Ameriška Domovina

AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 38
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
v	*	SLOVENIAN
oervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER
^ttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Springa, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING,
NEGOTOVOST V POUSKi SE NADALJUJE; VRENJE V PARTIJSKEM VODSTVU
Romunija kritizirala “zunanje vmešavanje” v poljske zadeve
BUKAREŠTA, Rom. — Romunski parlament je odobril izjavo, v kateri je povedano, da imajo vse države Varšavskega sporazuma polno pravico do neodvisnega razvijanja svojih notranjih zadev brez zunanjega vmešavanja. Izjava neposredno ni omenila Poljske, vendar , j e bilo vsem j asno, da se nanaša prav na to državo.
Ko so Sovjetska zveza in druge članice Varšavskega sporazuma leta 1968 zasedle Češkoslovaško, se jim Romunija ni pridružila in je celo kritizirala zasedbo. Romunski samodržec Nicolae Ceausescu, ki je na krmilu države vse od leta 1965 in je sedaj star 63 let, je bil tesno povezan skupaj s pok. Josipom Brozom Titom z režimom Aleksandra Dubčka na Češkoslovaškem. Takrat je bilo veliko slišati o možni obnovitvi nekakšne neuradne majhne antante teh treh držav, sovjetska zasedba pa je to možnost preprečila.
Kljub določeni neodvisnosti Ceausescuja na področju zunanjih zadev — med drugim ima Romunija diplomatske odnose z Izraelom — je notranja ureditev države strogo stalinistična. Romunski režim je doslej tudi skrbno o-mejeval in nadzoroval, koliko in kaj poročajo o poljskih zadevah v sredstvih javnega obveščanja v državi.
Vodilni jugoslovanski časopis Politika, ki izhaja v Beogradu, je poročal svojim bralcem, da je dosegla sedanja kriza v Poljski isto resnost kakor v avgustu lani. Takrat in danes je bila Poljska “paralizirana”, bodočnost države torej ni mogoče predvidevati, je bilo poročano v Politiki.
Tisk v Sovjetski zvezi in drugih Moskvi zvestih vzhod-no-evropskih državah pa stopnjuje svoje napade na delavsko gibanje Solidarnost.
------o-----
Trgovci michiganskega mesteca Nashville štrajkali proti davkom
NASHVILLE, Mich. — V tem mestu, ki ima 1600 prebivalcev, in je kakih 120 milj severozahodno od Detroita, je 58 trgovin. Lastniki 53 le-teh so štrajkali v sredo. Zaprli so vrata svojih trgovin, nosili črne trakove in korakali po cestah.
Demonstracija je bila organizirana v znak protesta previsokih davkov, ki jih pobira zvezna država Michigan. Naveličali smo se vsega tega, je dejal predstavnik trgovcev Ahmo Jordan. Pred nedavnim so namreč mnogi trgovci v Michiganu izvedeli za znatno povišanje davka na nepremičnine.
Prizadeti so bili tudi trgovci v Nashvilleu, dva od teh sta bila že prisiljena zapreti svoja vrata.
VREME
Oblačno in vetrovno danes s krajevnimi nevihtami. Naj-višja temperatura okoli 60 F. Spremenljivo oblačno jutri, a nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 63 F.
Novi grobovi
Christian (Chris) Mandel
Pretekli petek zvečer je v Euclid General bolnišnici 'po dolgi bolezni umrl 74 let stari Christian (Chris) Mandel, mož Genevieve (Jean), oče Chrisa, stari oče Brandona Johna Mandela, brat Teda (pok.), Philipa, Louise Spe-hek (Fla.), Angele Kolman (pok.) in Johna W., zaposlen pri Roth Steel Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavor da na Lake Shore Blvd. jutri,
. v torek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče sv. Pavla. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Alexander Rudoff
Pretekli četrtek, 26. marca, je po kratki bolezni umrl 84 let stari Alexander Rudoff, rojen v Doloteskoe, Rusija, od koder je prišel v Cleveland leta 1912, mož Mildred roj. Tomcany, oče Florence La-Follette, Marlene Neithercott, Roberta in pok. Eugene-a, 7-krat stari oče, 6-krat prastari oče, zaposlen pri Bert, Patterson & Sargent Paint Co. 40 let, do svoje upokojitve leta 1961, ustanovni član Am,-Russ. United Social Soc. Rajnki je bival več kot 40 let na 10706 Reno Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9, v cerkev sv. Štefana bizintinskega obreda na Lloyd Rd. ob 10, nato na pokopališče Brooklyn Hts.
Frederick M. Jones
Preteklo soboto je v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni umrl 70 let stari Frederick M. Jones s 783 E.
82 St., rojen v Clevelandu, mož Katherine roj. Kennedy, oče Williama, Kendre Lee, Marian, . Ellen Kovach in Hugha, 1-krat gtari oče, brat Ann Ross, Alice Baltz in Josepha, zaposlen pri Keal Driveaway Co. 20 let, do svoje upokojitve leta 1967. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo, 1. aprila, ob 9, v cerkev sv. Filipa Ne-rija ob 10. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
-----o------
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo nas slovenski list Ameriško Domovino!
CELOVEC, Avstr. — Točen odgovor nam bi lahko dala le obširna in nepristranska študija. Toda vsaj približno oceno moremo dobiti tudi na podlagi nekaterih dejstev, ki so znana, ali pa so celo posebno poudarjena s strani tistih, ki se trudijo zatreti slovenski živelj.
Najprej se ozrimo na rezultate preštevanja. Kot smo nedavno čitali, je vodja deželne ustavne službe, dvorni svetnik Ralf Unkart zagotovil, da koroška uprava ve, da na Koroškem živi 15 do 17 tisoč “zavednih” Slovencev, medtem ko število “jezikovnih” Slovencev ni znano.
Podatek očitno zajema ne-
inegi rudarji silno jezni nad podrohnosimi nove delovne pogodbe
W H E E L I N G, W, Va. — Štrajka 160,000 članov Združenja rudarjev Amerike (UMW), ker še ni potrjena nova 3-letna delovna pogodba z lastniki premogokopov. Pogodbo je podpisalo vodstvo UMW, delavci pa še niso glasovali o njej. Brez veljavne pogodbe pa ne gredo na svoja delovna mesta.
Predsednik UMW Sam Church obiskuje razne rudarske naselbine v West Virginiji in Ohiu, da delavce seznanja s podrobnostmi nove pogodbe. V zadnjih dneh pa je naletel na precejšnje negodovanje rudarjev, ki menijo, da unijsko vodstvo ni doseglo v pogajanjih z lastniki premogokopov dovolj ugodnosti. V Wheelingu so neznanci celo metali jajca na Churchov avtomobil, ko se je odpeljal iz radijske postaje, kjer je bil intervju van.
Pred intervjujem, v katerem je Church odločno branil novo pogodbo, se mu je približal nek rudar in mu stavil vprašanje: Zakaj si nas prodal? Sam Church je odgovoril, ako rudarji ne marajo nove pogodbe, imajo vso možnost, glasovati proti njej in jo s tem odkloniti.
Rudarji bodo glasovali o novi pogodbi jutri, v torek.
Ker imajo večji porabniki velike zaloge premoga, je položaj rudarjev o t e ž k o čen. Vzelo bi več mesecev, preden bi prišlo do resnega pomanjkanja premoga. Rudarji v zahodnih zveznih državah pa večinoma niso člani UMW in ne štrajkajo.
-----------
Vlada pcvedala, kdaj se nahaja 4-članska družina v revščini
WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za delo je objavilo poročilo, v katerem pove, kdaj se nahaja 4-članska družina v revščini zaradi prenizkih dohodkov. Tajništvo pravi, da ako ima taka družina manj kot 8450 dolarjev dohodka, spada v kategorijo “revnih” družin. Doslej je bila ta vsota manjša za 1000 dolarjev, a je inflacijska stopnja opravila svoje.
Tajništvo je ugotovilo, da je življenje na deželi oz. na kmetiji cenejše za tako družino. Štiričlanske, družine, ki
katere od inačic preštevanja. Vendar je tudi tak podatek še kako uporaben! V vzdušju, ki ga je Messner lepo naslikal v številnih svojih črticah, npr. v Gluhi loži, je jasno, da je lahko le majhen odstotek ljudi dovolj pogumen, da javno izpriča resnico o sebi.
Pri takih razmerah sociologija računa, da se ta odstotek giblje okoli 10%, Račun je potemtakem lahek. Če se 10%: Slovencev upa izjasniti, kaj so, to pomeni, da je resničnih Slovencev 150 do 170 tisoč. To število se sicer utegne komu zdeti golo pretiravanje. Pa ni tako. Naravni razvoj prebivalstva kaže namreč v isto smer.
Konec prejšnjega stoletja je
Zadnje vesti
• Bangkok, Taj. — Skupina indonezijskih teroristov je U-grabila letalo letalske družbe Garuda. Letalo tipa DC-9 je na letališču v tern mestu, v njem je okrog 55 potnikov in članov posadke. Ugrabitelji so ustrelili v hrbet 44-letnega Karla Schneiderja, Ameri-kanca iz Houstona, Texas. V letalu sta še dva druga Ame-rikanca. Ugrabitelji zahtevajo izpustitev več političnih zapornikov v Indoneziji, postavili so tudi nekatere druge zahteve političnega značaja, zahteve političnega značaja. Poleg tega želijo 1.5 milijona dolarjev. Ranjen potnik Schneider se nahaja v bang-koški bolnišnici in ni v resnem zdravstvenem stanju. Zdravniki pa se bojijo, da bo paraliziran.
•	Bonn, Zah. Nem. — V zadnjih dneh so zahodnonem-ški teroristi, ki baje pripadajo Baader-Meinhof skupini, izvedli napade na objekte, ki so last ameriških vojaških sil, nastanjenih v tej državi. Napadi niso zahtevali človeških žrtev.
•	Cocoa Beach, Fla. — Reševalci še iščejo trupla gradbin-skih delavcev, ki so umrli, ko se je zrušila večja zgradba v tem mestu. Zgradba je bila v gradnji. Doslej so našli 11 trupel, več delavce%T je pa bilo ranjenih. Vzrok nesreče preiskujejo.
•	Brooklyn, N.Y. — Danes se bo začela sodna obravnava zopet zveznega senatorja iz New Jerseyja, 61-letnega Harrisona A. Williamsa, obtoženega sodelovanja v podkupninski aferi Abscam. Kakor vsi drugi obtoženci, tudi sen. Williams trdi, da je nedolžen.
•	Teheran, Iran. — V intervjuju z zahodno poročevalsko agencijo AP je iranski predsednik Abolhassan Bani-Sadr trdil, da se ne bo predal svojim nasprotnikom, ki pripadajo večinoma verskim skrajnežem. Le-ti so zbrani v vrstah .muslimanske republikanske stranke. V zvezi z vojno z Irakom je Bani Sadr dejal, da ni mogoče misliti na premirje, dokler so Iračani na iranskem ozemlju.
živijo na kmetijah, spadajo v gospodarsko zaostalo kategorijo šele, ako nimajo naj-manj 7190 dolarjev dohodka.
bilo na Koroškem po nekaterih ocenah 120 tisoč Slovencev, po uradnih podatkih pa 102,252 leta 1880. Seveda moramo pričakovati, da je to število z rastjo prebivalstva porastlo.
Enako kažejo podatki, o katerih smo čitali v zadnjem času. Raziskovalec Ludwig Flaschberger je npr. nedavno poročal na 12. Koroških kulturnih dnevih, da samo V\ prebivalcev Velikovškega o-kraja govori izključno nemško, kar pomeni, da je tam dejansko vsaj % Slovencev.
Še bolj je zanimiv podatek o rabi slovenščine severno od Blatograda (Delo, 10. januarja 1981). Seveda so to slovenski kraji, vendar smo mislili,
VARŠAVA, Polj. — Danes zjutraj se je končala seja centralnega komiteja poljske komunistične partije. Seja je trajala polnih 18 ur, uradna tiskovna agencija PAP je pa objavila komunike, dolgega en odstavek. V komunikeju je bilo povedano, da je centralni komite izglasoval polno zaupanje v delo sedanjih elanov vodilnega politbiroja. Nekateri člani politbiroja so hoteli podati svoje ostavke, a jih centralni komite ni sprejel.
Kot kaže, ni prišlo do nobenega vidnega premika v stališču režima napram delavskemu gibanju Solidarnost, zato je ob tem poročanju še možen splošen štrajk, ki naj bi se začel jutri, v torek, in ki se naj bi nadaljeval za nedoločen čas.
Na seji centralnega komiteja, poročajo iz Varšave, je imel pomemben govor član politibiroja Kazimierz Barci-kowski, ki pripada liberalni struji v partijskem vodstvu in ki ima dokaj dobre, celo tesne odnose z voditelji Solidarnosti. V svojem govoru je Barcikowski kritiziral nekatere elemente v Solidarnosti, ki si prizadevajo, da bi postala Solidarnost politična stranka, ki bi konkurirala s komunistično partijo za oblast v, državi.
Obenem je pa Barcikowski odločno podprl predlog za obsežno demokratizacijo komunistične partije same. Volitve za pomembne funkcije naj bi bile svobodne, je dejal, prav tako naj bi bile mandatne dobe funkcionarjev časovno o-mejene. Ako bi na Poljskem sprejeli te predloge, bi bila partija veliko demokratičnei-ša kakor v ostalih vzhodnoevropskih komunističnih dr žavah, ki so zveste Moskvi. Le v Jugoslaviji so začeli s kampanjo za omejene mandatne dobe in je Barcikowski morda povzel svoj predlog iz, jugoslovanskega primera.
Nekateri člani centralnega komiteja so bili kritični do obnašanja sedanjega vodstva partije. Albin Swiak, ki je iz Varšave, je vprašal v svojem govoru, zakaj nočejo najvišji
da je slovenska govorica tam utihnila že pred prvo svetovno vojno. Pa vidimo, da ni tako.
Tretja misel, ki jo je tu treba, navesti, pa je, da raba jezika sploh ni pokazatelj narodnosti, oziroma je lahko le eden od pokazateljev. Zaupen pogovor z navidez povsem po-nemčenemi prebivalci kje v Celovcu ali Beljaku pokaže, da mnogi vedo za slovensko poreklo svojih prednikov in se nekje v globini temu poreklu ne odrekajo. To pa sploh ne sme presenetiti, saj vemo, da je govorica le eden izmed številnih oblikovalcev in izrazov narodnosti.
(Dalje)
funkcionarji sestajati se s partijskimi organizacijami in njihovimi člani na deželi in v mestih. Nočejo jih poslušati, je dejal Swiak. Mnenje poljskega ljudstva je, da si partija ne bo pridobila zaupanja množic, dokler ne odstrani vse tiste, ki so odgovorni za sedani težavni položaj, je odkrito povedal Swiak.
Državni tajnik ZDA Aleksander M. Haig je bil inter-vjuvan na programu “Meet the Press” NBC televizije. Rekel je, da bi imela sovjetska zasedba Poljske obsežne in dolgotrajne posledice. Smatramo, je dejal Haig, da bo najboljše za Poljsko, ako bo, zmagala zmernejša struja v partijskem vodstvu, ki ji na-čeljuje Stanislaw Kania.
----—o------
Gaines Bullry pričal na sodni obravnavi zoper Milana Butino
CLEVELAND, O. — Pretekli petek je na sodni obravnavi zoper Milana Butino, hrvaškega priseljenca, ki je obtožen priprave umora drugega hrvaškega naseljenca Josepha Lasiča, pričal 25-letni Gaines A. Buttry.
Buttrv, ki je tudi sodeloval v zaroti proti Lasiču, je že priznal svojo krivdo in se pri tem odločil, da bo pričal zoper Butino in, kasneje, proti tretjemu članu skupine, 31-letnemu Vinku Logarusicu.
Tožilec Donald Nugent je zahteval cd Buttryja, naj pove vse, kar ve o zaroti proti I asicu, človeku, ki ga Buttry niti ni poznal. Izvedelo se je, da sta bila Butina in Logaru-sic jezna nad Lasičem zato, ker je Lasičev brat, ki biva v Hrvaški, član jugoslovanske tajne policije in da kot tak preganja hrvaške nacionaliste. Umor Josepha Lasiča, ki je lastnik Croatian Tavern na 3244 St. Clair.Ave., naj bi bilo maščevanje za bratova dejanja. Tako je menil tožilec Nugent.
Pričal je tudi sam Joseph Lasič. Njega je vprašala druga tožilka, ki sodeluje v sodni obravnavi, Patricia A. Gau-ghan, ali kaj ve o Butini in Logarusicu. Lasič je trdil, da sta oba člana mednarodne hrvaške emigrantske organizacije Otpor, cilj katere je doseči neodvisnost Hrvaške oz. njeno odcepitev od SFRJ.
Sodna obravnava se nadaljuje ta teden.
—----o—------
Nov ameriški poslanik v Veliki Britaniji bo John J. Louis ml.
WASHINGTON, D.C. - -Predsednik Ronald Reagan bo imenoval za novega ameriškega veleposlanika v Veliki Britaniji 55-letnepa načelnika družbe Combined Communications Corp. Johna L. Louisa ml.
Louis nima diplomatskih izkušenj, a je inteligenten in sposoben, pravijo v Beli hiši. Dosedanji ameriški veleposla-
Iz Clevelanda in okolice
Primorski večer—
Večer Primorskega kluba, ki je bil preteklo soboto v SND na St. Clairju, je odlično uspel. Zbranih je bilo več kot 500 gostov, poleg njih kakih 80 plesalcev novega Folklornega inštituta, ki so navdušili navzoče s svojim nastopom. Kakor je bilo pričakovati, je bil višek večera nastop malčkov.
“Revček Andrejček”—
Včeraj popoldne je Dramat-sko društvo Lilija podalo ljudsko igro “Revček Anlrej-ček” v Slov. domu na Holmes Ave. Igra je bila zahtevna, a igralci in igralke so ji bili kos, posebno Ivan Jakomin v vlogi Revčka Andrejč-ka. Dvorana je bila dobro zasedena, lepo vreme in druge prireditve pa so vplivale na udeležbo. Vsem nastopajočim in sodelavcem čestitke!
MZA kosilo—
Včerajšnje kosilo MZA pri Sv. Vidu je bilo dobro obiskano, a tudi tu sta vreme in konkurenca drugih prireditev opravili svoje. Kakor vedno pri teh kosilih MZA, je bila hrana okusna in obilna.
Občni zbor—
V	soboto, 4. aprila, ob 8. uri zvečer je v Baragovem domu na St. Clair Ave. občni zbor korporacije Baragov dom.
Seja'—
Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima sejo v sredo, 1. aprila, ob 1.30 pop. v društveni sobi svetoVidskega avditorija. Po seji zabava.
Jadranov koncert—
Pevski zbor Jadran poda koncert v soboto, 4. aprila, ob 7. zvečer, v SDD na Waterloo Rd. Dobiček koncerta bo darovan Slovenskemu domu za ostarele. Po koncertu zabava in ples.
Kmalu nov podlistek—
Kmalu nameravamo začeti z novim podlistkom. Objavljali bomo v celoti izredno delo Andreja Kobala “Svetovni popotnik pripoveduje”. Ta knjiga, ki je izšla v dveh delih, je ena najpomembnejših, kar smo jih videli v zadnjih letih. Hvala g. Kobalu za dovoljenje ponatisa, g. Mirko Javorniku pa za posredovanje!
Mesto bo prizadeto—
V	mestni upravi Clevelanda pravijo, da bo naše mesto močno prizadeto zaradi proračuna, ki ga je predsednik Reagan predložil zveznemu kongresu. Menijo, da bo Cleveland v naslednjih treh letih ob 86.8 milijona dolarjev in 1000 delovnih mest. Tiskovnemu skladu—
C. ivan in ga. Paula Hauptman, Richmond Hts., Ohio sta darovala $30 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Lojze Bajc, Cleveland, Ohio je prispeval $20 našemu slovenskemu listu.
G. Paul Košir, Richmond Hts., Chio je pa prispeval $12 tiskovnemu skladu.
Vsem darovalcem iskrena hvala-
nik v Angliji je bil Kingman Brewster ml.', ki je bil svoj-čas predsednik slovite univerze Yale.
Koliko je koroških Slovencev
'AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH SO, 1981

Ameriška Douoviiva
\ V« » i/IC- l -'t—Mf > V» f
Beseda iz naroda...
IH7 ST. CLAIR AVE. — 431-0B28 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Malo poročila o Sloveniku
Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mrsece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	'
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
£3	No. 38 Mon., March 30, 1981
Korenine slovenske kulture
Kultura se imenuje vse, kar je človeški duh ustvaril v iskanju resnice, lepote, dobrote. Ker je človeški duh svoboden in iznajdljiv, je kultura nekaj širokega, pestrega in vedno novega. Ne moremo je zajeti v določene okvire in ne je ustaviti v njenem razvoju. Istočasno je pa človeška'kultura tudi nekaj konkretnega, ker ima svoje določene oblike, izraze v besedi in načinu. Zato je kultura tudi nekaj svojstvenega, določenega, lastnega neki dobi in nekemu narodu. Zato govorimo o raznih kulturah, tako narodnih kot zgodovinskih obdobij. Vsled tega moremo govoriti tudi o slovenski kulturi, to je o nekih značilnostih, ki so lastne nam Slot-vencem kot ustvarjalcem kulturnih vrednot. Ta naša kultura ima svoje korenine, iz katerih je pognala in ‘šA poganja.
Prva taka korenina je slovenski človek sam v teku zgodovine. Slovenski človek si je izoblikoval svoj jezik, ta čudoviti jezik, ki je Ivanu Cankarju pesem. Ta jezik pa raste iz človeka in ne iz knjig in slovnic. Zato so se razvila številna narečja, ki so sol slovenskega jezika. V šoli se sicer učimo knjižne slovenščine, toda ta raste iz narečij, ki bi jih ne smeli izganjati iz našega občestva in se jih sramovati, kot hočejo danes nekateri.
Slovenski človek je v svojem jeziku, v svojih narečjih pel, pripovedoval, bajal, modroval. Nastalo je tako tisto čudovito, bogato izročilo, ki mu pravimo ljudsko slovstvo in ljudska umetnost. Gre za naše ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, basni, reke, pa tudi šege in navade. Vse tisto bogato izročilo, ki so ga v preteklosti vsaj deloma zapisali in ga tako ohranili tudi za nas. Pri teh koreninah ljudskega slovstva so se učili vsi naši veliki kulturni ustvarjalci, prepričani, da so tu prve korenine slovenske kulture.
Kaj pa danes? V hlastanju po modernem in novem mnogi prezirajo to ustvarjalnost in so zato vedno manj slovenski. Tudi šola ima pri tem svojo krivdo, ker premalo upošteva ljudsko kulturo na raznih področjih.
’ Druga korenina naše kulture je krščanstvo. Ali je komu prav ali ne, našo pot v svetno kulturo je zaoralo krščanstvo. Sveta brata Ciril in Metod sta kot apostola evangelija postavila tudi temelje slovenski svetni kulturi. Sv. oče Janez Pavel II. je zapisal: “Za potrebe ‘ svoje službe med slovanskimi narodi sta v njihov jezik 1 prevedla sv. pismo, ki naj bi se uporabljalo pri bogoslužju in poučevanju ljudi. S tem sta postavila temelje j za svetno kulturo v jezikih teh narodov. Po pravici ju 1 torej smatramo ne le za apostola Slovanov, ampak tu-' cli za očeta kulture,vseh teh ljudstev in narodov, ki so jim to prvi spomeniki slovanskega jezika, na katere se mora, kakor na začetek in vir, sklicevati vsa kasnejša književnost. (Egregiae virtutis).
Njihovo delo so nadaljevali sv. Modest na Koroškem, saj so z njegovim delom povezani brižinski spomeniki; sv. Pavlin v Ogleju, benediktinci iz štivan-skega in drugih samostanov. Tudi Primož frubar jo bil kristjan in velik kristjan, ki je^ Slovence najprej učil katekizem in krščanske resnice. Te niso bile vedno v skladu z naukom katoliške Cerkve, toda bile so verske resnice iz evangelija. Ko smo se v 18. in 19. stoletju iz ljudstva prebujali v narod, je bila zopet Cerkev, to je njeni duhovniki in tudi nekateri škofje so bili tisti, ki so slovensko ljudstvo učili branja, pisanja, ki so pesnili in pisali prve povesti in slovnice slovenskega jezika.
Pa pomislimo še na vse druge kulturne spomenike, ki so nastali med nami iz krščanstva: cerkveno stavbarstvo, kiparstvo, slikarstvo, tudi cerkveno petje, prazniki, navade okrog praznikov. Če bi vse to izbrisali, kaj bi nam ostalo? Krščanstvo je s svojimi tudi kulturnimi vrednotami postalo del slovenske kulture.
Ko naši marksisti danes vse to zanikajo in skušajo celo to izbrisati, trgajo s tem dušo slovenski kulturi, tisto dušo, ki je našo kulturo oplajala 1300 let. Ali ni to zločin zoper slovensko kulturo?
Tretja korenina naše kulture so naši kulturni u-stvarjalci, naši pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji in kiparji: tudi naši znanstveniki, politiki in gospodarstveniki. Prvo mesto dajemo Francetu Prešernu kot tistemu, ki je bil nabolj naš in je istočasno segel v vrh pesniške umetnosti. Toda Prešeren ni sam, ni gora sredi pustinje, temveč je le vrh sredi številnih drugih go-
PARKERS PRAIRIE, Minn. — Že dalj časa ni bilo v “Domovini” nobenega poročila o Sloveniku in mogoče že kdo misli, da ga je Tibera odplavila. Pred tedni sem dobil od rektorja msgr. Jezernika letno poročilo o delovanju Slo-venika v letu 1980.
Že pred časom se je gospodarski odbor za Slovenik odločil prodati zemljišče, ki so ga prvotno kupili za Slovenik, ker je okolica že vsa zazidana in so se bali, da bi kdo od brihtnih Lahov začel zidati tudi na tem zemljišču in bi tako prišli v pravne spore s komunistično rimsko mestno upravo. Z izkupičkom, so poravnali preostaje dolgove' in še je nekaj ostalo. ' , u!
Tako so se sedaj odločili/Z nadaljevanjem notranje hišne ureditve. Začeli so upravni postopek za odstranitev tovarne lestencev iz dvoriščnih pritličnih prostorov, katere bodo preuredili za kapelo in \novo hišno dvorano, medtem ko bodo sedanjo kapelo preuredili v zavodsko knjižnico in arhiv.	■
Trgovine v pritličnih ■ prostorih'S:ceste‘ostanejo. Tudi bodo pripraviliprimerno sta-
imam, da je zbrana vsota tržaških slovenskih duhovnikov znašala okrog $5,000.
Msgr. Jezernik se je osebno udeležil posvetitve novega mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja na nedeljo pred Božičem in mu nesel kot papežev dar mašni kelih, ki ga je novi škof rabil pri posvečenju.
V Sloveniku je tudi sedež pred časom ustanovljene Slovenske bogoslovne akademije, ki jo večinoma sestavljajo slovenski duhovniški profesorji na raznih rimskih univerzah. Akademija pomaga pri znanstvenem zbiranju podatkov za zgodovino Cerkve na' Slovenskem. Tako upajo,
'• ■ cia bodo v kratkem razposlali stotinam semenišč prva cjva zvezka: “Acta Ecclesiastica Sloveniae”.
Po prizadevanju Slovenika, se reče g. Jezernika, so Slovenci dobili sredi Rima cerkev, kjer je vsako nedeljo sv. maša v slovenskem jeziku ob .petih popoldne. Msgr. Franc Šegula je sprejel to odgovornost nase in vse kaže, da je nedeljska slovenska prisotnost večja, kot so pričakovali. Cerkev “Loretska Mati Bož-i'
Uiti
noOanje za' nad^hof^ 'in fekr. Tja” 'je na Foro Traiano, čigar
torja. hV .letu’ 1980 ,so , popra--vili'streho, obnovili večji del polken ter- prebelili študentovski in sestrski del poslopja-
Rektor sporoča, da je na pobudo msgr. Lojzeta Škerla in s privolitvijo tržaškega škofa slovenska tržaška duhovniška skupnost ustanovila “Štipendijo sv. Justa”, ki je namenjena v prvi vrsti tržaškemu slovenskemu duhovni-ku-študentu. Ako pa Trst ne bi imel primernega kandidata, potem jo sme zavod podeliti kaki drugi slovenski škofiji.
Msgr. misli, da .je to lep vzgled, kako bi lahko v bodoče Slovenci sami skrbeli za študij svojih duhovnikov in se tako ne bi bilo treba obračati po pomoč drugam. Vtis
ime je tudi v Sloveniji zriano po Trojanskem klancu na glavni cesti iz Vranskega proti Ljubljani...
Tudi je Slovenik postal glavno zatočišče slovenskih romarjev v Rim. Pred meseci je bilo veliko Taizejsko evropsko mladinsko romanje v Rim, med njimi kakih 800 slovenskih mladincev. V Sloveniku jih je stanovalo 82, eno noč pa celo 102. Zasedli so vsak kotiček, ležali po hodnikih, pa pri vsej skromnosti bili veseli in zadovoljni. Msgr. Jezernik je imel zanje skupno mašo na grobu sv. Cirila.
V gospodarskem delu poročila vidimo, da so darovi v letu 1980 znašali $25,613.83. In to po držaVah:	Argentina
$634.88, Kanada $118.33, ZDA
ra. Kakor Triglav sredi naših Julijcev. Ne bi bilo prav, ko bi ob njegovem prazniku pozabili na druge pred njim in za njim. Naša domovina je lepa prav zaradi tega, ker ima poleg Triglava še toliko visokih gora, pa tudi nižjih hribov in gričev. Tako je tudi z našo kulturo; pestra je in bogata prav vsled tega, ker ima poleg vrhunskih umetnikov tudi toliko drugih manjših, ki so nam pa večkrat po srcu bližji kot vrhunski, ker so nam bolj dostopni.
Odkrijemo pa še četrto korenino naše kulture, in to so razni idejni tokovi, ki so skupaj z evropsko zajeli tudi našo kulturo. Med tem sta zlasti dva in sicer liberalizem v preteklosti in marksizem v sedanjosti. Liberalizem je razširil obzorje naši kulturi, posebno še našim pesnikom in pisateljem. Ni šlo brez napetosti med katoliškim in liberalnim taborom, a danes moramo priznati, da so liberalni in demokratični tokovi o-bogatili in popestrili našo kulturo zlasti zato, ker so njih glavni zastopniki ostali slovenskega duha. Naj o-menim med pisatelji le Kersnika in Ivana Tavčarja.
Vvtem stoletju je pa prodrl v našo kulturo marksizem v svojih raznih inačicah, od socialne demokracije do stalinizma, ki je s krvavo revolucijo med zadnjo vojno prevzel absolutno oblast. S tem tudi vso odgovornost za slovensko kulturo. Kaj naj rečemo o rharksiz-mu v slovenski kulturi? Socializem Ivana Cankarja in Srečka Kosovela ter njunih sodobnikov je slovenski, ker je predvsem krik slovenske duše po pravici in lepoti. Stalinizem, ki se je pozneje prelevil v samoupravni socializem, je po mojem mnenju tuj slovenski duši in s tem slovenski kulturi, tuj pa zato, ker je materialističen in totalitaren: zanika duha in svobodo. Vsled tega človek tako težko najde kaj pristno slovenskega v vsem, kar se danes dogaja v slovenskem kulturnem prostoru od arhitekture preko glasbe in slikarstva do pesnikov in pisateljev. Saj ne ločiš več, kaj je nastalo v Sloveniji, kaj v Sovjetski zvezi in kaj v Ameriki. Slovenska avtentičnost se razkraja v internacionalizmu. Po tej poti bomo Slovenci prenehali biti Slovenci in slovenska kultura bo nehala biti slovenska kultura.
K. H. v Katoliškem glasu.
'V V: j
. »* »I	' £• •»- n ••: -..41- •"
M ti V ’Jv' * t\ S 'l ■ j i ;	, X \	■
• i i *	*•-» M • f
1 V i I
1: , V
* 'y
\
> > {' Ž*	i
r ; .*-••	«.	^ -• m 'A *A ’
•	‘ - Iv'L.5 f* .	TL'
t ’ -	• Ih V c ' d ii
f- ’ i \y G T,!	• H
k .	1 I D	■ d ' i *1	! -'; ' i!	; .
;M' ’ P	D-. m ,e i L« ”
$8,107.52, Francija $22.16, Koroška $686.48, Nemčija $35.55, Slovenija $1,526.72, Švica $27.44, Italija $14,454.75 (od tega Trst $7,111.12 — vključena štipendija, Rim $7,343.63).
Bivša duhovniška hiša na Via dei Colli, ki jo je nekaj časa upravljal dr. Pavel Robič, je bila prodana in je sedaj zopet v laških rokah.
Ker bodo znova zidali in preurejevali spodnje prostore za kapelo in dvorano, se papeški slovenski rimski zavod toplo priporoča za denarno pomoč vsem, ki imajo srce zanj.
Jože Vogrin ------0_-----
Prof. Jože Paiernost predava na festivalu slovanske folklore
CLEVELAND, O. — Oddelek za slovanske jezike na Pennsylvania State University v University Park, Pa. 16802 bo imel 10. aprila (od
9.	- 21. ure) in 11. aprila (od 9. -17. ure) tretji letni slovanski folklorni festival v prostorih Robeson Cultural Centra.
Ne festivalu bo med drugim tudi razstava slovenske folklorne umetnosti in prof. Jože Paternost bo imel predavanje z diapozitivi o Jugoslaviji.	. 1 .
Na programu bodo plesne in zborovske skupine kot tudi posamezni pevci in godbeniki. V petek zvečer (10. aprila) bo igral plesni orkester. V zvezi s festivalom bodo predvajali serijo slovanskih filmov, med njimi tudi iz Jugoslavije.
AD
------o------
Prijatelj Viktor Treek nas je zapustil
CLEVELAND, O. — Že dvakrat sem čital v Ameriški Domovini nezaželjeno novico, da je Viktor Trček umrl dne
16.	februarja v svojem cot-tage-u v Bala Muskoka, v Ontariu. Z Viktorjem Trčkom sem se prvič srečal junija 1937, ko svo skupaj na isti dan nastopila policijsko državno službo v Ljubljani. Takrat nas je bilo sprejetih v to službo 40 mladeničev. Vsi smo bili delno kmečki fantje.
Začetek je povsod težak, tako je bilo tudi v tej naši novi službi. Najprej smo si pridobili potrebno šolsko izobrazbo v posebni šoli. Seznanili smo se s potrebnim znanjem za pravilno vršenje te službe. Kar je bilo zanimivo pri tem, je to, da smo bili vsi policijski uslužbenci v Ljubljani vedno prijateljsko povezani -med seboj. Tako smo imeli kar prijetno družbo vse ■ do začetka druge svetovne vojne. Pogostoma smo ob prostem času obiskovali nam priljubljeno gostilno v Prisojni ulici, katero sta lastovala Jože in Pepca Kovač.
Ko sta Slovenijo zasedli Nemčija in Italija, so se začele za nas Slovence v domovini težke čase. Cim se je rodila OF v naši Sloveniji, je le-ta na lahek način usnubila tudi državno policijo v Ljubljani. To se je zgodilo, ker je bila OF na vse to že pravočasno pripravljena in je bila tako povsod točasno še zažo-Ijeno sprejeta. S tem smo postali popolnoma osamljeni poedinci, ki OF nismo nikoli priznavali.
Sam sem se počutil srečnega le v cerkvi, ker sem mogel samo Bogu razodeti tiste duševne bolečine, ki sem jih imel zaradi svojega verskega prepričanja. Le pravi idealisti lahko prebolijo vse, kar
jim je usojeno. Kako je bilo v naši Sloveniji za časa komunistične revolucije, vemo samo mi, ki smo te čase doživljali.
Naš Viktor Trček je bil vedno in povsod zelo priljubljen in si je zaradi tega pridobil mnogo prijateljev. Podpisani sem se počutil srečnega, ko sem se nahajal v njegovi družbi.
Predno so komunisti zasedli našo Slovenijo, je moralo na več tisočev Slovencev zapustiti svoje domove. Bežali smo v tujino, da bi si rešili življenje in si tam poiskali boljšo in svobodnejšo življenje. Za nas v Titovem raju ni bilo več prostora.
Tako je moral tudi naš Viktor Trček proti svoji volji zapustiti svojo ljubljeno domovino Slovenijo. Začasno se je naselil v Avstriji skupaj z drugimi slovenskimi begunci. Bil pa je med prvimi begunci, ki jim je uspelo zapustiti begunsko taborišče in se za stalno preseliti v Kanado. Po prihodu je bil najprej dodeljen k obveznemu delu na železnici v Batawi.
Sam sem se iz Evrope preselil ponovno v to našo Ameriko med prvimi, ker sem bil rojen v Bridgeville, Pa. Takrat sem se počutil tako o-samljenega, da sem izkoristil prvo priliko in šel v Kanado na obisk. Obiskoval sem naše nove priseljence iz Avstrije in Italije.
Z vlakom sem se peljal še dalje naprej v Batawo. Našel sem naše uboge sobrate v težkem položaju. Živeli so ob progi, začasno in skromno skupno življenje so imeli v železniških vagonih, ki so stali ob progi. Cim sem vstopil v prvi vagon, se je med vsemi raznesla novica, da sem jih prišel obiskat iz Clevelanda. To je bilo ob večernih lirah, ko so bili že vsi doma z dela.
Našel sem tri Medvede iz Št. Jurja pod Kumom in vse one, ki smo se preje poznali še iz Ljubljane. Prav posebno sem bil vesel ponovnega srečanja z Viktorjem Trčkom in Tonetom Muhičem, ker smo bili vsi skupaj v policijski službi v Ljubljani.
Nadvse lepo sem bil sprejet in postrežen med njimi. Na žalost pa je prehitro prišel čas, ko sem jih moral zapustiti. Moja pot me je vodila k Ottawi, kjer sem obiskal mojega prijatelja Florjana Duhu. Florjan in jaz sva eno leto skupaj bivala v Franciji.
Viktor Trček mi je z velikim veseljem povedal, da ima že svoj avtomobil in tako se lahko pelje po svoji želji kam na izlet ob prostem času. Ponudil se mi je, da me bo peljal do tamkajšnje železniške postaje, kar je tudi storil.
Z Viktorjem sva se še večkrat srečala v Torontu, ko sem bil tam na obisku. Zadnjič sva se videla, ko smo imeli pred dvema letoma Baragov dan v Clevelandu. Njega je vedno spremljala njegova dobra žena Pavla. Ohranil sem lepe spomine na Viktorja, ker je takrat kupil od mene dva Baragova spominčka.
Spominček služi za dolžinsko mero. Mera je zvita v o-krogli bakreni škatli, na pokrovu pa je vtisnjena podoba škofa Barage z napisom “Shrine of Bishop Frederic Baraga, the snowshoe priest, L’Anse, Mich. 49946”.
V Kanadi ne rabijo več naših mer, ampak evropski metrski sistem. Kljub temu je Viktor Trček kupil od mene dva spominčka s pripombo: “Ker Ti, Jože, prodajaš, bom kupil, ker je lep spomin na
našega škofa Friderica Barago.”
To je bil jasen dokaz, da je bil Viktor velik prijatelj škofa Barage. Zato smo lahko prepričani o. tem, da ni praznih rok stopil pred Sodnika božjega.
Viktor Trček, prosi pri Bogu za nas in za vse, kar naš narod nujno rabi. V molitvi se Te bomo spomnili.
Ge. Pavli Trček naše sožalje.
Jože Vrtačnik ------o------
Cvetna nedelja v NewYorku
Brooklyn, N.Y. Kakor navadno vsako leto, tako bodo tudi letos prišli farani in fa*. ranke slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku v narodnih nošah k sv. maši ob 10, uri na Cvetno nedeljo, ki bo 12. aprila.
Zbrali se bomo v cerkveni dvorani ob 9.45 uri zjutraj in potem skupno odkorakali v cerkev. Father Robert prosijo vse prejšnje stare farane in sedanje, da se v leperh števila udeležijo te lepe starokrajsk-e navade.
Vsi, ki se boste udeležili procesije, boste prejeli butarce kakor navadno vsako leto. Tisti, ki želite butarce, jih naročite prej, da jih bodo dovolj pripravili.
Joseph J. Klun ------o------
Zarja bo pela
Hitro se bliža običajna vsakoletna prireditev pevskega zbora Zarja v Euclidu. Letos bo zbor nastopil v soboto, D-aprila, v Slovenskem društvenem domu na Recher AvetiU6,
Pripravljamo privlačen program v skici “Rainbow Frolic’*« ki obsega vrsto lepih in prh jetnih pesmi.
To vabilo pišem bolj zgodaj' da boste imeli priložnost pfh hraniti ta dan in čas za našo prireditev.
Najprej bomo servirali °' k us no večerjo v spodnji dvorani SDD, nato bo koncert v avditoriju. Sledil bo ples, katerega bo igral priljubljen' orkester Markič-Zagar.
Vstopnice so po $8.50 in s0 naprodaj pri članih Zarje, v trgovini Tivoli v SND na SI Clair Avenue in v Polka Village na E. 185 St.
Vsi ste prijazno vabljeni na to prireditev pevskega zbor3 Zarja.
Na svidenje!
Jennie Fatur
------o------
Naročniki pišejo
Sudbury, Ont. — AmerisF Domovini! Hvala za obvesih lo za obnovo naročnine, h-1 pošiljam za naslednje let° $40, $10 kot dar listu v s{>0' min pok. dr. Meršola. On jfc’ bil zelo dober človek in dok tor. Pošiljam tudi $10 za k0" roške študente v spomin m°' jemu prijatelju Viktofj11 Trčku, ki je, zadet od srči,e kapi, umrl v Torontu d!ie 16. januarja 1981.
Tako nam smrt pobira 113 še dobre prijatelje, naše V°' vojne naseljence. Vedno 1135 je manj. Vsem, ki težko deD te pri A.D., da imamo vedo0 lepo in poučno branje, ztr lim dosti dobre volje. K3! vam da Bog dobrega zdravj3; da boste še dolgo vzdržali Pr tem delu. Vsem rojakom L iskrene pozdrave po v'st kontinentih, ki jih doaeže F naš lepi časopis Amerišk11 Domovina.
Vid Rovanšek

AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 30, 1981
....• •	•	v	.	...
DOMA in PO SVETU
---------......................................"
Kljub gospodarskim teža- vložen denar je za nje hudo vam, s katerimi se bori naša breme.
dežela, je število redno zapo- Obresti ma posojila so na slenih doseglo pretekli mesec splošno nekaj popustila, toda novo, rekordno višino. Število . gospodarski poznavalci svari-zaposlenih je porastlo za 230,-*000 oseb na skupno 97.9 mili-
jonov.
Odstotek redno zaposlenih žensk je dosegel 51.9, kar je nova rekordna višina. Ko število zaposlenih žensk sorazmerno raste, število redno zaposlenih moških počasi sorazmerno nazaduje. Sedaj je od celotnega števila moških zaposlenih 78.7%'.
*
Cene na debelo in na drobno so' v zadnjem mesecu ras tie nekaj počasnejše, toda to naj bi bil le začasen pojav. Proučevalci narodnega gospodarstva svarijo, da inflacija ne kaže vidnega popuščanja. To bo počasno, morda kak odstotek do konca leta, 2 do 3% tekom leta 1982, do leta 1985 naj bi jo omejili na okoli 5'%, kjer je bila približno pred 4 leti.
# *
Program zvezne vlade za gospodarsko ozdravljenje uživa močno podporo v javnosti, ni pa tudi brez številnih, glasnih kritikov. Blizu tri četrtine povprašanih je za omejitev izdatkov zvezne vlade, za postopno odpravo primanjkljajev v proračunih, kar bi naj vodilo do obvladanja in omejevanja inflacije. Večji del javnosti odobrava tudi vladin načrt za okrepitev naših oboroženih sil, četudi je slišati precej svaril, da dežela v'sedanjem trenutku, ko je prisiljena omejevati sredstva za socialno skrbstvo, ne zmore novih, obsežnih izdatkov za oborožene sile.
*
Predsednik Reagan je ponovno zagotovil javnost, da bo ohranil temeljne sisteme socialnega skrbstva, njegova vlada naj bi skušala omejiti ali končati le one programe, ki so neučinkoviti ali ne več nujno potrebni v sedanji obliki in obsegu.
Ta zagotovila niso pomirila onih, ki so za svoje redno življenje od teh programov odvisni. Med revnimi v velemestih rasteta negotovost in nemir, nekateri so že začeli namigavati na možnost nemirov in izgredov, kot smo jih doživeli v ‘šestdesetih letih, predno je predsednik L. B. Johnson začel v okviru svoje “velike družbe" “vojno proti revščini".
* *
Avtomobiska industrija je objavila velike izgube v preteklem letu. Chrysler je imel 1.7 bilijona dolarjev izgube, več kot katerakoli družba v naši deželi doslej. Fordu se ni godilo dosti boljše, njegova izguba lani je znašala 1.5 bilijona dolarjev.
Položaj je težaven v prvi vrst zaradi obsežnega uvoza avtomobilov iz tujine, predvsem iz Japonske. Pretekli piesec je bilo med prodanimi novimi 'avtomobili kar 28% uvoženih iz tujine. Ni torej čudno, če vodniki avtomobilske industrije zahtevajo, da vlada ZDA omeji uvoz, tujih avtomobilov, zlasti japonskih. To zahtevo podpira tudi- Unija avtomobilskega delavstva, za njo je tudi jeklarska in gumarska industrija tor unije njihovega delavstva.
/ • *
Tudi gradbena industrija je še vedno v težavah, zlasti gradnja enodružinskih hi-, kondominijev in. stanovanj. Visoke obresti in negotov gospodarski položaj ovirajo kupce,.'jih zadržujejo pred nakupom., Graditelji odlagajo gradnjo novih hiš, dokler ne prodajo teh, ki so jih že zgradili ali jih imajo v gradnji. Vanje
jo, da je to verjetno le začasen pojav, da bodo obresti po-rastie znova, ko se bo povečalo povpraševanje po posojilih in kreditih.
Gospodarski položaj v Evropi ni dober. Zadovoljiv je v Švici in na Finskem, v precej manjši meri v Zahodni Nemčiji in v skandinavskih državah. Rast gospodarstva v Zahodni Nemčiji je prenehala, napovedujejo, da se ho to letos skrčilo za 1 do 3%.
Težave imajo Francozi in Italijani, v pravi stiski pa je Britanija, kjer se konservativna vlada prizadeva v gospodarstvu napraviti red. Britanci imajo poleg Norvežanov edini dovolj lastnega petroleja in v tem pogledu niso od-
visni od nikogar. Domače olje _ vzdržuje trdnost britanskega ;> funta in omogoča vladi vstra- j! Janje v njenem programu za !; gospodarsko ozdravljanje, če- ;• tudi ima ta veliko in močnih <1
nasprotnikov.	!!
* * * ;;
Mednarodni politični položaj ;; je ostal v bistvu nespremenjen. Ognjišča nemira so ostala: Srednji vzhod z izraelsko-arabskim sporom, iraško- iransko vojno ter sovjetsko zasedbo Afganistana, Poljska, kjer notranje vrenje ogroža oblast in vlado komunistične partije ter vznemirja Sovjetsko zvezo in druge poliske sosede, ter Indokina, kjer se Hanoi prizadeva, da bi obvladal in ustalil položaj ter svojo oblast v Laosu in Kambodži.
Sovjetska zveza in LR Kitajska se še vedno pisano gledata in držita na svoji skupni meji močne oborožene sile, ko druga drugi ne zaupata.
(Iz Glasa ADZ)
KOLEDAR
društvenih prireditev
85-LETNIOA DRUŠTVA SV, PETRA ŠT, 38 KSKJ., Calumet, Michigan
Društvo sv. Petra št. 30 KSKJ, Calumet, Mich., je bilo ustanovljeno 26. februarja 1896. Ustanovni člani so bili: Math F. Kobe, Jakob Butala, Andrej Butala, Math Samida, Josip Štefanec, Marko Sterk, Frank Pantelo, Mihael Su-nich, Štefan Grahek, Josip D. Grahek, Marko Lakner, John Turk, Josip Lovrenčič, Math Likovich, Frank Stanfel, John R. Sterbenz, John Turk, Anton Bohte, Stanislav Fink, Marko Osterman; Peter P. Majerle, Josip Agnieh, Peter Majhar, Peter M. Majerle, Paul B. Špehar in še nekaj drugih, ker so se prve listine ob ustanovitvi izgubile.
V prvi odbor so bili izvoljeni: Jakob Butala, predsednik; Mihael Smaleel, podpredsednik; Math F. Kobe, L tajnik; Josip D. Grahek, II. tajnik; Josef Štefanec, blagajnik; Frank Sedlar, zastopnik. Odborniki: Math Samida, Josef Lovrenčič, Math Likovich, Mihael Zunich, Josef Vidoš, maršal Anton Bohter.
Za prvo dobo K.S.K.Jed-note je bilo mesto Calumet kar važno središče K.S.K.J. aktivnosti v prejšnjem stoletju. IV. Glavna K.S.K.J. konvencija se je vršila od 5. do 8. julija 1897 v Calumetu. Na tej konvenciji sta bila dva člana društva sv. Petra št. 30 izvoljena v glavni odbor K.S,-K.Jednote in sicer Josip Agnieh, podpredsednik, John R. Sterbenz, II. tajnik. Pri naslednji konvenciji julija 1898 v Pueblo, Colorado, pa je bil Josip Agnieh izvoljen za glavnega predsednika K.S.K.Jed-note. V poznejših letih je bilo več drugih uglednih članov društva sv. Petra št. 30 izvoljenih v glavni odbor K.S.K.J ednote.
Calumet, Michigan, spada med najstarejše slovenske naselbine v ZDA. Kulturno življenje Slovencev v Calumetu in okolici se je zgodaj začelo razvijati. V Calumetu je 28. septembra 1901 začel izhajati tednik “Glasnik od Gorenjega jezera", ki ga je nekaj časa urejeval tudi znani clevelandski rojak Frank Kern (Jauh). Od leta 1916 do 1921 je v Calumetu izhajal list “Slovenske novice”, izdajalo ga je Slovensko tiskovno društvo v Calumetu. Leta 1918 je začel v Calumetu izhajati list “Slovenska družina”, ki sc je potem preselil v Milwaukee. Dne 20. januarja 1926je začel izhajati v Calu-
metu mesečnik “Bratstvo", glasilo Slovenske-Hrvaške zveze; leta 1930 pa je ista zveza začela izdajati glasilo “Slovensko-hrvatske novine”, ki je bil pisan v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Poleg teh časopisov in glasil so Slovenci v Calumetu seveda redno brali tudi “Ame-rikanskega Slovenca", ki izhaja od septembra 1891 do sedanjega časa.
Ko se spominjamo 85. obletnice ustanovitve društva sv. Petra št. 30 KSKJ ni primerno, da pb tej priložnosti razpravljamo bolj podrobno o pomembnosti ene najstarejših slovenskih naselbin v ' ZDA. Zgodovinski opis društva pa ne bi bil popoln, če bi opustil osnovne podatke o slovenski naselbini v Calumetu. Rev. Jurij Trunk je v knjigi “Amerika in Ameri-kanci” zbral zelo važne podatke o naseljevanju prvih Slovencev v Calumetu: “Leta 1356 sta prišla v okraj bogatih bakrenih rudnikov izrned Slovencev prva Jožef Ver tin iz Doblič in Peter Rupe iz Poljan ob Kolpi. Izprva sta krošnjarila z blagom, ki so ga rudarji potrebovali. Pozneje sta v Hancocku odprla prodajalni. Leta 1912 sta prodajalni še obstojali. O Vrti-novi pravi Balch:	“Vertin
Brothers department store, one square block, is the largest department north of Chicago in the United States". Škof John Vertin je bil sin Jožefa Vertina.	,
Leta 1889 so Slovenci in Hrvati ustanovili svojo lastno župnijo in dobili prvega dušnega pastirja Rev, J. Zalokarja. Za 30.000 dolarjev so si postavili cerkev sy. Jožefa. Dne 8. decembra 1902 je cerkev popolnoma pogorela. Hrvati so se ločili od Slovencev in Slovenci so takoj sklenili zidati še lepšo cerkev. To je baje takrat bila najlepša slovenska cerkev v Ameriki. Leta 1903 je živelo v Calumetu 2.000 Slovencev. Tudi poznejši glavni predsednik K.S.-K.Jednote, Pavel Schneller, je bil iz Calumeta.
Zanimivo bi bilo pregledati seznam sedanjega članstva društva sv. Petra št. 30 KSKJ, morda so med njimi tudi imena, katerih družine so že od ustanovitve včlanjene pri društvu. Isto bi bilo umestno in priporočljivo, da tudi druga stara društva pregledajo svoje' sezname, ker so gotovo ali vsaj zelo verjetno nekatere družine vc'č kot 80
APRIL
4. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zvečer. Za ples bo igral Fred Kuhar orchestra.
4. — Redni letni občni zbor korporacije Baragov dom v Baragovem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer.
12. —■ Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja).
25.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Mladi harmonikarji
prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek pb 3.30 popoldne.
26. — Moški pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
26. — Pevski zbor Planina
priredi koncert v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Začetek ob 4. pop. Za ples po koncertu igrajo “The Casuals”. Vstopnina $2.50.
26. — U.S.S. priredi zajtrk s
klobasicami in ponvičniki od 8. zj. do 1. pop. v Briar-dale Community Center na 24151 Briardale Ave. v Eu-clidu. Zajtrk je v korist potovalnega sklada U.S.S. godbe na pihala. Vstopnice po $3 za odrasle, $1.50 za otroke do 12. leta starosti.
26. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Serviranje ob L popoldne. Po obedu ples. Cena obeda $5.
26.— Ameriški slovenski klub (American Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di Bor ally Party Center na 27227 Chardon Rd. Koktajli ob 5, večerja ob 6. zvečer. Igra Jeff Pecon orkester.
MAJ
8, __ Podružnica št, 50 Slovenske ženske zveze priredi kartno zabavo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Prireditev bo y Knuth centru na Briardale Rd. v Euclidu.
10,	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16. — Pevski zbor Korotan
priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
nr++***+**+t**++*++r4 **********
let včlanjene pri K.S.K.J.
Društvu sv. Petra št. 30 KSKJ, Calumet, Michigan, prisrčno čestitamo k častitljivi 85. obletnici ustanovitve društva in njegovo pomembno vlogo pri razvoju kulturnega in verskega življenja v Calumetu in okolici. Vsi ste lahko ponosni na svojo preteklost in na svoj kraj,
Jože Melaher
17.	— Cerkveni pevski zbor Marije Brezmadežne iz New Toronta, Ont. priredi koncert Marijinih pesmi v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Začetek ob 3. pop.
17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
24.	-— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Hts., Chardqn Road ob 11.30 dopoldne.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v Triglavskem parku.
30.	Slovenska šola pri Sv. Vidu ponovi spevoigro Kresniček v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
31.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
21. — S K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik leta v Triglavskem parku, ki bo združen s proslavo 20-letnice parka Triglava.
28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. — Slovenski folklorni
inštitut priredi prvi. Slovenski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi.
20. x— 8.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
26.	— Slovenska šola pri
Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
16. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.— S K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
12. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
20. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11,30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, > Ohio.
27.	— S.K-D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3.	— Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11.	— Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra
•	John Hutar orkester.
14.	— Pevski zbor Jadran
•	priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
15.	— Slovenian National Art
Guild priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Ee-cber Ave. v Euclidu.
29. — Ženski pevski zbor “Dawn" Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
JANUAR
23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
PrijateF: harmacy
St. Clair Ave. & C 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE-
MALI OGLASI
OFFICE HELP WANTED
Small machine shop needs an office secretary.
Call 383-8676
(37-40)
EUCLID UNFURNISHED APARTMENTS FOR RENT
Newer building. Large suites. Carpeting, appliances, air-conditioning. Pool, sauna and indoor parking. All utilities furnished except electric. RTA at the door. Adults. No pets. 1 bedroom $255.00. 2 bedroom $285.00. located on Euclid Ave., & E. 222 St. Immediate occupancy. Call for appointment 481-1604 or 486-0877. Also available 2 bedroom suite at Lakeshore E. 180 area. Immediate occupancy. $275 per month. Call a-bove numbers.
(37-39)
Rojaki pozor
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljani strehe. Kličite po 5„ popoldne tel. 881-5439.
(37-40,43,46)
FOR SALE
3 bedroom brick duplex. iy2 baths. North of Lake-shore Blvd., Neff Rd. area. $72,000. Call 531-6381.
(35-38)
Vesti iz Slovenije
Težave z “Radensko”
RADENCI — -V Radenski imajo težave pri proizvodnji Radenske vode zaradi — pomanjkanja embalaže. Zaloga steklenic, ki jo imajo na razpolago, je skoraj pošla. Ako ne bo rešitve, bodo prisiljeni ustaviti proizvodni, trak. Steklenic ne morejo dobiti, ker je podaljšana obnova steklarne v Straži, uvoz pa je predrag, poleg tega nimajo deviz. Povprečno napolnijo v Radenski dnevno okoli 800 tisoč steklenic mineralne vode, v poletnih mesecih, ko je povpraševanje na višku, pa tudi do več kot poldrugi milijon steklenic.
ANDREW KOZJEK
Gen’l. remodeling, ceilings, additions, garages, kitchens, -& roofing.
Call 481-0584 or 692-0633 (21-39)
~ FOR RENT
Euclid. Reasonable rent for quiet mature person or couple.! bedr., liv. r., din. r, kitchen, upstairs. Heat & garage included. $195 per month.
After 0 call 531-8263
(36-39)
„	FOR RENT
3 rooms and bath. Adults. No pots. On E. 71 off St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. -
(34-40)
V NAJEM
3 sobe in kopalnica. Nič o-trok. Nič živali. Prosser Ave. 881-0955
(36-37)
OFFICE CLEANING HELP WANTED
Preferably husband and wife. 34th & Broadway area. Send reply to Box 32274, Euclid, OH 44132.
(34-36)
Inside - outside work
Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing and roofing.
Call 431-7240
(36-41)
Poceni, hitro in brez truda voščite prijateljem po svetu veselo Veliko noč v Ameriški Domovini!
STANOVANJE IŠČEM
Med E. 61 in E. 70 St. ali pa med E. 145 St. in E. 200 St. in sicer s 3 spaLnifiaimi in 2 garažama. Kličite tel. 391-0323.
(38-41)
TONY KRIST A V NIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone dAi
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sani (as in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.
i - ! .
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 30, 1931
Vse rojake vabimo, da
voščijo veselo Veliko noč
svojim prijateljem in znancem
v Ameriški Domovini,
Uprava lista sprejema naročila za praznična voščila najkasneje do srede, 15. aprila.
Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povett
Osorno mi je odgovoril: “Rad imam! Kakšna beseda je to? Ali meniš, da sem jaz poznal tvojo mater, ko sem jo jamol? Oče mi je ukazal: ‘Vzemi jo!’ — in vzel sem jo. Ko pa je umrla, prezgodaj u-mrla, sem se valjal od žalosti po tleh, tako sem jo rad imel! Tudi ti vzameš Jernej čevo, če si pameten! Poglej me, star še nisem tako, da bi mi že kopali jamo pri Sv. Lovrencu! Dobim še mlado žensko in če le hočem, pa me vzame tudi Romovševa Polonica. In potem pridejo otroci, ti pa boš gledal za Brentačevo zem-Ijo ali imel je ne boš. Bodi pameten!”
Kaj sem hotel? Pameten sem bil in pokoren očetu. V Podsteni sva obstala pred Jernejčevo hišo; vse je bilo kakor v skrinji. Okrog oglov vse lepo pometeno in počiščeno; po dvorišču se je pasla cela tropa piščet in celo nekaj rac je čebljalo vmes. Pri bližnjem potoku je hlapec Gašper napajal dva tolsta konja in zazdelo se mi je, da naju je precej pisano po-gledaval po strani. Tem prijazneje naju je sprejel hišni oče in kakor bi trenil, sva sedela že za rumeno mizo in pred seboj sva imela bokal dobrega vina. Pogledavši skozi okno na dvorišče pa že vidim, kako se je mati Jernejka z možem v roki lovila za pi-ščeti. Bila je tehtna ženska in z obširnim svojim telesom se je brezuspešno trudila za živalico.
“Gašper, pomagaj no!” je zaklicala hlapcu, ki je prignal konja mimo nje. Ta je nekaj zamrmral, pa je izginil v hlev in ni hotel loviti piščet. Ker se težki gospodinji ni posrečilo pri piščancih, je ugrabila neokretno raco, ji položila glavo na hlod in jo ji odsekala hitro kakor strela. In ujela je še eno in ji prav tako odsekala glavo. Nato se je od-gugala v kuhinjo, neprestano kričeč: “Marušiča, Marušiča!”
“Lepa je ta, Jaka, da si prišel k meni in da si precej sina pripeljal s seboj! Glej, glej, kdo bi si bil mislil, da imaš takega fanta! Prav res, korenjak je!”
Tako naju je počastil oče Jernejec. Suh možiček je bil to in kakor sova je gledal z drobnimi očmi. Domislil sem si, da mora biti siromak tisti dolžnik, ki mu pride v pest. In tako je tudi bilo. Dosti jih je odrl in na nič spravil ta poštenjak. Razgovarjali smo se o letini in drugih takih rečeh. Kar spregovori oče: “Pojdi in oglej si nekoliko okrog hiše, da izveš, kako se gospodari pri varčnih in poštenih ljudeh!”
Vstal sem izza mize in stopil v vežo. V kuhinji je že
gorelo z velikim plamenom na ognjišču; po zraku je frfotalo vse polno račjega perja in po zabeli je dišalo prav prijetno. Mimo mene je prišla stara dekla in se mi zasmejala nekam porogljivo. Stopim iz veže na dvorišče. Nikjer nikogar. Že hočem zaviti okrog ogla, da bi stopil pod drevje na vrtu. Dva sta se razgovarjala in prav dobro sem čul, kaj sta govorila.
“Snubača imaš, Maruša!” je dejal nekdo, in to je bil po mojem računu Gašper. “Snubača imaš in skoraj bomo plesali!”
“Snubača!” se zasmeje ženska. “Kaj mi hoče ta nit!” “Pa ga le vzameš, če bo oče hotel in mene odsloviš, kaj?” “Tudi lahko! Da bi le taka nit ne bil!”
“Mene odsloviš?” se zatogo-ti hlapec. “Doslej sem ti bil pa dober, kaj?”
“Ali misliš, da se te bojim?” mu odgovori ona ostro, “prav nič se te ne bojim, žleza žlezasta!”
“Jaz pa tebe ne! Kaj mi do tega, naj te vzame — ta ali oni! Takih, kakor si ti, imam na vsak prst pet!”
“Kaj pa se jaz menim zate? Pojdi kamor hočeš!” “Prav, pa grem!”
In hlapec Gašper kolneč o-dide.
Zavijem okrog ogla. In res, tam na vrtu ob hruški je slonela Jernejčeva Maruša. Rečem vam, prava klada je bila, velikanska in zajetna. Obraza pa nič napačnega in ker je bila vsa razljučena, da ji je lice kar gorelo, je bila celo zala. Kakor je bila velikanska, je bila zrastla vendarle tako, da je vzbujala všečnost, da ne rečem, poželenje. Posebno tisti dan, ko je bila lepo praznično oblečena, da so krilca kar šumela okrog nje. Ugleda me in stopi proti meni.
“Kaj vas ni nič boljših iz Poljan, nego si ti?” me vpraša zaničljivo.
In še zaničljivejše se zasmeje.
“Dober ali slaboten,” ji odgovorim hrabro, “to nič ne de. Pa sem še vedno močnejši, nego si ti!”
“Močnejši,” se zaroga Maruša, “močnejši! Devet takih pobašem v vrečo, da veš! Alo, metajva se, da boš videl, kje so Benetke!”
“Tudi prav! Čemu bi se ne metala, ker utegneva, ko je ravno nedelja!”
Tako sem ji govoril moško in srčno. Brez odloga se spo-primeva. Precej sem spoznal, da je močnejša od mene. Bila pa je prehitra in je premalo pazila; zatorej sem ji izpod-nesel nogo, ko je najmanj pričakovala. Posadil sem jo na travo, da je bilo veselje.
“Oj ti skuta belena!” se je zatogotila, ko je vstajala. “Rečem ti pa, nikoli bi ne bila vzela, da me nisi vrgel. Pojdiva v hišo!”
Tam pri hlevu pa je stal hlapec Gašper in se je od radosti tolkel po kolenih.
“Marušiča! Marušiča! Ali te je vrgel? Ta nit te je vrgla! Takih pet na vsak prst, kakor si ti! Haha!” '
Pograbila je poleno iz skla-danice in planila proti njemu. In gotovo bi mu bila razbila lobanjo, da ni hlapec pobegnil v hlev ter se skril njej, ki je od srda kar trepetala.
To je bila meni namenjena ženska!
“Pojdi v hišo, precej pridem za teboj!”
To rekši, je trenila z oklešč-
kom po hlevskih vratih, da so kar zarožljala.
“Povem ti, da bi ga bila u-bila, če bi mi ne bil ušel ta zajec! Le v hišo pojdi, samo preoblečem se, potem pa vse uredimo!”
Odšla je v gornjo hišo. Bila je čedno opravljena, ali hotela se je obleči še lepše, ker ni bila samo močna, nego tudi ničemurna, zelo ničemur-na! Stopim zopet v hišo, kjer je za mizo z zadovoljnim o-brazom sedel moj oče. Bil je sam; stari Jernejec je bil ravnokar odrinil v klet, da zopet natoči vina. Starca sta hitro pila in mojemu se je že videlo, da mu vince sili pod lase.
(atm)
Imenik raznih društev
AMERIŠKI BRATSKI KONGRES JE PROGLASIL "AMERIŠKI DRUŽINSKI DAN"
Ameriški Kongres že nekaj let vzpodbuja vse bratske organizacije v ZDA, da pri svojih bratskih dejavnostih uvedejo tudi programe, ki navajajo k vzglednemu družinskemu življenju. Več guvernerjev ameriških zveznih držav je na pobudo bratskih organizacij že proglasilo prvo nedeljo v avgustu kot “Ameriški družinski dan”. Ameriški Bratski Kongres upa, da bodo s skupnim prizadevanjem vseh ameriških bratskih organizacij dosegli, da bo predsednik ZDA kmalu uradno proglasil določen dan v letu kot Ameriški družinski dan.
Posebni odbor Ameriškega Bratskega Kongresa — The Family Life Committee je za letošnje leto proglasil nedeljo, 2. avgusta, kot “AMERIŠKI DRUŽINSKI DAN”.' Ta nedelja naj bo posvečena ameriškim družinam—očetom, materam in otrokom, da se v vzglednem družinskem življenju utrdijo družinske skupnosti, kajti na dobrih družinah je zgrajena tudi vsa trdnost državne skupnosti. Nerazumevanje, prepiri in razdori v družinah se potem prenašajo tudi na javno življenje. Stari izrek pravi: “Državna skupnost je samo toliko trdna, kolikor so trdne njene družine. Razderite družine in uničili boste narod.”
Ameriška javnost prihaja počasi, zelo počasi do spoznanja, da je propadanje in razpadanje ameriških družin eden glavnih vzrokov za porast zločinstva in splošne nemoralnosti v spolnem izživljanju. Na žalost so k temu pripomogle državne oblasti, ki so uvajale zakone in uredbe, katere zadenejo prav v srčiko družinskega življenja. Šole odvzemajo staršem nadzor nad otroki, ker jih v šolah vzgajajo proti moralnim in verskim načelom staršev. Posledica je, da vsako leto zanosi več milijonov samskih mladoletnih deklet, mnoge med temi so stare komaj 15 let ali ihanj. Od približno dva milijona prekinitev nosečnosti (abortion)? lansko leto so večinoma bila samska mladoletna dekleta. Ali je' sploh mogoče pričakovati, da bi tu nesrečna dekleta kdaj mogle ustvariti dobre družine.
Ni prijetno o takšhih zadevah pisati in razpravljati, toda če se kot organizacija ali kot posamezniki prizadevamo izboljšati družinsko življenje, moramo poznati škodljive vplive, ki razdirajo družine. Z razkrajanjem družin propadajo vse kulturne in verske tradicije, ki sp iz davnine urejevale človeško družbo.
Stari izrek (udi pravi: “Roke, ki zibljejo zibelko, vladajo svet.” V teh par besedah je nakazana moč materinstva in poslanstvo matere, ki oblikuje misli in značaj deteta od rojstva do njegovih zrelih let. V vdrstvu matere in v skupni skrbi vse družine otrok normalno odrašča in se razvija v koristnega člana človeške družbe.
Toda tudi to idilo ustvarjanja družinske skupnosti je leta 1973 razdrla odločba Vrhovnega sodišča v Washingtonu, s katero prepušča ženski, bodoči materi, svobodno voljo, ali naj spočeto dete v njenem telesu živi ali se sama nameni ga umoriti. Od takrat je več kot en milijon nerojenih otrok vsako leto “legalno” umorjenih. Ženske se hočejo “osvoboditi” materinstva, da jih otroci ne bodo ovirali pri službah in uživanju drugih ugodnosti tega sveta. Veliko stroškov “osvoboditve” od materinstva pa je morala kriti država oziroma davkoplačevalci. Samo v letu 1979 je znašal skupen račun za zdravniško prekinitev nosečnosti 329 milijonov dolarjev. So tudi “učeni” ljudje, ki prerokujejo, da bo kmalu na svetu lakota zaradi preobljudeno-sti, toda v Ameriki se farmarji pritožujejo, da ne vedo kam s hrano.
Tu je bilo navedenih le nekaj problemov, ki v živo zadevajo družinsko življenje. Iz visokih mest že slišimo zagotovila, da bodo tudi državne oblasti v marsičem popravile svoja stališča in posvečale družinam skrbi ne samo, kaj bodo jedli in da ne bi imeli preveč otrok, marveč vrnili družino na tisto častno mesto, ki ji v vsaki človeški družbi pripada.
Ameriški Bratski Kongres je že pred leti začel sistematično posvečati del svojega bratskega delovanja k navajanju zdravega družinskega življenja in je sedaj dal temu prizadevanju viden izraz, ko je proglasil nedeljo, 2. avgusta 1981, kot “AMERIŠKI DRUŽINSKI DAN”. Naša Ameriška Slovenska Katoliška Jedno-ta — KSKJ je po svojih pravilih in namenih dolžna, da kot Jednota in preko svojih Federacij ter krajevnih KSKJ društvih pospešuje idejo in pomen Ameriškega družinskega dneva. Pred uradnim družinskim dnevom v nedeljo, 2. avgusta, imamo nekaj lepih družinskih praznikov kot je Velika noč, ko se pri “žegnu” zbere vsa družina, potem je Materinski dan in Očetov dan, pri vseh pritegne domače družinsko ognjišče vse raztresene družinske člane. Vsi pa po svojih domovih poskrbimo, da bomo imeli vsak dan lep družinski dan.
Jože Melaher (Amerikaftski Slovenec)
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee—
Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Sha\ er
Nursing Home Consultant—
Frederick Križman
Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman ^
Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin L’pold Frank Kosich John Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedifcated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS
President — Jerry Tartaglione Vice President — Jeff Morris Secretary — Lpu Shenk Treasurer — Frank Balash Service Officer — Lou Svetlic Sgt.-at-Arms — Chuck Rapinz Judge Advocate— John Cerbin Historian — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevar Jack Waschura, Frank Ta-kacs, Bill Dornbusch, Joe Delost, Jake Chesnic, Joe Godec Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman, Sr.
Vice-Pres.: John Truden, Sr.
Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Pečnik
Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič
Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Cah
Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln Ave., Garfield Hits., OH 44125 — Tel. 531-1677. Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Justine Skok V. President — Edmond Kucia Treasurer — Clarence Taber-nik — 731-9577
Rec. Sec’y. — Molly Rabb — 681-2992
Auditors — Boris Kozel, Doris Sadar, John J. Streck
Chairman, Membership — Eleanore Rudman,
Chairman, Special Events — Jean Križman
Chairman, Heritage — August B. Pust, Vlasta M. Radisek Chairman, Sunshine — Mary Ellen Rechner
Chairman, Historian — Maria Dimitrijevic
Representative to the Federation of Homes — John. E. Habat The Art Guild will meet on the third Monday of each month at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. at 7:30 p.m.
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel Honorary Vice-Pres. — Frances Legat
1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres. Rose Žnidaršič
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Amalia Legat 2nd Auditor -— Tony Yerak Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Dum, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Krist off, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmam 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglich
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, J< Tucceri, Edna Kleinhenz Circle Director - Judy Skopit: Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119
President — Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač, 261-5886
Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Ldkar Chairman Audit Comm. — William Strah
Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Chairman House Comm. — ....oseph Petrie
House Comm.— Edward Koren House Comm.— Frank Taucher Membership — Josephine Trunk
Ways and Means — A1 Novinc Ways and Means — John Bozich	1
Director — Edward Novak
Honorary Pres. — Joseph Trebeč
Honorary Vice’ Pres.— Edward-Leskovec
Honorary Sec’y. — Stanley Pockar
Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal
Honorary House Comm. — John Troha
NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB
Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny
Secretary — Andrew Rezin — 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, Tel.: 662-9064.
Treasurer — Ann Odell Tele.: 587-6829
Rec. Sec”y. — Mary Shamrov
Auditors — Louis Champa, John Perc, Anton Stimetz
Monthly meetings are held on the fourth Wednesday of each month at 1 p.m.
SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk
Vice-Pres. — Fr. A. Edward Pevec
Secretary — Ronald J. Susfer, 1027 E. 185 St., Cleveland, O. 44119.
Treasurer — James E. Logar
Executive Committee — John J. Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Hoii. August Pryatel, Anne Opeka. ’
Executive Director — Frederick E. Križman, 2077T Lake Shore Blvd., Euclid, O. 44123 (216) 531-7881.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S. Jagodnik. 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors —. Marie Dolinar, Frances Marold
Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July, ' ugust and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 631 E. 222nd St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1981 OFFICERS:
President — Walter C. Lampe Vice-Pres.: Frank Bittenc Sec.-Tfeas.:	Steve Shimits,
18050 Lakeshore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117 Tel: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, Ann Krištofi, Josephine Hirter.
Planning Conun.: Aliče Božic, Anh Kristeff; Waiter ‘O. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf ■.
Slov. and English Publicity — Celia Woif, Ann Kristoff
Federation of Sldv. Pensioners Delegates:	Walter Lampe, Joe
Bajec, Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Bittenc Head Cook:. Mary Dolšak Meetings — Second Tuesdays each month at 1:Q0 p.m.. at Slov. Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd.'	-
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Mary Grilc Vice-Pres. — Michael Jaeger Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finah. Sec’y. — Ell Zatorsky Corres. Sec’y. —- Molly Bogus 1546 71 St., Miami Beach, FL 44141.
Board of Trustees: John Ribic, Frank Kotula, Rosemary Chase Sgt.-at-Arms — Fran Vraničar Sunshine Committee, Mamie Willis (Mami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla.
------o-----
Polovico prebivalstva ZDA ima dohodke od vlade
Nedavno zaključena študija kaže, da dobiva 50.2% vseh ljudi v ZDA plačo, pokojnino ali razne vrste podpor od zvezne, državne ali krajevne vlade.
Leta 1960 je bilo v tem pogledu odvisnih od vlade le 36.7% ljudi v naši deželi. -----------o----
Pomoč v nesreči
Kjerkoli v okraju Cuyahoga je mogoče poklicati v nesreči ambulanco na tel. 771-3355, kadar prizadeti ne vedo za najbližjo krajevno ambulanco ali zdravniško postajo.