Domoznanski oddelek
35
HAJDINČAN
1999
352(061)
6005762,2
Prvi praznik občine Hajdina, 13.11.1999
3
uv
Uvodnik
h
Spoštovane občanke,
spoštovani občani,
cenjeni gostje, lepo pozdravljeni
na 1. prazniku občine Hajdina.
■■■■■■■■■■■■*■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
Deset mesecev formalno-pravnega delovanja v občini je za nami. Zapuščeno njivo smo znova zaorali, zasejali in pridelek prvega leta pospravili pod streho. Na predzadnji, 8. redni seji občinskega sveta, smo za svoj občinski praznik izbrali soboto pred Martinovo nedeljo. Letos je to 13■ november. Kakor bi naključje hotelo, je praznik sv. Martina, našega farnega patrona, tudi vedno v neposredni povezavi z zahvalno nedeljo, ko se človek zahvali za pridelke naravi in se že prične pripravljati na zaključek leta.
Namesto županovega uvodnika objavljamo njegov nekoliko skrajšani govor, ki ga je imel na slovesnosti ob prvem občinskem prazniku, 13. 72. 1999, ko je nastala tudi ta fotografija.
(Foto: M. Podhostnik).
Na Hajdini smo letos prvič organizirani kot samostojna občina. Če pogledamo okrog sebe, lahko ugotovimo, da seje od lanske 3- prireditve do letos veliko spremenilo. Razpadajoča zgradba občinske stavbe je bila prva potrebna obnove, tako znotraj kot zunaj. Prve seje občinskega sveta in odborov so potekale v sosednji zgradbi društva upokojencev, ena pa je bila tudi v gasilskem domu v Hajdošah. Do sedaj je občinski svet imel 9 rednih sej. Lahko rečem, da so bile skoraj vse tako rekoč “nabite” z dnevnimi redi. Po sprejetju Statuta občine Hajdina, Poslovnika o delu občinskega sveta in proračuna za letošnje leto, smo sprejeli še kar zajeten sklop odlokov, pravilnikov in drugih aktov, ki nam jih predpisuje zakonodajalec. S tem smo vzpostavili temelje za normalno delovanje občine.
Naše delo in trud sta bila usmerjena primarno na tiste pereče probleme, ki nas tarejo že več let. Tako smo po obnovitvi občinske stavbe in nabavi pohištvene, računalniške in druge opreme zanjo, pričeli z raznimi deli na področju komunalne infrastrukture, financirali smo nabavo manjkajočega inventarja za uvedbo 9-letnega šolanja, s katerim smo letos pričeli v naši OŠ, financirali smo nujno potrebna dela na pokopališču, spomladi smo opravili obsežne gramo-zacije poljskih cest, v jesenskem času pa smo nadalje-
vali z nekaterimi modernizacijami in preplastitvami občinskih cest, sofinancirali smo obnovo športnega objekta v Slovenji vasi, napeljali smo centralno kurjavo v domu krajanov v Skorbi, končana je fasada na domu vaščanov v Dražencih, sofinancirali smo obnovo župnišča na Hajdini, financirali smo obnovo okolice in smernih napisov in pripomogli k ponovnemu odprtju L. mitreja na Spodnji Hajdini. Na področju družbenih dejavnosti smo redno poravnavali svoje obveznosti. Zadovoljevali smo potrebe naših kulturnih, gasilskih in športnih društev. Sofinancirali smo izgradnjo nogometnega igrišča v Skorbi ter igrišča za mali nogomet in košarko v Hajdošah.
Posebej moram omeniti in pohvaliti društva žena in gospodinj. Kadarkoli se kje zberemo, da proslavimo kakšen dogodek, so prav one tiste, ki nam na koncu s svojim delom, trudom in znanjem pripravijo kaj za pod zob. Iskrena hvala!
Na hajdinski gmajni je bilo odprto veliko igrišče za golf z 18-timi luknjami. V vseh vaseh, razen v Gerečji vasi, so bile organizirane proslave ob dnevu žena in materinskem dnevu. V oktobru je bilo v Skorbi srečanje starejših občanov. Še bi lahko našteval dela, ki so bila opravljena v desetih mesecih letošnjega leta.
Mesec november je tu in zbrali smo se na naši 4. tradicionalni prireditvi “Iz mošta vino — pridi na Hajdino!” in na našem 1. občinskem prazniku. Kar naenkrat je pred nami priprava proračuna za leto 2000. Pred nami so nova dela in naloge, ki nam jih verjetno ne bo nikoli zmanjkalo. Do konca letošnjega leta bomo zaključili še nedokončana dela. Prihoda novega leta 2000 na Hajdini ne bomo posebej proslavili. Gre za novo — mlado občino, ki ima veliko potreb na različnih področjih. Pripravljamo pa velik božični koncert z Otom Pestnerjem in Nem stving quartetom, 18. decembra v župnijski cerkvi.
Z našimi sosednjimi občinami: Ptuj, Videm, Kidričevo in Starše dobro sodelujemo. Skupnih projektov je kar nekaj, tako na področju oskrbe z vodo, projekt bodoče kanalizacije, knjižnice, športa in kulture, pokopališča in ne nazadnje sodelujemo pri določitvi avtocestne trase Fram — Hajdina (Tržeč) in hitre ceste Hajdina — Ormož. Prepričan sem, da bomo z nadaljnjim usklajevanjem in s strpnim dogovarjanjem našli rešitve, ki bodo najoptimalnejše za vse. Vsi se zavedamo, da vse našteto potrebujemo, vsaka taka investicija pa žal zahteva poseg v okolje in prostor.
Želim, da sodelovanje s sosednjimi občinami poteka tako kot do sedaj, prav tako sodelovanje z ostalimi občinami, nastalimi na območju bivše občine Ptuj, kakor tudi širše v slovenskem prostoru. Največ skupnega ima občina Hajdina z občino Markovci. Oboji smo pričeli z delovanjem 1. januarja letošnje leto in obojim nam je pri zagonu pomagala občina Ptuj ter tudi sosednje občine. Danes, ob našem prvem občinskem prazniku, se vsem zahvaljujem; vam, spoštovane občanke in občani, pa čestitam z željo po nadaljnjem skupnem delu.
Župan občine Hajdina, Radoslav Simonič
Uvodnik urednice
Danes, ko nastaja uvodnik k drugi številki Hajdinčana, je naš prvi izvod star natanko 2 meseca.
Predstavljam vam mlade hajdinske osmošolce, ki so našemu prvorojencu pomagali na poti k Vam, spoštovani bralci in bralke. Naslednjič ga bo prinesel pismonoša, tako kot Vam prinaša vse dobre in slabe novice. Preveliko breme smo naložili našim mladim šolarjem, zato se vljudno opravičujemo tistim občanom, ki so morali poklicati na občino, ker niso prejeli svojega izvoda. Zahvaljujemo se za prijazno sodelovanje vodstvu in učencem Osnovne šole Hajdina, saj so bili takoj pripravljeni za akcijo. Z nekaj izjemami smo vendarle skupaj opravili pomembno delo.
Ognjeni krst smo prestali. Ne smemo se ozirati nazaj, misliti moramo naprej, na drugo, oziroma sedaj že na tretjo številko, ki bo med Vami v novem, prelomnem letu.
V rokah držite predprazničnega Hajdinčana. Nič manj zajeten ni, kot je bil prvi. Zadnji trije meseci so bili tako bogati z dogajanji, da se nismo mogli odločiti, čemu dati prednost. Poleg informacij o delu občinskega sveta in njegovih organov smo pripravili kronološki pregled najpomembnejših dogodkov, ki ne smejo utoniti v pozabo.
Učenci OŠ Hajdina, ki so po domovih raznosili prvo številko Hajdinčana.	(Foto: S.B.)
Proslava borcev, otvoritev obnovljenega mitreja na Spodnji Hajdini, 40-letnica Najdihojce s Hajdine, snidenje z dedki in babicami v Skorbi, prva občinska revija ljudskih pevcev in godcev v Hajdo-šah, nogometna turnirja članskih in veteranskih ekip, prireditev “Iz mošta vino — pridi na Hajdino!”, prvi praznik občine Hajdina, izid prve kasete ljudskih pevk iz Skorbe, predstavitev dejavnosti društev, izobraževanje žena, januarski jubilej Maksa Karnpla, želje v novem letu ... Še sreča, da so pred nami prazniki. Prazniki, ki so za praznovanje. In praznovanje je tudi prebiranje lepih knjig, pesmi... Nekaj slednjih boste zasledili tudi na naših straneh. Še več jih bo v prihodnje, saj je med nami kar precej ljudi, ki so vešči izražanja svojih čustev v verzih.
Naslednje leto bomo pričeli s predstavljanjem naših vasi. Vaški odbori nam bodo v pomoč pri zbiranju informacij o ljudeh in dogajanjih, ki jih želimo predstaviti zato, da se bomo med seboj boljše poznali in tudi lažje sodelovali. Morda bomo pripravili tudi družabna srečanja v stilu oddaje Iz vasi v vas, da bomo vse, v Hajdinčanu predstavljene ljudi, povabili tudi na oder, da jih bomo lahko spoznali v živo. Idej je veliko. Dobre volje tudi ne manjka. Z veseljem bomo prisluhnili vsem vašim pobudam. Hajdinčana ustvarjamo zaradi Vas in za Vas, spoštovane občanke in občani. Tudi za tiste iz Slovenje vasi in Gerečje vasi, ki se morda še niste ogreli za aktivnosti, ki potekajo v drugih vaseh. Za nami raste mladi rod. Z vzgledi mu dajmo popotnico v prihajajoče novo tisočletje, kako živeti strpno, mirno, v spoštovanju drug do drugega, do soseda, prijatelja..., kot ponazarja sožitje v naravi naša naslovnica.
Začnimo božično-novoletne praznične trenutke z željo, da bi bil praznik odslej vsak izmed 366 dni v prihodnjem letu! Da jih boste lažje preživeli, naj vas sleherno jutro spomni, da je potrebno najprej pomisliti na tri lepe stvari, tako kot je rekel pesnik Tone Pavček: “Prva je lepa občina Hajdina, druga je njena mladina in tretja, da imate občinski praznik na svetega Martina!”
Odgovorna urednica, Silvestra Brodnjak
Prazniki so za praznovanje
Za nami je prvi občinski praznik, Martinova sobota in nedelja, pred nami advent, božič, novo leto, vstop v leto 2000 .... veliko stvari in dogodkov, ki nas vabijo k praznovanju.
Človekovo življenje spremljajo borbe, delo, trpljenje, preizkušnje. Če bi to bile edine sestavine življenja, bi lahko že zdavnaj obupali. Potrebne so priložnosti, da se človek lahko zamisli nad seboj, nad smislom svojega življenja. Prazniki dajejo takšne priložnosti. Prazniki sami po sebi nimajo smisla. Smisel jim daje vsebina praznovanja: obujanje spomina na pomembne dogodke, zahvaljevanje, čaščenje. Ta smisel se rodi v človekovem srcu in ne v datumu na koledarju. Veliko stvari utone v pozabo. Ne samo prazniki, tudi načini praznovanja. In žal, tudi znanje, kako biti srečen. Nekdaj so ljudje praznovali, se spominjali, se veselili. Vedeli so, da morajo tudi nekaj žrtvovati, če hočejo v sebi res doživeti praznik. “V praznovanju je bila nekoč združena skupinska molitev, meditacija ter posebna simbolika, ki se je nanašala na iskanje človekovega praizvora, smisla življenja in smrti in podobnega. Praznik je torej bil magičen dan, praznovanje pa vzpostavljanje transcedentnega,” je zapisal Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih.
Danes veliko mladih praznuje drugače. Kdo ve, če lahko njihove zabave še imenujemo praznovanja! Bolj kot obujanje spominov, dajejo vtis, da bi radi pozabili. Praznovanja, / npr. rojstnega dne, se spremenijo v priložnost za pobeg in čl umik. Pri tem jim pomagajo alkohol, droge, glasba ali pa samo čudni “odklopi” v nek svoj svet. Tudi praznovanje jBS novega leta ali pa zmage svojega športnega moštva zazna-mujejo hrup brez cilja, agresivnost in lov za čutnimi doži-vetji. Vse to ni podobno praznovanju. Vsak praznik mora Sj£tiL 'met* duhovno vsebino, drugače odlaganje vsakdanjih bre-men ne vodi nikamor. Življenjsko poslanstvo vsakega člove-
ka, ki resno jemlje življenje, je težko in naporno. Vendar to poslanstvo lažje razumemo, sprejmemo in izpolnimo, če si vzamemo čas za praznovanje in to za pravo praznovanje. Življenje je deloven dan, a brez praznika lahko vse naše delo in napori izzvenijo v prazno.
Sebi in vsem Vam želim, da bi znali praznovati, da bi si znali vzeti čas zase, za bližnjega, za Boga. In naj končam z mislijo zgoraj imenovanega avtorja knjige o praznikih: “Če praznike zapustiš, prazniki zapustijo tebe.”
Marijan Fesel, župnik
Blagoslov mošta na tradicionalni prireditvi “Iz mošta vino — pridi na Hajdino!"	(Foto: M. Podhostnik)
Občinska uprava sporoča
Občinski svet
Občinski svet se je po izidu 1. številke Hajdinčana sestal na 9- in 10. seji, ki sta bili v petek, 29. oktobra in v petek, 3. decembra 1999 v prostorih občine Hajdina.
Seznanjamo vas z aktualnimi sklepi, ki so bili sprejeti na obeh sejah.
9.	redna seja
SKLEP: Sprejet je predlog ODLOKA O OBČINSKIH CESTAH, ki zajema splošne določbe, občinske ceste in njihovo kategorizacijo, upravljanje, graditev in vzdrževanje občinskih cest, varstvo občinskih cest in prometa po njih ter inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest.
SKLEP: Sprejet je predlog ODLOKA O ZIMSKI SLUŽBI, ki zajema splošne določbe, naloge izvajalca zimske službe, obveznosti lastnikov stanovanj in nadzor.
SKLEP: Sprejet je predlog ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH OBČINE HAJDINA, ki zajema splošne določbe, način in čas pokopa, urejanje pokopališča, oddajanje prostorov za grobove v najem, vzdrževanje urejenosti, reda, čistoče in
miru na pokopališču ter postavljanje, spreminjanje ali odstranjevanje spomenika ter pogrebne svečanosti.
SKLEP: Sprejet je PRAVILNIK O MERILIH ZA ODDAJANJE, PRIPRAVO IN VZDRŽEVANJE GROBOV, ki
določa način oddajanja grobov v najem, pripravo grobov in vzdrževanje grobov na hajdinskem pokopališču.
SKLEP: Ljudski univerzi Ptuj izdamo soglasje o začasnem prenosu soustanoviteljskih pravic.
INFORMACIJE: Člani občinskega sveta so bili seznanjeni z delom Odbora za komunalno infrastrukturo, informacijo o avtocesti Fram—Hajdina, o koriščenju telovadnice v OŠ Hajdina za šolsko leto 1999/2000 in s Poslovnikom vaškega odbora vaške skupnosti občine Hajdina.
10.	redna seja
SKLEP: Sprejet je predlog ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 1999. Prihodki in odhodki znašajo 232,970.000 SIT.
SKLEP: Obravnavano je bilo delovno gradivo ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2000.	Valerija Šamprl
Avtocesta skozi občino Hajdina — DA ali NE ?!
Po vsej verjetnosti je v naši občini malo takih občanov, ki jih ne zanima bodoči potek avtocestne trase Fram — Hajdina in nadaljnje povezave avtoceste s Hrvaško. Da bi se izognil začetnim nesoglasjem in podajanju nestrokovnih analiz, se je župan občine Hajdina odločil, da s sklepom imenuje strokovno komisijo. Ta je že izdelala elaborat, ki vsebuje pripombe zaradi neupoštevanja kriterijev na podano projektno nalogo podjetja Urbis d.o.o. Maribor, ki je izdelal tri različice glede družbene sprejemljivosti, in sicer:
•	Varianta “Marjeta” — bolj primerna,
•	Varianta “Brunšvik” — primerna,
•	Varianta “Kidričevo” — neprimerna.
Z ozirom na dejstva, da različici “Marjeta” in “Brunšvik” s svojo pozicijo avtocestne trase korenito posegata v življenjski prostor naših občanov, smo sklenili predložiti argumente, ki narekujejo sprejemljivejšo rešitev. Komisija, ki je sestavljena iz strokovno usposobljenih članov, je v prvi vrsti temeljito pregledala dosedanje gradivo o poteku avtocestne trase in na tej osnovi podala zaključke na naslednjih področjih:
1.	uvodne misli k elaboratu na proučitev in primerjavo izdelanih variant za potek avtoceste Fram-Hajdina;
2.	okoljevarstvene pripombe na proučitev in primerjavo variant in predlog najustreznejše variante;
3.	kmetijski vidik gradnje avtoceste;
4.	pripombe na primerjavo prometne učinkovitosti predlaganih tras avtoceste Fram-Hajdina (Tržeč);
5.	arheološke ostaline na območju občine Hajdina.
V uvodnih mislih elaborata sta župan g. Radoslav SIMONIČ, oec., ter podžupan g. Viktor MARKOVIČ, dipl. org., podala dileme, zakaj v posamezna izhodišča pri dosedaj izdelani projektni nalogi za potek avtoceste skozi našo občino v dokumentacijo niso vključeni arheološki, kmetijski, prometni in okoljevarstveni elementi,
ki bi bistveno vplivali na podano končno analizo projektne naloge. Ravno tako je potrebno varianto avtoceste s sklepom občinskega sveta obravnavati “v paketu” s hitro cesto Hajdina-Ormož.
Okoljevarstvena vprašanja sem obdelal Janko MERC dipl. inž. str., imenovan s strani župana kot vodja strokovne skupine. V njih sem analiziral upoštevanje Nacionalnega varstva okolja RS, Zakona o varstvu okolja z vsemi podzakonskimi akti ter vključitev teh elementov v obravnavano projektno nalogo podjetja Urbis d.o.o. Pri tem sem ugotovil, da projektant (upam, da zaradi pomanjkljivih informacij?!) ni upošteval najosnovnejših okoljevarstvenih značilnosti naše občine, predvsem:
•	Določitev varstvenih pasov vodnih virov (iz vodnjaka Skorba se oskrbuje s pitno vodo 18 občin, to je cca. 93.690 ljudi; zareza avtoceste v variantah Marjeta in Brunšvik bi potekala v prvem varstvenem pasu!).
•	Okoljevarstvena učinkovitost z upoštevanjem tveganj (možna razlitja nevarnih in strupenih snovi, obremenitev vzdolž celotne stanovanjske naseljenosti občine Hajdina s težkimi kovinami). Promet z motornimi vozili je glavni povzročitelj emisij svinca ter emisij CO2 (v skupnem deležu emisijah CO2 je udeležen promet s 32%).
•	Snovalec projektne dokumentacije ni upošteval ranljivosti okolja po kriterijih in zahtevah Zakona o varstvu okolja, temveč izključno po Zakonu o urejanju prostora, kar si snovalec s koncesijo zagotovo ni smel dovoliti...
Analizo kmetijstva v naši občini je z vidika gradnje avtoceste Fram — Hajdina celovito razčlenil g. Ivan BRODNJAK, inž. agr., ki je posebej poudaril nesprejemljivost tras avtoceste Marjeta in Brunšvik zaradi:
•	ker sta daljši, s tem se trajno uniči več kmetijskih površin;
•	potekata neposredno v bližini naselij, s čimer se trajno uniči najbolj uporabna zemlja v neposredni bližini kmetij;
•	zaradi bližine kmetij bi po oceni ostalo na nasprotni strani avtoceste več sto njiv, do katerih bi bil zelo otežkočen dostop;
•	zaradi bližine avtoceste nastane sporno pridelovanje vrtnin zaradi lociranja že omenjenih težkih kovin v tleh...
Prometno učinkovitost je obravnaval podžupan g. Martin TURK, univ. dipl. oec., osnovni povzetki so:
•	ugotoviti nezadovoljivo razbremenjevanje glavne ceste G-l;
•	upoštevati je potrebno vpliv priključkov, ki so predvideni samo pri varianti Kidričevo na prometni tok lokalnega prometa;
•	na teh osnovah opraviti ponoven izračun skupnih stroškov uporabnikov;
•	ugotovljeno razhajanje investicijskih vrednosti posameznih avtocestnih variant...
Arheologijo s svojo bogato naselbinsko preteklostjo je povzela ga. Marija LUPŠINA TUŠEK, univ. dipl. arheol., ki je v svojem delu elaborata med drugim podala trditev, da imajo v zgodovinskem in spomeniškovarstvenem smislu urbane in spremljajoče ostaline Poetovione prav na območju Hajdine največji potencial v Sloveniji.
Pri celostni podobi elaborata je sodeloval tudi dr. Srečko GLODEŽ.
Celotni elaborat je bil tudi grafično podprt s prikazom zaščitenih arheoloških območij v naši občini in grafičnim prikazom varstvenih pasov vodnih virov v črpališču Skorba.
Zaključek
Seveda v tem kratkem poročilu ni mogoče strokovno podati vseh podanih analiz, ker je izdelan elaborat zelo obsežen, vsaka ugotovitev pa strokovno podkrepljena,
da je za občino Hajdina edino sprejemljiva varianta “Kidričevo”!
Pri samih izhodiščih nas ni vodilo iskanje vzrokov, zakaj podani elementi niso vključeni v analizo prostorske dokumentacije, ampak smo elaborat usmerili na načelo preventive, ki po našem mnenju niso bila dovolj ali pa sploh niso bila vključena v strokovno analizo za določitev najustreznejše trase avtoceste. Ta predstavljena določila so pripomogla k izdelavi nove prometne študije za avtocestno in cestno ureditev celotnega Dravskega polja.
Na ministrstvu za okolje in prostor, Uradu RS za prostorsko planiranje, so z začetim delom naše komisije zadovoljni, podali so javno pohvalo občini Hajdina, ki je prva v slovenskem prostoru sploh začela obravnavati in v pisni obliki podajati problematiko avtocestnih povezav. Naslednji koordinacijski sestanek je predviden 9-12. 1999, v prostorih pristojnih ministrstev, izključno s predstavniki vseh članov strokovne komisije. O vsebini pogovorov bomo občane obvestili v naslednji številki glasila Hajdinčan.
Upamo, da je to prava smer za dosego ciljev vseh občanov naše občine, se pravi za kvalitetno življenje v okolju, ki ne prinaša slabih sprememb v ta prostor. S skupnimi močmi stroke in vseh občanov Hajdine (predvideni so zbori občanov, ko bo varianta avtocestne trase na pristojnih ministrstvih pridobila tezo javne obravnave), smo ta cilj zagotovo sposobni doseči.
Janko Merc, dipl. inž. str.


\fŽg. Hajdini
■PT
Majdin*
\Kidrie«y£~£a|
Teruištf travnik

OBČINA HAJDINA
Zavarovana
območja

Občina Hajdina in Športna zveza Hajdina na podlagi 10. člena Zakona o športu
objavljata
JAVNI RAZPIS
za vrednotenje športnih programov v občini Hajdina za leto 2000
I.	Programi vadbe in tekmovanj
Programi morajo vsebovati:
1.	naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo;
2.	vsebino za populacijo, ki ji je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika);
3.	kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije;
4.	urnik in kraj vadbe;
5.	imenski seznam vadečih.
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni morajo biti viri sofinanciranja.
II.	Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
Vsebina vloge:
— naziv predlagatelja,
—	predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener),
—	predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpopolnjevanja (potrjevanje licenc).
III.	Športne prireditve
Vloga mora vsebovati:
—	naziv izvajalca,
—	naziv prireditve,
—	namen prireditve,
—	kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve,
—	finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja.
Rok za prijavo športnih programov je do 30. decembra 1999 na naslov: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 HAJDINA - s pripisom ŠPORT 2000.
Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo, ne bomo upoštevali!
Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu občine ali na tel. št. 783 462 (g. Sandi Mertelj — sekretar Športne zveze Hajdina).
Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo objavljeno takoj, ko bo sprejet proračun Mestne občine Ptuj za leto 1999. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe.
Urnik koriščenja telovadnice v Osnovni šoli Hajdina v šolskem letu 1999/2000							
Ura	Ponedeljek	Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Ura	Sobota
						8.00-9.00	Š.D. Gerečja vas—mladinci
						9.00-10.00	Drava Ptuj
						10.00-11.00	Tenis šola Marko
						11.00-12.00	Š.D. Hajdina mladinci
						12.00-13.00	Š.D. Slovenja vas—mladinci
14.00-15.30	Šola nog. klub	Š.D. Skorba mladinci	Šola nog. klub		Rekr. zaposleni	13.00-14.30	Š.D. Skorba
15.30-17.00	Veterani Slovenja vas	Tenis klub Skorba	Rok. klub Ptuj	Š.D. Hajdoše	Rok. klub Ptuj	14.30-16.00	Odb. klub Skorba
17.00-18.30	Š.D. Hajdina	Š.D. Gerečja vas	Š.D. Hajdina	Š.D. Gerečja vas	Š.D. Slovenja vas	16.00-18.30	Š.D. Hajdoše
18.30-20.00	Š.D. Skorba	Seniorji Skorba	Š.D. Draženci	Talum	Š.D. Ptujska Gora	18.30-20.00	Seniorji Hajdina
20.00-21.30	K.K. Ptuj	K.K. Talum	K.K. Ptuj	Silkem	G.D. Hajdoše	20.00-21.30	G.D. Slovenja vas
Ravnatelj OŠ Hajdina, Jože Lah, l.r.			Predsednik odbora za družbene dejavnosti, Janko Merc, l.r.				
Narod, ki se ne spominja in ne ceni svoje preteklosti, si ne zasluži svojega jutri!
V domu krajanov v Skorbi se je 25. septembra zbralo veliko število borcev za Slovenijo, od leta 1918 do danes. Na proslavo ob 55- obletnici boja partizanske kurirske postaje TV-8 S na Rodnem Vrhu v Halozah z mnogo premočnim okupatorjem, jih je povabila občinska organizacija borcev in udeležencev NOV Hajdina.
(Foto: M. Ozmec)
Prisotni borci (prišli so tudi iz sosednjih občin Videm, Podlehnik, Kidričevo, Starše in PČ Vičava-Orešje v Mestni občini Ptuj) so pozorno prisluhnili Francu Fridlu, predsedniku hajdinske borčevske organizacije, ostalim govornikom in kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Hajdina, moški pevski zbor GD Hajdoše, ljudski pevci in pevke iz folklornega društva Dolena, Gmajnarice iz Hajdoš, ljudske pevke KPD Stane Petrovič iz Hajdine ter ljudske pevke KD Skorba.
Stanko Meglič iz Skorbe je edini še živeči borec partizanske kurirske postaje TV-8 S. Svoje spomine je strnil v pripoved, ki jo je predstavila njegova vnukinja Andreja.
Upokojena učiteljica Stanislava Zafoštnik iz Dolene je v živo obudila spomin na delovanje in septembrski spopad partizanov z okupatorjem, v katerem je med tremi kurirji padel tudi komandir Stane Petrovič s Hajdine.
“Danes, zadnje dni tega stoletja in tisočletja, se preživeli udeleženci in drugi spominjamo dogodkov in tega, kje in za koga so se borili naši fantje in možje. Vsaka vojna je nepopisna groza in trpljenje. Vse to je posledica ideologij raznih “samodržcev”, vladajočih v Evropi v tem sto-
letju. Iz vojne v vojno je mali slovenski narod krvavel in postopoma pridobival svojo svobodo. Vedno bolj se je zavedal svoje samobitnosti, ki jo je po dveh štiriletnih vojnah dokončno uresničil v junijski osamosvojitveni vojni leta 1991.
Generacija, rojena po 2. svetovni vojni, pričakuje od vas starejših, da se ne bi sedaj, ko imamo svojo lastno državo, zgodil razkol v mladi generaciji. Vi imate še eno zgodovinsko odgovornost, odgovornost zrelosti. Zato ne dovolite, da bi kdo v imenu dnevne politike popačil resnico ter jo zlorabil za medstrankarske spore. Vsi skupaj zberimo dovolj moči in dokažimo, da smo na Hajdini zrelejši, da znamo prisluhniti življenju in potrebam današnjega časa, ter spoštujemo drug drugega in tudi resnico drugega. Sprave brez resnice ni, pa naj bo ta svetla ali temna. Naša je, del naše preteklosti, naše zgodovine... Narod, ki se ne spominja in ne ceni svoje preteklosti, si ne zasluži svojega jutri!” To je nekaj misli, ki jih je v svojem govoru nanizal hajdinski župan Radoslav Simonič.
Stanko Žitnik	(Foto: M. Ozmec)
Z njim se je poleg drugih govornikov strinjal tudi Stanko Žitnik, predsednik območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo 1991, ki je poudaril, da so vsak po svoje dali v določenem času svoj pečat: “Vi na osnovi sklepov AVNOJ-a in Kočevskega zbora, mi pa na osnovi odločitve, sprejete v parlamentu leta 1990 in izglasovane na plebiscitu.”
V imenu ptujske borčevske organizacije je zbrane v odsotnosti predsednika Ivana Rana, pozdravil Mihael Gobec. Spregovoril je tudi Franc Bera, podpredsednik medobčinskega sveta ZZB in udeležencev NOV za Podravje.
Tričlanske delegacije so prevzele vence, ki so jih položile k obeležjem padlih borcev kurirske postaje TV-8 S v Spodnji Pristavi, na družinski grob komandirju Stanetu Petroviču ter k spominski plošči na Osnovni šoli Hajdina.	S. Brodnjak
Stanislava Zafoštnik
Foto: S.B.
Odločila je abeceda
Skupaj sva obujali spomine na dogajanja ob in po slovesni otvoritvi prenovljenega mitreja na Spodnji Hajdini. S kom neki? Z Mojco Vomer Gojkovič, višjo kustodinjo arheologinjo iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, “hajdinsko snaho”, kot jo je na slovesnosti, v torek, 12. oktobra, v svojem govoru predstavil župan Radoslav Simonič. Tokrat ne bova visoko strokovni, kot je bila v svojem članku v prejšnji številki, ampak bova klepetali tako, čisto po žensko o vsem, kaj jo veže na naš kraj, na naše ljudi, na našega in njenega Mitro.
“Sprašujete me po občutkih? Sedaj, ko dobivam povratne informacije udeležencev Mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu — mitraizem in njegova doba, ki so teden dni bivali med nami, sem izjemno zadovoljna. Njihovi izrazi pohvale so to, česar mi ne bi mogel poplačati morebiten še tako visok honorar.”
Kako pa so se gostje počutili med nami, Hajdin-čani?
“Vsi mi sporočajo, kako lepo je bilo. Najbolj so bili navdušeni nad pogostitvijo, ki jih je iz današnjih dobesedno vrnila v rimske čase in seveda tudi v kuhinjo pred 100 leti. Jedi so bile izvrstne. Uživala sem ob pogledu na gostiteljice, žene in gospodinje s Hajdine, Dražencev in Hajdoš, ko sem jih opazovala pri mizah. Gostom so razlagale, kako so pripravljale posamezne jedi. S tem so izredno presenetile nemško govoreče udeležence simpozija. Potrudile so se, da bi jim v njihovem jeziku čim bolj nazorno opisale, kako je vse skupaj nastajalo. Vzpostavljen je bil izjemno pristen stik, ki ga nisem mogla predvideti vnaprej. Izjavili so, da je bilo vse pripravljeno na tako visoki ravni, kot doslej nikjer na svetu.
Tudi na ministrstvu za kulturo so odmevi zelo pozitivni. Vse pisne dokaze in zabeležke telefonskih pogo-
Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič (desno), pred vhodom v I. mitrej, sta idealen strokovni par. Če srečaš prvo, je zagotovo v bližini še druga. Skupaj sta bili tudi takrat, ko sta ob 100-letnici ustanovitve ptujskega muzeja za pripravljeno razstavo prejeli oljenki. Obe sta bili na odru tudi ob podelitvi Valvazorjevega priznanja. V tretje gre rado! (Foto: S. Brodnjak)
vorov spravljam v dosje, ki ga vodimo o dogajanju. Čez 100 let bo to zelo dragocena dokumentacija. Zbiram vse, karkoli je bilo napisano, od intervjujev do kratkih vesti v domačem in tujem tisku.”
Bili ste osrednja osebnost torkovega večera. Po nestrokovni oceni se je zbralo okoli 1000 ljudi, ki so ob baklah in vseh nastopajočih pričakali slovesen trenutek, ko je prof. dr. Jože Kastelic svečano prerezal trak in smo lahko vstopili v razsvetljeni, obnovljeni I. mitrej na Spodnji Hajdini.
“Ne smeva pozabiti, da sva projekt strokovno ustvarjali skupaj s kolegico Natašo Kolarjevo. Obe sva se v vaše ljudi in priprave vživeli z dušo in srcem, saj sva začutili, da vsi želimo na Hajdini narediti nekaj, česar pred nami ni še nihče. Vedela sem, da imam opravka z zelo sposobnimi gospodinjami, ki so prave mojstrice kuharstva, vendarle pa sva bili ob vstopu v šotor, ko so se mize kar šibile od dobrot, prevzeti. Vso pohvalo moram izreči tudi moškemu delu organizacijske ekipe, ki je z županom na čelu skrbela za vse ostalo, kar ni bilo povezano s prehrano. Morda sem se prav ta večer najbolj zavedla izjemnega občutka, da sem med svojimi ljudmi, da sem pravzaprav doma tudi tu, čeprav mi v osebni izkaznici piše, da živim na Ptuju. Pri meni so se ustavljali domačini, se mi predstavljali in mi povedali, da me poznajo, da je prav, ker smo se lotili tega projekta, saj se šele sedaj zavedajo pomembnosti, ki jo v notranjosti skriva doslej premalo opazna hišica na Spodnji Hajdini... Lepo mi je bilo v duši.
Dodeljena sredstva po razpisu za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina za leto 1999	
NAMEN: A. ŽIVINOREJA	Višina SIT
— Govedoreja	903.000,00
— Pračišereja	235.000,00
— Konji B. RASTLINSKA PROIZVODNJA	10.000,00
— Semena žit — regresiranje ANALIZA ZEMLJE - regres	1.085.740,16
— analiza zemlje*	-
— testiranje škropilnic	32.500,00
REGRESIRANJE STRNIŠČNIH POSEVKOV	
— Strniščni posevki EKOLOŠKA UREDITEV GNOJIŠČ	212.480,90
— Ekološka ureditev gnojišč	215.873,70
C. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	
— Nižinske agromelioracije*	-
— Apnenje tal*	-
— Urejanje kmetijskih zemljišč	452.130,04
D. IZOBRAŽEVANJE KMETOV	-
‘Opomba: nameni po posameznih področjih še niso	
zaključeni.	Občinska uprava	
Dobili ste torej kar nekaj novih znancev?
“Nedvomno, čeprav moram priznati, da si vseh obrazov sploh ni bilo mogoče zapomniti. Vsi so bili z menoj tako prijazni, da se moram ob tej priložnosti za vse izraze pozornosti lepo zahvaliti in se že vnaprej opravičiti, če kdaj na cesti koga ne bom prepoznala in ga morda ne bom pozdravila.”
S kakšnimi pričakovanji ste se sploh lotili te pomembne naloge, sicer le ene izmed mnogih obveznosti, ki so vas kot glavno organizatorico, tega za Ptuj in Slovenijo izredno pomembnega strokovnega arheološkega simpozija, čakale?
“Vse sem si znala zamisliti vnaprej, le-tega, da bo prišlo toliko ljudi in da bo vse tako profesionalno potekalo s pomočjo vaših žena in deklet, tega pa nisem pričakovala. Sedaj ko vem, koliko znanja in pripravljenosti je v njih, bi se upala lotiti še kakšne podobne naloge.”
Morda rimske kulinarike po hajdinsko?
“Nič ni nemogoče!”
Kako kot hajdinska snaha doživljate rojstno vas moža Stanka? Kako ste sploh zašli v naše kraje, glede na to, da Vas govorica izdaja, da niste domačinka?
“Na Ptuj sem prišla leta 1977 kot študentka arheologije. Hajdina s Ptujem je pravi raj za arheologe, saj so prav tu imeli nekoč Rimljani “ta boljše”, najlepše stvari. Po opravkih so hodili v upravni del rimske Poetovione, ki je bila na Vičavi. Na zgornjem delu Spodnje Hajdine so imeli skladišča in svetišča, pod hribčkom pa so si zgradili vile. Zelo naseljen je bil tudi del Spodnje Hajdine ob cesti, ki vodi proti Pragerskemu, kjer so bila najdena številna grobišča. Arheološko bogastvo, ki ga skriva zemlja, je neprecenljive vrednosti. Upam, da bomo skupaj z novo občino Hajdina znali turistom ponuditi to, kar je za tujca prav tako privlačno in zanimivo, kot recimo ptujski grad. Če bi znali izkoristiti tukajšnjo kulturno dediščino, bi lahko imeli na naših tleh Rim, Atene in Egipt hkrati. Trenutno je odločitev v rokah tistih, ki imajo škarje in platno nad traso bodoče avtocestne povezave. Upam, da bo nekaj zalegla tudi odločitev minstrstva za okolje in prostor, ki je sklenilo zaščititi vodna zajetja.”
In kje imate vi vaše najljubše stvari?
“Službo in kruh na Ptuju, družinski mir in sprostitev pa na Hajdini, kamor vsi štirje (imava sinova Grega, skoraj 18 let in Matija, 12 let) silno radi prihajamo na moževo domačijo, ki jo počasi preurejamo za naša bivanja ob koncu tedna. Sicer pa pravih korenin nisem uspela pognati nikjer.”
Zakaj ne?
“Moj rojstni kraj je Celje, kjer sem živela 13 let. Oče je zaradi svojega poklica (dr. veterinarskih znanosti, op.p.) službeno deloval v različnih koncih Slovenije, zato jo je z njim spoznavala tudi družina. Uradno smo živeli v Ljubljani, veliko časa pa smo prebili v Logarski dolini, ker je očeta po napornem delu na Veterinarski fakulteti vedno vleklo tja, v naravo in mir. Nikoli se nisem počutila Ljubljančanka. Ko sem videla možnost, da bi živela na vašem koncu Slovenije, me to ni motilo. Z veseljem sem šla za možem in danes naša družina, ko izprežemo vsakdanje skrbi, rada zavije na Ljubno ob Savinji. V Ljubljano grem običajno sama, ko potrebujem mir za svoje strokovno delo. Tam imam vse pri roki. Univerzo, NUK in pa seveda svojo mamo, ki je pred tremi leti, po očetovi smrti ostala sama. Hajdina je naša delovna in sprostitvena oaza, kamor skoraj vsak dan odhajata mož in mlajši sin.”
“Kako sem se vživela v veliko družino? Ni bilo problema, ker se znam vsepovsod pogovarjati in se hitro vživim. Posebej s taščo sva se čudovito razumeli. Nekoč smo se več obiskovali. Dokler so živeli starši, smo se velikokrat dobivali, sedaj pa je to nekoliko drugače. Ko sva živela še v Mariboru in še nisva imela otrok, sva se vsako jutro oglasila na kavi in pogosto tudi na kisli juhi. Zbralo se nas je najmanj osem. “Mamiki” je bilo v užitek, da nas je videla zbrane za mizo.”
Da so naši gostje, udeleženci simpozija iz številnih evropskih držav, lahko spremljali dogajanje ob otvoritvi, je poskrbela odlična prevajalka Aleksandra Travnikar. Brez dela je bila le ob nastopu doc. dr. Josipa Korošca, direktorja Restavratorskega centra Republike Slovenije, ki je v slovenščini in nemščini spregovoril o obnovi I. mitreja. Sedi med županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem in kustodinjo Mojco Vomer Gojkovič.
(Foto: S. Kosi)
Slišala sem, da stanujete v najstarejši hiši na Ptuju.
“Res je! Leta 1983 sva iskala stanovanje, ko sva se odločila priti iz Maribora na Ptuj. Takrat so začeli z obnovo starega mestnega jedra in imela sva priložnost, da sva se vselila v lepo prenovljene prostore v Prešernovi ulici. Verjetno so nama dali možnost zato, ker so vedeli, da sva oba v takem poklicu (mož Stanko je zaposlen na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru), da bova znala tako stanovanje ceniti in tudi primerno vzdrževati.”
Vaše delo je izjemno zanimivo, vendar tudi zelo naporno. Kako usklajujete družino, službo in prosti čas?
“Z možem naju veže skupno delo in razumevanje. Če se ne bi razumela, bi šla lahko hitro narazen. Noben moški se ne bi strinjal, če bi žena po cele dneve hodila po terenu in pogosto prepuščala družino njemu. Stanko je restavrator, ki se je “Kolarovi mamiki in ateku” rodil s “špahtlom” v roki. Če ne bi bil deseti od enajstih otrok, bi zagotovo šel študirat. Morda bi bil kipar kot brat Viktor. Danes je znan povsod po Sloveniji, radi ga vabijo tudi v druge muzeje, saj vsi zelo spoštujejo njegovo strokovno delo. Četudi nima visoke izobrazbe, se pri njem marsikdo uči. Restavratorstvo je posebna zasvojenost, potrebno je ogromno vztrajnosti. V začetku najinega prijateljevanja me je Stanko privlačeval zato, ker je bil v naši stroki Nekdo, ki smo ga mi — študentje, izjemno občudovali. Potem je sledila ljubezen. Ne more vsakdo razumeti takega dela, kot ga imava midva. Veliko sva zdoma. To ni delo, ki bi bilo plačano, to je prostovoljno garanje, uživanje za dušo. Če bi to bilo plačano, bi bil ptujski grad naš, ne bi se vozili s felicio, ampak s ferrarijem”.
In sinova? Bosta šla po vajinih stopinjah?
“Grega je gimnazijec. Vsako leto dela z nami na izkopavanjih pri avtocesti, zelo veliko se je naučil in včasih je že kar malo “važen”. Od malega hodi raziskovalno na Pohorje. Veliko je delal s Stankom v Šmartnem na Pohorju in v Mislinji. Nisva navdušena, da bi šel po najinih stopinjah. Naj postane nekaj konkretnega. A je še bolj zastrupljen. Izbral si je paleontologijo, dinozavre... Počakajmo do konca 4. letnika. Mlajši, Matija, se še odloča. Kaže velik interes za živali. Ko je bil majhen, je rekel, da bo kmet. Kaj pa bo v resnici, bomo še videli”.
Omenili ste izkopavanja in me spomnili na tisto znano: “Oh, že spet so se vmešali arheologi!”
“Največ napačnega razumevanja arheologije je žal prav na Ptuju. Vsak, ki začne graditi, ve, kaj ga čaka. Če hoče imeti hišo sredi arheološkega najdišča, mora vzeti to v zakup. Kadar imamo izkopavanja, se zgodi, da rišemo ob vžigalnikih in baterijah, da lahko čimprej zaključimo z delom. Ni pomembno vreme, na popoldanski počitek pozabimo, na gradbišču smo tudi med vikendi... Vse to je poplačano, ko, po mnenju laikov, v “črepinjah” odkrijemo delček naše preteklosti.”
In zakaj ste postali arheologinja?
“Ker mi oče ni dovolil študija veterine, sem izbirala med arhitekturo in arheologijo. Odločila je abeceda, kot je v šali rekla moja mama. Vendar nagnjenosti do arhitekture nisem opustila.”
Če bi se še enkrat rodili?
“Bi verjetno izbrala isto pot!”
Hvala za izjemno zanimiv pogovor, spoštovana Mojca! Želim, da bi bil Vaš študijski nemir kmalu poplačan z magistrskim naslovom, ki si ga boste pridobili ob poglobljenem proučevanju arhitekture obrtniških delavnic rimske Poetovione. Naj Vam poleg neštetih obveznosti ostane še čas za delo z mladimi osnovnošolci, saj Vam je bila pedagoška žilica položena že v zibelko. Ostanite še naprej enako
prijazna, dostopna, neposredna, iskrena, nezamerljiva haj-dinska snaha, ki bo s svojim znanstveno-raziskovalnim delom v ponos družini, mami, sestri, kolegom, sorodnikom, prijateljem, pa tudi vsem nam, Vašim Hajdinčanom.
Silvestra Brodnjak
Prof. dr Jože Kastelic, doma in v svetu izjemno spoštovan starosta slovenske arheologije, seje posebej zanimal, kako so hajdin-ske kuharice pripravile katero od rimskih jedi.	(Foto: S. Kosi)
40 let Najdihojce s Hajdine
“Najdihojca, palček naš, ne razgrajaj samopaš!
Vedno te je vrisk in smeh, zdaj po odrih, zdaj po tleh... ”
F. Levstik
Leta 1959 so trije mladi Hajdinčani, tiskarski vajenci Ptujske tiskarne (bodoči knjigotiskar Vili Polajžer ter črkostavca Jože Klemenčič in Stanko Lepej) sprejeli ponudbo takratnega osnovnošolskega ravnatelja Rajka Iglarja in njegove žene Jožice, da bi prevzeli tiskanje prve številke šolskega glasila Najdihojca s Hajdine. Kljub mnogim šolskim in mladostniškim obveznostim so bili ponosni, da jim je bila zaupana tako pomembna naloga, h kateri je precej pripomoglo tudi razumevanje vodstva tiskarne z direktorjem, Viktorjem Tomaničem na čelu.
S Tonetom Pavčkom (ki lista po prvi številki Hajdinčana, op.p.) so se trije tiskarji po uradnem delu prireditve zapletli v zanimiv pogovor o tiskarstvu.
“Ob pogledu na končni izdelek prve številke ter na vse naslednje, ki smo jih prostovoljno in z ljubeznijo natisnili, smo bili kritični, včasih nezadovoljni, toda vselej ponosni predvsem zato, ker smo v tiskani obliki prispevali k ohranitvi pisane besede mladih hajdinske šole in tudi njihovih mentorjev, pa tudi zato, da smo sodelavcem lahko dokazali, kaj že zmoremo,” je v posebni številki ob 40. letnici prve izdaje zapisal Stanko Lepej.
“Najdihojca mi pomeni veliko, saj je v njej zbrano najboljše gradivo šolskega leta. Še več pa mi pomeni, če je zraven kakšno moje delo," je ob 40. rojstnem dnevu šolskega glasila zapisal osmošolec Štefan Mlinarič. Njegova misel ni osamljena. To je dokazala tudi številna udeležba nekdanjih učencev in delavcev na proslavi, ki so jo 21. oktobra, ob dnevu šole, pripravili v telovadnici. Vsi so si kasneje z zanimanjem ogledali lepo ohranjene izvode dosedanjih številk Najdihojce, hkrati pa tudi zanimivo razstavo, ki so jo pripravili učenci in njihovi mentorji.
Slovesnost je bila še lepša, ker smo se po več letih spet srečali s tistimi, ki so tudi nam nekoč vcepljali v glavo prve učenosti, med njimi na sredini, od leve proti desni, sedita učiteljici Anica Kotar in Rozina Širovnik, dolgoletni mentorici učencem pri pripravljanju Najdihojce.
Katere so tri lepe stvari? “Ena je lepa Hajdina, druga je njena mladina, tretja je pa to, da imate občinski prazik na sv. Martina”, je svoj nastop v verzih pričel pesn ik in pisatelj Tone Pavček. V trenutku je osvojil srca vseh, mladih in manj mladih. Posledica? V šolski knjižnici so po 20. oktobru vedno izposojene vse njegove knjige.
Prisostvovali smo skrbno pripravljenemu kulturnemu programu in sprejemu prvošolcev v Skupnost učencev. Na tej strani objavljamo le nekatere posnetke. Ostali nastopajoči pa bodo našli svoje mesto v Hajdinčanu v drugih prispevkih, saj so se predstavili še na nekaj občinskih prireditvah v tem času.
V imenu občine Hajdina je spregovoril podžupan Viktor Markovič: “Moram reči, da mi je kar nerodno govoriti ob tako eminentnem govorniku kot je g. Tone
Pavček. Čestitam vsem snovalcem Najdihojce za tako velik trud, da ste kar 40 let, iz leta v leto, izdajali to zanimivo šolsko glasilo. Upam, da bomo v novi hajdinski občini zbrali dovolj moči in denarja, da bomo vzpodbujali vašo vsestransko ustvarjalnost!”
Brez pesmi ne gre in brez glasbene spremljave tudi ne.
Jože Lah in predsednica Skupnosti učencev Tamara Korošec sta po sprejemu prvošolcev v Skupnost učencev le-te povabila na imenitno torto, ki sojo spekli v Ptujskih pekarnah. Daje zares dobra, seje prepričal tudi osrednji gost prireditve Tone Pavček.
Tekst in fotografije: S. Brodnjak
Pred zaključkom redakcije
Pred zaključkom redakcije smo prejeli še kratko poročilo o 11. seji občinskega sveta občine Hajdina,
ki je bila v četrtek, 16. decembra 1999-
Občinski svet je potrdil:
Predlog sklepa o enkratnem nadomestilu za najem groba na novem delu pokopališča. Za najem prostora ob pokopu na novem delu pokopališča na Hajdini plača najemnik enkratni znesek v višini 30.000 SIT. Višina zneska velja za občane občine Hajdina in Kidričevo. Za ostale pa se določi cena po kriterijih določitve za višino najemnine — grobnine, povečane za 30%.
Predlog sklepa o višini najemnine — grobnine, ki znaša:
—	na starem delu za enojni grob 2.500 SIT letno in
—	na novem delu za enojni grob 3-300 SIT letno.
Višina zneska velja za občane občine Hajdina in Kidričevo. Za ostale pa se določi cena po kriterijih določitve za višino najemnine — grobnine, povečane za 30%.
Predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2000. Vrednost točke v letu 2.000 znaša 0,036 SIT.
Vsi trije sklepi pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začnejo s 1.1. 2000.
Predlog sklepa o spremembi Statuta občine Hajdina, ki se v 117. členu po novem glasi:
“Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.”
Predlog sklepa o opravljanju in načinu oddajanja šolske telovadnice v OŠ Hajdina.
Predlog sklepa o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost v podaljšanem obratovalnem času.
Predlog sklepa o prenosu kulturnega doma Dra-ženci v upravljanje vaškemu odboru Draženci.
Predlog sklepa o prenosu kulturne dvorane v Skorbi v upravljanje vaškemu odboru Skorba.
Predlog sklepa o prenosu športnega objekta v Slovenji vasi v upravljanje Športnemu društvu Slovenja vas.	Valerija Šamprl
Kjerkoli ste vi, so tudi stari ljudje
V občini Hajdina je 330 oseb, ki so dopolnile 70 in več let. Dobra polovica od teh jih jev soboto, 23. oktobra, prišla v dom krajanov v Skorbi na tradicionalno srečanje starejših občanov.
Župan Radoslav Simonič, Maks Kampi iz Društva upokojencev Hajdina, učenci OŠ Hajdina, pevke KPD Stane Petrovič s Hajdine, ljudske pevke iz KD Skorba ter Trio Škorci iz Slovenje vasi, so poskrbeli, da je bilo srečanje dogodek, ki ga bo še dolgo pomnil vsak izmed udeležencev.
Letošnje leto je OZN že leta 1992 razglasila za leto starejših. Prizadevanja vseh vladnih in nevladnih institucij bi naj bila usmerjena v to, da bi se izboljšal položaj, vloga in počutje starejših ljudi. Spremenili bi se naj odnosi med genaracijami, za kar naj bi vzgajali že otroke in mladostnike. Če ne vemo, kaj prinaša starost, zanjo ne moremo imeti razumevanja. Tega so se med prvimi začeli zavedati v Velenju, kjer so ustanovili center Oskbr-nik, ki skrbi za starejše osebe na domu. Obiske v obliki prostovoljnega dela opravljajo mladi, s čimer se ustvarja pristen odnos med obema generacijama. Težko je reči, kdo več daje in kdo več pridobi. Mladi si v pogovorih in srečanjih nabirajo dragocene življenjske izkušnje, njihovi oskrbovanci pa so zadovoljni, ker niso prepuščeni samim sebi. Za osebe, ki so še pri močeh, je potrebno najti ustrezne možnosti druženja in aktivnega preživljanja tretjega in tudi četrtega življenjskega obdobja.
To je le povzetek vseh glasnih razmišljanj govornikov. Naj bo novo tisočletje prijaznejše do naših dedkov in babic!
Kako pa živijo naši soobčani, ki so že prekoračili 70-to leto? Za kratek čas smo pri živahnem klepetu zmotili najstarejše udeležence iz vsake vasi.
Najstarejši Draženčan je Matevž Černenšek, rojen 20. 8. 1910. Na srečanje je prišel samo njegov vrstnik in soimenjak Matevž Cestnik, znani lesostrugarski mojster, ki je bil nekoč poleg družinski obrti s srcem in dušo predan tudi odrskim deskam. V letu 1948 je bil zaslužen za to, da se je kultur-no-prosvetno delo s Hajdine razširilo tudi v Dražence. Ustanovil je dramsko skupino, ki je uprizorila več kot 22 del. Nekatere od njih so odigrali tudi na prostem. Vsem privošči, da bi prikorakali v njegova leta. Mi pa mu želimo, da bi še dolgo ostal tako veder in čil, kot je sedaj.
Matevž Cestnik
Antonija Kiselak in Pavlina Sagadin
V Gerečji vasi se lahko z najvišjo starostjo pohvali Pavla Nahberger, rojena 22. 12. 1911. Med udeleženci pa smo poklepetali z Antonijo Kiselak in Pavlino Sagadin. Obe sta se strinjali, da je bilo nekoč življenje zelo težko, da v mnogoštevilnih družinah ni bilo niti za kruh, kaj šele za priboljšek. “Vse smo delali ročno, slabo smo živeli, a vendarle je bilo lepo. Mladim priporočava, da naj bodo zadovoljni z današnjim življenjem, saj imajo vsega v izobilju”, sta povedali. Čeprav sta rojeni leta 1919, nista bili sošolki, sta pa vsa leta sosedi in dobri prijateljici.
Le redko se zgodi, da bi pri eni hiši našli par, ki bi sodil po starosti v sam vaški in tudi občinski vrh. Pri Vido-vičevih v Hajdošah je že tako. Žal nam je, da 93-letne-ga očeta Martina in njegove leto dni mlajše žene Matilde, rojene leta 1907, ni bilo na srečanju. Obiskali pa sta ju Metka in Tatjana, ki ju predstavljata v posebnem prispevku.
Julijana Šeruga	Marija Bombek
Mi pa smo poklepetali z Julijano Šeruga in Marijo Bombek, ki sta obe rojeni leta 1921. Vsaka nosi v sebi svojo življenjsko zgodbo. Mladim priporočata, da naj živijo skromno, ne preveč razkošno. In naj spoštujejo starejše ljudi.
Tudi leta 1907 rojenega Vincenca Zupaniča iz Skor-be ni bilo v domu krajanov. Bolezen ga je priklenila na posteljo, zato ga je doma obiskala naša Metka.
Med svojimi sovaščani je bila Marija Galun, rojena leta 1915, ki je še vedno nasmejana in dobre volje. “Dandanes mi še, hvala bogu, ni hudo. Živim sama, v svoji hiši, sinova družina pa na dvorišču v novi. Štiri hčerke in sin so poskrbeli za enajst vnukov, ki me radi obiščejo. Vesela sem, da še lahko delam. Mnogokrat se spominjam mladih let, ko smo ves dan trdo garali; sama sem bila najraje na polju, zvečer pa smo ubrano zapeli.” je povedala in nam ob koncu tudi sama zapela Tam dol na ravnem polju...
21. 8. 1915 se je rodila danes najstarejša Slove n j e-vaščanka Rozalija Škofič. Njen leto dni starejši sovaščan Jožef Markuš se le občasno oglasi v vasi.
Marija Galun
Anton in Katarina Lenart
Njiju in druge starejše sta v Skorbi zastopala 81-letni Anton in njegova leto dni starejša žena Katarina Lenart. Vsako leto prideta skupaj na srečanje, ki jima pomeni priložnost, da pokramljata z ljudmi, s katerimi ju vežejo mnogi spomini. “Prijetno nama je med najino mladino, sinom, tremi hčerkami in tremi vnuki, ki radi prihajajo k nama” sta povedala in dodala, da živita pri hčerki, ki lepo skrbi zanju.
Martina Šlamberger je napovedovala, hajdinski šolarji pa so nastopili s svojim prisrčnim programom in marsikateri babici seje orosilo oko.
Angela Zupanič
Namesto najstarejše Marije Gornik iz Spodnje Hajdine, roj. 20. 6. 1909, smo srečali “šestnajstletnico” Angelo Zupanič. "Žal sem res že v lepih letih,” je začela naš pogovor, “a sem vseeno srečna, ker lahko še sama poskrbim zase, četudi živim skupaj s hčerko in zetom. Rada grem še malo naokoli, predvsem dokler je primerno vreme, da obiščem svoje mladostne prijateljice. Imam “leteče obhode”, a se bojim, da dolgo ne bo več tako”.
Tudi Antona Kajiča, 15. 5. 1910. leta rojenega najstarejšega Zgornjehajdinčana smo pogrešali.
“Bolezen ga je zadržala doma, sicer bi gotovo prišel,” je povedala njegova dve leti mlajša soseda Julija Šmi-goc, roj. 1912. leta. “Vsako leto pridem na srečanje in se tu prav prijetno počutim. Lepo je, da se zberemo skupaj sami stargši in se malo pogovorimo. Žal nas je tistih, rojenih v začetku stoletja, vsako leto manj, vendar nam pridno sledijo mlajši. Kako živim, sprašujete? Lahko se Julija Šmigoc	pohvalim, da trenutno še
poskrbim za večino del, si kuham in pospravljam. Morala pa sem se posloviti od čebel. Slabo srce mi ne dovoljuje več čebelarjenja, ki je bilo dolga desetletja moje in naše družinsko delo ter veselje.”
Priznati moram, da sem se med našimi dedki in babicami prijetno počutila. Kar žal mi je bilo, ko sem se odpravljala domov. To je generacija, med katero sem odraščala, ko so bili oni v mojih sedanjih letih. Mnogo nepozabnih spominov me veže na tiste čase in ljudi. Iskreno upam, da se prihodnje leto spet vsi srečamo!
Za vas kramljala in fotografirala: Silva Brodnjak
Vincenc Zupanič
Rodil se je (in odraščal) v številni in trdni kmečki družini pri Zupaničevih v Skorbi. Sam pravi, da je imel lepo otroštvo in mladost, saj sta bila njegova starša zelo razumevajoča. Ko je odrastel v fanta, si je svojo družico poiskal kar v domači vasi.
Vinko, po domače Šičov Cene, je vse svoje življenje posvetil kmetovanju. Ko je z ženo začel kmetovati na svojem, mu je živina predstavljala veliko veselje in pomoč pri delu. Še vedno ima zelo rad konje. Z veseljem pove, kako se je kot kratkohlačnik podil po gmajni za kravami in konji. S ponosom tudi pove, da je pravi “Skorbljan”, ker se je v tej vasi rodil in tukaj dočakal častitljivih dvaindevetdeset let.
Vincenc Zupanič
Pred nedavnim se je Šičov Cene še vozil s kolesom k maši na Hajdino. Sedaj tega več ne zmore. Kljub temu pa ne obupa. Nasprotno. Pove, da je živeti lepo. Če ga povprašate, kdaj mu je bilo v življenju najtežje, se zastrmi v strop in odgovori:” Po drugi svetovni vojni, takrat je bilo najhujše pomanjkanje.” S pokojno ženo sta imela šest otrok, dva sina in štiri hčere. Sedaj, na jesen življenja, skrbi zanj naj mlajša hči Ema.
Tekst: Metka Vidovič Fotografija: družinski arhiv
Najstarejša občana občine sta Matilda in Martin Vidovič iz Hajdoš
Tilika, tako so jo klicali domači, se je rodila v številni družini v Slovenji vasi. Njen mož Martin je prav tako rojen v številni družini v Hajdošah, zato ni naključje, da sta tudi sama imela veliko otrok, od katerih še danes živi šest hčera in pet sinov. Dragocenost zakoncev Vidovič je, da sta pri skromnem življenju in številnih otrocih dočakala zelo častitljivo starost. Matilda je letos praznovala dvaindevetdeseti, Martin pa triindevetdeseti rojstni dan. Poročena sta že celih 71 let. V teh letih sta veliko delala, največjo srečo pa so jima vsekakor pomenili njuni otroci. Mož Martin je znal veliko stvari narediti s svojimi rokami,rečemo lahko, da ima “zlate roke”. Tudi ženi Matildi ni bilo lahko, saj rojstvo in vzgoja tolikih otrok pomeni veliko obremenitev za vsako žensko. Po vseh lepih in manj lepih trenutkih, ki jih je prineslo življenje, jima je Bog naklonil dolgo življenje ter ne preveč bolehno in težko starost.
Martin in Matilda Vidovič
Kljub visoki starosti ne kažeta znakov senilnosti. Martin se še vedno tu in tam rad sprehodi po domačem dvorišču, po katerem se je podil že kot majhen fantič. Jesen življenja zakonca preživljata na Martinovi domačiji, ob skrbni negi sina Martina in snahe Terezije. Če Martina vprašate o njegovem življenju, potem odgovori: “Vedno sem moral delati, če sem hotel preživeti. Danes družba bolj skrbi za tiste, ki imajo velike družine, kot v najinih časih. Zdaj, v starosti, sva najbolj vesela, ko pridejo otroci domov in se med seboj razumejo.” Martin tudi pravi, da bo zelo vesel, če bo dočakal leto 2000. Takrat bo nazdravil s svojimi najdražjimi. Tudi mi bomo z najlepšimi željami nazdravili njemu in njegovi ženi.
Teks: Metka Vidovič Foto: Tatjana Mohorko
?K	STAVBNO KLEPARSTVO
	^Bltgda ^Biseks.p.
2288 Hajdina, Gerečja vas 40/e, tel./fax 062/796-013 mobitel 0609/649-858	
Obvestilo!
V skladu s predpisi Veterinarske inšpekcijske službe vas obveščamo, da v zimski sezoni 1999/2000 ne bodo postavljene posebne posode za odlaganje kož in drugih odpadkov (drobovina, glava).
Le-te lahko oddate na:
1.	Veterinarskem zavodu Slovenije, območna enota Ptuj, Ormoška cesta 28, vsak dan od 7. do 15. ure, tudi v soboto! ali jih pokličete na tel. št. 787 520 ali 771 981, da jih odpeljejo.
2.	KOTO proizvodno in trgovsko podjetje, Dravska ulica 14, vsak dan od 730 do 15. ure, ob sobotah je zaprto!
Vljudno vas prosimo, da kož in drugih odpadkov (drobovina, glava) ne odlagate v posode za odlaganje gospodinjskih odpadkov, ker jih Čisto mesto ne bo odstranilo.
Občinska uprava
Zadolžitve za pluženje snega v občini Hajdina 1999/2000
DRAŽENCI:
—	RAJH Ivo, Draženci 24
telefon doma: 781 430, 041 331 931 gostilna: 781 135
GEREČJA VAS:
—	KISELJAK Janko, Gerečja vas 46 telefon doma: 796 027 služba: 829 420
HAJDOŠE, SKORBA, SLOVENJA VAS:
—	VRATIČ Franc, Skorba 3 telefon doma: 782 962
SPODNJA HAJDINA:
—	KIRBIŠ Jože, Zgornja Hajdina 71 telefon doma: 781 058, GSM 041 326 934
ZGORNJA HAJDINA:
—	OGRIZEK Marjan, Zg. Hajdina 52 telefon doma: 781 346, 041 730 816
—	KIRBIŠ Jože, Zgornja Hajdina 71 telefon doma: 781 058, GSM 041 326 934
OPOMBA:
—	Ceste se plužijo, ko zapade 10 cm snega.
—	Plužijo se samo javne ceste, javne poti in javne površine pred društvenimi domovi.
—	Zasebne poti, služnostne poti in druge zasebne površine se ne plužijo na stroške občine.
—	Zasebniki se lahko za pluženje takšnih površin dogovorijo z zadolženimi za pluženje po posameznih naseljih.
Občinska uprava

Prvi praznik občine Hajdina
Ob prvi svečki mlade občine je bilo veselo že teden dni prej. Z objektivom smo ujeli nekaj najpomembnejših dogodkov, ki so si sledili od 6. do 13- novembra in jih objavljamo kot fotoreportažo. Praznovanja vam predstavljamo kronološko, po datumih.
Praznujmo s pesmijo,
je bil naslov sobotnega srečanja 6. novembra v gasilskem domu v Hajdošah. Večer naj bi bil namenjen vsem tistim, ki so “občino gor postavili”. Minil je brez dolgih “govoranc”, zato pa je bil čas izjemno dobro izkoriščen in v stilu naslova. Udeležence, kar 12 se jih je zvrstilo na odru v zborovski, solo-pevski ter instrumentalni izvedbi, si lahko ogledate v nadaljevanju. Nisem strokovnjakinja za to področje, saj me je narava obdarila le z “veseljem do petja”, zato ne bom sodila, kdo je bil najboljši. O tem bi vedel več povedati gost prireditve, Mitja Gobec prof. glasbe, (sin priznanega slovenskega skladatelja Radovana Gobca), ki je svoja opažanja v pogovoru zaupal pevcem po nastopu. Po aplavzu, ki ga je zasledilo moje uho, bi si upala trditi, da je bil pravo odkritje večera mladi Spodnjehajdinčan, gimnazijec Uroš Sagadin, ki se je predstavil z dvojnim načinom petja. Navdušila nas je tudi osnovnošolka Ula Šegula. Da boste vedeli, kdo je kdo, predstavljamo vse nastopajoče po takem zaporedju, kot so prihajali na oder:
1.	Vokalni kvintet Društva upokojencev Rogoznica, ki ga vodi Franc Ornik.
2.	“Druga pomlad” se imenujejo pevke društva upokojencev iz Kidričevega, ki jih vodi Amalija Mlaker.
3- Ljudski pevci iz Koritnega nad Oplotnico so presenetili z ljudskim večglasjem.
4.	Silva Kajtezovič vodi “Gmajnarice”, članice KD Valentin Žumer iz Hajdoš, kije bilo tudi organizator revije.
5.	Predstavile so se ljudske pevke Kulturnega društva Skorba, ki jih vodi Julijana Gvozdarevič. Druženje s Šavrinkami jim je prav prišlo. Na naslednjih straneh boste videli zakaj.
6.	Ivan Sitar je zborovodja Moškega pevskega zbora društva upokojencev Hajdina, ki deluje pod okriljem KD Stane Petrovič s Hajdine. Pogrešali
Božična
Ko narava mirno spi, dete sveto se rodi.
V štalcije bilo rojeno v jaslice ta m položeno.
Po naših domovih obhajamo spomin, ko za nas rojen bilje božji sin.
Marija in Jožef sta zraven bila, ljubezen mu svojo sta nudila.
Nima srajčke, ne plen ičke, ne rabi kruha, ne dobrot, potrebuje naše delo, molitve in poštenje, ki spremljajo naj ga vse življenje.
Modri nesli so m u darove tri, ponesimo jih tudi mi!
Veselje, radost ter modrost in sveto dete vedno bo naš gost...
Terezija Golob, Draženci
smo nastop ljudskih pevk iz istega društva, ki jih vodi Marta Sitar, pa jim je žal bolezen to preprečila.
7.	Trio Škorci, ljudski godci iz Slovenje vasi, so tisti glasbeniki, ki bodo prišli v občinsko in še kakšno zgodovino tudi zato, ker ne manjkajo nikjer, kjer si zaželijo dobre domače glasbe, kot so jo godli nekoč, v mladosti naših dedkov in babic.
8.	Harmonikar Jože Galun iz Hajdoš je raztegnil svojo “frajtonarco” in nas vrnil v leta, ko smo še hodili Med cvetlicami po logu in si mnogokrat rekli: “Lep zares je samski stan.”
9- Z venčkom narodnih mu je konkurirala mlada sovaščanka Romana Teskač.
10.	Uroš Sagadin iz Spodnje Hajdine med svojim nastopom še ni vedel, da ga v prvi vrsti pozorno posluša glasbeni strokovnjak, prof. Mitja Gobec.
11.	Mlada Ula Šegula iz Skorbe je že stara znanka prireditev na domačih odrih.
12.	Za konec je pod taktirko Jožeta Dernikoviča zapel “srebrni” Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Z Ločitvijo Valentina Žumra, ustanovitelja zbora in dolgoletnega, žal že pokojnega zborovega pevovodje, je do poslednjega kotička napolnjeno dvorano spomnil, daje bilo glasbenih užitkov za ta večer dovolj. Nadaljevanje je sledilo 11. decembra, a to je že dr uga zgodba.
Domov smo odhajali bogatejši za še en prijeten pevski dogodek, ki ga je uvodoma začela predsednica KD Andreja Glažar, povezovala Hilda Murko, na koncu pa s čestitkami, z zahvalo in s povabilom na družabno srečanje zaključil hajdinski župan Radoslav Simonič.
Tekst in foto: S. Brodnjak
SIMM
Vokalni kvintet Društva upokojencev Rogoznica
“Druga pomlad”
Ljudski pevci iz Kontnega
Trio Škorci
“Gmajnarice”
Harmonikar Jože Galun izHajdoš Romana Teskač
Ljudske pevke Kulturnega društva Skorba
Uroš Sagadin
Ula Šegula
i
Turnirja v malem nogometu ob prvem občinskem prazniku
Ob 1. prazniku občine Hajdina je Športna zveza Hajdina organizirala dva turnirja v malem nogometu v telovadnici OŠ Hajdina. Na turnirjih so sodelovale članske in veteranske ekipe iz občine, kar pomeni, da je v vsaki konkurenci nastopilo 6 nogometnih ekip (Draženci, Gerečja vas, Hajdina, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas).
Turnir Članskih ekip, ki se je odvijal v ponedeljek, 8. novembra, je prinesel mnogo zanimivih in dramatičnih tekem, še posebej, ko so igrali finalne tekme. V predtekmovanju so izpadle ekipe Dražencev (poraz z ekipo Gerečje vasi), Slovenje vasi (poraz z ekipo Hajdine) in Hajdoš (poraz z ekipo Skorbe).
V finalnem delu turnirja (zmagovalci iz predtekmovanja so igrali po sistemu “vsak z vsakim”), smo videli tri zelo izenačene tekme, kljub temu pa je v finalu največ prikazala zaenkrat še “B-ligaška” ekipa Skorbe, ki je popolnoma zasluženo premagala oba favorizirana tret-jeligaška nasprotnika; najprej v najboljši tekmi turnirja ekipo Gerečje vasi, nato pa še ekipo Hajdine. Drugo mesto je osvojila ekipa Gerečje vasi, ki je po streljanju šestmetrovk premagala ekipo Hajdine (v regularnem delu se je tekma končala brez zmagovalca). Najboljši strelec turnirja je bil Aleksander Mlakar (igral je za ekipo Skorbe) z osmimi doseženimi zadetki. Manjka ekipa Gerečje vasi, ki je zaradi domnevne vraževernosti pred tekmo nismo fotografirali (op. ured.).
Na veteranskem turnirju, ki se je odvijal v torek, 9. novembra, so imeli pravico igrati le igralci, ki so že dopolnili 32 ali več let starosti. Pri tem gre posebna pohvala najstarejšemu igralcu turnirja, ki je zelo uspešno zastopal barve “svoje Hajdine”, to je g. Janku Streherju; v mesecu novembru je dopolnil namreč že 70 let. Iskrene čestitke!
Tekme veteranov so bile odigrane po enakem sistemu kot na turnirju članskih ekip. Na koncu je (že spet) slavila ekipa veteranov iz Skorbe. Ta je v finalnem delu najprej, v zelo razburljivi in napeti tekmi, premagala ekipo “namišljenih favoritov” iz Hajdoš, nato pa še ekipo Hajdine. V tekmi za drugo mesto so bili Hajdošani boljši od Hajdinčanov. Najboljša strelca turnirja sta bila Stanko Glažar (Hajdoše) in Slavko Strelec (Skorba) z osmimi doseženimi zadetki.
Med finalnimi tekmami turnirja veteranov se je odigrala še ekshibicijska tekma med občinskimi svetniki in UO Športne zveze Hajdina. Slednji je tudi prepričljivo slavil (7:4), vendar je pri tem potrebno poudariti, da ekipa svetnikov ni nastopila v najboljši postavi, saj je manjkal, recimo, tudi g. župan. Kljub visokemu porazu svetnikov upamo, da ne bo sledilo kakšno “finančno maščevanje” z njihove strani, predvsem kar zadeva velikost proračunskega “kolača” za sofinanciranje športa v občini Hajdina.
Oba turnirja si je v dveh dneh ogledalo kar precej ljudi (ograja na tribuni bi skoraj popustila), kar priča o velikem zanimanju za takšne prireditve. Organizator je turnir izpeljal brez pripomb, pomislek nastopi le ob mnogo premajhni telovadnici za izvedbo turnirja, kar pa vsekakor ni njegova krivda
REZULTATI ČLANSKEGA TURNIRJA
PREDTEKMOVANJE		
Rezultat		
DRAŽENCI	GEREČJA VAS		1:8 (1:2)
HAJDINA	SLOVENJA VAS		6:0 (1:0)
HAJDOŠE	SKORBA		1:6 (0:2)
FINALNI OBRAČUNI		
HAJDINA	GEREČJA VAS		3:3 (1:2); 5:4 (6-m.)
GEREČJA VAS	SKORBA		3:4 (2:0)
HAJDINA	SKORBA		1:2 (1:0)
KONČNI VRSTNI RED		
Mesto	Ekipa	Točke	Gol razlika
1.	SKORBA	6	6:4
2.	GEREČJA VAS	1	6:7
3.	HAJDINA	1	4:5
4.	HAJDOŠE	0	1:6
5.	SLOVENJA VAS	0	0:6
6.	DRAŽENCI	0	1:8
REZULTATI VETERANSKEGA TURNIRJA
PREDTEKMOVANJE _____________
Rezultat
GEREČJA VAS	HAJDOŠE______3:6	(0:4)___
HAJDINA______SLOVENJA VAS	5:3	(0:0)___
DRAŽENCI	SKORBA	1:4	(0:2)
FINALNI OBRAČUNI_______________
HAJDOŠE	HAJDINA	7:3 (3:1)
HAJDOŠE_______SKORBA_______4:5 (2:3)
HAJDINA	SKORBA		6:8 (1:5)
KONČNI VRSTNI RED			
Mesto	Ekipa	Točke	Gol razlika
1.	SKORBA	6	13:10
2.	HAJDOŠE	3	11: 8
3.	HAJDINA	0	9:15
4.	SLOVENJA VAS	0	3: 5
5.	GEREČJA VAS	0	3: 6
6.	DRAŽENCI	0	1: 4
Najboljšim trem ekipam v obeh konkurencah sta na osrednji prireditvi ob prazniku občine Hajdine podelila pokale župan Radoslav Simonič in predsednik Športne zveze Hajdina Stanko Glažar.
Fotografije so objavljene na strani 23-
Tajnik Športne zveze Hajdina, Sandi Mertelj Foto: Matija Brodnjak
Srečno 2000!
A BAR JOŽICA
Zg. Hajdina 43
i •-
Zlatargttto
EMIL OGDIZEK S.P.
Jadranska 6, 2250 PTUJ Tel. 062 771-695
DIABETIKI
VSE KAR Sl ŽELIJO VAŠE NOGE
Diabetično stopalo potrebuje posebno nego in pri tem vam pomagajo visokokvalitetne kreme GEHVVOL.

Posebej priporočljivi kremi sta:
GEHVVOL FUSSKRAFT modra je za nego suhe, razpokane in hrapave kože, krema se hitro vpija in ne masti.
GEHVVOL med krema za nego zelo trde in suhe kože na stopalih.
Izdelke dobite pri pedikerju in v lekarni.
Zastopa v Sloveniji
KANA d.o. o. Žalec tel.: 063 713-180, fax: 063 713-1820
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Dnevi v tem tisočletju se počasi iztekajo...
Približuje se leto 2000, s tem pa tudi praznični dnevi.
Občinski odbor LDS Hajdina želi vsem svojim članom in članicam, simpatizerjem naše stranke ter vsem občanom, obilo notranjega miru in harmonije ob božičnih praznikih, v novem letu pa obilo zdravja, družinske sreče ter delovnih uspehov!
IO 00 LDS Hajdina
SDS
Občinski odbor SDS Hajdina Vsem občankam in občanom občine Hajdina
želimo
vesel božič in srečno novo leto 2000!
Izvršilni odbor
Proizvodno in trgovsko podjetje
„DANICA” d.o.o.
Anton CESTNIK
Draženci 21 b, 2251 Ptuj, tel.: 062 788-30-00, fax: 062 788-30-01 GSM: 041 755-452
Grafične storitve:
•	sitotisk
•	tam po tisk
•	izdelava štampiljk
•	fotokopiranje
ZASEBNA INTERNISTIČNA IN D/ABETOLOŠKA ORDINACIJA
Maria SIMONIČ, dr. med.,
spec. internist
Zg. Hajdina 127, 2288 HAJDINA,
Tel.: 062 788 30 40
Ordinacijski čas: PONEDELJEK od 13. do 19.30 OSTALI DNEVI od 8. do 14. ure
ti
'r
>
0
r
N
a
i*
D.
0
r
o
>
0
r
1
o
r
>u
>N
0
_D
0
r
a
Iz mošta vino — pridi na Hajdino!
Tudi svečano dogajanje ob že četrtem MARTINOVANJU smo spremljali z objektivom. Pred in v cerkvi sv. Martina je bilo živahno kot že vsa leta doslej. Vinogradniki so prinašali in zlivali skupaj svoj pridelek. Beli mošt v enega, rdečega v drugi sod.
Osrednja svečanost je potekala v cerkvi. V bogatem kulturnem programu se je med nastopajočimi poleg gostov predstavila tudi večina nam dobro znanih skupin, ki jih v današnjem Hajdinčanu predstavljamo tudi še v zvezi s kakšno drugo prireditvijo, zato jih bomo v tem prispevku samo omenili.
Nastopili so,- Moški pevski zbor PGD Hajdoše, učenci OŠ Breg in OŠ Hajdina, trio Škorci, Moški pevski zbor DU Hajdina, cerkveni otroški zborček, ljudske pevke iz Skorbe, Moški oktet Skorba, Gmajnarice iz Hajdoš, Virginija Mehle Majerič, pesnica iz Celja, kvartet 2x2 iz Dražencev, Moški pevski zbor PD Anton Bezenšek iz Frankolovega, ljudske pevke PD Stane Petrovič s Hajdine in Slavko Visenjak.
Slika 1: Na prostoru med cerkvijo in sedežem občine so organizatorji letos postavili šotor, v katerem so se po ceremonialu v cerkvi in kasneje na prvem občinskem prazniku, zbrali domačini in številni gostje od blizu in daleč. Prišli so, da bi poskusili, kakšno vino je nastalo iz mošta, ki so ga skupaj zlili mnogi vinogradniki mlade občine Hajdina. Svoj tekoči prispevek so dodali tudi nekateri gostje.
Slika 2: Ker je letos vrsta za kletarja letnika 1999 doletela vaščane Hajdoš, so njihove gospodinje pripravile tudi pogostitev, saj vemo, da vino in prazen želodec ne gresta skupaj. Odlično so se izkazale! Sicer so pa imele že prakso, saj so generalko imele že ob otvoritvi 1. mitreja. (Foto: S. Brodnjak).
Slika 3: Podžupan Vikor Markovič je bil uradni govornik v cerkvi pred pričetkom bogatega kulturnega programa, ki ga je tudi letos odlično povezovala Daniela Cartl.
Slika 4: Na svojo prvo predstavitev pred hajdinskim občinstvom čakajo pevci Moškega pevskega zbora Anton Bezenšek iz Frankolovega z zborovodkinjo Darinko Stagoj, prof. glasbe.
Slika 5: S pesmijo Srečanje s Hajdino seje predstavila druga gostja, ki jo mnogo Hajdinčani že poznajo, Virginija Mehle Majerič iz Celja.
Slika 6: Na mladih svet stoji — mladi cerkveni pevski zborček, ki ga vodi Irena Cestnik!.
Slika 7: Draženčane so zastopali pevci kvarteta 2x2.
Slika 8 in 9: Sodelovali so tudi učenci OŠ Hajdina in Breg.
Slika 10: Moški oktet KD Skorba le redko kdaj manjka.
Slika 11: Prihajata Moštek in Vino.
Slika 12: Stanko Glažar, kletar letnika 1999 iz Hajdoš, se poleg dosedanjih treh kletarjev: Rudija Čelana, Francija Vogrinca in Vladimira Zupaniča v mislih pripravlja na prevzem častne funkcije.
Slika 13: Samo še kletarjev podpis listine v prisotnosti hajdinskega župnika g. Marijana Fesla ter župana Radoslava Simoniča in...
Slika 14: “Skriti gost” prireditve v cerkvi Slavko Visenjak, župan občine Gorišnica, je lahko dokazal, da ni le dober govornik, ampak tudi odličen pevec. “Oče nebeški
glej”je bil začetek njegovega solo nastopa, ki gaje zaključil s pesmijo Naj lepša je hajdinska fara, pri kateri mu je pomagala vsa cerkev.
Nasvidenje na petem martinovanju v letu 2000!
Tekst: S.Brodnjak, Foto: M. Podhostnik
Srečno 2000!
^y\
ŽE VEČ KOT
>0.00«
Slovencev nam je zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znali poskrbeti tudi za Vašo.
Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada.
ZASTOPSTVO

110 LET TRADICIJE V EVROPI
GRADBENI MATERIAL,
KMETIJSKI REPROMATERIAL
(zaščitna sredstva, umetna gnojila, semena, krmila)
Gerečja vas 36, 2288 Hajdina
POMLAD
KMETIJSKA TRGOVINA in GRADBENI MATERIAL
PRODAJALNA: 062 799 0100, VELEPRODAJA: 062 799-0102
LESOSTRUGARSTVO IN MIZARSTVO
MATEVŽ IN BOJAN CESTNIK
Dražene« 181). Tel.: 062 781-114
(3
>
0
r
N
C
>N
0
_Q
0
r
-+-
Skorba - 1. mesto	(Foto: S. Mertelj)
Manjka ekipa Gerečje vasi, ki je zaradi domnevne vraževernosti pred tekmo nismo fotografirali.
NK Hajdina — 3. mesto
Ekipa Hajdoš - 4. mesto
Ekipa Slovenje vasi - 5. mesto
Ekipa Dražencev
Skorba — veterani — 1. mesto
Hajdoše — veterani — 2. mesto
Hajdina — veterani — 3■ mesto
Ekipa Slovenje vasi - veterani 4. mesto
Ekipa Gerečje vasi (imuni na fotografsko Ekipa Dražencev ■ vraževernost) - veterani 5. mesto
veterani 6. mesto
Zmagovalna ekipa Nogometne zveze in drugouvrščeni “občinski svetniki’’ v temnih majicah.
Bi mu prisodili 7 križev?
Nikakor! Kar ga poznamo, je enak. Prijazen, nasmejan, ustrežljiv, mladeniški. In zaljubljen v NOGOMET!
Še na mnoga leta.
Janko Streher, žoga je Vaša!
Vaši pa smo tudi m i, hajdinski nogometaši!
Prvi občinski praznik občine Hajdina
Poglej, saj to je naš
balon!
“Ob drugem rojstnem dnevu bomo imeli svoje ozvočenje, ” je obljubil župan.
Dan se je prevesil v večer, ko smo na prireditvenem prostoru pred cerkvijo prisostvovali uradnemu delu prvega občinskega praznika. Javno mnenje je bilo, da smo tisti, ki smo bili blizu župana, nekaj videli in slabo slišali, tisti, ki so bili v šotoru, pa so dobro slišali in nič videli, kaj se je dogajalo zunaj. Še dobro, da imamo CA-TV Gerečja vas, da smo po zaslugi našega kamermana v ponedeljek zvečer uspeli oboje videti in slišati. Hajdin-čan pa za vas na papirju ohranja najpomembnejše vidne utrinke.
Slika 1
Po uvodnem nastopu Moškega pevskega zbora Antona Bezenška iz Frankolovega je vsem prisotnim spregovoril in izročil spominsko darilo župan občine Vojnik, Beno Podergajs.
Slika 2
Letošnja prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino! je po lanskem obisku Šavrinskih pup en ragaconov privabila med nas kulturne ambasadorje iz občine Vojnik. 33-članski Moški pevski zbor Anton Bezenšek iz Frankolovega pod taktirko Darinke Stagoj, profesorice glasbe, je v cerkvi in potem na prvem prazniku občine zapel nekaj pesmi in si zaslužil bučen aplavz.
Nadaljeval je hajdinski župan Radoslav Simonič. Kaj nam je povedal v svečanem nagovoru, lahko nekoliko skrajšano preberete na tretji strani, namesto uvodnika. Pozorno so mu prisluhnili tudi vsi štirje kletaiji.
Slika 3
Da bodo v županstvu imeli vedno pri roki dobro kapljico, je tokrat in bo tudi vse leto skrbel novi kletar Stanko Glažar. Za “tekočo reprezentanco” obojih v pravilni posodi je poskrbel vaški odbor iz Hajdoš.
Slika 4
Veseli smo bili obiska županov vseh sosednjih občin in tudi našega nekdanjega župana dr. Miroslava Lucija...
Ko bodo naslednjič obiskali svojega županskega kolega Simoniča, si bodo lahko najprej ogledali pravo mini galerijo slik in zbirko daril, ki je v sejni sobi nastala po prvem občinskem prazniku na Hajdini.
Slika 5
Prvo leto samostojnosti zaključuje poleg Hajdine tudi občina Markovci. Med nami je bil njen župan Franc Kekec.
Slika 6
V šotoru smo zaploskali predstavnikom najboljših članskih nogometnih ekip: Karlu Svenšku za 2. mesto ekipe Gerečje vasi, Jožetu Šmigocu za prvo mesto ekipe izSkorbe in Branku Kokolu za 3- mesto ekipe s Hajdine (stojijo od leve proti desni). (Foto: S.B.)
Slika 7
Za veterane so prevzeli pokale: (od leve proti desni) Stanko Glažar za 2. uvrščene nogometaše iz Hajdoš, Martin Vogrinec za zmagovalno ekipo izSkorbe in Edi Markež za ponovno tretje Hajdinčane. (Foto: S.B.)
Slika 8
Za lep uvod v praznične dni so 18. 12. 1999 poskrbeli pevci New siving kvarteta. (Foto: S.B.)
Fotografije so objavljene na drugi strani ovitka.
Besedilo: S. Brodnjak, fotografije: M. Podhostnik
Pevci (z nekaj pomladitvami) s svojimi nastopi že 26 let duhovno bogatijo staro in mlado. Njihov repertoar je bogat, saj obsega umetne, narodne in sakralne pesmi. Trenutno pripravljajo božično-novoletni program. Največ nastopajo v domačem kraju, precej pa gostujejo tudi po Sloveniji. S prejšnjim pevovodjem so se dvakrat, 1986. in 1991. leta, predstavili tudi na Madžarskem. Pevci, v večini Frankolovčani, znani po pevski tradiciji, ki se prenaša iz roda v rod, so zelo ponosni na Prešernovo priznanje bivše občine Celje.
Ko se je po uradnem delu na prireditvenem prostoru začelo vsesplošno veselo druženje, sem imela priložnost pokramljati z nekaterimi izmed gostov.
		
L		
		
1 ^		
		.. .
Župan Beno Podergajs: (na gornjem posnetku izroča darilo županu občine Hajdina, Radoslavu Simoniču) “Zelo lepo se počutimo na Hajdini. Nismo navajeni posebnosti, kot je zlivanje mošta. To smo doživeli prvič. Ko pa smo kapljico poskusili, se nam je zdela zelo dobra. Zaradi vremenske nezanesljivosti ste zelo smeli, da si upate organizirati praznik v tem letnem času. Ljudje zelo pozorno spremljajo dogajanje. Čutijo pripadnost občini in so se zaradi tega tako množično odzvali. To je pravi dokaz, da ste si zaslužili svojo občino. Prireditev v cerkvi je zelo zanimiva, vsaj za nas, ki prihajamo od drugod.
Pritegnila nas je izvirnost petja, ki smo ga prvič slišali maja v Frankolovem, pa tudi danes. Zanimivo je, da imate veliko število malih vokalnih skupin. Pri nas prevladujejo večje. Vzdušje v šotoru je zelo dobro. Presenečen sem tudi nad močno prisotnostjo županov sosednjih občin. Očitno čutite dobro medsebojno povezanost bivših krajevnih skupnosti občine Ptuj.
Rafko Gregorc st. je
nekakšen “krivec” za začetke sodelovanja med Hajdino in Frankolovim. Vesel je, ker je tokrat že drugo srečanje uspelo tako, kot so si ga zamislili organizatorji. “Upam, da bo sodelovanje teklo še naprej, saj imata občini marsikaj skupnega, v mnogo čem pa se razlikujeta. In prav to je potrebno odkrivati in spoznavati. Meni je v dolgoletnem prijateljevanju s Hajdinčani to uspelo, sedaj so na vrsti še drugi.”
Sonja Jakop je blagajničarka prosvetnega društva: “Današnji dan je za nas prijetno doživetje. Presenečena sem bila nad tako množično udeležbo. Martinovanje je v Frankolovem bolj individualno, saj pri nas niso več tako vinorodni kraji. Pri vas je drugače. Res je, kot je rekel eden izmed županov, da v Halozah vino pridelajo, na polju pa ga krstijo. Občutek imam, da ljudje pri vas živijo s tem praznikom. Gost potem tudi drugače doživi občutke domačinov in vzdušje, ki vlada. To je za dušo. Pohvalila bi program v cerkvi. Lepo je, ko se vidi sodelovanje cerkvene in posvetne oblasti. Harmonika v cerkvi! Nikoli je še nisem slišala; ambient kot v Cankarjevem domu.”
Dušan Horvat, predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo:	“Vračamo
obisk Hajdošanom in pevkam iz Skorbe, ki so nas obiskali v mesecu maju. Bili smo veseli dobrodošlice in prisrčnega sprejema. Želim si, da bi v daljšem obdobju še naprej sodelovali. To bi naj bilo preko pevskega zbora, naše najbolj množične sekcije, ki deluje v PD. Za enkrat kasete še nismo posneli, je pa to prav gotovo skrita želja vsake pevske ali instrumentalne skupine. Tudi naše.”
Adolf Jakop je v zboru solist, sicer pa profesionalni gasilec, zaposlen v Poklicni gasilski enoti Celje. Poje že od 1978. leta. Vsa njegova družina je na nek način predana glasbi. Upa, da se bomo še srečali, in da bo tudi takrat tako veselo kot ob obeh dosedanjih srečanjih.
Marsikaj sem izvedela od svojih petih sogovornikov, vendar vam vsega o njihovi občini (s svojimi 76 km2 obsega tri krajevne skupnosti: Frankolovo, Vojnik in Nova Cerkev, v katerih živi 8.000 prebivalcev) ne želim razkriti. Prepričana sem, da naše tokratno srečanje ni bilo poslednje, da bomo preko kulturnikov, osnovne šole, gasilcev, društva žena, planincev, športnikov in še koga, njihove ljudi in kraje spoznavali v novem letu. Takrat bomo o tem sproti poročali.
Za zaključek bi dodala le to, da smo si z novimi prijatelji postali bližji takoj, ko je njihov župan vzel v roke prvega Hajdinčana in v njem zagledal balonarsko fotoreportažo. Verjamem, da se bomo, kot smo se nad Hajdino, nekoč z Dušanovim balonom popeljali tudi nad vasmi vojniške občine.
Klepetala in fotografirala: Silva Brodnjak
Tekmovanje v vlečenju vrvi
Vzporedno z osrednjo prireditvijo ob prazniku občine Hajdina je v soboto, 13. novembra, potekalo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Svoje moči so pomerile devetčlanske ekipe iz vseh sedmih vasi. Vsaka je morala imeti vsaj eno žensko predstavnico. Na “stavnicah” (beri vaške gostilne širom občine Hajdina) je najmanj prinašala stava na ekipo Dražencev, ki bi naj s svojo težo in iz nje izhajajočo močjo, zlahka pometla z vsemi nasprotniki. Samo tekmovanje ni dopustilo nobenih presenečenj, kar pomeni, da je ekipa iz Dražencev popolnoma upravičila vlogo prvega favorita. Še največ preglavic ji je zadala ekipa iz Zgornje Hajdine, ki je v finalni tekmi dostojno zastopala barve županove vasi. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Gerečje vasi, ki je v malem finalu premagala ekipo iz Skorbe. Tudi ostali so dokazali, da znajo dobro “potegniti”, vendar iz objektivnih razlogov (manjša teža, slab žreb) niso mogli doseči boljšega rezultata. Nenazadnje pa rezultat ni bil glavni namen
tekmovanja, saj je ob priložnostih, kot je občinski praznik, najpomembnejše druženje med občani.
Tekst: Sandi Mertelj, Foto: S. Brodnjak
Predstavniki najboljših treh ekip s pokali.
Kulturno društvo Skorba in njegove ljudske pevke
Na kaseti ohranjena slovenska ljudska pesem
“Drage naše pevke!
Vaščani Skorbe in občani naše mlade občine Hajdina smo veseli in hkrati ponosni, da ste se odločile nadaljevati in ohranjati tradicijo ljudskega petja. Zbralo se nas je veliko takih, ki še pomnimo, kako so prepevale naše matere in babice po nekoč revnih, vendar s pesmijo bogatih domovih. Nič več ni petja vaških fantov sredi vasi ali pod okni deklet, ni več petja ob večerih pri luščenju bučnic, ni pesmi deklet in žena, kot smo jih slišali nekdaj, ko so po napornem delu zvečer odhajale s polja proti domu...”, je v soboto, 27. novembra, vidno ganjen začel zahvalne besede Ivan Ogrinc, predsednik Kulturnega društva Skorba.
Stal je na odru dvorane, ki je v Skorbi skoraj gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo njega, tako kot brez njega tudi ne bi bilo razloga za nepozabno druženje vseh, ki imajo radi slovensko pesem in besedo. Prišli so domačini, skoraj toliko pa je bilo tudi gostov od drugje, ki so prisluhnili 19. pesmim s prve kasete, ki jo je prva v naši občini posnela skupina ljudskih pevk iz Skorbe. Program je povezovala Martina Šlamberger.
Aplavz za aplavzom je vzpodbujal sedmerico pevk, da so s srcem in dušo polnile dvorano s temperamentom, ki ga zmore le doživeto zapeta pesem.
Kratek predah med izjemno dolgimi pesmimi so si privoščile le, ko je na oder stopila osnovnošolka Ula Šegula, ki jo domače občinstvo kljub njeni rosni mladosti že zelo dobro pozna in takrat, ko je Darja Trafela (na posnetku) recitirala verze pevke Rezike Filipaja.
Vsem, ki niste mogli priti v dom krajanov, predstavljamo pevke tako, kot jih doživlja njihova Rezika in na fotografijah, tako kot jih je na vaji po “promociji” videla avtorica tega zapisa.
Marica Gregorec
je zadnja v skupino prišla, vendar že vse pesmi na pamet zna, se iz Dornave med nas je preselila, liikarskega narečja pa nikoli ne bo zatajila.
Marija Kolarič
duša je naša,
ki vse pesmi lepo naglaša.
Če bi nje ne bilo,
nam petje gotovo tako lepo ne bi šlo.
Dragica Meglič
je naša kmetica,
edina od nas je v Skorbi rojena bila, izmed vseh največ dela ima, na vaje pa vedno je točno prišla Nas k petju priganja in pravi tako:
“le dajmo, zapojmo, sicer ob nastopu nam škripalo bo !”
Andreja Purg
je najmlajša med nami,
nas rada opomni, ko skupaj smo zbrani:
“Da pesem se sliši in lepo zveni,
zajemi še sapo, nič ne pihaj,
vrstici dve skupaj zapoj in nič ne dihaj!”
Julijana Gvozdarevič
vodja skupine je naše, ona ve, h kateri pesmi kaj paše, kako pelo seje včasih na vasi, kako ubrani bili ljudski so glasi...
Nas rada pokara in včasih pohvali, pove nam, kako so nekoč praznovali, kako se v Halozah nekdaj je pelo, da z brega na breg je zazvenelo.
Julika ima še danes veliko skrbi, zato včasih na vaje kar “prileti”, da cekar pozabi, se rado zgodi, a nič zato, saj ona “v glavi vse pesmi drži”.
Rezika Filipaja
dober spomin ima,
saj vedno vse verze prva zna.
Se rada pošali in pesmi piše
ter reče: “Tako vsaj življenje spomina ne zbriše!”
Jožica Skrila
med punce zato je prišla, da z nami bi prepevala.
Ker življenje vedno lahko ni, si v pesmi žalost utopi.
Kdor bi želel pevke poslušati tudi takrat, ko ne nastopajo, si to lahko privošči za enega samega “jurja”. Kaseto lahko dobi pri katerikoli od članic skupine, pa tudi njihov “duhovni oče” Ivan Ogrinc, kot ga je v zahvali poimenovala “gospa s cekarjem”, Julijana Gvozdarevič, jih bo rade volje prodal. Prazniki in nakupi daril so pred vrati. Morda pa bi kakšno zadrego lahko pomagale rešiti prav pevke iz Skorbe! Poiščite jih!
Marica Gregorec
Marija Kolarič
Dragica Meglič
Andreja Purg
Julijana Gvozdarevič
Rezika Filipaja
Jožica Skrila
In kaj so mi rekle ob slovesu? Da je v Julki-nem cekarju not še za nekaj kaset. Pa še nekaj niso pozabile dodati: “Povsod rade nastopamo in lepo smo sprejete, a takrat, ko stojiš na domačem odru in poješ pred polno dvorano svojim ljudem, je pravi praznik!”
Poslušala in fotografirala: S. Brodnjak
Človek z velikim srcem
Pogovor z znanim Hajdinčanom Maksimiljanom Maksom Kamplom
Poznam malo 80-letnikov, ki bi se tako zelo veselili življenja, hrepeneli ne samo po zdravju, ampak tudi po sreči in druženju s prijatelji. Ker so že redki v naši okolici, jih znamo še bolj ceniti, spoštovati in jih imeti včasih za svoje vzornike. Hajdinčani bi se že spomnili katerega od znanih in spoštovanih krajanov, vsekakor pa ne bi pozabili na danes že sivolasega gospoda z vedrim nasmehom iz Zgornje Hajdine 3A — Maksimiljana Maksa Kampla.
Ko prisluhneš njegovim spominom, zgodbam iz bogatega življenja, ko se v pogovoru posvetiš različnim temam, potem že skoraj lahko rečeš, da je življenje gospoda Maksa ena sama dolga, dolga pesem, ki še traja in bo trajala.
Še preden sem gospoda Maksa obiskala na njegovem domu, so mi rekli, da je duša hajdinskih upokojencev in kulturnikov, dolgoletni upravnik Kmetijske zadruge Hajdina, človek, ki se je ukvarjal z marsičem, na kratko povedano, je
človek z velikim srcem.
Pred decembrskim srečanjem se nisva poznala, ampak beseda je dala besedo, pogovor je stekel in gospod Maks je najprej predstavil sebe:
“Rojen sem na Hajdini in tukaj sem tudi ostal. V glavnem sem bil na Hajdini tudi v službi, razen malih presledkov, takoj po drugi vojni, ko sem delal na okraju v Ptuju, drugače pa sem bil vedno povezan s Hajdino. Bil sem tudi tajnik
občine Hajdina, ko sta se združila dva krajevna ljudska odbora Slovenja vas in Hajdina v občino Hajdina, in to vse do leta 1954, potem sem bil upravnik zadruge Hajdina. To delo sem opravljal do leta 1966, ko je bila ukinjena zadružna imovina, Hajdinčani pa smo postali pogodbeni obrat Perutnine Ptuj za kooperacijo in smo prevzeli brojlersko proizvodnjo. Dobro se spominjam časa, ko smo se priključili kot kooperanti in smo do leta 1972 zredili čez 5 milijonov brojlerjev (v enem letu). Tistega leta je Perutnina ukinila vso kmetijsko proizvodnjo in ustanovila samo specializiran obrat za kooperacijo...
Drugo službo sem potem dobil v Agrotransportu na Ptuju in tam ostal do leta 1980, do upokojitve. V domačem kraju so me kaj hitro izvolili za predsednika upokojenskega društva. Upokojenci smo na tistem mestu, kjer je nekoč stala hajdinska pekarna, zgradili dom upokojencev, ki nam dobro služi še danes. Vključen sem bil tudi v hajdinsko Kulturno-prosvetno društvo Stane Petrovič, kjer sem igral v gledališki skupini, poskusil sem se tudi kot režiser, tako da bi lahko rekel, da smo leta nazaj Hajdinčani imeli zelo bogato kulturno dejavnost. Ves ta čas sem se dodatno izobraževal; najprej sem zaključil ekonomsko šolo na Ptuju in bil uspešen med redkimi učenci, pozneje sem študiral na višji pravni šoli in jo prav tako uspešno končal. Poklic pravnika sem opravljal štiri leta. Ko pa sem šel v “penzijo”, sem si našel nove zaposlitve. Z upokojenci smo zgradili in opremili nov dom. Rad sem tudi pomagal pri gradnji raznih manjših stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Zaradi tega me je sosed prosil, naj mu pridem pomagat pri zidarskih delih in tako sem tudi začel. Časa sem imel veliko, rad sem pomagal in spomnim se, da so mi včasih rekli, da sem pravi zidar.”
Nekoč prvi mož uspešne hajdinske zadruge
dejavnostih. Imajo me tudi za organizacijskega vodjo ljudskih pevk na Hajdini in moškega pevskega zbora pri DU.To delo mi še zaupajo.”
Gospod Maks, skozi vaše pripovedovanje je slišati, da ste imeli izredno pestro in bogato življenjsko pot. Katerega od naštetih poklicev ste najraje opravljali?
Maks Kampi med najinim pogovorom. (Foto: TM)
Maks Kampi: “Najbolj sem bil zadovoljen v tistih letih, ko sem bil upravnik hajdinske zadruge. Naši kmetje so bili za inovacije, za napredek, imeli smo svojo ekipo, ki je tekmovala za višji pridelek krompirja. Ko so se zadruge Slovenja vas, Turnišče in Hajdina združile v zadrugo Hajdina, je bilo nad 3 tisoč kooperantov. Če ste morda šli po naših poljih, ste takrat videli veliko razliko med kulturami na našem območju v primerjavi z drugimi. Prodali smo ogromno umetnih gnojil, letno smo naložili tudi od 300 do 400 vagonov krompirja, pri nas je bil res center za krompir. Imeli smo tudi zelo lepo gospodarsko razstavo na našem dvorišču, zadruga Hajdina pa je pozneje kupila Dobnikovo posestvo in v teh prostorih je danes Perutninarska zadruga. Najbolj prizadet sem bil leta 1972, ko se je zaključila dejavnost hajdinske zadruge. Hajdinčani mi po vseh teh letih pravijo, da sem bil jaz tisti, ki je zapravil hajdinsko zadrugo, in tudi krivec, da je naše območje na področju kmetijstva zaostalo. S tem se nikakor ne morem strinjati, saj mi je samemu bilo izredno žal, da zadruga ni ostala na Hajdini. Vesel sem, da so leta 1990 zadružniki in njihovi pravni nasledniki ponovno ustanovili zadrugo na podlagi novih amandmajev, da se ponovno uvede zadružna lastnina, kjer je bilo pred dobrimi petindvajsetimi leti in še nazaj zadružno premoženje ukinjeno. Vložili so tudi zahtevo, da se premoženje zadrugi vrne, dobili so več različnih odgovorov, nekateri so bili prav smešni...”
“Hajdina skozi čas” je bil naslov enega od sestavkov, ki sem jih zasledila tudi v časopisju in v njem je veliko povedanega o zgodovini Hajdine. Kako dobro pa vi poznate zgodovinske mejnike Hajdine z vso njeno okolico?
Maks Kampi: “Hajdina se omenja že v rimskih časih, o tem priča I. mitrej, ki je letos obnovljen, potem je veliko zapisanega v župnijski in šolski kroniki ter v kroniki kulturnega društva. Hajdina se je gospodarsko in kulturno, moram reči, že zelo hitro razvila. Hajdinska šola je praznovala 100. obletnico, o tem bi vedel še veliko povedati, poznam razvoj šolstva na Hajdini in tudi tiste ljudi, ki so skrbeli za razvoj na tem področju. To je žalostna zgodba, o kateri raje ne bi govoril. Hajdinčani smo imeli svoj samoprispevek, pogovarjali smo se o gradnji dodatnih šolskih prostorov in Ptuj nam takrat ni dovolil, da bi se malo razvijali. Želeli so nam celo zmanjšati šolski okoliš... Predlagali so nam, da bi postali podružnična šola, ker sta breška in kidričevska šola pridobili dodatne prostore in nam vzeli vsaka en del šolskega okoliša, mi pa seveda tega nismo dovolili. Če se ne bi vsi skupaj pošteno dvignili, potem bi imeli danes tukaj podružnično šolo. Da bi pa poskušali to malo popraviti, so nam dali okrog 350 milijonov za šolo. Ko je bila otvoritev šole, nihče od govornikov ni povedal, da smo Hajdinčani že leta nazaj dali toliko in toliko denarja za šolo, na to je spomnil le takratni predsednik primestne četrti — sedanji župan Radoslav Simonič. To se pomembni podatki, ne bi jih smeli kar tako pozabiti....”
Poleg tega, da velikokrat obujate spomine, nekaj teh ste tudi zapisali, s čim se še ukvarja upokojenec vaših let? Kje vas občani ponavadi srečujejo?
Maks Kampi: “Občani me sedaj ne vidijo kaj dosti, rad grem na kak obisk k sorodnikom, delam pa ne več, kajti kmalu bom dopolnil 80 let. Drugače sem še pri dobrih močeh, za to sem res hvaležen. Ko zjutraj vstanem in me ni nič ne boli, kaj hitro pomislim, da nisem več živ. Smeh... Prej so me ljudje veliko srečevali pri upokojencih, pri vsaki prireditvi, potem sem bil dolga leta govornik na pogrebih, danes pa sem malo aktiven pri upokojencih in pri kulturnih
“HUMOR JE DOBER V ŽIVLJENJU IN RAD SE POŠALIM.”
Gospod Maks, kako se začne in konča en tak čisto navaden dan upokojenca, dan, kot ga preživite vi?
Maks Kampi: “Zjutraj vstanem ob pol osmih, se uredim in pozajtrkujem, preberem Večer, ob četrtkih tudi ptujski Tednik in za vse to imam čas do približno pol desetih. Potem pride na obisk družinska prijateljica, dobra prijateljica moje žene. Skupaj popijemo kavico, malo pokramljamo in med tem časom že malo začnem s šivanjem. Veste, veliko se posvečam gobelinom in to delam z velikim veseljem, drugega dela pri hiši skoraj ni. Če si dolga leta poročen in ne poznaš vsaj malo humorja, ti je lahko zelo dolgčas in z ženo bi skoraj mislila, da se ne poznava. Humor je že dober, včasih se rad “pohecam” in ji pravim: “ No, danes bom pa jaz skuhal kavico s svojo penzijo, jutri jo boš pa ti s svojo.”
Imate radi svoje življenje, vam je dalo marsikaj, česar se z veseljem spominjate?
Maks Kampi: “Zadovoljen sem kar z vsem; tudi s svojimi denarnimi dohodki... Rad imam življenje in veselim se vsega tistega, kar mi bo še prineslo. Rad pomagam ljudem...”
Na letošnjem srečanju občanov, starejših od 70 let, je spregovoril svojim sovrstnikom. (Foto: S.B.)
Kmilu boste praznovali visok jubilej — 80-letnico. Nam lahko zaupate, kaj si želite ob tem življenjskem prazniku?
Maks Kampi: “Za mojih 80
let, ko bova z ženo praznovala še 50. obletnico skupnega življenja, si želim, da bi praznoval s svojimi najbližjimi, sorodniki in prijatelji. Ne potrebujem nobenih ceremonij, daril, rad bi samo, da se malo skupaj poveselimo. Vesel bom in zadovoljen, če mi bo zdravje služilo, to želim tudi ženi in svojima otrokoma, vnukinjam in pravnukom.”
Pred nami je novo leto 2000 in to naj bi bilo leto polno pričakovanj. Kaj pričakujete od novega leta?
Maks Kampi: “Leto 2000 ni novo tisočletje, leta 2001 se komaj začne novo tisočletje in ljudje si to razlagajo malo po svoje. Ne želim in tudi ne pričakujem kaj posebnega, kajti življenje bo teklo normalno naprej... Če bom živel kot doslej, že imam pripravljen plan, kako bom živel do 104. leta in sploh ne mislim na smrt ter bolečine. Ne bom obupal, življenje se mi še ponuja.”
Gospod Maks, tudi vi ste bili med tistimi, ki so si močno prizadevali za novo občino Hajdina in danes je ta želja vsem izpolnjena. Občina ima že tudi svoj občinski časopis. Kaj menite o njem?
Maks Kampi: “Mislim, da ni človeka na Hajdini, ki bi si kaj drugega bolj želel kot samostojno občino, samostojno zadrugo in navsezadnje je tudi dobro, da imamo svoj občinski časopis. Ljudje tako izvedo, kaj se dela v občini, v njem lahko preberejo pohvale in tudi kritike, ne bi bilo slabo kaj povedati tudi o zgodovini kraja, občine. Naj opisuje gospodarstvo, napredek, naj piše o kulturnih dejavnostih. Časopis pa je tudi kontrola dela občinskega sveta...”
Gospod Maks, najlepše hvala za prijeten pogovor, ki ga je bilo treba pošteno skrajšati. Kljub temu upam, da sem vseeno zajela bistvo. Ob Vašem visokem osebnem prazniku ter ob zlati poroki vse dobro, veliko zdravja in srečnih dni, ki naj bodo obsijani s
soncem.
Pripravila: Tatjana Mohorko
Želje in pričakovanja v letu 2000
Ob vstopu v novo tisočletje si ljudje postavljamo nove cilje za prihodnost. Vse slabo želimo pustiti za sabo in začeti na novo. Krajane občine Hajdina smo povprašali o njihovih željah in ciljih za leto, ki prihaja.
Zdenka Godec, Draženci: V prihajajočem letu si želim čim manj sovraštva in nevoščljivosti ter veliko dobre volje med ljudmi. Želim si tudi več aktivnosti, predvsem med mladimi, ki jim največkrat manjka poguma za večje projekte.
Županu želim veliko “trdega in dobrega dela”, da bi vodil krmilo, tako kot je začel. Nekateri rezultati so se že pokazali.
V družini si želim predvsem zdravja, kar je najpomembnejše, in veliko dobre volje; otrokoma pa čim več uspeha v šoli.
Andreja Purg, Skorba: Želim si, da bi bili vsi velika družina v vasi in na svetu, da bi se ljudje razumeli in da ne bi bilo sovraštva. V Skorbi želim več složnosti in družabnosti med krajani, saj na družabnih prireditvah srečujem vedno iste obraze. Kot pevka si želim spoznati čim več starih pesmi. Zaželeno je sodelovanje mladih, aport in kultura naj v Skorbi duhovno bogatita ljudi, saj denar, ki ga štejemo, tudi ne prinaša popolnega zadovoljstva. Novi občini želim, da čim bolje krmari skozi vode nelikvidnosti in tako dobro poskrbi za svoje občanke in občane.
Mitja Furek
Ivo Glažar, Hajdoše
Franc Klemen
Edi Dobnik
Branko Gojkovič, Draženci: Sebi in svoji družini želim predvsem zdravje, srečo in razumevanje. Za leto 2000 pravijo, da pomeni konec sveta, vendar mi se ne damo! Vaško življenje v Dražencih je zaživelo, zato je prav, da z njim tudi nadaljujemo. Vaški dom je lepo obnovljen, prav bi bilo, da bi nas prihodnje leto dosegla tudi kabelska televizija. Županu želim uspešno županovanje, da malo izpreže in gre na dopust v tople kraje.
Zdenka Godec
Branko Gojkovič
Andreja Purg
Terezija Golob
Terezija Golob, Draženci: Pri svojih letih si najbolj želim zdravja in družinskega razumevanja. Otrokom želim, da bi se pridno učili in tako lažje prišli do kruha. Delam rada in upam, da bo še dolgo tako. Rada pečem, predvsem gibanice (s Tatjano sva jih poskusili in moram priznati, da so res izvrstne). Želim si, da bi bili ljudje v vasi bolj složni, da ne bi hodili drug mimo drugega kot tujci zaradi zamer, ki bi že zdavnaj morale biti pozabljene. Gospodinje iz Dražencev bi se morale v naslen-jem letu še večkrat srečati, pa ne samo zaradi dobrih receptov, ampak tudi zaradi dobrega klepeta. Pogovor med ljudmi je tisto, kar nam največkrat manjka.
Mitja Furek, Hajdoše: Želim si dober uspeh v šoli in da bi si izbral primerno srednjo šolo, ki jo bom začel obiskovati prihodnje leto. Želim si tudi srečo v družini, da bi se s sestro Tanjo dobro razumela in si pomagala. Ata in mama bi mi lahko kdaj pogledala skozi prste in me pustila v disko. Vsem domačim, prijateljem, sošolcem in vsem, ki jih poznam, pa želim veliko sreče in zabave ob novem letu.
Ivo Glažar, Hajdoše: Predvsem si želim zdravja in sreče v družini, ki jo tudi prosim, da me še naprej podpira pri delu z gasilci. Gasilskemu društvu želim čim več sodelovanja,medsebojne pomoči, čim manj intervencij ter veliko podpore sponzorjev, ki jo bomo prihodnje leto prav gotovo potrebovali, saj bomo ponovno organizirali tekmovanje in tudi druge aktivnosti ne bodo manjkale.
Franc Klemen, predsednik VO Slovenja vas:
“Vedno imamo veliko načrtov, med temi je najpomembnejše zdravje, kajti če si zdrav, se ti lahko uresničijo tudi druge želje. Kot predsednik vaškega odbora pa želim, da bi v novem letu uspešno uresničili želje in načrte, ki smo si jih zadali za leto 2000. Med temi je tudi velika želja, da bi na vasi ustanovili kulturno društvo in tako vzpodbudili kulturno delovanje med krajani. Vsem vaščanom in vaščankam želim blagoslovljene božične praznike in obilo veselja in sreče v letu 2000:”
Edi Dobnik, predsednik VO Spodnja Hajdina:
“Leto, ki zaokrožuje drugo tisočletje, bo za Spodnjo Hajdino velikega pomena glede bodočega izgleda in razvoja. V mislih imam cestno omrežje, ki nas lahko poveže kot kraj ali za vedno razdeli, kanalizacija s čistilno napravo se mora rešiti predvsem s strokovnega vidika, ne pa politično. Posebnega dolgoročnega načrta za ostalo infrastrukturo še nimamo. Interesi ljudi so deljeni in pri morebitnih akcijah se ne združujeta znanje in moč ljudi, kar bi bilo v prihodnje zelo dobrodošlo. Želim si, da se to prične uresničevati v letu 2000. Vaščanom želim veliko zdravja in uspeha pri delu ter mnogo zadovoljstva v družinskem krogu. Leto 2000 naj preživijo kar se da lepo...”
Franc Drevenšek, predsednik vaškega odbora Gerečja vas: “Mojim sovaščanom in vsem, ki jih imam rad, želim to, kar jim želim vedno, ne le ob prehodu v
novo leto: zdravja, osebnega zadovoljstva, veliko uspehov, pa tudi več srečanj na raznih delovnih ali kulturnih akcijah. Seveda pa ne bi smelo manjkati tudi veselih druženj. Vsem skupaj priporočam, da se vključimo vsak v neko dejavnost in našo vas spet vrnemo v tiste čase, ko nam ni bilo vseeno, če so bili aktivni le gasilci in nogometaši. Imamo dovolj ljudi, ki so sposobni marsičesa, najti se mora le nekdo, ki bo voz premaknil naprej. Upam in želim, da bo leto 2000 v marsičem prelomno tudi za našo vas. Srečno!
Franc Drevenšek
PGD Hajdina
Kljub dobri volji, zagnanosti in strokovnosti imamo gasilci težave.
V pričujočem članku želim prikazati in osvetliti nekaj težav, s katerimi se srečujemo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Hajdina (v nadaljevanju PGD). Na začetku podajam rek znanega slovenskega gasilca:
“Gasilska tehnika brez gasilske taktike je brez smisla.
Gasilska taktika brez tehnike je brez moči."
Prvi del reka gasilci rešujemo sorazmerno kvalitetno in tudi zagnano. Izobražujemo se na nivoju PGD Hajdina, Gasilske zveze Mestne občine Ptuj in na nivoju Gasilske zveze Slovenije. V prostem času, če se temu lahko tako reče (velikokrat namreč gasilci vzamemo dopust in gremo na izobraževanje) se izobražujemo na različnih nivojih in smereh. Če je izobraže-Za učinkovit boj z ognjem je vanje doma, je težava manjša, potrebna ustrezna oprema. če pa gremo na izobraževanje v Izobraževalni center Ig pri Ljubljani, pomeni to običajno en, dva ali celo tri dni skupaj. Gasilci si moramo torej utrgati kar precej prostega časa. Ko delamo letno bilanco vaj in aktivnosti, najdemo naše člane, ki opravijo tudi do 300 ur prostovoljnega dela letno. Naj za osvežitev spomina povem, da traja mesečni “šiht” približno 182 ur. Na delovnih mestih, kjer si služimo kruh, v veliko primerih prostovoljni gasilci ne najdemo več takega razumevanja za odsotnost iz dela, kot smo ga dobili nekoč.
Zanimivo je pogledati statistiko zadnjega pregleda PGD v gasilski zvezi Mestne občine Ptuj, kamor spada 24 PGD in tudi PGD Hajdina. Po kategorizaciji, ki jo je izdala Gasilska zveza Slovenije, mora imeti PGD določeno minimalno število aktivnih članov glede na kategorijo. V Sloveniji imamo PGD razporejena v pet kategorij, PGD Hajdina spada v tretjo kategorijo. Po pregledu smo ugotovili, da sta imeli samo dve PGD več aktivih članov, kot je potrebno. Eno od teh dveh je tudi PGD Hajdina. Upada količina prostovoljnega dela, kakor tudi število ljudi, ki so pripravljeni delati prostovoljno.
Lahko bi rekli, da je s pravilnim strokovnim delom še mogoče vzdrževati prostovoljnot dela in pripravljenost gasilcev na primernem nivoju.
Kaj pa drugi del reka: “Gasilska taktika brez tehnike je brez moči”?
Pri tem delu smo gasilci žal postavljeni pred dejstvo financiranja. V glavnem se PGD Hajdina financira iz naslednjih virov:
•	dotacije občine Hajdina,
•	sredstva požarnega sklada,
•	zaslužek pri delovnih akcijah, ki niso interventnega značaja (prevoz vode, požarne straže....) in
•	prispevki krajanov, podpornih članov in simpatizerjev PGD.
Vsak se takoj vpraša, kaj pa veselice? Žal gasilci nismo registrirani za tovrstno dejavnost in na prireditvah ne smemo točiti pijač in prodajati hrane. Ta vir dohodkov je bil do nedavnega pomemben.
Gasilsko opremo in tehniko moramo gasilci v glavnem kupiti, le majhen del lahko izdelamo sami. Ena od značilnosti gasilske tehnike je tudi ta, da jo izdelujejo v sorazmerno majhnih serijah ali celo čisto namensko. Posledica tega je, da je oprema in tehnika zelo draga. V Sloveniji imamo nekaj proizvajalcev gasilske opreme, specialno in strogo namensko opremo pa dobivamo iz uvoza.
Zahtevnost reševalnih akcij kar naprej narašča. Tako skoraj ni več akcije, ki bi ji bili kos brez prave zaščite za gasilce. Naj samo spomnim, da se pri gorenju čisto navadnega oblazinjenega pohištva (kavči, fotelji...) sproščajo izredno strupeni dimni plini. Tako se moramo gasilci zaščititi z dihalnimi aparati in zaščitnimi oblekami. Cena ene zaščitne obleke povprečne kvalitete je približno 80.000 tolarjev, cena dihalnega aparata pa 350.000 tolarjev, če dodamo še zaščitno čelado, rokavice in obutev, je cena skupne zaščitne opreme za enega gasilca napadalca približno 450.000 tolarjev. Zaradi varnosti morata iti v akcijo minimalno dva napadalca.
V občini Hajdina imamo v vseh petih PGD trenutno le štiri primerne zaščitne obleke in dva pregledana in atestirana dihalna aparata.
Največji finančni zalogaj predstavljajo gasilska vozila. Za njih je značilno, da se ne izrabijo, ampak zastarijo. Tako vozimo avtomobile, ki so stari do 20 let in celo več. V PGD Hajdina imamo tri težja vozila znamke “TAM”. Po znanih težavah v tovarni “TAM” v Mariboru se to odraža tudi pri servisiranju in nabavi rezervnih delov. V naši bližnji okolici že poznamo primere ko je bilo gasilsko vozilo proizvajalca “TAM” v okvari tri mesece, ker ni bilo mogoče najti rezervnih delov, kljub naporom serviserjev.
Težja vozila v PGD Hajdina “TAM 130 T10”, “TAM 130 TU” in “TAM 190 T15” se vztrajno bližajo starosti 20-ih let. Da, pravilno ste prebrali, čas neusmiljeno teče. Tudi meni se zdi, da še ni dolgo od tega, ko smo na igrišču predajali avtomobile svojemu namenu.
Po skrbno pretehtanih načinih zamenjave vozil smo se žal ustavili pred velikim finančnim zalogajem, ki ga gasilci PGD sami ne zmoremo.
Kot primer navajam vozilo z oznako GVC 24/50. Oznaka pomeni, da ima vozilo 5.000 1 vode in visokotlačno črpalko z zmogljivostjo 2.400 l/minuto, možnost gašenja s peno primerno za prevoz potrebne opreme. Opisano vozilo stane med 23 in 25 milijoni tolarjev, odvisno od izvedbe. Slika prikazuje vozilo takega tipa.
		M
		
Sodobno gasilsko vozilo GVC 24/50
Verjetno se naši občani sprašujejo, zakaj taka vozila. Požarni okoliš PGD Hajdina je zelo raznolik. Tako so na eni strani gospodarska poslopja, ki predstavljajo veliko
požarno obremenitev in hkrati zahtevajo velike količine vode za gašenje. Na drugi strani pa se pojavljajo manjši notranji požari, ki zahtevajo zelo “kvaliteten pristop” k akciji, kar pomeni relativno male količine gasilnih sredstev in veliko zaščitnih sredstev. Naravni viri vode za gašenje so minimalni. Uporaben je le studenec na Spodnji Hajdini in potok Studenčnica, pa še ta ne skozi celo leto. Ostali studenci na našem območju so žal neuporabni, saj je sesalna višina večja od 8 metrov. Hidrantno omrežje daje, razen redkih izjem, zelo skromne vire požarne vode. Imamo celo zaselke, kjer hidrantno omrežje sploh ni izvedeno.
PGD Hajdina je po požarnem načrtu občine Hajdina določeno kot osrednje PGD. Tako v PGD Hajdina resno razmišljamo o posodobitvi voznega parka.
Verjetno je med branjem komu od bralcev šinila v glavo misel “gasilci hočejo spet prestižna vozila”. Pa sploh ni tako. Gasilci si ne želimo akcije, ki je ne bi mogli izvesti zaradi neustrezne opreme, še posebej pa ne take akcije, kjer bi šlo za življenje ljudi. Materialne dobrine namreč veliko lažje nadoknadimo, življenja ljudi pa nikoli.
Upam, da glasilo “Hajdinčan” berejo tudi naši občinski svetniki in sem jim tako vsaj malo razjasnil težave, ki jih imamo pri izvajanju požarnega varstva v našem okolju. Če sem bil vsaj malo uspešen pri opisu našega dela in težav, upam, da se bo odnos občinskega sveta do nas — prostovoljnih gasilcev spremenil v pravo smer. Vsem nam mora biti jasno, da gasilci varujemo ljudi in premoženje, ne glede na to, kdo rabi pomoč. Še vedno namreč spoštujemo geslo, ki je že dolga leta napisano v našem gasilskem domu: “Kjer sila je, pomagamo, kdo trpi, ne vprašamo!”.
Ivo Pahole, PGD Hajdina
Kulturno-prosvetno društvo Stane Petrovič
Hajdina skozi čas
KPD Stane Petrovič Hajdina je najstarejše kulturno društvo v občini Hajdina, saj njegove korenine segajo do 11. 6. 1913, ko je bilo ustanovljeno bralno društvo, ki ga je vodil trgovec Skoliber. Društvo je delovalo v Domu kulture, ki so ga s prostovoljnim delom in prispevki zgradili občani takratne fare Hajdina. Močan pečat je pustilo Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je bilo revolucionarno usmerjeno, vodil pa ga je znan kulturni delavec Jurij Cestnik. Takoj po vojni je društvo želo velike uspehe s svojim delom, kvaliteto in množičnostjo. V letih 1966-1972 je društvo doletela kriza. To se je zgodilo zaradi odhoda najaktivnejših članov in tudi zaradi finančnih težav.
Kronika omenja leto 1974, ko se je društvo poimenovalo po revolucionarju, domačinu Stanetu Petroviču in 9. avgust 1981, ko se je pobratilo s KUD iz Bednje. Članska knjiga društva kaže, da so bili v tem času v društvo vključeni občani vseh vasi sedanje občine Hajdina. Do leta 1989 so v društvu delovale Dramska sekcija Hajdina, Moški pevski zbor Hajdina, Dramska sekcija Draženci in Mešani pevski zbor Draženci. Slednji je nadaljeval z delom do leta 1990, ko je nastopila kulturna suša, ki je trajala do leta 1997. Izjemoma so v tem času delovale le ljudske pevke in pevci, ki so zbrali voljo in moč ter gojili ljudsko in narodno pesem ob pomoči Društva upokojencev Hajdina. Leta 1997 je društvo spet začelo s svojim delom. Od takrat delujejo v njem dramska sekcija, skupina ljudskih pevk in skupina ljudskih pevcev.
Kaj je naš prizadevni član Maks Kampi izpisal iz cerkvene, šolske in društvene kronike, pa preberite v nadaljevanju:
•	V letu 1913 je Kmečka posojilnica Hajdina kupila hišo na Zg. Hajdini in v njej uredila Dom kulture. Ustanovljeno je bilo bralno društvo na pobudo g. Ivana Šketa, kaplana v hajdinski župniji. V Domu je bila knjižnica; v njem so prirejali “igrokaze” in razne shode. Tu je tudi šolska mladina prirejala svoje prireditve.
•	V letu 1921 pa je bila dograjena še društvena dvorana. Ob deseti obletnici doma in društva je bila velika proslava. Na njej so sodelovali: lovsko društvo, dekliška in mladinska zveza, prosvetno društvo in šolska mladina. Bilo je petja in zabave za vse. Za društveni dom in kulturno dejavnost je največ storil tedanji župnik, g. Ivan Šket.
•	Od leta 1924 do 1.1941 se je kulturna dejavnost zelo razmahnila. Sodelovali so župljani iz vseh vasi občin Hajdine in Slovenje vasi. Pogoste so bile kulturne prireditve, ki so jih prirejali člani mladinske in dekliške zveze. Izmed igrokazov so največkrat uprizorili naslednja dela: Razvalina življenja, Domen, Ljubezen in sovraštvo, Ciganka, Sirota Jerica, Šivilja Klara idr.
•	V šoli Hajdina so izvajali kmetijsko nadaljevalno šolo, gospodinjsko šolo in šiviljski tečaj Singer. Ob koncu šole ali tečaja je bil zaključek v dvorani. Govor je imel šolski upravitelj, Ignacij Petje. Kulturni program je obsegal igro in petje narodnih ter ljudskih pesmi.
•	V letu 1933 je bilo ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet. Vodil ga je Jurij Cestnik. V letu 1935 je društvo priredilo eno največjih prireditev v ptujskem okraju — tekmovanje koscev in grabljic. Zbralo se je čez 2.000 ljudi. Leta 1936 je vodstvo prevzel Alojz Neubauer. Zgodovino društva hrani ormoški muzej.
• Društveni pevski zbor je prav tako vodil Ignacij Petje. Vaje so imeli enkrat tedensko, po dve do tri ure. Pred vajo je upravitelj prebral razne članke in razprave iz časopisov, revij ali strokovnih knjig o gospodarstvu. Moški pevski zbor je imel 37 članov. “Takrat je bilo petje Slovencev najmilejša zabava, zato je dobro to nagnjenje izkoristiti kot vabilo, da se druži vsa mladina k pevskim večerom, ter da se ob tej priliki seje neopaženo in nevsiljivo med posevkom tudi kleno zrnje v še ne zorano hajdinsko njivo, ki jo bo še treba temeljito orati, da bo obrodila dobre sadove”, je zapisal v kroniko nadučitelj Petje.
V	letih 1941-1945 je kulturno-prosvetno delo mirovalo, slovenska beseda je bila prepovedana. Po osvoboditvi je slovenska beseda zaživela in zadihala s polnimi pljuči po vseh vaseh. Ustanovljena sta bila dramski in pevski odsek pri O F. Leta 1946 je bil organiziran veliki miting s telovadnimi nastopi, tekmo koscev in grabljic ter sekačev.
V	letu 1948 se je prosvetno delo razširilo v vas Dra-ženci. Dramsko skupino je vodil g. Matevž Cestnik. Uprizorili so več kot 22 dramskih del in nekatere so odigrali zunaj, na prostem. Hajdinska dramska skupina je v času po osvoboditvi in do danes pripravila 37 dramskih del. Tudi dramski skupini Skorba in Gerečja vas sta odigrali več dramskih del. Režiserji so bili: Mirko Valant st., Ivan Vobič, Avgust Bregar, Manca Terbuc, Maks Kampi, Maks Fridl, Jožica in Jože Skok. Mentor je bil Peter Malec, režiser ptujskega gledališča.
Gasilska društva so gradila domove gasilcev z dvoranami. Vključevala so se v kulturno življenje na vasi. Pri GD Flajdina je delovala dramska skupina. V Hajdošah
deluje že 25 let pevski zbor, ki ga je ustanovil in tudi vodil Valentin Žumer.
V Društvu upokojencev Hajdina sta delovala moški pevski zbor, ki ga je vodil Ivan Černe in mešani pevski zbor, ki ga je vodil Anton Tušek (na sliki). Tudi v Kungoti je bila zgrajena dvorana, v kateri so uprizarjali dramska dela in druge predstave. Pevski zbor in dramsko skupino je vodil Anton Greif. V kulturnem in prosvetnem delu so bile povezane s Prosvetnim društvom Stane Petrovič vse vasi in Osnovna šola Hajdina.
V vseh kulturnih programih ob praznikih in prireditvah so se skozi vsa obdobja zelo aktivno vključevali tudi učitelji in učenci iz OŠ Hajdina.
Milena Stojadinovič, Maks Kampi Fotografija iz društvenega arhivva
Petje jih pomlajuje
Kdor poje, ostaja dolgo mlad, pravi pregovor. Tega se zavedajo tudi v hajdinskem društvu upokojencev, ki se lahko pohvali kar z dvema pevskima skupinama.
Ljudske pevke društva upokojencev Hajdina so članice KPD Stane Petrovič Hajdina in delujejo od decembra 1996. Ohranjajo domače, ljudske in narodne pesmi, s katerimi se več kot desetkrat letno predstavijo domačemu in tudi občinstvu v drugih krajih. Skupaj z ljudskimi pevci redno nastopajo na Glasbenem popotniku na Destrniku in na Pesmi klopotcev na gradu Bori. Vsako leto zapojejo oskrbovancem ptujskega doma upokojencev, sodelujejo pa tudi na reviji ljudskih pevcev in godcev, ki jo organizira ZKD Ptuj. Nastopajo na srečanjih ostarelih občanov, prav tako pa ne manjkajo na tradicionalni prireditvi Iz mošta vino — pridi na Hajdino.
V letu 1998 so se skupno s pevkami KD Skorba srečale s Šavrinskimi pupami en ragaconi iz slovenske Istre in z njimi navezale prijateljske stike. Posnetek jih prikazuje med njihovim nastopom v znameniti Tonini hiši v Sv. Petru.
Pevke imajo vaje vsako sredo v domu upokojencev. So zelo vztrajne in same skrbijo za izbor pesmi. Skupino od vsega začetka vodita Ljuba Cafuta in Marta Sitar.
Moški zbor deluje od nov. 1993- Vodi ga Ivan Sitar, organizacijski vodja pa je Maks Kampi. Pevce si lahko ogledate na fotografiji z letošnje revije pevskih zborov, ki jo je ob prvem prazniku občine Hajdina organiziralo KD Valentin Žumer iz Hajdoš.
Maks Kampi Foto: S. Brodnjak
Na srečanju ostarelih občanov so si Karolina Korošec, Marta Sitar, Rozika Cestnik, Marija Šalamun in Olga Nahberger (od leve proti desni) prislužile velik aplavz.
m
Društvo upokojencev Hajdina
h
Začetki Društva upokojencev Hajdina, ki danes šteje 746 članov, segajo v leto 1950, ko je bilo ustanovljeno kot Zveza sindikatov RS — podružnica Hajdina, za območje Starš in Hajdine. Prvi predsednik je bil danes že pokojni Jakob Klemenčič, ki je za delo društva dal na voljo prostor v svoji hiši. Do leta 1975 je društvo imelo 380 članov. Tega leta so se člani razdelili v dve društvi in sicer Starše in Hajdina.
Društvo ni imelo svojih prostorov. V najemu je imelo bife. S tem je poleg članarine imelo še en vir dohodkov. Začeli smo si prizadevati za svoje prostore. Svoj prvi društveni prostor smo leta 1972 našli v prosvetni dvorani, ki smo jo dobili v upravljanje pod pogojem, da jo obnovimo. To nam je uspelo do leta 1974. Dogradili smo prizidek s kletjo, v kateri smo uredili bife. Leta 1977 je Krajevna skupnost Hajdina od nas zahtevala vrnitev pravice upravljanja dvorane, ki je bila splošno ljudsko premoženje in prizidka, ki je bil naša last. Spet smo bili “brezdomci”. Odločili smo se za nakup stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem na Zgornji Hajdini 44, ki smo jo najprej preuredili v bife, kjer so se lahko zbirali naši člani.
V letih 1980-82 smo del zgradbe podrli in na istem mestu zgradili prostor, kjer je sedaj bife in v katerem potekajo rekreacijske dejavnosti društva. Pri obnovi objekta smo člani društva sami opravili vsa dela. V enem samem letu smo evidentirali 2665 prostovoljnih ur. Les in prevoze so brezplačno prispevali in opravili kmetje. Vzdrževalna dela na zgradbi in urejanje okolja opravljamo v glavnem brezplačno. V zadnjih letih smo iz prihrankov bifeja, dotacije krajevne skupnosti in s prispevki članov obnovili ostrešje na gospodarskem poslopju in upravni zgradbi ter fasado.
Graditelji doma (Fotografija iz arhiva društva).
Društvo poleg svoje osnovne dejavnosti skrbi tudi za aktivno življenje svojih članov, bodisi na kulturnem, rekreacijskem ali kakšnem drugem področju. V letu 1985 smo organizirali razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja Julija Ošlovnika, ki je bila množično obiskana.
Marija Gornik, ki je letos najstarejša občanka s Spodnje Hajdine, se je leta 1986predstavila z zelo lepimi izdelki.
(Foto: S. Brodnjak)
Hkrati smo pripravili tudi predstavitev ročnih del in kuharskih spretnosti naših članov. Pred leti je nehal delovati moški pevski zbor. Pod vodstvom Antona Tuška je bil leta 1981 ustanovljen mešani pevski zbor, ki je sodeloval na vseh območnih in republiških revijah pevskih zborov upokojencev Slovenije ter na vseh lokalnih prireditvah oziroma proslavah. Danes imamo dve pevski zasedbi, ki jih
predstavljamo v tej številki Hajdinčana, to so ljudske pevke in moški zbor.
Naša druženja potekajo v klubskih prostorih, kjer se zbiramo ob novoletnem praznovanju, materinskem dnevu, dnevu žena, prvem maju, martinovanju, ob organizaciji kolesarskega trima ipd.
Privoščili smo si sedemdnevni dopust v Izoli. (Foto: arhiv društva)
Pogosto, vsaj 8-10 krat na leto, pa se odpravimo tudi na izlete po domovini in tudi v tujino. Zgornji posnetek je nastal na našem sedemdnevnem dopustu v Izoli. Za to ima veliko zaslug naš član Karl Fridl. Ko smo preštevali udeležence na vseh naših dejavnostih, se jih je nabralo 1450 letno.
Za pol-stoletno prizadevno delo smo v društvu v teh letih prejeli več laskavih priznanj, med njimi smo še posebej ponosni na zadnjo, ki nam jo je podelila Zveza društev upokojencev Slovenije ob naši petdesetletnici. Zahvalo za to smo dolžni našemu dolgoletnemu predsedniku, Zvonku Črčku, ki že 9 let prizadevno vodi naše vrste.
Vsaj enkrat letno, običajno je to pred novim letom, obiščemo naše najstarejše člane, ki so bolni in pa tiste, ki so v domu upokojencev na Ptuju. S skromnim darilom in našimi lepimi željami jim izkažemo majhno pozornost.
Progam našega dela za prihodnje leto in začetek novega tisočletja je podoben dosedanjemu delu. Še več skrbi bomo posvečali družabnemu življenju članov, posebej pozorni bomo pri reševanju socialnih in drugih problemov članov društva in ostalih starostnikov.
In še najnovejša vest iz DU
V petek, 26. 11.1999, smo organizirali skupni shod članov Društva upokojencev Hajdina, ki so s svojim delom na organizacijskem, rekreativnem, kulturnem, gospodarskem in še katerem področju prispevali k dobremu delu s člani Občinskega odbora DESUS-a Hajdina. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali v neznano. Ustavili smo se na kmečkem turizmu Ivana Perka v Zgornji Velki v Slovenskih goricah. Ob prisrčnem sprejemu v lepem okolju, ob okusni domači hrani, dobrem vinu in glasbi, se je med nami razvilo pristno razpoloženje, ki ga je vzpodbujala tudi naša pesem.
Srečanje smo izkoristili tudi za obračun našega celoletnega dela. Pozorno smo prisluhnili poročilu predsednika društva Zvonka Čerčka, predsednika komisije za rekreacijo in predsednika DESUS-a občine Hajdina, svetnika Karla Fridla, podpredsednika ZDUS, predsednika območne zveze DU Ptuj in predsednika pokrajinske zveze DESUS-a za Podravje, Mirka Bernharda. Prizadevali si bomo, da bomo preko svojega predstavnika v občinskem svetu in v organih DESUS-a v nastajajoči zakonodaji ohranili že pridobljene pravice upokojencev in invalidnih oseb. Želimo pa si tudi tvornega sodelovanja z mlajšo generacijo. Prepričani smo, da nam bo z voljo in razumevanjem to v novem letu in tisočletju tudi usjDelo.
Vsem našim članom in občanom občine Hajdina želimo prijetno praznovanje in srečno novo leto 2000!	Maks Kampi
Dramska sekcija
Pri KPD Stane Petrovič Hajdina aktivno deluje tudi dramska sekcija. Po nekajletnem premoru je ponovno zaživela leta 1997. V tem obdobju je pod režijo Maksa Fridla pripravila dve komediji: Mali oglasi avtorja Rudija Mlinarja (na sliki) in Partljičevo Politika, bolezen moja, s katerima je razveselila domače občinstvo. Preko gostovanj je svoji stvaritvi predstavila tudi številnemu občinstvu izven naše občine.
Sodelovala je tudi na medobčinskih revijah gledaliških skupin v organizaciji ZKD Ptuj. V sekciji deluje lepo število mladih igralcev, ki se zanimajo za razvijanje kulturne dejavnosti in ohranjanje lepe besede na vasi. V tem času se sekcija že pripravlja na novo gledališko sezono.
Pri izboru besedila se je ponovno odločila za komedijo, saj je ta zvrst igre pri gledalcih najbolj priljubljena.
Člani sekcije se trudijo, da bi na predstavah gledalci pozabili na vsakdanje skrbi, se sprostili in se razvedrili.	Besedilo: Cvetka Vratič, Foto: Dragi Stojadinovič
Kulturni večer v spomin Valentinu Žumru v Hajdošah
V soboto, 11. decembra 1999, je bil v gasilskem domu v Hajdošah organiziran kulturni večer v spomin Valentinu Žumru, dolgoletnemu pevovodji gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš, ki sta ga skupno pripravila Gasilsko društvo Hajdoše in vaški odbor Hajdoše.
Moški gasilski pevski zbor iz PGD Hajdoše je pel pod taktirko pevovodje Jožeta Dernikoviča. Med nastopajočimi so bile tudi Gmajnarice, domačinke s hajdoške gmajne, ki imajo v kratkem času svojega delovanja za seboj že številne uspešne nastope. Za popestritev večera je poskrbel mladinski pevski zbor Osnovne šole Hajdina, ki ga vodi Marija Meklav.
Po kulturnem programu sta organizatorja poskrbela tudi za pogostitev. Pristno domačo kapljico je prispeval letošnji kletar Stanko Glažar. Domače gospodinje so se potrudile in vse pogostile s pecivom. Spominski večer sta organizatorja izkoristila tudi kot zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi letošnjega martinovanja na Hajdini, ko so bili gostitelji Hajdošani.
Kulturni večer je uspel in obiskovalci ter nastopajoči so se družili še dolgo v noč. To vedno znova potrjuje, da Slovence skozi stoletja ohranja slovenska beseda in slovenska pesem. Združuje nas in nam daje samozavest.
Tekst: Metka Vidovič, Foto: S. Žumer
Naj preberejo otroci!
Ste stari do deset let ali več? Sta vam všeč ples in glasba? Bi želeli tu in tam uiti od knjig in zaplesati po svoje, ne tako, kot vam godejo vaši starši? Imate v nedeljo okrog 17. ure čas? Veste, kje je gasilski dom v Hajdošah?
Ste na vsa vprašanja odgovorili z DA? Potem sedaj samo še zavrtite 041 850 335. Oglasila se Vam bo Monika Zajšek, dolgoletna priznana plesalka v plesni šoli Pingi v Mariboru, sicer pa doma v Hajdošah. Rada dela z mladino. To je za danes vse. Ne! Še sliko si oglejte. Morda boste kdaj tudi tako zaplesali po parketu. Začetne korake Vas bo naučila Monika.	(S.B.)
Monika Zajšek
Po tridesetih letih ponovno skupaj
6'
k
Naključje je hotelo, da smo se srečali trije možje srednjih let, ki smo skupaj trgali hlače v osnovni šoli na Hajdini. Ni bilo težko ugotoviti, da se nismo že dolgo zbrali skupaj. Od tistih neponovljivih šolskih dni je minilo kar nekaj časa. Da so bili dnevi brezskrbni, vemo šele danes. Zaključili smo jih z valeto, junija leta 1969, in si rekli: “Nasvidenje čez pet let!”
Pa žal ni bilo tako. Brezskrbni dnevi so šli kmalu v pozabo, saj so nas življenjske poti vodile v razne kraje po Sloveniji in tujini. Malo nas je ostalo v domačem kraju.
Odločili smo se, da se po tridesetih letih ponovno srečamo. Kraj snidenja je bila seveda hajdinska osnovna šola.
Zbrali smo se v petek, 29. 10. 1999, pozno popoldne. Sprejel nas je ravnatelj, g. Jože Lah. Kronološko je preletel dogajanje v šoli od časov, ko smo jo zapustili, pa do danes. Razlika je očitna. Najbolj nas je presenetila prostornost in opremljenost učilnic, knjižnica ter zelo lepa telovadnica. Hajdinska osnovna šola je med redkimi v Sloveniji, ki je letos imela vse pogoje za začetek izvajanja devetletke. To mora biti v ponos vsem hajdinskim občanom.
Ob pogledu na učne pripomočke in izobraževalni pristop se takoj obudijo spomini na naše šolske dni, ko so bile razmere čisto drugačne. Kljub odlični tehnični opremi za usvajanje zahtevane učne snovi, je zaskrbljujoč podatek, da je na naši šoli danes pol manj učencev, kot pred tridesetimi leti. Včasih so bili šolski okoliši drugače oblikovani, pa je bilo kljub temu v nekem obdobju na šoli trikrat več učencev (preko 600), kot jih je danes.
Z zanimanjem smo si ogledali tudi zgodovinski muzej v zgornjih prostorih šole, kjer je zbrano kar lepo število raznih orodij, naprav in pripomočkov za kmetijsko-obrt-niško dejavnost z našega področja iz preteklosti.
Za lepšo prihodnost
Minilo je leto dni od ustanovitve podružnice SLS Hajdina in v tem času se je na našem območju veliko zgodilo. Prav po zaslugi Slovenske ljudske stranke smo dobili svojo občino, v kateri bomo sedaj lahko bistveno boljše uresničevali svoje in skupne cilje.
Že v prvem letu delovanja občine imamo kaj pokazati in mislim, da je sedaj tudi največjim skeptikom jasno, da imamo kot podeželje popolnoma drugačne interese kot mesto.
Po uspešnem projektu ustanovitve občine smo tudi na volitvah v občinski svet in na županskih volitvah dosegli izreden uspeh. Naš županski kandidat Radoslav Simonič je v drugem krogu volitev dobil večino glasov v vseh sedmih vaseh v občini, SLS pa je po številu dobljenih glasov najmočnejša. Skupno s socialdemokrati, s katerimi smo ustanovili koalicijo in imamo večino v občinskem svetu, se bomo zavzemali za pošteno in čim boljše delovanje občine v interesu vseh občanov.
V	stranki zagovarjamo enakomeren razvoj vseh sedmih vasi. Ob ustanovitvi občine so se ustanovila mnoga kulturna društva, aktivi podeželskih žena, še z večjim elanom so zaživela gasilska društva, ponosni smo tudi na uspehe športnikov. Seveda ni dovolj denarja za vse želje in interese, lahko pa vsem omogočimo pogoje za delovanje. Želia članov SLS se, da ustvarimo občino, na katero bomo lahko vsi ponosni.
V	letu 2000 nas čakajo volitve v državni zbor in s tem priložnost, da izvolimo ljudi, ki so sposobni, ustvarjalni in predvsem pošteni. Imamo čudovito deželo, Slovenci smo znani kot delovni in ustvarjalni ljudje. V naši stranki se zavzemamo za večinski sistem volitev, ki je zmagal na referendumu. Prizadevamo si za združitev s krščanskimi demokrati ter predvolilno koalicijo s socialdemokrati in drugimi, ki jim je mar za pošteno in boljšo Slovenijo.
Podružnica SLS Hajdina želi vsem občanom blagoslovljene božične praznike in čimveč notranjega miru ob vstopu v 3- tisočletje.	Ivan Brodnjak
Srečanje smo nadaljevali v Gostilni Olga na Hajdini. Ob okusni večerji, dobri kapljici, prijetni glasbi ter živahnem obujanju spominov ob ogledovanju starih fotografij smo dočakali zgodnje jutranje ure. Nekateri se srečanja žal niso mogli udeležiti zaradi različnih vzrokov (tudi zdravstvenih). Ob koncu je bilo vzdušje tako prijetno, da smo predlagali in si želeli skorajšnjega ponovnega snidenja. Nekateri bi ga želeli kar vsako leto, najpozneje pa čez pet let, ko se bomo srečali z “Abrahamom”.
Naše srečanje bi bilo lahko še mnogo lepše, če nam ga ne bi grenila zavest, da med nami ni več ene izmed sošolk. Spomin nanjo smo obudili ob njenem grobu na hajdinskem pokopališču.
Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali organizirati našo obletnico valete.
Za organizacijski odbor, Edi Dobnik Foto: Laura
Čez pet let nasvidenje!
Z novo občino Hajdina se je rodil tudi novi občinski odbor SKD Hajdina. Ustanovili smo ga septembra 1998; predsednik je postal Jože Kmetec, podpredsednik je Milan Vrabl, tajnica Angela Cartl, blagajničarka pa Marija Kmetec. Takoj po ustanovitvi je stranka pričela z intenzivnimi pripravami na prve občinske volitve, ki so rodile tudi sadove. V občinskem svetu imamo svojega svetnika, Franca Cartla.
Zavedamo se, da bo dober razvoj občine Hajdina mogoče le z vzornim sodelovanjem z ostalimi strankarskimi odbori. Zato se bomo tudi mi potrudili, da bomo pridobili čimveč somišljenikov, ki bodo pripomogli h kvalitetnejšemu in hitremu razvoju občine Hajdina. Zadnje čase se poleg izpolnjevanja naših osnovnih načel in sklepov pripravljamo tudi na združitev s SLS.
Občinski odbor SKD Hajdina ob tej priložnosti želi vsem vam, dragi občani, vse lepo in dobro v pričakovanju prazničnh dni ter ob vstopu v novo tisočletje!
Angela Cartl
Življenje s sladkorno boleznijo
Zadnje novembrske in prve decembrske dni so članice Društva žena in deklet občine Hajdina in Društva gospodinj Draženci v svojo sredo povabile daleč naokoli priljubljeno hajdinsko zdravnico Marto Simonič, dr. med., spec. internistko. V vsaki vasi se je zbralo po več kot 40 članic vseh starosti, ki so z zanimanjem prisluhnile predavanju o sladkorni bolezni, njenih posledicah in načinu, kako kljub diagnozi z zdravim načinom prehrane in življenja dočakati visoko starost.
Nekatere od prisotnih sem povprašala o vtisih, s katerimi so odhajale po več kot treh urah druženja z njihovo in našo Marto. Tokrat sem namenoma izpustila vse nazive. Dr. Simoničeva je naša domačinka, med nami je odraščala in z nami živi povsem preprosto, nič se ni prevzela, čeprav je zelo cenjena v medicinskih krogih.
Zdenka Brodnjak, iz Hajdoš: “Bilo je super. Zelo mi je bilo všeč. Ostala sem kar brez besed. Izvedela sem ogromno informacij, ki bi mi bile že kdaj prej prišle zelo prav. V bodoče si želim še več podobnih predavanj.”
Angelca Mlakar, iz Slovenje vasi: “Slišale smo mnogo tega, kar lahko brez posebnega truda uporabimo v našem vsakdanjem življenju. Nujno je, da se pravočasno zavemo, kako pomemben vpliv ima na naše zdravje pravilna prehrana. Morda bi bilo potrebno organizirati še kakšen kuharski tečaj o pripravi dnevnih obrokov, ki bi temeljili na zelenjavi. Kuhane hrane pojemo mnogo premalo.”
Dragica Meglič, iz Skorbe: “Enkratno! Poslušala bi jo celo noč!”
Jelka Zupanič, s Spodnje Hajdine: “Dr. Simoničeva je krasna predavateljica. Škoda, da je čas tako hitro minil!”
Silva Vrbnjak, s Spodnje Hajdine: “Čudovito. Ogromno novega smo izvedele, poleg tistega, kar smo že vedele. Izobraževati moramo matere, da bodo znale pravočasno pomagati otrokom in družini.”
Zdenka Godec, iz Dražencev: “V Dražencih smo zelo zadovoljne z odzivom. Udeleženke smo ostale skupaj več kot tri ure. V sproščenem klepetu smo neobremenjeno spraševale vse, kar jih je zanimalo. To je zelo aktualna tema, ki zadeva slehernega od nas. Taki večeri dobro uspevajo, najti je treba le primeren dnevni in letni čas”.
Dragica Polajžer, iz Dražencev “Moram reči, da smo bile vse izredno zadovoljne. Vedno iščemo take predavatelje, ki znajo življenjsko pristopiti k našim vsakdanjim problemom in težavam. Dr. Simoničeva se je z vsako izmed nas pogovarjala tako prijazno, kot z vsemi svojimi pacienti v ordinaciji.”
Za vse tiste, ki niso mogli na predavanje, sem dr. Simoničev! v imenu Hajdinčana zastavila nekaj vprašanj.
Kaj sploh je sladkorna bolezen?
“To je stanje trajno zvečane glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali pa zaradi odpora proti njegovemu delovanju. Posledica tega je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.”
Kako zaslutimo, da je z nami nekaj narobe?
“Zaskrbi nas lahko, če moramo pogosteje na vodo, če nas prekomerno žeja, če začnemo hujšati, ne da bi to sami želeli, če smo utrujeni, če opazimo motnje vida. Začne nas srbeti koža, postanemo nagnjeni k infekcijam... Pomembno je vedeti tudi, če je že kdo v družini nagnjen k sladkorni bolezni.”
Kako lahko ozdravimo sladkorno bolezen?
“Sladkorna bolezen je kronična in neozdravljiva. Če je ne začnemo zdraviti pravočasno, se začnejo resne težave, kot so prizadetost malih žil oči in ledvic ter velikih žil v smislu pospešene ateroskleroze, kakor tudi prizadetost drugih organskih sistemov, npr. živcev, očesne leče itd.”
Kakšne tipe sladkorne bolezni poznamo?
“1. TIP 1 se pojavlja pri mladih ljudeh, kjer gre za hudo pomanjkanje insulina ali njegovo popolno odsotnost zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki. Potrebno je takojšnje zdravljenje z insulinom.
2.	TIP 2 se pogosteje pojavi po 50. letu starosti in to pri ljudeh, ki so dedno obremenjeni. Polovica diabetikov tega tipa je starih preko 65 let. Večkrat se pojavlja pri ženskah, zelo pogosta je prekomernost telesne teže. Prav teža pa je ob prisotnosti dednih dejavnikov tudi pomemben razlog za pojav odpornosti na insulin in na dvig nivoja glukoze v krvi. Z leti trajanja bolezni se količina glukoze v krvi povečuje na račun vedno večje odpornosti na insulin. Ker trebušna slinavka poskuša nadoknaditi učinke insulina z vedno večjo količino izločenega insulina, se sčasoma izčrpa. Posledica tega je vedno večji primanjkljaj insulina. Diabetik tipa 2 v povprečju kljub največji količini antidiabetičnih tablet v 10 letih doseže tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da bi bilo potrebno začeti zdravljenje z insulinom.
3.	MOTENA TOLERANCA ZA GLUKOZO (MTG) je stanje, ki ga opredelimo na podlagi vrednosti glukoze v času izvajanja obremenitvenega testiranja. Vrednosti glukoze na tešče so pri tej obliki običajno še normalne, vendar pa čez dan rastejo preko želenih vrednosti in zato tudi predstavljajo tveganje za pojav poznih zapletov na malih in velikih žilah. Obliko primernega zdravljenja predstavlja sladkorna dieta, ob regulaciji telesne teže in primerni telesni aktivnosti.
Ljudje s tipom 2 sladkorne bolezni in MTG imajo še pogosto povišan krvni tlak, povišane vrednosti krvnih maščob in holesterola. Kot že rečeno, so običajno tudi predebeli. Zaradi tega so še bolj podvrženi boleznim srca in ožilja, oziroma pogosteje umirajo zaradi srčnega infarkta in kapi.
4.	MEJNA BAZALNA GLIKEMIJA (MBG) - vrednost krvnega sladkorja na tešče je med 6,0 in 7,0 mmol/L.
5.	NOSEČNOSTNA SLADKORNA BOLEZEN se pojavi v času nosečnosti. Zdravimo jo z dieto in insulinom. Po porodu se krvni sladkor uredi.”
Kakšne načine zdravljenja poznamo?
... in tako na Hajdini.
“Če začneva z nefarmakološkimi, je zelo pomembna pravočasna zdravstvena vzgoja, ki bi naj imela za posledico zdravo prehrano, skrb za redno telesno dejavnost, povečano samokontrolo in seveda skrb za zmanjšanje telesne teže. Farmakološki način pa zajema zdravljenje z zdravili in insulinom.”
Omenjeni so bili nenadni in pozni zapleti sladkorne bolezni. Kaj to pomeni?
Med nenadne spada hiperglikemija z dehidracijo organizma. To je stanje z zelo visokimi vrednostmi krvnega sladkorja, ki lahko nastopi zaradi neprepoznane ali nezdravljene sladkorne bolezni ali ob sočasni drugi bolezni kot npr. pljučnici. Hipoglikemija pa je stanje zelo nizkih vrednosti krvnega sladkorja, pod 2,0 mmol/L. Največkrat je to posledica prevelikih odmerkov tablet ali insulina, ob izpuščenem ali nezadostnem obroku ali pa pri prevelikem telesnem naporu. Lahko nastopi tudi koma. Stanje zdravimo z vnosom glukoze.
Kaj pa spada med pozne zaplete sladkorne bolezni?
“Diabetična retinopatija, kar pomeni spremembe na ožilju mrežnice v očeh, ki lahko pripelje do pešanja vida in slepote. Zato so potrebni redni pregledi v očesni ambulanti enkrat letno, hkrati pa je potrebno dobro nadzorovati sladkorno bolezen.
Diabetična nefropatija je okvara delovanja ledvic, ki pripelje do povečanega krvnega tlaka, zastoja tekočine v telesu, preobremenitve srca, do končne odpovedi ledvičnega delovanja. Možno je nadomestno zdravljenje z umetno ledvico — hemodializa. Kaže se lahko z okvaro perifernega živčevja (bolniki občutijo boleče, pekoče noge ali izgubijo občutek za dotik, toploto in bolečino). Lahko pa gre za okvaro avtonomnega živčevja, ki ima za posledico motnje srčnega ritma, nihanje krvnega tlaka, zastoj hrane v želodcu, driske in zaprtje, zastoj urina, impotenco pri moških....
Obliterativna ateroskleroza pomeni prizadetost večjih arterij v srcu, možganih, spodnjh okončinah, kar ima za posledico srčni infarkt, možgansko kap ali gangreno.”
Kakšni so statistični podatki o številu sladkornih bolnikov?
Na svetu jih je približno 200 miljonov. V Sloveniji imamo podatek, da je bilo leta 1996 registriranih 76.000 bolnikov. V ptujsko-ormoški regiji pa jih je nekaj nad 4.000.
Velik poudarek je v predavanju dan diabetičnemu stopalu?
“Diabetično stopalo je rezultat okvare živčevja, žilja in pridružene infekcije na stopalu. Zelo pogoste so amputacije prstov ali tudi dela stopala. Še huje pa je, če se je potrebno za ohranitev življenja odločiti za podkolensko ali celo nadkolensko amputacijo noge. Za preprečitev take invalidnosti je potrebno pravočasno nameniti vso pozornost negi nog. Seveda pa moramo biti nadvse pazljivi tudi pri izbiri obuvala.”
Za odgovore v imenu bralcev Hajdinčana, najlepša hvala!
Zapisala: S. Brodnjak
V hvaležen spomin
Od 23. 9- do 14. 12. 1999 so nas za vedno zapustili naši cenjeni in nikoli pozabljeni sorodniki, prijatelji, znanci in sodelavci:
Terezija Sagadin, iz Slovenje vasi 2 Janez Ogrizek, z Zgornje Hajdine 19 Ivan Kolarič, iz Skorbe 49 Vljudno se opravičujemo družini pokojnega Antona Plohla iz Dražencev, ki je bil v prejšnji številki pomotoma izpuščen.
V prvih dneh novembra smo se na hajdinskem pokopališču poslovili od neutrudnega častnega člana Prostovoljnega gasilskega društva Hajdina, 78-letnega upokojenega trgovskega poslovodje,
Janeza Ogrizka, z Zgornje Hajdine 19
Od leta 1930 je bil prizadeven gasilec, ki je opravljal celo vrsto pomembnih nalog in funkcij, od blagajnika, tajnika, člana nadzornega odbora, vse do kulturno-prosvetnega referenta. Česar se je lotil, je opravil pošteno in dosledno. S svojim likom vztrajnega, službi, družini in gasilstvu predanega človeka, je pozitivno vplival na vsakogar, s komer se je v življenju srečal.
Odšel je stric Ivan, kot so ga klicali njegovi mladi gasilci. Ostala pa so mnoga njegova drobna dela in dejanja, s katerimi se je nepozabno zapisal v naš spomin.
Ostale so tudi njegove, še neobjavljene pesmi, ki pričajo, da je utripalo v njegovih prsih poetično srce.	Hvala za vse!
NK Gerečja vas
Poleg NK Hajdina nastopa v III. SNL tudi ekipa NK Gerečja vas. Za Hajdinčana in seveda za ljubitelje nogometa v naši občini smo želeli pred njunim lokalnim derbijem v novembru napraviti skupni posnetek obeh moštev, pa je vraževernost slednjih (ki verjamejo, da jim fotografi prinašajo poraz) to preprečila. Za letos torej samo posnetek, članek pa sledi v novem letu. Naj bo vsestransko uspešno za oba tretjeligaša!	(S.B.)
Posnetek je nastal 24 ur po zmagi Gerečje vasi (Foto: Langerholc).
Male živali
Živali so naše prijateljice. Spremljajo nas na vsakem našem koraku. Z nami delijo dobre in tudi slabe trenutke. S svojo igrivostjo, iznajdljivostjo nas vsak dan razveseljujejo in predstavljajo določeno sprostitev, ki jo človek še kako potrebuje v današnjem ritmu življenja. Vedno več je družin, ki v svoji sredini želijo imeti novega “družinskega” člana. Največkrat predstavlja novega člana družine pes ali mačka, pa tudi morski prašički, hrčki.... niso redkost. Tem živalim rečemo male živali!
Na žalost pa se tudi zgodi, da tako kot zbolijo ljudje, zbolijo tudi naše živali. Takrat je potreben obisk pri veterinarju. V Veterinarski bolnici Ptuj (na Ormoški cesti 28) je oddelek, ki se ukvarja posebej z malimi živalmi, kjer bomo z veseljem poskrbeli za zdravje vašega ljubljenčka. Tudi za kakršnakoli vprašanja lahko vedno pokličete na telefonsko številko 062 787 520, oziroma dežurno št. na 0609 634 904 !
Veliko pa lahko tudi sami storimo za svojega hišnega prijatelja in te vrstice bodo namenjene prav temu.
Na začetku se vsi družinski člani odločijo, da bodo medse sprejeli novega družinskega člana. Če so se odločili za psa, je potrebno izbrati pravo pasmo, kajti pravilna izbira se kasneje bogato obrestuje in le tako se vezi med gospodarjem in psom iz dneva v dan vse bolj in bolj utrjujejo. Zato se pred nakupom posvetujte z veterinarjem, ki se ukvarja z malimi živalmi. Tudi s kinologom se lahko posvetujete.
Mladičke prinesemo v naš dom pri starosti 6-8 tednov. Zahtevajo veliko nege, skrbi in pozornosti. Na njih preži cela vrsta bolezni. V grobem lahko te bolezni razdelimo na virusne in bakterijske bolezni. Bolj nevarne so virusne bolezni. V prvih dneh njihovega življenja jih je pred temi boleznimi varovala zaščita z materinim mlekom. Kasneje te zaščite ni več, zato je potrebno zaščitno cepljenje proti tem boleznim. Pravilno in strokovno je, če je mladič prvič cepljen pri starosti 6-8 tednov in nato cepljenje ponovimo čez 4-6 tednov in še kasneje pri starosti enega leta. Kasneje ponavljamo cepljenje vsako leto. Le tako bomo dosegli nivo zaščite, ki je potreben, da varuje zdravje našega mladička. Ponekod prevladuje prepričanje, da odrasel pes ne zboli več za virusnimi(kužnimi) boleznimi in ga ni potrebno cepiti. To prepričanje je napačno, zato je potrebno tudi odraslega psa zaščititi pred boleznimi. Pomembno je tudi, da mladiček dobi že ob prvem cepljenju sredstva za odpravljanje notranjih zajedavcev. Po domače rečemo, da smo psa “razglistili”. Ta sredstva se imenujejo anti-helmintiki in jih dobimo v obliki past, tablet... To je za psa zelo pomembno, saj notranji zajedavci odvzemajo organizmu hranilne snovi in tako zmanjšajo odpornost ter s tem večajo dovzetnost živali za različne bolezni. Če tega ne opravimo in se zajedavci v organizmu preveč namnožijo, žival lahko tudi pogine. Sredstva proti notranjim zajedavcem nato dajemo živali 3-4 krat letno vse življenje! Naj poudarim, da smo s tem, ko smo zaščitili psa pred notranjimi zajedavci, posredno zaščitili tudi sebe, saj se določene vrste notranjih zajedavcev ob neposrednem kontaktu lahko prenesejo tudi na človeka. Naslednja stvar, ki jo moramo vsekakor omeniti, je nega živali. Živali imajo gost kožuh, ki predstavlja bolham idealen življenjski prostor, naši živali pa veliko nevšečnosti.
Razen srbeža, ki je najbolj pogosta posledica oziroma nevšečnost, moramo vedeti, da so lahko živali tudi alergične na pik bolhe in pri tem je dovolj samo ena bolha, ki povzroči cel kup nevšečnosti na koži živali. Zato je tudi pri bolhah najpomembnejša preventiva. Na tržišču je cela paleta izdelkov in po obljubah proizvajalcev so vsi najboljši. Vendar ni tako, zato naj nam ne bo težko vprašati veterinarja za nasvet pri izbiri najprimernejšega sredstva. Dobro je vedeti, da razne ovratnice proti bolham ne dajejo popolne zaščite. Zelo pomembno pa je, da sredstev, ki so namenjena za zatiranje bolh, NE uporabljamo pri mladih živalih do starosti 7 mesecev. Zakaj??? Ker so sredstva premočna in lahko povzročajo hude zastrupitve
pri mladičkih, ko ljudje nanje nanesejo sredstvo za odraslo žival! Torej, za zatiranje bolh pri mladičkih se je treba posvetovati z veterinarjem!!! Živalski kožuh zahteva tudi veliko dodatne nege. S pravilno in vsakodnevno nego kožuha se bomo izognili marsikateremu vnetju kože. Napačna nega je tudi vzrok, da zdravi psi nimajo svetleče in zdrave dlake. Dlako je treba krtačiti in česati, kako pogosto in kako dolgo, pa je odvisno od pasme psa. Daljša in bolj gosta dlaka zahteva vsakodnevno negovanje. Prav je, da se na nego dlake navadi že mlada žival in tudi mladička je dobro navajati na morebitne kasnejše obiske pri frizerju. Pri negi živali ne smemo pozabiti pregledati ušes. Po potrebi očistimo zunanji sluhovod z raztopinami, ki jih dobimo le pri veterinarju in tako odstranimo odvečne dlake (koder, kokeršpanjel). Glede kopanja psa ni posebnih pravil, vendar moramo vedeti, da je pH pasje kože drugačen od človeške, zato nikakor ne uporabljamo šamponov za ljudi, potrebno je uporabljati šampone — izdelane posebej za pse! Pred nanašanjem je potrebno šampon v dlani razredčiti. Po kopanju je treba šampon temeljito izprati. Pred kopanjem zaščitimo ušesa in oči! Kako pogosto kopamo žival? O kopanju mladička se posvetujemo z veterinarjem, pri odrasli živali pa je to odvisno od pasme. Če je pes v stanovanju, ga lahko kopamo tudi vsak teden, vendar le s posebnim šamponom, ki obnavlja zaščitno plast na površini kože!
Za svojo rast in razvoj potrebuje mladiček tudi ustrezno prehrano, prilagojeno za njegove potrebe. Nikakor mu ne smemo dajati ostankov nedeljskega kosila in kosti. Kosti mu lahko samo škodujejo, občasno mu lahko ponudimo večjo govejo kost za utrditev zob! Prehrana za odraščajoče in mlade pse se razlikuje od hrane za odrasle in aktivne pse (o prehrani bo več besed prihodnjič). Priporočljivo je, da hrano dopolnimo z mineralno vitaminskimi dodatki.
Glede na to, da so pred nami mrzli in praznični dnevi, je prav, da namenimo še nekaj vrstic temu. Prav je, da se zavedamo, če naš pes prebiva izven toplega doma zunaj v mrazu, da tudi on potrebuje toploto. V mrazu mu je tudi kožuh premalo, zato mu uredimo primeren prostor izven dosega mraza. Ne smemo pozabiti na vodo, ki jo zamenjamo večkrat na dan, saj v mrzlih dneh posoda z vodo pogosto zamrzne.
V prihodnjih prazničnih dneh se bo ob pričakovanju novega tisočletja povečala uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev. V glavnem psi slabo prenašajo poke in strele, zato ne uporabljajte petard in podobnih stvari v bližini psov, mačk in drugih živali! Živali vam bodo hvaležne!!!
Damijan Peklar, absolvent vet. med.
Veterinarska bolnica Ptuj d. o. o.
HAJDINČAN
je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina.
Odgovorna in tehnična urednica: Silvestra Brodnjak. Uredniški odbor: Andreja Drevenšek, Tatjana Mohorko, Valerija Šamprl, Metka Vidovič.
Lektoriranje: Andreja Drevenšek.
Oblikovanje in tisk: Perutnina Ptuj d.d., PC Tiskarna, Zagrebška cesta 46 a, 2250 Ptuj, telefon: 062 776 511. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina.
Telefon: 062 788 30 30, fax: 062 788 30 31.
Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639.
Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek.
Srečno 2000!

MESARSTVO
Franc TURNŠEK ,.P.
2288 Hajdina, Zg. Hajdina 41 Tel.: 062 781-311 GSM: 041 422-168

Sem so prihajali že naši dedje, tu so se na plesih srečevali naši očetje in mame, k ČELANU v Slovenjo vas od vsepovsod prihajajo mladi, ki si želijo zabave ali pa gostoljubnega sprejema v PRIJETNI RESTAVRACIJI.
Jubileji, poslovna kosila in večerje so pri ČELANU posebej svečani...
GOSTILNA ANICE ČELAN
V SLOVENJI VASI 30,
OB CESTI MARIBOR-PTUJ tel.: 062 782-m8
a
>
o
s
N
a
Hajdinska kuhinja od rimskih časov do danes
Na otvoritvi obnovljenega I. mitreja na Spodnji Hajdini, 12. oktobra 1999, smo lahko preizkusili kuharske mojstrovine, ki so nam odlično teknile.
Predstavljamo tri omizja, ki so se šibila od dobrot, pripravljenih na Hajdini, v
Hajdošah in v Dražencih.
Hajdina pred sto leti
Društvo žena Hajdoše
Hajdina v rimskem času
Društvo žena in deklet občine Hajdina
Hajdina danes
Društvo gospodinj Draženci
Tn/r MD INVEST d.o.o.	Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 17, 2250 Ptuj	Izdelava projektne in lokacijske dokumentacije ter nadzor nad gradnjo
Tel.: 062 78 79 10	objektov
Fax: 062 78 79 Ul	Tehnično svetovanje in pomoč pri pridobivanju soglasij ter dovoljenj