ tel^ Prodam KRAVO P°jT J, Zalokar Anton, Podh^ Zg. Gorje ELgK' Ugodno prodam £ jj TRICNI ŠTEDILNIK- « manjši ŠTEDILNIK na ^ gorivo. Ogled v P0^^ skem času. Indihar, u ^ svetska 17/111, Kranj sjrj4l' Prodam vprežno KO» ^ CO (za enega konja) nai mijastih kolesih, LATE z^A' zolec PUNTE in ročno ^ MOREZNICO, Velesovo ^ Cerklje c Prodam lepe BOROVE.r HE in ČRPALKO za &W]it co na motorni pogon. J Podbrezje 111, Duplje Rejci perutnine! Obveščamo vas, da lahko od 1. aprila dalje v valilnici v Naklem dobite dva meseca stare Jarčke, in sicer f torek in soboto Obenem lahko kupite *J di dnevno sveža kons na jajca. Kmetijska zadrug Naklo Obiščite našo novo jemnico za spr* kemično čišČe' nje, pranje i*1 barvanje na Koroški cesti 37 v nju. Se priporoča BISTRA, ŠKOFJA L0*A O V A 1 L . N I C A n " REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. MENJALNICA. KRANJ ,Np0RMACIJE i t U f^l &Ji ĆNA, POSLOVALNICA CREINA. ]y HOTfLU CREINA). TEL. 21-022 tiran ^jLjtaliJanski kombi-Pe8y nTRosKI VOZIČEK ^ined: Staneta J!S? VIII, Kranj 1706 lLNlRm levi vzidi j iv ŠTE-Jta ji * Kranj, Pot na Jo- horU 1707 ^tnfv, SADIKE veliko-Krn • ^ANTEM. Gom-Proda' Pot °a Jošta 9 J^rekr?,"1 suhe borove in Su r PL0HE- °^led v °blak u esta "a Klanec 19. ^rodalariJa' TitOV trg 15 ^ahi«- , ni!ado KRAVO. fcC 69' Nakl° 1710 ^ILO ■ šest 'et staro KO-Bre»i^ i? SROTAR. Frclih, p7e Tržič 1711 sPuhT? SLAMOREZNICO nQsilnt -kom in TEHTNICO utežjo v 500 k§ s pomično C; g,je 101 • 1712 Kranj y' Tomšičeva : Zasip 48, Bled T*Ua ^ KAVC in dva FO-Ur-e ti "Bled od 14. do 16. *>ani UIy- Tomšičeva 24, pL, 1713 k&m 7 m KRAVO s telič- prod P 48, Bled 2747 ^A$I?*cšest tet*nov stare ^fklio ' Cešnjevek 31, Proril 2748 k«odXi tri PRAŠIČE, tež-Cerff do 120 kS- Lahovče Prod Je 2749 Nlc0 . m 'očno SLAMOREZ-firnik 47 Sto'ečo TRAVO. Zg. l Fr tolarniSko r.ov Nasl0v "metnega gnoja. p J v oglasnem oddelku ^ odam KRAVQ bQ ^z 56 ttu^ teletila. Zg. Brnik , fr°v£°near-Zg'Brnik 43 e: Brn? stoječo TRAVO. .C"*12 2760 H fc£& PRAŠIČKE. Zalog {Vd.klje 2761 Moie^n KRAVO bohinjko • Vh' DvorJ'e 38, Cerklje r Ohol vprežne GRABLJE 0 i"k I ,-C A L NIK za seno. ,>rod 35 2763 Ho,,* suhe smrekove in 56 iv.j --• "-'1-'. "iuin Vu, Prodam PRALNI kr- ,bilJana. Tavčarjeva Sam q, B KLARINET. ersk0 tane' Kokra 42, Je- K.^IO n 2766 An'ran« «eni Prodam kom-h Tr? °MARO, dva KAV- t- PRppr\0TEUE. MIZICO t>Jad.EPROGO 3X2. Mnša 15 18. stanovanje Skem' KRAVO, ki bo v Haro Ttl^leiila. in dve leti % uEyco p°izbin- b° rW,,B,ed 2768 Novon srmekovc in me-SevW;OHE in DESKE. % e Viktor, Grad 13, Cer-2/69 Prodam dvižna GARA/NA VRATA Jelovica. Lavrič, Cesta Kokrškega odreda 16, Kranj 2770 Ugodno prodam KUHINJSKO POHIŠTVO. Kranj, Gregorčičeva 14 2771 Prodam PLUG obračaln.k original za stever 18. Voglje 37, Šenčur 2772 Prodam mladega KONJA. Breg ob Savi 9, Kranj 2773 Prodam KRAVO dobro mlekarico in SLAMOREZN1 CO s puhalnikom. Grad 5, Cerklje 2774 Prodam enkrat rabljen FASADNI ODER. Moste 94, Komenda 2775 Prodam dobro ohranjeno nemško SLAMOREZNICO ultra 3 s puhalnikom in verigo. Srednja vas 55, Šenčur 2776 Ugodno prodam 70-litrske BAKRENE PRALNE KOTLE in rabljeno PEC za cen!talno kurjavo. Staneta Žagarja 5, Kranj 2777 Poceni prodam GUMI VOZ in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Žabnica 7 2778 Prodam smrekove LESTVE, dolge 6 do 7 m. škof ja Loka, Poljanska 30 2779 Prodam KOZO, dobro mlekarico, OVCO in ZAJCE, ši-ler, Virmašc 4, Skofja Loka Prodam KOSILNICO boseh in motorno SLAMOREZNICO. Trata 15, Škofja Loka KUPIM Kupim dobro suhe SMREKOVE DESKE (colarice). Rožič, Kamna Gorica 59 1714 Kupim VILE alfa-Iaval. Kos, Gaberk 5, škofja Loka 1715 Kupim motorno KOSILNICO. Prebačcvo 27, Kranj 2732 MOTORNA VOZILA Prodam odlično ohranjen FIAT 750, 1000 km po generalni. Telefon 24-628 vsak dan od 15. ure dalje 2651 Zamenjam FIAT 1300 za dobro ohranjen FIAT 750. Naslov v odasnem oddelku 2654 Predam zelo dobro ol.a njen, brezhiben MOTOR DKW 250 ccm. Lesce, Talcška 10 2716 Prodam osebni avto VW, letnik 1962. Dolenc Maks, Kidričeva 11, Kranj * 2717 ŠKODO, letnik 1970, odlično vzdrževano, prodam. Cankarjeva 35, Radovljica. Ogled vsak dan razen nedelje 2718 Ugodno prodam AVTO DKV 1000 S. Blejska Dobrava 18, Jesenice 2719 Prodam malo rabljeno MOTORNO KOLO PONY FX PRES. Mavčiče 23 2720 Iščem GARAŽO v Gore-njah ali Britofu. Šuštaršič Danica, Britof 120, Kranj Prodam dostavni avto PEUGEOT 204, dobro ohranjen, primeren za obrtnika. Finž-garjeva 1, Lesce 2722 Prodam nov TAM 2001 PERKINS, letnik 1972, registriran, prevoženih 3500 km. Ogled popoldne. Marjan Vein-berger, Šmarje pri Jelšah št. 31 2723 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Ažbe Janez, Fran-kovo naselje 116, Škofja Loka 2724 V najem oddam GARAŽO, šorlijeva 11, Kranj 2783 Oddam opicmljeno SOBO z dvema posteljema in opremljeno SOBO z eno posteljo in posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 2725 Miren fant dobi SOBO kot sostanovalec- Starič, Cankarjeva 16, Kranj (vhod skozi dvorišče). Ogled vsak dan razen sobote in nedelje 2/26 Zaročenca iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2727 Mati dveh otrok išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2728 Oddam SOBO dobrosrčni upokojenki za pomoč starejši osebi. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2729 Dekle išče opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2730 Nujno iščem SOBO ali GAR-SONJERO v Škofji Loki. V popoldanskem času pomagam v gospodinjstvu ali lažji obrti. Naslov v oglasnem oddelku 2734 V Kranju prodam GARSONJERO s centralno kurjavo v prvem nadstropju. Ponudbe poslati pod »vseljivo oktobra« 2785 Iščeva ENOSOBNO STANOVANJE ali SOBO v mestu ali bližnji okolici škofje Loke za štiri leta. Ponudbe poslati pod »redni« 2786 Službo dobi ELEKTROME-IIAN1K za previjanje elektromotorjev in transformator, jev. Plača nad 1900 din. Javite na telefon 061 310-119 2585 Redno ali honorarno zaposlim KV ali PK ZIDARJA. Zidarstvo, Strahinj 15, Naklo VAJENCE za slikoplesk.irsko stroko sprejme FLERiN, Kidričeva 36, Kranj, telefon 21-820 2583 Iščemo PASTIRJA za vas PODHOM pri Bledu 2584 IŠČEMO ŽENSKO (upokojenko), ki ima rada otroke, da bi hodila v dopoldanskem času pet dni v tednu na dom varovat 12-letnega fanta, ki je potreben nadzorstva in z njim hodila na sprehode. Naslov v oglasnem oddelku 2787 FOTOGRAFU, ki se žel: osamosvojiti, nudim z vso opremo za takojšnjo nadaljevanje obrt pod zelo ugodnv mi pogoji. Interesenti naj se javijo takoj na naslov: FOTO NADTŽAR, Tržič, Trg Svjbo-de 20 2788 DEKLE dobi službo v slaščičarni. Slaščičarna, Trg Svobode 2, Tržič 2789 Takoj zaposlim K.V ali PKV KUHARICO. Plača do bra. Naslov v oglasnem oddelku 2790 IZGUBLJENO? V zdravstvenem domu v Radovljici 17. aprila popoldne pomotoma zamenjan PLAŠČ dobite pri Marinčiču, Podnart 41 2732 Prosim moškega, ki je 17. maja 1972 našel zlato žensko zapestno URO in istega dne spraševal po lastniku v prodajalni kruha na Kidneevi cesti, da jo proti nagradi prinese k vratarju okrožnega sodišča v Kranju 2733 Prosim vrnite vojaku FOTOAPARAT pozabljen v nedeljo pri Jožovcu v Begunjah. Tavčarjeva 15, Kranj 2791 V soboto, 20. maja, začne poslovati »GOSTIŠČE TR» NOVC« DUPLJE. Se pripon* čamo za obisk 2738 Obžalujem in preklicujem vse, kar sem neresničnega ali žaljivega govoril o Koželju Alojzu, Martinovcu iz Milj št. 4, p. Šenčur v zvezi s prekopom ali vzrokom smrti njegovega pokojnega očeta. Predvsem obžalujem, če sem s svojim ravnanjem povzročil govorice ljudi, ki karkoli obremenjujejo ali žalijo Koželja Alojza. Zahvaljujem se mu za odstop od kazenskega pregona ter se zavezujem, da še bom v bodoče vzdržal vsakih ravnanj ali govorjenj, ki bi Koželja Alojza kakorkoli obremenjevale aLi žalile. Svc-telj Franc, p. d. Tišlar iz Srednje vasi 23, Šenčur 2734 Opozarjam, da bom vsakogar, ki bi v zvezi s prekopom mojega pokojnega očeta v Šenčurju ali o vzrokih smrti karkoli neresničnega ali žaljivega govoril, sodno preganjal. Koželj Alojz, p. d. Mar-tinovc iz Milj št. 4, Šenčur 2735 PROSTOR, primeren za OBRTNO DEJAVNOST, v Kranju dam v najem. Ponudbe z navedbo stroke posiati pod »Center« 2736 bife ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 2227 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že prek 40 let najkvalitetnije. Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 2064 BRUSAČ! Obveščam, da vsak ponedeljek dopoldne brusim škarje, nože in drugo na trgu v Kranju. Po naročilu pridem tudi na dom. Karkuta Jože, Stražiška 34, Kranj 2587 DOBAVO, POLAGANJE, STRUŽENJE in LAKIRANJE PARKETA vam opravim kvalitetno v določenem roku. TELEFON 24-412 Kranj 2668 AVTOKLEPARSTVO! Spre j mem vsa avTokleparska dela vsak dan. Izdelujem hitro in Ugodno. Rotar Vinko, Moše pri Smledniku 2737 GIMNAZIJA KRANJ objavlja prosto delovno mesto snažilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite najpozneje v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Gimnazija Kranj. ZAHVALE Pri zahvali po pok. ŠTEFA-NU PERNARJU se zahvalju-jemo tudi zdravniškemu osebju ZD Kranj za ves trud. Žalujoči: mama Rozina, sestre Francka, Helena, Anica in Mira 2746 PRIREDITVE V dvorani na Kokrici bo v soboto, 20. maja, ob 19. uri PLES. Igra ansambel TURI. STI. Vljudno vabljeni! 2670 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TREBIJA priredi v nedeljo, 21. maja, ob 14. uri SEKTORSKE VAJE v Podgoii, nato pa veliko VESELICO v Domu pod planino Trebila. Vabimo, da se udeležite v čimvečjem številu. Na pomoč! Trebijski gasilci 2739 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, 21. maia, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 2740 MLADINSKI AKTIV PRIM. SKOVO priredi v soboto, 20. aprila, ob 19.30 svečano PROSLAVO ob dnevu mladosti. Po proslavi vas bo zabaval ansambel FRHNkY. Vablje-ni! ■ 2741 MLADINSKI AKTIV SEN-' CUR priredi v nedeljo, 21.' maja, ob 16. uri MLADINSKI PLES v domu kulture. Igrajo TEKTITI. Vabljcntf 2742" KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja v nedeljo, 21. maja, ob 14. uri na lastnem hipodromu velike KONJSKE, KASAŠKE in GALOPSKE DIRKE. Po dirkah velika VRTNA VESE-LTCA. Vabljeni! 2743 KUD PREZIHOV VORANC ZALOG prireja vsako nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TRGOVCI 2744 GASILSKO DRUŠTVO Zg. BRNIK priredi v nedeljo popoldne, 21. maja, VRTNO VESELICO. Igra kvintet RO-NATA. Vabljeni: 2745 TURISTIČNA DEJAVNOST ob ZBILJSKEM Jl./.f KL zelo dobro napreduje. Gostinci so na sezono vsestransko dobro pripravljeni. Tudi za zabavo je preskrbljeno. Vsako soboto in nedeljo igrajo priznani ansambli. Vabljeni! Zahvala Ob težki izgubi naše drage mame, sestre, tete in babice Marije Eržen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težki izgubi kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnico v velikem številu spremili na njen zadnji dom in počastili njen spomin z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvene postaje Radovljica, ki so ji v času dolgotrajne bolezni nesebično pomagali, še posebno dr. Žiliču, delovnim kolektivom Iskra Otoče, Gorenje Radovljica, 2IC Jesenice in Komunalni servis Jesenice. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Anica, Slavka z družinama, Francka in Marica, sinovi Janko, Tone, Vinko z družinami in Franci, sestre Francka, Angela, Pavla, Kati z družinami in Ivanka ter drugo sorodstvo Zg. Lipnica, 17. maja 1972 Zahvala Ob tragični in mnogo prerani smrti našega dragega Aleksandra se vsem, ki so nam ob tej veliki nesreči stali ob strani, najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala sosedom za vsa njihova dobra dela, fantom, ki so ga nesli na zadnji poti, ter pevcem za njihovo petje na tej poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in lepe besede, Benedik Pavli za nagrobni govor, kolektivu LTH DE Trata za vence in spremstvo na zadnji poti, kolektivu Termika in Kurivo Ljubljana. Vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste se od njega v tako velikem številu poslovili in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, najlepša hvala. Žalujoči: mama, sestri Olga in Marica z družinama, bratje Stanko, Milan, Radko in Vinko z družinami ter brat Peter. žetina, Škofja Loka, Kranj, Hrastje, Voglje, Ljubljana Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Janeza Vodnika Povelcovega ata se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sindikatu Termike, sodelavcem LTH škofja Loka za podarjene vence, č. g. duhovnikom za opravljeni obred in ganljive besede v farni cerkvi. Najlepša hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Terezija, sinovi Janez in Slavko z družinama ter Franc in Pavel, hčerke Mici, Marjanca z družinama ter Francka in Julka Brode, Sv. Duh, Poljane, 13. maja 1972 Zahvala Ob težki in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje Angele Rozman roj. Fencb se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, zvonarjem, podjetju Elektro Kranj, sodelavcem SGP Projekt Kranj, kolektivni hotela Jelovica Bled, vsem za podarjene vence in cvetje ter za izrečena ustrja in pismena sožalja. Nadalje se zahvaljujemo za nesebično pomoč v bolezni dr. Dragu Petriču in sestri Zinki. Prisrčna hvala č. g. župniku iz Šenčurja za opravljeni obred in ganljive besede v farni cerkvi. Vsem še enkrat iskrena in prisrčna hvala. žalujoči: sin Janez z družino, hčerke Micka, Angelca in Kristina z družinama Luže, Šenčur, Bled, 12. maja 1972 Tatovi na C Sodnica občinskega sodišča v škofji Loki Radojka oroiilo Cvetko Je za odbornike skupščine pripravila zanimivo P o tatvinah motornih vozil na območju loške komune f0. zajema podatke iz leta 1970 in 1971 ter primerjavo le -len rfa vojnim obdobjem. Preden se lotimo številk, naj Pov tcinVeč ne bo govora o tatvinah v klasičnem pomenu besede. gjjfa predvsem o kaznivih dejanjih odvzema posameznih Pr0 sredstev. V letu 1970 so si nepridipravi »izposodili« 48 motornih vozil (5 avtomobilov in 43 mopedov). 19 primerov je obravnavalo občinsko sodišče, 8 okrožno sodišče in služba socialnega varstva (če so bili storilci mladoletniki ali otroci), kar 27 tovrstnih prekrškov pa je ostalo neraziskanih. Lani je postaja milica zabeležila 33 odvzemov motornih vozil, od katerih so jih na občinskem sodišču obravnavali 19 in pri okrožnem sodišču oz. službi socialnega varstva 6. Osem storilcev se ni dalo odkriti. Dokument nadalje pravi, da so organi javne varnosti našli vsa vozila — nekatera seveda razbita ali delno izropana. Ce pogledamo nekoliko nazaj, v bližnjo preteklost, bomo ugotovili, da je tja do leta 1956 tatice najbolj mikalo kolo. Kasneje začne delež odvzetih biciklov naglo padati. Na njihovo mesto stopajo avtomobili in mopedi, katerih število je spričo naglo napredujoče motorizacije skokovito naraščalo. Krivci so večinoma vinjene osebe in mladoletni objestneži, ki ponavadi nimajo vozniškega dovoljenja. Zato je »izposojanje« dostikrat povezano z ne- srečami, torej tudi s [ ^iX/Civ njo materialno škodo. ' sJ ski ukrepi zoper zhko\ [m odločno premili, sodi ,itev ca informacije. Njeno ^j. je podprl tudi komanon ^ lice Škofja Loka, ki PglV* navedena listina zaPU*yjajija ni vtis postopnega up* tatvin (33 lani, 48 leta ' ^ Leta 1971 so namreč pj»j ne trg mali pony ekspres'- p0 veljajo za motorna vozi . katerih pa ljudje 'adl isti saj so zaradi enosu» ^ upravljanja zelo Pr\roC"^tr zen tega je opaziti na t. nje deleža ukradenih pr" ^ nih prometnih sredstev jega »kalibra«. Letos, den 0 so zabeležili celo že i£ ^ avtobusa. RIBOGOJNICA BESNICA PRODAJA KARAMBOLIRAN AVTO citroen — mehari » 40.000 prevoženimi *n • Prodaja bo 28. maja od 10. ure dalje v Ribog°J Mtt. Vagoni so iztirili V torek popoldne je stalo na Hrušici na industrijskem tiru za nakladanje lesa 11 vagonov. Bili so spoti in podloženi z železno zagozdo. Ba-gerist Milan Pregelj je med nakladanjem s strojem po nesreči zadel enega od vagonov. Podloga zagozde je po- pustila in kompozicija se začela premikati proti ze^ nišiki postaji Jesenice. . 800 motrih vožnje sta ce vagona iztirila, ker sta z žila na zaprti raztirnik, ^ li vagoni pa so se uS Gmotna škoda znaša *^ dinarjev. Voda je odnesla mos* Zaradi močnega deževja v začetku tedna je močno nara-stel potok, kl teče skozi Gosteče pri škofji Loki. Narasla voda je odnesla most v Go- stečah in močno poškodo ^ cesto III. reda. Zaradi teg ^ zaprt promet za vsa vozi cesti škofja Loka—^ Medvode. Tatvina denarja V torek popoldne je Franc Porenta iz Tomšičeve ulice v Kranju odšel za krajši čas v bližnjo gostilno. Stanovanje je zaklenil, a ko se je vrnil domov, je ugotovil, da mu je iz omare v spalnici izginila kuverta z denarjem. V njej je bilo 1380 dinarjev. Tatu še . ni niso izsledili, prav ta K ^ ugotovljeno, kako je Prl ^ stanovanje. Sumijo nezn** a ga moškega in žensko, ^ ,y ta dan po hišah nekaj Pr \ jala. Porentov sosed ju del, da sta zavila tudi v o J(J dovančevo hišo. Izsiljeval prednost V sredo popoldne je voznik osebnega avtomobila w ..^ Eržen iz Sutne vozil Iz Kranja proti Kokrici. Ko Je «J*VJ na stransko ppt, kl pelje proti kranjski vrtnariji, Je izsiiLzUl prednost Jožetu Zaplotniku, kl je pripeljal iz Kokrice. * .„* sta trčili. Pri tem Je bil Matej Eržen laže ranjen. Gm škoda na obeh vozilih znaša 12.000 din. OŠ Lucijan Seljak ■n Preddvor prvaka ^edrin0Vna ^°*a Lucijan Seljak pri pionirkah in osnovna šola % Sm*" sta ^eto^nja Prvaka v občinski pionirski rokometni *aJ i T v.°beh skupinah so bili kvalitetni in dokaj zagrizeni, rne(j lucijan Seljak le s točko razlike osvojil prvo mesto, lila P10lUl"ji pa je Preddvor na prvem mestu z dvema točka-^ Prednosti. ^STVICA — PIONIRKE: t Seljak freddvor posije 1-Prešeren »enčur s- Jenko 1 1» -PION Preddvor i b* beljak Šenčur roj^^eseljivo je, da po vseh šolah načrtno delajo z mladimi ^etaši, kar pa se bo po vsej verjetnosti obrestovalo tudi ^eje, saj bodo kranjske ekipe lahko črpale igralec iz teh -dh Jutri Duplje : Križe 10 8 1 1 80: 36 17 10 8 0 2 63: 38 16 10 6 0 4 82: 39 12 10 2 2 6 51: 85 6 10 2 0 8 38: 62 4 10 • 1 1 8 29: 85 3 t 10 8 0 2 133: 87 16 10 7 0 3 113:113 14 10 6 0 4 136:108 12 10 4 2 4 104:104 10 10 2 1 7 97:123 5 10 1 1 8 73:121 3 jtt ^m°vanje v ljubljanski conski rokometni ligi gre h kra- itiri k metaši bi morali do konca prvenstva odigrati le še data *°-a. Največ možnosti za prvo mesto ima Tržič, kandi- y Pa sta še Kamnik in Olimpija. in £ J"trišnjem kolu se bosta v Dupljah srečali ekipi Dupelj Sin,x n?ev- Ker sta ekipi zelo izenačeni, se obeta zanimivo <-Uinje. l5lS £ltati ~ 17. kolo: Duplje : Slovan B 24:15, Alples : Križe Ža« • C : Cosmos 22:15, Kamnik : Olimpija 17:14, Mokerc : ftikSo18:1S; 18kolo: Slovan B : Tržič 10:13, Cosmos : Kam-Križe .i-grosuplje : A1Ples 7:8' Olimpija Mok Hrastnik 13:11, J. Kuhar i cerc 8:7, Zagorje : Duplje 13:24. Gorenjska rokometna liga Jesenice : Radovljica 30 : 16 feetat^« ?a Prvaka v L gorenjski ligi ni več zanimiva. Roko-^estSi • ^u'Ja so si že štiri kola pred koncem zagotovili prvo go rr? m S -tem Prav'ico na kvalifikacijah za LCRL. Tudi dru-krejj.esto je že oddano, saj je ekipa kranjskih veteranov &o ies? ?a*i<-rana na tem mestu. Zanimiv boj pa bo za sredili tvice,- saj ima več ekip lepe možnosti za uspeh, rezultati: šešir : Preddvor 24.8, Križe B : Tržič Radovljica 30:16, Kranjska Kran-u,tatI: Šešir : Preddvor 24.8, Križe B : Tržič B 8:6, 80raJ * Sava B 21:12» Jesenice ■ 2abnica 15:14. ^STVICA: ggovljica (-1) £riže B V'eddvor }r«č B pšenice g^Jtka gora(-l) *abniCa y n. 15 15 0 0 380:196 30 15 13 0 2 276:173 26 15 9 0 6 249:233 17 15 7 0 8 197:222 14 15 6 1 8 236:258 13 15 6 0 9 204:244 12 14 6 0 8 243:276 12 15 5 0 10 206:244 9 14 4 1 9 195:270 9 15 1 2 12 201:323 4 goli r gorenjski ligi — južna skupina je šešir B kar s 24 igrj sa-r Porazil Zabnico B, Sava C pa je bila uspešna v h Iriglavom. Dijaškega doma spet ni bilo na tekmo. lO-o ?*ultati: Šešir B : Žabnica B 30:6, Besnica : Dijaški dom vw-0-, Sava C : Triglav 42:12. Vodstvu je še vedno Alples pred Bcsnico in Triglavom. -dh V nedeljo Zlatorogov veleslalom veleslalom, ur8an' vsako leto majs kitice 12!raJo za smučarje, pla- ^atorogov veleslalom, ki OrganYratih vsako leto maja kitice 12!raj°v za smučarje, pla-dry§t ln člane smučarskih PraVj1.v' so nameravali pri« dar p pre^njo nedeljo. Ven-so ga morali zaradi izredno slabega vremena m nevarnosti plazov preložiti na kasnejši čas. Zlatorogov veleslalom bo v nedeljo, 21. maja. Tekmovalci bodo startali pod Jugovo grapo v Vratih. D. S. Milek in Kavčič na univerziadi Kranjska atleta Milek Polde in Kavčič Iztok se bosta 20. maja udeležila univerzitetnega prvenstva Jugoslavije v atletiki, ki bo tokrat na tartanskih tekmovališčih v Splitu. Oba bosta startala v svojih disciplinah; Milek v skoku v daljino, Kavčič pa v teku na 800 m. To tekmovanje je obenem tudi izbirno za svetovno univerzitetno prvenstvo, ki bo v Moskvi. V vodstvu Sterle Na prvenstvu Gorenjske med posamezniki je bilo odigranih že 11 kol, z desetim kolom se je začel II. krog (povratna srečanja). Položaj na tabeli je nejasen zaradi nekaterih odloženih in prekinjenih partij. Prvenstvo postaja izredno zanimivo, vsaj ima po treh porazih Sterleta kar" šest igralcev možnosti za prvo mesto. Rezultati: VII. kolo: Krni-čar : Sterle 1:0, Hrovat : Džor-dževič 0:1, Harinski : Malja-šič 0:1, Prislov : Mali odi., Prcstrl prost VIII. kolo: Džordževič ; Harinski remi, Sterle : Hrovat 1:0, Mali : Krničar 1:0, Prestrl : Pristov 1:0, Matja-šič prost IX. kolo: Krničar : Prestrl 1:0, Hrovat : Mali 0:1, Harinski : Sterle 1:0, Matjašič : Džordževič remi, Pristov prost X. kolo: Matjašič : Sterle 1:0, Harinski : Mali remi, Hrovat : Prestrl 0:1, Krničar : Pristov 1:0, Džordževič prost. XI. kolo: Pristov : Hrovat 1:0, Prestrl : Harinski prek, Mali : Matjašič odi., Sterle : Džordževič 1:0, Krničar prost. Stanje po 11. kolu: 1. Sterle 7; 2. Prestrl 5,5(1); 3. Matjašič 5(1); 4.—5. Džordževič in Harinski 4,5(1); 6. Krničar 4,5; 7. Mali 3,5(3); 8. Hrovat 3; 9. Pristov 2,5(1). D š. Brzoturnir na Jesenicah Na brzoturnirskem prvenstvu Gorenjske za mesec maj je bil turnir organiziran v šahovskem domu na Jesenicah. Med 20 igraloi je zmagal Mali Slavko iz ŠD Lesce. Vrstni red: 1. Mali 15,5, 2. Harinski 13,5, 3. Vrečko 13 (vsi ŠD Lesce), 4.—5. Korošec in Pavlin 12 (oba ŠD Jesenice), 6. Ravnik (ŠD Jcs.) 11,5, 7.-9. Jan (ŠD Jes.), Hrovat ki Prestrl (oba ŠD Lesce) 11, 10. Matjašič (ŠD Borec Kranj) 10 točk itd. Naslednje odprto prvenstvo Gorenjske bo v Kranju 13. junija. D. Š. Osnovnošolci so tekmovali za atletski pokal V organizaciji osnovne šole Simon Jenko iz Kranja so bile na stadionu Stanka Mlakarja kvalifikacije za atletski osnovnošolski pokal Slovenije. V dokaj zanimivem dve-urnem sporedu se je zvrstUo okoli 150 mladih atletov m atletinj iz sedmih osnovnih šol občine Kranj. Ekipno je imela največ uspeha osnovna šola France Prešeren, ki je zmagala v konkurenci piomi-jev in pionirk. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Lado Sofranievski (Oš France Prešeren) in Ljuba Prestor (Oš Stane Žagar), ki sta od atletskega kluba Triglav prejela tudi praktična darila. REZULTATI: PIONIRKE: 60 m: 1. Bre-zar (FP) 8,1; 2. Kisovec (LS) 8,8; 3. Novak (FP) 8,9; 300 m: Prestor (SZ) 42,5; 2. Sintič (FP) 46,5; 3. Oblak (FP) 48,8; višina: 1. Cicmil (LS) 130; 2. Štirn (FP) 130; 3. Traven (FP) 125; daljava: 1. Korošec (MV) 411; 2. Ječnik (SŽ) 402; 3. Er- žen (LS) 397; krogla: 1. Hrovat (FP) 10,39; 2. Mohinski (SŽ) 9,29; 3. Zupane (SJ) 9,39; troboj: 1. Česen (SM) 126; 2. Jovanovič (SJ) 120; 3. Korcn-čan (FP) 119; 4X60 m: 1. France Prešeren 34,0; 2. Lucijan Seljak 34,6; 3. Slane Žagar 36,0 Ekipno: 1. Oš France Prešeren; 2. OŠ Lucijan Seljak; 3. OŠ Stane Žagar; Pionirji: 60 m: 1. Frantar (SM) 7.7; 2. Lederer (SJ) 7,8; 3. Ceiar (FP) 7,8 400 m: 1. Burja (FP) 58,5; 2. Kos (FP) 61,3; 3. Mohorič (SJ) 61,7; višina: 1. Mihaljinac (FP) 150; 2. Calič (SJ) 150; 3. Roblek (MV) 145; daljina: 1. Sofranievski (FP) 583; 2. Skok (LS) 512; Zupančič (LS) 493; krogla: 1. Štupar (D) 11,04; 2. Val-her (SJ) 10,64; Dolinšek (MV) 1042; troboj: 1. Rudež (LS) 127 t., 2. Praprotnik (FP) 111 t., 3. Mlakar (SJ) 101 t.; Ekipno: L OŠ France Prešeren; 2. Oš Lucijan Seljak; 3. Oš Simon Jenko. D. žumer Kegljanje Prijateljski dvoboj Na kegljišču Triglava so se v prijateljskem dvoboju pomerili kegljači Pirana in domača ekipa. V disciplini 8 x 200 lučajev so bili Trigla-vani premočan nasprotnik gostom, saj so jih premagali kar s 833 podrtimi keglji razlike. Med posamezniki je bil to pot najboljši Ambro-žič z 965 podrtimi keglji. Triglav 7471 (Kordež 896, Bregar 947, Česen 936, Veho-vec 961, inž. Pri j on 906, Mar-telanc 947, Ambrožič 965, Jereb 913). Piran 6638 (Pahor 778, Udovč 838, Milic 796, Štrpin 837, Laboda 827, Švara 821, Kante 890, Alesio 878). -