Za izobrazbo kadrov v Beogradu skoraj milijardo dinarjev
Z naglim razvojem beognajskega go-spodarstva, s poveeanjem in razširitvijo njegove proizvodnje, s specializaeijo v dcJitvi dela in vsakdaujo borbo za večjo protluktivnost se je niočno vplivalo na tismeritev prosvetno izobraževalne poli-tike k žolanju in izobraževanju kadrov, ki bodo nosilci novega v proizvodnji. Ta aktivnost, ki ji bodo znatno materialno pomagala sredstva sklada za kadre, bo vplivala na liitrcjše re.ševanje gospodar-skili in drugih komuualnili problemov v Beogradu, a delno tudi v drugih. krajih.
V niinulih letih je bila osnovna karak-teristika šklada za kadre, da se je pri-spevek gospodarskih organizacij konccn-triral pri nstreznih republiških in zveznih
' zbornicah in zdmženjih. Taka centraliza-cija sredstev sklada ,je v določeni meri vplivala ludi na njihovo razdelitev. -To se je pokazalo v neenakomernem trošenju skludov. Nekatere veje z večjimi dohodkr so dajale iz sklada vcčjo pomoe svojemu slrokovnemu šolstvn, a tiste veje, ki so v
-razmerju do Stevila šol in kadrov, ki jih šolajo, imele slabše dohodke, so bile v tpžavnejšem položaju. Medtem ko so prvim ostajala večja srcdstva neporab-Ijena (trgovinska zbornica na primer lani ni porabila več sto milijonov dtn), neka-tere drugt; zboruice (na 'prinier industrij-, ska), ki ima jo več šol in večje potrebe po karlrih. pa niso mogle vložiti v te uamcne Iudi najiainiinalnejša sredstva. Zalo so se tudi kadri. ki še šolajo in izobražujejo v posaineznih vojah, znašli v neenakih raz-merah. Upravičena je težnja posanieznih zbornic, da spodbujujo. izobrazevanje ka-drov v tistih strokah, kjor ni zadostnega interesa, kakor so na prinier trgovinski in gradbinski kadri. Upoštevati pa je tre-ba. da so sc sredstva na eni strani inprda iiidi (ralila (neka zbornjca je na primor doliralu ncko ckskurzijo z 1,500.000 dih), nekuture strokovne Sole industrijskih go-spodarskih vej pa niso imele niti najos-novncjših sredstev za redno vzdrževanje pouka. Zato je bil s predpisi, ki so začeli veljati prcd nekaj meseci, način razde-litvc usklajfen z osnovnimi težnjami sploš-nega razvoja.
Dohodki sklada
Od lefošiijpga načina pobirauja sred-stev za sklad in tro-senja. bo imelo beo-grajsko gospodarstvo večje koristi kakor pretckla lcta. Po planu bo beograjsko go-spodarstvo- vplačalo letos v sklad za ka-tlre nad 800 milijonov din prispevkov: in-dustrijska podjetja sodelujejo s 44°/o, trgovina z 2O°/o, obrt s približno 6«/o itd.
Pri pobiranju sredstev za sklad od go-spodarskih organizacij je kontrola ure-jena prcdvsem z instrumenti banke, med-tom ko pri pobiranju sredstev od zaseb-nikov ni vzpostavljena popolna kontrola. PrepuSčena je davčnim organoin, ki lah-ko delajo to tndi inimogrede. Potrebno je, da sredstva, ki so določena za ta sklad.
8
stran
22. IX. 195»
NASa SKUPNOST
tudi vanj pridejo in zato bi morali tudi v zasebnem sektorju nekaj ukreniti, da bi se uredila redna in ue samo občasua kon-trola. Ne bi snaeli dovoliti, da se posamez-ni privatniki zaradi pomaiijkanja kon-trole izmikajo vplačevanju v ta sklad, ker služijo ujegova sredstvu vsemu gospo-darstvu.
Kar se tiče frošenja sklada, se postavlja vprašanje, ali se v Beogradu pravilno trosi. Poudariti moraiuo, da teli sredstev ni raogoče nporabljati po načelu — večja dodelitev tisti gospoclarski veji, ki daje tudi večji prispevek, ker bi v takem pri-rneru prišle omcnjene sslabosti znova do veljave. V razdelitvi sredstev v Beogradu se je izhajalo iz sedanjega stanja v stro-kovnem Solstvu in izobraževanju razpo-ložljivili kadrov. Iz programa za trošenje sklada za to in prihodnje leto je razvid-no, da v tem pogledu še vedno ni daljno-sežnih perspektiv. Položaj je tak, da se je nujno treba lotiti povcčanja strokovnega šolstva kakor tudi dviga izobraževalne ravni sedanjega kadra v gospodarstvu. Vsekakor bi bilo potrebno ob izdelavj dol-goročnejšega programa za potrošnjo sred-stev poprej analizirati potrcbe beograj-skoga gospodarstva po kadrih, ki bi jih bilo morda treba <lopolniti tudi z zalite-vami nekaierih drugih kornun, katerih kadri se šolajo v Jioogradu. Tc dni so se v BooeTiidn lolili 1;ikc atiiilizo.
Pctrebe po strokovrtih kadrih
Kakor smo obveščeni, cutijo skoraj v vseli vejah gospodarstva v Beogradu po-trebo. da število kvalificiranih in visoko kvafifiriranili kadrov v nekaj letih po-dvojijo. Sfruktura zaposlene delovne sile je v iiekaterih vejah skrajno nezadovo-ljiva (usnjarstvo, predelava lesa, gradbe-ništvo in druge). S slabo sestavo delovne sile v proizvodnji ni mogoče pričakovatl velikega napredka, še manj pa osvobo-ditev proizvodnje od zaostalih delovnfh metod.
Program trbšcnja sklada zaradi ustva-ritve centrov strokovnega šolstva po go-spodarskili vejah (na primer kemičuega, električnega, tekstilnega, grafičnega, cen-tra precizne mehanike itd.) je že izdelan. Ustanovitev teh centrov bo prispevala k združevanju učnili kadrov in k boljšemu iiporabljanju razpoložljivih sredstev /a pouk, a tudi za spoznavanje jasnejše per-spektive šolanja kadrov. Da bi bila po-treba Beograda po sredstvih sklada jas<r nejsa, j^ treba poudariti, da deluje v Beo-gradu 46 strokovnih šoi: 15 srednjih, 1" industriiskih s prakticnim poukom in 14 vajenskih šol z blizu 20 tisoč dijaki. Ker so v Beogradu tudi strokovne šole, ki so edine v vsej državi, je 56 odstotkov di-jakov teh šol z ozemlja izven Beograda,. večinoma iz drugik krajev Srbije, a tudi iz drugih republik, Razen tega skrbi za sistematičiio izobraževanje razpoložljivih kadrov v gospodarstvu delavska uni-verza, a organizirajo se tudi druge oblike
izobr&ževanja (tcčaji, srmintrji in podob-no po podjetjih). K takcniu stanju je trcba dodaii potrebe, da se število stro-koVnih kadrov v beograjskem gospodar-stvu poveča v prihodnjih nekaj letih Ao ' dvakrat.
Kljub obsežnemu programu šolanja in izobražerauja sedanjih kedrov kakor tudi zagotovitvi sredstev za sklad od beo-grajskega gospodarstva, Bcograd nima mo/npsti, da bi dobil iudi t.sta sredstva, ki jih je vložil, pa celo tudi tedaj, če jira prištejeuio sredstva iz pomoči republi-škega Ln zveznega sklada. Zato bi bilo po-tfebno, da bi poiskali neko rešitev in omo- • goeili, da bi dotekalo v sklad za kadre v Beogradu več sredstev, kar bi prispe-valo tudi k dvigu kadrov v drugih krajib..  i
Glede   na   omojena  sredst-va  sklada   je morda  tudi  program   njibowga  trošenja v predračunu okrajnega sklada Beograda pičel, posebno glede sistematif-ncga  stro- . kovnega izpopolnjevanja sedanjega kadra.
Trosenje sklada in šolski proračuni
Ce pogledamo proračuuske izdatke stro-kovnili šol, pridoino do sklepa, da sred-stva sklada še vedno niso zadostna. Po-trebno je poudariti, da tvon osebni del proračunskih izdatkov 40 cdstotkov, a operativni 60 odstotkov. Sedanja srcdsiva, dotirana iz sklada, pa krijejo koniaj del stroškov za redno vzdrževanje šol, ker se sredstva sklada zaradi nnjnih potreb predvsem trošijo za investicije. Prav bi Jjilo, da bi gospodarstvo preko tega sklada zagotovilo vsaj nujna sredstra za tedno vzdrževanje, to je, da plača vse druge proračunske izdatke šol, seveda razen osebnih. Če bi bilo zato več razninevanja, bi bila tudi večja možnost za ustvaritev širšega progtama, ki bi zajel ae samo del izdatkov za strokovno šolstvo, temreč tudi program dviga strokovne ravni se-danjega kadra v sistematični obliki po de-lavski univerzi in drugih obhkah'.
Z veljavno medbo je omogočeno, da lahko posamezni okraji iz lega sklada dajejo sredstva tistim okrajem, v kate-rih šolajo kadre. Doslej se to vsaj v od-nosu do Beograda ni prakticiralo. To do-ločbo bi bilo koristno izvajati tudi s sta-lišča Beograda kakor tudi tisiih okrajev, ki v njem žolajo kadre.
Kar se tiče naeina upravljanja sklada za kadre, ta še ni dovolj izkušenj. S pred-pisi je zagotovljena demokratčnost, toda v praksi naletijo na razne težave. Vse go-spodarske organizacije ne morejo na pri-mer biti zastopane neposredno v .iiprav-nein odboru sklada, zato nekaterim ni e jasna razdelitev sklada. Poziiivna stran te uredbe, ki r Beogradu le:os ni bila dovolj izkoriščena, pa je obTPznost, da se predhodno razpravlja o predjačunu v vsaki gospodarski organizaciji, s čimer lahko nepostedno dobijo vpojled v na-mene sklada. To možnost je treba vseka-kor bolj uporabljati, že zato, ker se bo tako zagotovila pravilnejša razdelitev in potrosnja sklada za kadre.
C. Beća