Psituliia psivšaiiraifsa. 134. V Ljubljani, dne 22. novembra 1920. Letnik II. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželne vlade za Slovenijo. Vsebina: ISaredlia ministra agrarno reformo, kako jo vlagati prošnje za kolonizacijo. Naredha ministrstva za finance, generalne direkcije poslednjih davkov, v pojasnilo »klopnih določil pravilnika o taksah z dne 16 aprila 1920 — Razglasi osrednje vlade: Ohjava o licitaciji za nabavo pisalnih strojev za vojno ministrstvo in za vse komande v kraljevini. Razglas gl-de oprostil od zavarovanja, valute. Razglas, da je „Prva hrvatska štedionica“ s sedežem v Zagrebu pripuščena k poslovanju v Sloveniji. — Razglasi deželne vlaüe za Slovenijo: Razglas, da je avtorizirani civilni inženjer stavbne stroke Franc Zupančič storil predpisano prisego. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dn*- 23 do dne 21. oktobra 1920. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razglas o odmeri pridobnine v Sloveniji, Istri in Dalmaciji za leto 1920. Izpreinembe v osebju. — Razglasi vojaških oblastev : Razglasa o licitacijah za nabavo vojaških potrebščin. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Naredbe osrednje vlade. 432. Naredba ministra za agrarno reformo, kako je vlagati prošnje za kolonizacijo. Še vedno se dogaja, da mnogo okrajnih in občinskih oblastev ne umeva prav predpisov in načinov, po katerih se vrši kolonizacija v južnih krajinah, ali pa si olajšujejo stvar ter napotujejo poljedelce, ki prosijo za naselitev, naravnost na ministrstvo, češ, naj jim le-to dä takoj zemlje za naselitev. Napotujejo jih brez prošnje in brez listin, potrebnih za oddajanje zemlje, pa tudi brez drugih najpotrebnejših osebnih listin. Ne malokdaj se zgodi, da so ti prosilci ne samo posamezniki, nego cele rodbine z vso svojo živo in mrtvo premično imovino. Zgodilo se je celo, da so ti ljudje, slabo poučeni, doma prodali svojo zemljo ter potem krenili v negotovost iskat zemlje. Ker izvaja ministrstvo kolonizacijski posel sistematično in po načrtu, vpoštevaje pri tem tudi specialne želje naselnikov in njih sposobnosti za aklimatiziranje v določeni krajini, ne more vselej takih oseb in rodbin namestiti v krajini, ki bi ustrezala kolonizacijskemu načrtu vobče in željam in sposob-nostim naselnikov posebe. Znana stvar je nadalje, da morajo naselnikom zemljo premerjati in izročati komisije in da je število teh komisij omejeno in zavisno od finančnih po-močkov, s katerimi razpolaga ministrstvo. Torej se naselniki ne morejo kolonizirati v vseh onih krajih ali krajinah, kjer si žele, ako te komisije ne poslujmo v tej krajini; ob takih razmerah se naselniki ali cele rodbine nameščajo po krajih, ki jim ne ustrezajo in ki jih sami ne žele. * Če se vpoštevajo neurejene razmere, ki še vladajo v južnih krajinah Srbije, je očito, da ministrstvo vsem tem naselnikom ne more naklanjati one pomoči, ki bi jim bila potrebna; še očitnejša pa je škoda, ki se s takim odpošiljanjem naselnikov prizadeva v prvi vrsti njim samim in njih rodbinam, v drugi vrsti pa kolonizaciji in državi, katero često obremenja prehranjevanje teh naselnikov. Da se zaprečijo vse te neprilike pri izvajanju kolonizacije, se odreja, da odslej nobeno oblastvo, ne okrajno ne občinsko ne drugo, ne sme naravnost ministrstvu pošiljati naselnikov, dokler njih prošnje niso rešene in se naselniki ne pozovejo po i-edni poti, naj pridejo, da prevzamejo zemljo. Če bi navzlic temu občinska ali okrajna ob-lastva še pošiljala naselnike po dosedanji praksi, bo fo ministrstvo ukrenilo, da se dotična oblastva pozo-'v,'-jo na odgovor. Da bi okrajna in občinska oblastva kot narodu najbližja mogla opravijati posel glede kolonizacije, kolikor odpada nanje, se predpisuje ta-le postopek: Vsak reflektant za naselitev mora predložiti ministrstvu za agrarno reformo prošnjo, v kateri mu je točno označiti naslov in kraj, kjer se želi naseliti. Priložiti mora te-le listine: !•) poimenski seznamek rodbine ali zadruge in v njem označiti leta starosti, spol in poklic za vsakega posameznega člana, ki se namerja preseliti; 2.) potidilo občine, da je prosilec poljedelec in da nima toliko zemlje za obdelovanje, da bi mogel z delom živiti sebe in rodbino; 3. ) potrdilo občine, koliko ima dotičnik živine in kakšne, koliko kmetijskih priprav in kmetijskega orodja in kakšnega in potrdilo o splošnem imovin-skem stanju in vedenju; 4. ) označiti mora čas, kdaj bi se preselil; 5. ) navesti mora kraj, kjer se želi naseliti. Tako opremljeno prošnjo morajo naseljenci izročiti pristojnemu občinskemu oblastvu, ki jo po najkrajši poti pošlje ministrstvu za agrarno reformo. Šele potem, ko ministrstvo prouči to prošnjo in jo reši, se prosilec obvesti o tem ter eventualno pozove, naj pride, da prevzame zemljo. Ako se pokaže volja pri naseljencih ene in iste vasi ali enega in istega kraja, da bi se naselili skupno, je treba vse njih prošnje poslati obenem ter naglasiti to njih željo. V Beogradu, dne 22. avgusta 1920. Minister za agrarno reformo: dr. H. Krizman s. r. 433. Naredba ministrstva za finance, generalne direkcije posrednjih davkov, v pojasnilo sklepnih določil pravilnika o taksah z dne 16. aprila 1920., Dr. 1. št. 201. Ministrstvo za finance, generalna direkcija po-srednjih davkov, je z razpisom z dne 30. oktobra 1920., št. 11.266, glede na razna vprašanja za pojasnilo oddelka XXV. (sklepna določila) pravilnika za izvrševanje začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah priobčilo to-le: Določila člena 11. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah se morajo uporabljati: !•) v vseh primerih, kjer je pravica države do pristojbine nastopila dne 6. aprila 1920.; 2.) v vseh primerih, v katerih je pravica države do pristojbine nastopila pred 6. dnem aprila 1920., toda prijava za odmero, kateri je stranka po veljavnih zakonitih določilih zavezana, ni bila podana v predpisanem roku, nego po preteku tega roka in šele dne 6. aprila 1920. ali pozneje. Ker bi se ta druga točka utegnila pogrešno razlagati tako, da se nanaša samo na predmete, zavezane odstotni pristojbini, ali samo na odstotne pristojbine, se izrečno poudarja, da se povišba za 100 % v primerih točke 2. nanaša na vse vrste pristojbin, ki prihajajo v poštev pri dotičnih predmetih, torej tudi na stalne in lestvične pristojbine in ne samo na odstotne. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 15.novembra 1920.; št. B II 513/223. Razglasi osrednje vlade. EG št. 8521. Objava. Na podstavi odredbe ministra za vojno in mor-narnico z dne 5. novembra 1920., EG br. 8521, bo dne 12. decembra 192 0. v ekonomskem oddelku (v Njeguščvi ulici št. 21) ofertalna licitacija za nabavo pisalnih strojev za vojno ministrstvo in za vse komande v kraljevini. Kavcijo je priložiti ponudbi obenem s sistemom pisalnega stroja, ki ga ofertant ponuja. Za kavcijo polagajo podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 10 %, inozemci pa 20 % skupne vrednosti. Pogoji se lahko vpogledajo pri ekonomskem oddelku ob vtorkih, četrtkih in sobotah od desetih do dvanajstih. Iz pisarne ekonomskega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico v Beogradu, dne 6. novembra 1920. Razglas glede oprostil od zavarovanja valute.* Podpisana direkcija je dobila od generalnega inspektorata ministrstva za finance poročilo z dne 14. septembra 1920., I br. 22.851, da bo inspektorat odslej v obliki potrdil izdajal oprostila od zavarovanja valute ter jih izročal prosilcem; ta potrdila morajo prosilci izročati carinarnicam, pri katerih izvršujejo izvozne ekspedicije. To se naznanja carinarnicam z dostavkom, da morajo, kadar se posamezne osebe obračajo na carinarnice za izvršitev izvoznih ekspedicij, toda brez zavarovanja valute, ta potrdila sprejemati ter jih priključevati unikatom deklaracij, oziroma priznani-cam za manjše zneske, da je izvozna ekspedicija izvršena, toda brez zavarovanja valute, kar se mora tudi pismeno ugotoviti na deklaraciji, oziroma na priznanici za manjše zneske. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 12. oktobra 1920.; C br. 66.458. Št. 9236/20. 1697 Fazglas. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 2. novembra 1920., VI., št. 3046, „Prvo hrvatsko štedionico“ s sedežem v Zagrebu pripustil k poslovanju v Sloveniji ter odobril otvoritev podružnic v Ljubljani, Celju in Mariboru, a z izključitvijo vseh hipotekarno-bančnih opravil. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 13. novembra 1920. Dr. Marn s. r. fezglasi deželne vlade za Slovenijo. Št. 4214. Razglas. Avtorizirani civilni inženjer stavbne stroke Franc Zupančič je dne 3.novembra 1920. storil predpisano prisego ter je od tega dne upravičen samostojno izvrševati prakso. Poslovni sedež ima v Ljubljani, Ilirska ulica Št. 21/11. V Ljubljani, dne 16. novembra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za javna dela. Poverjenik: Sernee s. r. * Priobčen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 243, izdanih dne 2. novembra 1920, Št. 11.833. Tedenski izkas o nalezljivih boleznih na ozemlfn deželne vlade za Slovenijo. (Od dne 23. do dne 29. oktobra 1920.) Okraj Občina £ i «3 O Na novo obolelih II 1) Ozdravljenih || Umrlih ‘i ► o S:- os Koze (Variola). Celja okolic* Sv. Peter 1 . i Dramlje 1 • i . . Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Črnomelj Metlika 1 2 . 3 j Celje okolic» Trbovlje 7 19 1 25 Petrovče 1 2 2 1 Nova cerkev.... 1 1 Vojnik 1 1 Svetina 1 1 Loka 1 1 Laško 1 1 i Celje mesto Celje 1 1 Kamnik Kamnik ...... 3 2 1 Repnje 2 2 Rafolče 4 4 Dob 5 5 j Kranj Škofja Loka .... 2 . 2 . Stara Loka .... 2 2 Selca 2 , i 1 Kočevje c očevje 2. . i 1 Livold 1 1 Ljubljana okolica Vrhnika 2 2 Borovnica 1 . 1 Devica Marija v Polju 1 1 Horjulj 1 . 1 Ljubljana mesto Ljubljana 10 4 i i 12 Litija Polšnik 2 2 Krka 2 . 2 Muljava 1 . 1 Šmartno 2 2 Maribor okolica Sv Lenart . 2 2 Maribor mesto Maribor 4 1 i 4 Noro mesto Trebnjo 2 2 Vitan 1 1 Kadovljica Bled 2 2 Kamna gorica . . . 1 1 Sloveojgradec Razbor 2 3 Paka ....... 1 1 Sv. Martin 1 1 Griža (Dysenteria), Celje okolica Loka 1 . 1 . Kalobje 3 3 . Št. Juri ob Taboru . 2 . 2 . Rečica 1 . 1 , Sv. Štefan 2 2 Slivnica 3 12 3 12 Vransko 6 . , 6 Žusem 4 . . 4 Svetina 4 . 4 Rogingka gorca . . . i . 1 Šmarje pri Jelšah . i 1 Marija Gradec . . . 5 . . 5 Kamnik Depala vas .... 1 . i . Motnik 2 • 2 . Kokošuji 2 . 2 • Duplica 2 . 2 . Kranj Kovor 2 . . 2 Tržič 1 . 1 Krško Kostanjevi« .... 3 • 3 . Sv. Križ 2 , 2 . Mokronog 3 . 2 1 Cerklje 1 2 . 3 Trebelno 2 . 2 Sv. Jernej 2 . 2 . Kočevje Kočevje B 1 • . 6 Stara cerkev .... 1 • . 1 Ljubljana okolica Račna i . 1 . Ljubljana mesto Ljubljana 9 i 4 2 7 Litija Trebeljevo 2 . 2 . Kresnice 5 2 • 7 Prapreče 5 . 2 1 2 Aržiše 1 . 1 • . Zagorje 1 . . 1 Veliki Gaber. . . . 1 1 . 2 Kolovrat 1 . . 1 B kovica 1 1 . Ljutomer trg Ljutomer trg ... 1 . . 1 Pristava 1 1 Maribor okolica Studenci i . i . . S*. Benedikt .... 2 . 2 . . Maribor mesto Maribor 16 . 3 . 13 Movo mesto Brusnice 13 2 9 6 Šmihel-Štopiče . . . 1 1 . , 2 Vel. Loka 3 1 2 Mirna 26 6 17 . 13 Ptuj Donačka gora . . . . 6 . 1 B Sv. Florjan .... 1 1 . Rogaška Slatina . . 2 . i . 1 Slatina okoli«. . . 13 4 8 9 Radovlji« Bled 2 • 2 Dovje 6 1 3 2 Jesenice 2 2 . Slovenjgradec Dra?ngr d 4 . • 4 Otiški vrh 2 . 2 Topolšči« L . . 1 Prevalje 5 1 2 4 Murska Sobota Selo i 1 . 2 Okraj Občina r2 1 I Na novo obolelih ji f 1 Umrlih Ostali v nadaljnji oskrbi Murska Sobota Bratonci i 1 Cančani i . 1 Veščica i * . 1 Škrlatica (Scarlatina). Celje mesto Celje 1 1 Ljubljana mesto Ljubljana 2 . i 1 Maribor mesto Maribor i 1 Slovenjgradec Slovenjgradec . . . 1 1 Prevalje 1 . 1 Murska Sobota Dolnja Lendava . . 2 2 Murska Sobota. . . ■ i 1 Davica (Diphteria). Črnomelj AdUšiči i , 1 Božjakovo . i . 1 Kranj Kranj 1 . i . Ljubljana mesto Ljubljana 1 , 1 Ljutomer Žepovci 1 . 1 Maribor mesto Maribor 2 i 1 Ptuj Krčevina ..... i 1 Dervenci 1 i , Radovlji« Begunje i i • Gripa. Kamnik Podgorje U • 1 i|. . ZdrsTstvenl odsek za Slovenijo In Istro v Ljubljani, dne 12. novembra 1920. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Št. A I 1229/1 ex 1920. Razglas. Po členu 146. finančnega zakona za leto 1920. 1921. se izvrši odmera občne pridobnine v Sloveniji, Istri in Dalmaciji tudi za leto 1920. tako, kakor se je izvršila za leto 1919.; za leto 1919. odmerjeni davčni zneski pa se zvišajo na štirikratni iznos. Pri priredbi kontingentirane občne pridobnine za leto 1920. je torej kakor za leto 1919. (naredba z dne 17. decembra 1919., št. 2 Ur. 1. iz leta 1920.) zmiselno uporabljati določila naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. januarja 1919., št. 337 Ur. 1., o priredbi občne pridobnine za leto 1918. Priredbeno postopanje občne pridobnine za leto 1920., ki jo je izvesti v kontingentu, se bo torej po členu I. št. 1 navedene naredbe celokupne deželne vlade izvedlo samo, če davčni zavezanec iz lastnega nagiba poda pridobninsko izjavo tekom 14 dni po objavi tega razglasa v Uradnem listu ali če ga v tem roku pozove pristojno davčno oblastvo, naj poda to izjavo. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 17. novembra 1920. Delegat: dr. šavnik s. r. Izpremembe v osebju. Marjan Obersnu, davčni praktikant pri davčnem uradu v Gornjem gradu, je s privolitvijo finančnega ministrstva, generalne direkcije neposrednjih davkov, premeščen k davčnemu uradu v Kostanjevici. Franc T o f a n t in Janez Ambrožič, davčna izterjevalca pri davčnem uradu v Ptuju, oziroma v Škofji Loki, sta stalno upokojena. Bonač s. r. Razglasi vojaških oblastav. Št. 6417. 1709 Razglas. Uprava vojne odeće I. v Beogradu — Donji grad — priredi po odločbi gospoda ministra za vojno in mornarnico z dne 22. oktobra 1920 , E. O. br. 7946, dne 2 3. novembra t. 1. ofer-talno licitacijo za nabavo, in sicer: 160.000 kilo- gramov kož za naravnorjavo usnje, 180.000 kilogramov kož za podplate, 62.000 kilogramov kož za naprate in 30.000 kilogramov kož za terčno usnje. Pravico do udeležbe imajo v prvi vrsti oni podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki izdelujejo ali predelujejo te predmete ali tržijo z njimi in ki so polnopravni državljani ali polnopravni zastopniki svojih pooblastilcev, ki se bavijo s predelovanjem, izdelovanjem ali trgovino označenih predmetov. Ponudbe se morajo predložiti navedenega dne do enajstih določeni komisiji, ki bo vodila licitacijo. Po tem času se ponudbe ne bodo več sprejemale. Ponudbe morajo biti spisane na taksni golici za deset dinarjev, na kateri je označiti ceno in količino s številkami in besedami; predložiti se morajo v zaprtih zavitkih, naslovljene na podpisano upravo. Ponudnik, ki mu ostane nabava, mora plačati uvetno in pogodbeno takso po zakonu o taksah kakor tudi davek na poslovni promet po zakonu o davku. Ponudniki polagajo varščino v gotovini, v državnih ali po državi garantiranih vrednostnih papirjih, in sicer naši podaniki 10 %, inozemski pa 20 % izlicitirane cene. Garantna pisma posameznih bank morajo biti registrirana pri ministrstvu za finance; brez varščine se ponudbe ne morejo sprejemati. Pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri upravi vojne odeće I. v Donjem gradu. Interesenti se vabijo, naj označenega dne pridejo na licitacijo. Uprava vojne odeće I. v Beogradu, dne 1. novembra 1920. Razglas. Uprava vojne odeće I. v Beogradu — Donji grad — priredi po odločbi gospoda ministra za vojno in mornarnico z dne 22. oktobra 1920., E. O. br. 7946, dne 2 6. novembra t 1. ofer-talno licitacijo za nabavo, in sicer: 60.000 klobčičev drete, 400.000 napratov, 2000 kilogramov smole, 3500 kilogramov kleja, 7000 kilogramov lesenih cvekov, 8000 kilogramov železnih žebljev za na peto, 20.000 kilogramov žebljev za čevlje, 200.000 podkovic z žeblji, 1.200.000 zaponk za obutev, 70 groš (groš = 12 ducatov) konca za šivanje obutve v klobčičih po 500 metrov, 500.000 parov kopč. Pravico do udeležbe imajo v prvi vrsti oni podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev, ki izdelujejo ali predelujejo te predmete ali tržijo z njimi, ki so polnopravni državljani ali polnopravni zastopniki svojih pooblastilcev, ki se bavijo s predelovanjem, izdelovanjem ali trgovino označenih predmetov. Ponudbe se morajo predložiti navedenega dne do enajstih določeni komisiji, ki bo vodila licitacijo. Po tem času se ponudbe ne bodo več sprejemale. Ponudbe morajo biti spisane na taksni golici za deset dinarjev, na kateri je označiti ceno in količino s številkami in besedami; predložiti se morajo v zaprtih zavitkih, naslovljene na podpisano upravo. Ponudnik, ki mu ostane nabava, mora plačati uvetno in pogodbeno takso po zakonu o taksah kakor tudi davek na poslovni promet po zakonu o davku. Ponudniki polagajo varščino v gotovini, v državnih ah po državi garantiranih vrednostnih papirjih, in sicer naši podaniki 10 %, inozemski pa 20 % izlicitirane cene. Garantna pisma posameznih bank morajo biti registrirana pri ministrstvu za finance; brez varščine se ponudbe ne morejo sprejemati. Pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri upravi vojne odeće I. v Donjem gradu. Interesenti se vabijo, naj označenega dne pridejo na licitacijo. Uprava vojne odeće I. v Beogradu, dne 1. novembra 1920. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 5066/18/19—32. Razglas. Za IV. redno porotno zasedanje imenujem pri okrožnem sodišču v Mariboru za namestnika predsedniku porotnega sodišča še deželnosodnega svet-»ika Frana P o s e g o. V Ljubljani, dne 16.novembra 1920. Kavčnik s. r. Prede. 1297/4/20—2. 3—3 Razpis. Odda se devet mest jetniških paznikov pri okrožnem sodišču v Celju ali pri drugem zbornem sodišču. Prošnje naj se vlože do dne 10. januarja 1921. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 132. Predsednišfvo okrožnega sodišča v Celju, dne 9. novembra 1920. Preds. 1256/4/20—1. 3 3 , Razpis. Oddado se: a) mesto višjega jetniškega paznika in b) štiri mesta jetniških paznikov pri okrožnem sodišču v Mariboru, oziroma pri drugem zbornem sodišču, kjer se taka mesta izpraznijo po premestitvi. Prošnje naj se vlože do dne 2 3. decembra 1 92 0. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 132. Tredsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 10. novembra 1920. Pred». 1264/4/20—3. 3—1 Razpis. Oddado se nastopna mesta: 1.) enega strojnika, 2.) pet jetniških paznikov in 3.) ene jetniške paznice pri okrožnem sodišču v Novem mestu, oziroma pri drugem zbornem sodišču, kjer se tako mesto izprazni po premestitvi. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, naj se vlože najkesneje do dne 31. decembra 192 0. pri podpisanem predsedništvu, in sicer jih morajo vložiti prosilci, ki so že v državni službi, po službeni poti. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu; prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za zaprošeno službo sposobni. Končno morajo dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Za take se priznavajo le oni, katerih zmožnost za delo se je vsled poškodb, dobljenih v vojni, zmanjšala najmanj za 20 %. Invalidnost morajo izkazati z izvidom nadpregleda, izdanim po eni ali drugi polkovni okrožni komandi naše države. Vojni prostovoljci se opozarjajo na člene 1., 2. in 8. uredbe o prostovoljcih z dne 18. decembra 1919., št. 38 Ur. 1. iz leta 1920., vojaški certifikatisti pa na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., avstr, drž. zak. št. 60. Prosilci za strojniško mesto se morajo izkazati, da so opravili izpit za kurjača pri parnih kotlih. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo po premestitvi, morajo invalidi, prostovoljci in certifikatisti vložiti svoje prošnje pri vseh tistih sodiščih, kjer žele biti nameščeni. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 16. novembra 1920. Cg la 88/20—9. 1700 Oklic. Ana Volaučnik v Velikovcu št. 154 po drju. Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu, toži An- tona Podlogarja, posestnika v Turjaku št.23, zaradi 10.000 K. Prvi narok bo dne 3. decembra 192 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58. Za kuratorja na čin je postavljen odvetnik doktor Vašič v Novem mestu, ki bo zastopal odsotnega toženca dotlej, da se ta sam ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek la., dne 16. novembra 1920. Nc I 172/20—1. 1672 3—2 Amortizacija. Na predlog Mike Borkoviča, posestnika v Orljakovem št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Vložna knjižica Prve dolenjske posojilnice v Metliki št. 8383 z vlogo 11.690 K 14 v, glaseča se na ime: Mike Borkovič v Orljakovem. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek L, dne 20. oktobra 1920. Nc 135/20—1. 1629 3—3 Amortizacija. Na prošnjo Martina Roškarja, posestnika v Lastomercih, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica posojilnice v Gornji Radgoni št.2323 z vlogo 2000 K, glaseča se na ime: Martin Roškar.“ Imetnik te knjižice se pozivlje, naj tekom šestih mesecev uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 23. oktobra 1920. Nc I 841/20-2. 1630 G—3 Amortizacija. Na prošnjo Franca Satlerja, kaplana v Šoštanju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prosilcu baje ukradena: „Hranilna knjižica št. 5036 Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju z vlogo 800 K. Imetnik te knjižice se torej pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da nima knjižica nobene moči. {3krajno sodišče v Šoštanju, oddelek L, dne 29. oktobra 1920. tel« Proglasitve za mrtve. Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Novem mestu, je uvedel postopanje, da se proglas« spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali/pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev Bistvene okolnosti, na katere so opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime tu bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Okli eni rok poteče dne Mihael Pečjak, rojen dne 11. avgusta 1873., oženjen posestnik v Plešivici št. 7. Odšel leta 1915. na frento, prišel v italijansko ujetništvo in baje dne 12. maja 1919. umrl v Castellu-Batletti, provinca Bari v Italiji. Žena Rozalija Pečjak, posestnica na Plešivici št. 7, okraj žužemberški. Franc Pečjak, posestnik v Dolenjem Križu št. 3. 4. 9. 1920.; T102/20-3 1. februarja 1921. Anton Mrvlč, rojen dne 24 maja 1883 , oženjen kočar v Drganjih selih št. 42. Odšel ob splošni mobilizaciji na fronto; izza dne 18. marca 1915. ni več glasu o njem. Žena Nepomućena Mrvič, posestnica vDrganjih selih št. 42, občina Šmihel-Stopiče. Martin Brkopec, bišar vDrganjih selih. 4. 9. 1920.; T106/20-3. 1. aprila 1921. Anton Brlogar, rojen dne 22. novembra 1875. v Padežu, pristojen v Št. Juri pri Radečah. Odšel meseca maja 1915. »a fronto; od takrat pogrešan. Žena Rozalija Brlogar v Št. Juriju št. 67, sodni okraj ra deški. Janez Brlogar, posestnik v Padežu pri Št. Juriju. 18. 9.1920.; T105/20-3. 1. maja 1921. Janez Štroben, rojeu dne 27 aprila 1882., oženjen posestnik v Lužarjevem kalu št. 14. Odšel ob splošni mobilizaciji s 27. domobranskim pehotnim polkom na bojišče ter baje diie 8. septembra 1914. padel pri Grodku. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Žena Terezija Štroben v Lužarjevem kalu št. 14, okraj višejegorski. Anton Štroben v Lužarjevem kalu št. 14. 20 9.1920.; T108/20-3. 20 januarja 1921. Matija Plut, rojen dne 15. februarja 1881., oženjen posestnik v Mačkovcu št. 6. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na fronto; od takrat ni več glasu o njem. Žena Katarina Plut, posestnikova žena v Mačkovcu št. 1, pošta Suhor pri Metliki Josip Plut, posestnik na Božtčjem vrhu žt 5, pošta Suhor. 2.10.1920.; T109/20—3. 1. julija 1921. Prano Vesel, rojen leta 1877., oženjen posestnik v Novem kotu št. 28. Odšel meseca maja 1916 s 7. lovskim bataljonom na fronto. Od srede meseca decembra 1915. ni več glasu o njem. Žena Antonija Vesel v Novem kotu št 28, sodni okraj kočevski. Valentin Mihelič, posestnik v Novem kotu št. 3, okraj kočevski. 2.‘10.1920.; Ti 13/20 3. 1. avgusta 1921. Janez Gorišek, rojen leta 1872., oženjen posestnik v Malem Vidmu št. 2. Odšel leta 1914. s 27. pehotnim polkom na bojišče ter baje leta 1915 padel v*8rbiji Izza dne 4 februarja 1915. vsaj ni več glasu o njem. Žena Ana Gorišek V Malem Vidmu št 2, okraj tiebanjski. Franc Gore, posestnik v Malem V dmu št. 9. 12.10.1920.; T112/20-3 1. maja 1921. Prano Merče, rojen leta 1876., oženjen dninar ▼ Ribnici. Odšel leta 1914. s 17 pehotnim polkom na bojišče; izza dne 6.septembra 1914 ni več glasu o njem. Žena Marija Merše, dninarica v Ribnici št. 131. Jakob Trkavec, graščinski uslužbenec v Ribnici. 21.10 1920 ; T124/20 - 3. 1. julija 1921. Janez Hrovat, rojen dne 6. junija 1886., oženjen posestnik na Moravi št. 1. Odšel leta 1914. s 7. lovskim bataljonom na bojišče ter b/je due 8. septembra 1914. padel v Galiciji. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Žena Marjeta Hrovat na Moravi št 1, pošta Ajdovec. Anton Hrovat, davčni izterjevalec v p. v Žužemberku. 18.10.1920.; T 44/20—7. 1. junija 1921. Matija Može, rojen doe 11. februarja 1889., posestnikov sin v Št. Joštu št. 11. Odšel leta 1914. s 7. lovskim bataljonom na bojišče; izza meseca septembra 1914. pogrešan. Oče Josip Može, užitkar všt.Joštu št.ll, občina Šmihel-Stopiče. — 18.10 1920.; T115/20-3. 1 julija 1921. R&zglas. 1615 Vpisali sta se danes v zadružni register zadrugi: Firm. 1543, zadr. VII 43/1. a) „Zasilni dom”, r. z. z o. z., s sedežem v Ljubljani. Namen zadrugi je: Zadruga preskrbuje državnim uradnikom, zaposlenim v kmetijski, gozdarski ali drugi sorodni stroki, stavbni prostor in spričo stanovanske bede vsaj zasilne domove z vrtovi za strokovno uporabo. Zadružna pogodba z dne 8. aprila 1920. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vplačanih deležev. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnem prostoru zadruge in pismeno proti vročilnici. Občni zbor se skliče vselej pismeno proti vročilnici 14 dni pred dnem, kc se mora vršiti, in istočasno z nabitkom vabila v uradnem prostoru zadruge. Načelništvo zadruge sestoji iz načelnika, pod-načelnika, tajnika in dveh odbornikov, od katerih je eden istočasno blagajnik; občni zbor jih izvoli za dobo enega leta. Člani prvega načelstva so: inž. Alojzij Hočevar, referent pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, načelnik; inž. Jos. Zidanšek, živinorejski nadzornik pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, podna-čelnik; dipl. agr. Alojzij Jamnik, tajnik „Samostojne kmetijske stranke“ v Ljubljani, tajnik; inž. Ante Ružič, gozdarski komisar pri gozdarskem oddelku deželne vlade v Ljubljani, blagajnik; Viktor Novak, gozdarski tehnik pri uradu za zagradbo hudournikov v Ljubljani. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali podnačelnik z enim članom načelništva. Firm. 1552, Zadr. VII 46/1. b) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Izla- kah pri Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v IzlakahpriZagorjuobSavi. Namen zadrugi je, da pospešuje gospodarske koristi svojih članov; zato 1. ) članom ob ugodnih pogojih nabavlja obratna sredstva, potrebna v kmetijskem obratu, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje, orodje itd., oziroma posreduje pri nakupovanju takih predmetov za člane; 2. ) nakupuje na svoj račun kmetijske stroje in orodje ter jih posoja članom; 3. ) vnovčuje kmetijske pridelke svojih članov ali posreduje pri prodaji takih pridelkov, posebno pa na račun člano/ in na svoj račun prevzema dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce; 4. ) jemlje gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predeluje in potem vnovčuje; 5. ) si v dosego teh namenov oskrbuje potrebne stavbe in tehnične naprave ter si pridobiva morda potrebne koncesije; 6. ) po potrebi napravlja na primernih krajih zadružna skladišča in podružnice; 7. ) širi med člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami ter jim daje nasvete v gospodarskih zadevah. Zadruga temelji na zadružni pogodbi z dne 26. avgusta 1920. Zadružniki jamčijo razen z zadružnim deležem še z dvakratnim zneskom deležev. Občni zbor se mora vselej razglasiti vsaj osem dni prej v „Narodnem gospodarju“ v Ljubljani. Vsa druga oznanila se razglašajo tudi v „Narodnem gospodarju“. Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in 7 odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let. Člani prvega načelništva so: Ivan Lovrač. posestnik v Podlipovici; Franc Brvar, posestnik v Suhem potoku; Franc Kralj, posestnik v Zavrhu; Jakob Prašnikar, posestnik v Podlipovici; Matevž Dagarin, župnik v Čemšeniku; Janez Knez, posestnik v Šemniku; Janko Strmljgn, posestnik v Kolovratu; Franc Aleš, posestnik v Prhovcu; Leopold Prašnikar, posestnik v Podlipovici. Podpisuje se zadruga tako, da dva člana načelništva njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu pristavljata svojeročna podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 30. septembra 1920. Firm. 208/20, zadr. I 88/7. 1574 3—1 . Razglas. Pn zadrugi: Stavbinska in naselbinska zadruga v Črnomlju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sta se vpisala na predlog razpust in likvidacija, sklenjena na občnem zboru dne 5. septembra 1920. Likvidatorji so: načelnik Avgust Kunc, načelnikov namestnik Karel Müller, odbornik dr. Josip Malerič in odbornik Janko Strugar — vsi v Črnomlju. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 18. oktobra 1920. Št. 298/20. 1690 3—2 Poziv. Podpisana notarska zbornica pozivlje s tem vse one, ki menijo, da smejo po § 25., 1. odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarskega namestnika drja. Ivana Grašiča v Borovljah, naj svoje zahteve priglase pri tej zbornici tekom šestih mesecev po tretji objavi tega poziva. Po tem roku se izroči ta kavcija brez ozira na njih terjatve. Notarska zbornica v Ljubljani, dne 15. novembra 1920. Predsednik: Hudovernik s. r. Št. 298/20. 1691 3—2 Razpis. Podpisana zbornica razpisuje notarska mesta v Cerknici, Kranjski gori, Tržiču in Velikih Laščah, oziroma druga notarska mesta, ki bi se morebiti izpraznila po premestitvi. Prošnje naj se vlože pri podpisani zbornici za vsako mesto posebe najkesneje do dne 3 0. novembra 192 0. Notarska zbornica v Ljubljani, dne 15. novembra 1920. Predsednik: Hudovernik s. r. Št. 46.736/C 1920. 1706 Razglas. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu je vzela v najem skladišče firme: „Skladišno i otpremničko d. d. (Siod)“ v Zagrebu, ki je zvezano s postajo v Zagrebu, državni kolodvor, z industrijskim tirom. To v najem vzeto skladišče bo služilo kr. glavni carinarnici v Zagrebu za carinsko skladišče za vse zbiralno blago, ki dospe za loko Zagreb drž. kol. Zaradi tega se morajo vse zbiralne pošiljke začasno. dokler se ne zgradi posebno državno skladišče, naslavljati izključno le na „Skladišno i otpremničko d. d. Zagreb SIOD“. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 30. novembra 1920. Pričujoča omejitev se ne tiče onega zbiralnega blaga, ki je že prevzeto ali ki se preda do dne 30. novembra 1.1. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, meseca‘novembra 1920. št. 38.005/c--1920. 1537 Oglas. Izpremembe, dopolnitve in popravki k tarifam z dne 15. avgusta 1920.’' Tabele voznih cen za potnike in tovor-nine za prevoz prtljage, psov in ekspresnega blaga. Stran 4., točka 6., se popolnjuje tako-le: „Za pse, koji se u roku od dva sata nakon dolaska vlaka na odredišnu stanicu ne odvedu, plača se za svakog psa, po satu, 50 para ležarine“. Stran 6. Tovomina za ekspresno blago za 671 do 680 km naj se popravi od 20.40 na 20.50 dinarjev. Stran 7. Vozna cena za L razred osebnega vlaka za 1061 do 1070 km naj se popravi od 285.50 na 385.50 dinarjev. * * Te tarife so doslej natisnjene samo v srbsko-hrvaškem jeziku. Železniška tarifa za prevoz blaga del L oddelka A. in B. S t r a n 3. Kot drugo vrsto po naslovu je uvrstiti: „U § 56. izvršna odredba VIL (1) ima glasiti: ,VII. (1).Očitovan je dostavnog interesa, pouzeća Hi predujmovi dozvoljeni su samo u dinarskoj vrijednosti1.” V poslednji vrsti naj se popravi 8 93. v „§ 92.“ Stran 4. Odsek A.—I. V deseti vrsti od zgoraj naj se besede: „računa se po kg“ popravijo v besede: „računa se po 100 kg“. Stran 5. V 14.vrsti od spodaj naj se besede: „pod e-3“ popravijo tako-le: „Pod b3‘!. Stran 11. Osma vrsta od spodaj se mora glasiti : „e) Za svu ostalu sporovoznu robu, za svakih 100 kg i svaki dan 15 para“. Stran 18. Vrste 9—13. od spodaj, [točki (3) i (4)] naj se izpremene tako-le: ________ „(3) Ako je u jedan vagon utovareno 2 2 : co CL manje od 4 komada teladi, junadi, janjadi, ovaca, ovnova, škopaca, jaradi, koza, jaraca, 1 odojčadi, prasadi ili krmadi, po komadu . 1 20 (4) Perad u spremama, po spremi . . Najviše po vagonu pristojbe pod (2). (5) Ostale žive životinje u spremama, 50 za svaku životinju Najviše po vagonu pristojbe pod (1). 50 Stran 20. Deseta vrsta od spodaj naj se popravi tako-le: „1. Za potvrdu o preuzeču po naslovniku onakove pošiljke što iz inozemstva“ itd. Tarifa d.e 1 11. za p r e v o z b 1 a g a, živih živali in mrličev na progah državnih železnic. Stran 4. Prva vrsta od zgoraj naj se popravi tako-le: „14. Osim vozarine ubire se po odpremnon» listu 10 para za ispostavljanje i 20 para biljego-vine“. V četrti vrsti od zgoraj naj se vsota od 2Ö kron popravi na 10 kron. Stran 7. Določila za postajo Čantavir se morajo glasiti: „Čantavir. U ime gradjevnog prireza računa se osim vozarine za komadnu (denčanu) robu, po 100 kg 10 para; za robu u kolnim tovarima, po vagonu 5 dinara“. Stran 10. Izjemna tarifa I. V drugi vrsti točke 4. Opeke — se mora po besedah: „opeke za zidove" postaviti oklepaj (,). Istotako po besedah „sve od mulja“. Na koncu tretje vrste je treba po besedah „pečene i nepečene“ dodati: („izuzevši nepogorive opeke“). Točka 6. naj se glasi pravilno'. „6. Ugljen mineralni i to: Kameni (črni) ugljen, takodjer i samljeveni, smedji ugljen anthracit, ugljeni kal (ugljen® blato), ugljeni ugasci, briketi, ugljeni paljak“. V točki 10. Koks — je izbrisati besedo „kauma-cit“. Stran 12. Izjemna tarifa IVa-d — Živo blag«. „Primjedba“ naj se dopolni s temi določili: „Ako mjesto naručenog običnog vagona željeznica dostavi vagon sa spratovima, računaju se voza-rinske stavke za obični vagon. Natovariti se smije samo dolnji prostor. Ako se mjesto naručenog vagona na spratovfe upotrebe dva obična vagona, zbroji se površina obiju dostavljenih vagona i vozarina se računa za polo^ vinu tako zbrojene površine, po vozarinskim stavkama za vagone sa spratovima. U tom slučaju dosta je da se predloži jedan tovarni list za cjelu pošiljku." Stran 13. Izjemna tarifa VII. — Mleko. Naj se dopolni z opombo: „Ova izuzetna tarifa ne vrijedi u slučaju izvoza u inozemstvo“. Stran 17. V gorenjem desnem robu naj se prečrtata besedi: „Direkcija Zagreb". Prihodnji vozni stavki naj se popravijo: 1—10 km. Izjemna tarifa IVc, od 420 na 460 par; 291 — 200 km. Navadno brzovozno blago, od 7610 na 7510 par; 341—350 km. Vozovni razred B, od 050 na 950 par; 451—460 km. Izjemna tarifa IVb od 6330 na 6530 par. Stran 18. V rubriki „Kilometri“ v 29. in 30. vrsti od zgoraj naj se 881—890 popravi v 781—790; 891—800 v 791—800. Začasno kilometrsko kazalo. Stran 15. V poslednji rubriki na glavi naj se namesto „Bosanski Brod“ zapiše „Slavonski Brod“. Stran 15.—16. V rubrikah na glavi naj se beseda „isjelišta" popravi v: „i sjecišta“. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 4. oktobra 1920. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.