II. leto. Štev. 40.
1915. October 3.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto:	
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .	3 K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .     .	2 K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .    .    .     .     5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegje. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vköp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na í^egov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     8 K.
„Je napravo gostüvanje.“
— Mát. xxn. —
Veliko gostüvanje je napravo evan-geliumski král sini svojemi. Poznamo toga krála, od šteroga v tom evangeliji guči Jezuš. Oča nebeski je on, ki je napravo svojemi za nás krížanomi sini veliko goščénje: vso vesélje ládanja vekivečnoga králestva. Pa je k tomi goščénji pozvao vse nás. Vse, ki so bili na zemli, vse ki živéjo zdaj, vse ki šče májo pridti na to zemlo. Ni-koga nešče on skvaríti, níkoga ne po-gübiti. Za to je poslao jedinorodjenoga sinű, naj „žítek májo ino obilneša májo," naj „se ne zgűbi nišče, nego se naj zveliča“. Pa je Jezuš spuno svojo reč, Spravo je vsem odküplenje, pozvao je sám vse národe na svoje vesélje pa je te poslao vő sluge svoje rekoč: „Ite, glásíte evangelium vsemi stvoijenji! Evangelij naj glásijo, „ve-séli glás“ pomeni tá grčka reč po našem :	veséli glás naj neséjo vsemi
stvorjenjí, ka so odküpleni ino pozváni na večno goščénje jedinorodjenoga Sinű božega.
Prineseo je pozvánje nebeskoga Očo sám jedinorodjeni Sin na zemlo. Raznesli so to njegovi slugi: apoštolje ino dühovníki sv. matere-cérkve po celom sveti, naj ne bo nikoga, ki bi lehko pravo: jas bi šo pa sam ne bio pozváni.
Pri vládaraj je od inda sveta ná-vada, da ki so- k njim na jelo pozváni, oni morejo v posebno naprej-písanoj resnoj obleki pridti. Ki tákše obleke nema, on ne sme notri, tak je déndenéšnji.
Inda sveta je inači bilo. Te so kralovje sam! poslati dáli svétešnjo obleko tistim; štere so pozvali pa samo v tistoj obleki je slobodno prišeo.
Tak dela tüdi nebeski král, veki-večeü Oča. Vsakomi nam je poslao
svétešnjo obleko: svetlost milošče pri sv.’ krsti. Či bi što to obleko krsta zamazao, raztrgao, zgűbo, je svestvo pokore, v šterom si obleko milošče vsaki lehko znova nazaj správi.
. Tak smo vsi močno priprávleni za nebesko goščénje. K rokám nam je dáno vse, z šterim smo mogoči tá pridti. Samo to je Pitanje, jeli tüdi ščémo déonicje biti toga goščénja.
Zamán je pozvánje, či što zvánja čüti nešče., Pa kak dosta je takših, ki ne čüje. Že sám Jezuš svedoči, ka „čüjéč ne čüjejo í glédajoč ne vidíjo“. Njihova vüha so zapreta i oči žmirijo pred božov pravicov. Si ti nej takši?
Znova so Vnogi, ki čijjejo pozvánje, se vesèlíjo, ka so pozváni, nego za obleko goščénja njim je ne skrb. Krslno so že dávno raztrgali, Pokorna pa nikak ne morejo prav na sebé oblečti. Od dnéva do dnéva odlášajo svojo pokoro tak dugo, ka na slednje de njim prle idti, kak de njim obleka krédi. Te do se pa zamán rí-vali k goščénji, ne bode jih poznao Oča — král — za svoje, velo de je vövržti „na zvünešnjo tmico, kde bo joč í zobno škripanje.“
Samo malo, jako malo je onih, ki si skrbno čuvajo obleko Čisto, jo znova i znova peréjo z skuzami pokore, jo čístijo ino belijo pri pekočem sunci krížov i težáv živlenja pa se tak príprávlene držijo za dén, kda oni tüdi v roke dobijo pozvánje vekivečnoga gostüvaüja.
Glédajmo, ka mo mi med temi slednjimi pa prosimo nebeskoga Očo —- krála — naj pomága v tom obču-vanji milošče ne samo nás, nego posebno tüdi one,* ki na rázlični bojiščáj prelevajo svojo krv za domovino ino v velikih 1 trumaj idejo na pol, štera k večnomi goščénji pela dobre.
Bojna.
Hujskajo se narodi eden proti ovomi. Krv V potokah teče, od mirű ni glasű. Bolgarija je pod orožje po-zvala svojo vojsko, za njov pa Grčka. Eden narod čaka na ovoga. Vsaki se boji za zemelska, večna pa ma na skrbi Večni!
* Svoj namen dober Bog dosegne po boji, šteroga je ne mogeo po miri. Nešteti stojezeri se zveličajo, ki bi se v miri pogübili. V strelnih jarkah kra-ltije treznost i poštenost, pijanost i raz-vüzdanost pa za njimi zdigava svojo kačjo glavo. Glejte vnoge, ki na do-püst prido domo. Ne vidite nanjih vresničene te reči. V žganici i vini šče Vnogi pozabiti smrtne nevarnosti pre-stane. Svedoči to pobolšanje srca do dna? Vidite zrok, Zakaj beži mir od nas. Navadili smo se boja mlačni smo poslali v molitváh, molimo menje za naše vojake, kak prle, zato pa ne ga še splošuoga spreobrnenja i mira. Več molimo i bole molimo.
Z popolnim vüpanjom prosimo té mesec Rožnovensko kralico za spreo-brnenje narodov i na tom fundamenti za mir. Na tom fundamenti bo stao stalen mir, se bo vkoreninila naša zmaga. Brez toga fundamenta nam zmaga samo dnes-vütro obstane.
Glejmo poročila z bojišči:
Rusko bojišče. Prek Tarnopola v pokrajini Wolhynije so jako, Srditi boji. Rusi z nezgovornov silov napa-dajo. En hip so edenajset redov po-spoloma proti našoj vojski poslali, štera je ne samo odbila ruse, nego ešče edno visino zevzela ti sovražnika ne prek vode Ikwe püstila. Kre te vode so naši 4020 rusov zgrabili. — Kre Styr vode so naši več občin sovražniki z rok strgáli v Litvaniji so pa do
2
NOVINE
1915. okt. 3.
Krasyna prišli, * Nemci so- pred Dvinskom (Dünaburg) več ruskih po-stojank zevzeli i jezero rusov "zgrabili. — Pri JVilejki, so rusi več nemških štükov zaplenili, topničarè pa spoklali, ki so se do zadnjega trenutka ne dali od svojih topov vkraj spravili. — V Pripetskih močvirjah so se nemici nazajpotegnoli do reke Jassiblde, da je rusi ne bi okoli zapasali. Pri tom naidrt i denji so pa še li zgrabili 102 rusov. — Hindenburg general z veli-kimi stopaji napredüje vsikdar globlje v Rusko,v.i je že prišo do Berezine vode.
Srbsko bojišče. Pri Belgradi so naši z uspehom strelali na Topčider-skih visinah ležečo Srbsko pešijo i raz-treíili- eden dugi tren.
Talijansko bojišge. Na Tirolskom so naši pri Orüer-i' začeli strelbo i taljanske čete odtirali od večih krajov.
Francozko bojišče. Francozi i an-gleži so začeli od morja do Vogezov nemške postojanke napadati, a v večih mestah so odbiti i samo tü pa tam se njim je posrečilo zevzeti štero nemško" zakritje.
Ttirsko bojišče. Türki so zadnje dni samo menjše boje meli i v feh lepe uspehe doségli.
Na morji se dale potáplajo ladje, večinóma angležke. Edna ruska i fran-cozka stane tüdi. Nazadnje se je angležka Urbme potopila brščaš po nem-škom podmorskom čuni, ali moštvo je rešeno.
Dom i svet.
Odgovor naše monarhije zedinjenim Državam. Baron Burim Štefan, naš minister za zvünanje zadeve je po Penfield Frederiki, bečkom amerikan-skom posláhiki odgovor dao amerikanskoj vladi na tisti list, v šterom nam je ona na oči vrgla, ka smo mi tisti čas tüdi prevažali strlivo, kda je Angležko z buri boj melo. Odgovor naš zdaj dani je krotek, i razprávlja razlo-ček med našim i amerikanskim pre-važanjom strliva. Tisti čas je morje naime ne bilo zaprto, kak je dnes i prevozilo se je od nás tak malo strliva, ka se'amerikanskomi velikanskomi pre-važanji nikak ne da primeriti.
Taljansko, Taljanski mornarski minister Viale je odstopo od svoje slüžbe. — Taljanska Vlada se je pos-vetüvala, kak bi mogla Srbijo i Bol-garijo pomiriti.
Grčko. Grčki kralj je vso vojsko dvajseti letnih tečajov pod orožjé poz-
vao. Zrok na to mobilizacijo je dala bulgarska mobilizacija. Če bi bolgar Srbijo nápadno, bi Grčka Srbijo brščas pomagala.
Srbija. Adjutans ruskoga cára Mihajlovič-Vasili je z posebnim pos-Ianstvom prišo v Niš i ddpotüVao na glavni stari k Aleksandri trononasled-niki. 9* OEBáie .
Bulgarija. j Bulgarska vojska v krat-kohi bo cela pod orožjom. Bolgaici so neizmerno navdüšeui i komaj čakajo,
, da, bi maeedopskc hcate srbskoga jar-ma rešili. Naši sovražniki so bolgarom obečali Macedonije tisti del, kje bolgari prebivajo i šteroga zdaj srb má. Srb je v to ne šteo privoliti. Nato so áugleži i francozi naznanili, ka po-talijátiskÖj vojski vžèmejo Srbiji Mace-donijo i jo dajo Bulgariji. Ali Bulgarija je lisicam ne vervala. Talijan za njo ne bi šo v Macedonijo, rajši za sébé, zato se oborožila, ka de se bránila, če bo potrebno.
Tretje nemško vojno posojilo seje znova posrečilo. Dvanajset miliardov mark je ljüdstvo posodilo državi na vojne potroše. Takše ljüdstvo zaistino, more zmagati.
Naše trétje vojno posojilo je že tüdi naznanjeno. Kda se začne nabi-ranje, obvestimo drage naročnike.
Austria. V Austriji je določena cena krumplov. Od 'oktobra 1-ga je krümplom za jesti cena 8 kor., za krmo pa 7 kor. po što kil.
Cena cukra. Vlada je določila ceno cukra. V toj določbi je to tüdi povedao, keliko smejo mali trgovci dobička meti, ne več naime, kak 8 kron pri 100 kilah, to je 8 filerov pri kili. V tom dobički so vsi trgovcovi potroši zračunami, pa ne sme več filera raču-nati. Ki to določko prestopi, se pod-vrže kazni, štera zna stati v dvame-sečnoj vozi i 600 koron plači.
Cena cukra za sobočki okraj je 99 kor. 15 fil., za lendavskoga 99 kor. 50 fil., za monošterskoga 98 kor. 45 fil. Po toj ceni dobijo trgovci cuker po 100 kilah. Pri kili 8 filerov smejo draže tržiti odjemalcom.
Kaj morejo z sebov vzeti 18 let stari 15-ga oktobra? Vsaki sr naj z sebov vzeme močno obütel, škér za jesti, vunatno spodnjo obleko i vunatne vnüče ali nogavice. Obütel i spodnjo obleko, če de pripravna za vojaško slüžbo, plača poveljništvo, za potni strošek se njim pa povrné 1 kor.
Kühar Štefan
Z potrtim, ali z vüpanjom napunjenim srcom naznánjamo žalostno novico, da je Kuhar Štefan; z Bratonec, naš eden te naj-rodövitnejši i najbolši pisatel slovenski, popolnoma vdan v Božje sveto volo, po dugom betégi zas-pao v Gospodi v Bratoncih sept. 25-ga t. S
Pèčé nas ta nezmerna zgüba, krvavo rano nárh seka v bolečo düšo, ali vüpamo se. Vüpamo se, da pokojnoga zaistino požrtvovalne trüde je plačala BI. Devica Marija. Vüpamo se, da pokojni bo nadale lübo svoje slovensko ljüdstvo. Vüpamo se, da dobra nebeska mati narri 'poskrbi drüge pomagáče, ki do po sledah pokojnoga hodili i goreli za slovensko slovstvo.
Toga vreloga, nepozabnoga pisatela slovenskoga vsem drpgim čtevcom v pobožne molitve zro-čimo.
Z Bogom draga nam düša, ne henjamo te i nadale Ijübiti. Počivaj v mirü.
Vredništvo.
Glási.
Od naših vojákov. Mrtev je :• Puvar Jožef z Sodišinec, — spadno je aug. 26-ga na severnom bojišči, — i Marič Štefan z Kraj ne, šteri je mro v bol-nišnici. Daj Srce Jezušove pokojnim večno smilenje, njihovim , tužnim, glo-boko posekanim domačim pa začeli rane dobljene od te velike zgübe. Vlovleni so: Kocjan Ivan z Sodišinec, jBarbarič Janoš z Šalovec, Kranjec verenc z Gederovec, Seršen Franc z Tropovec, Gabor Janoš z Tropovec, Farič Mihál z Tropovec i Andrejc Štefan z Petrovec. Prvi je junija meseca toga leta vlovljen, ovi drügi so pa v Przemysli bili.
Kak je eden naš voják ranjen. »Sept. 3-ga' sem dobo strlaj od granate v pléča; kda mi je pajdaš, Tarandek Štefan z Dugoveškoga-Vreha rano ob-vežüvao, sem dobo drügi strlaj z kroglov v nego; kda me to vezao, so me streIili v glavo. Kda me to rano tüdi na réd vzeo, sem si malo jamčko skopao, kam bi legeo, pajdaša pa oproso, naj mi vekšo napravi. I kda jo je delao, te so pa njega zavadili v desno roko i zdaj, oba ideva v bolnišnieo. Srce Jezušove, bodi mi smlleno. — Jagerič Ivan z Ivanec. vojak .48-ga pešpolka.*
1915. okt. 3.
NOVINE
3
Prošnja do vojakov 20-ga domo-branskoga pešpolka. Lansko leto sep-tembra meseca je slüžo med vami na . Ruskom v 10-oj stotniji Geder Leopold z Petanec. Prosim vas, dajte glas vred-ništvi Novine če kaj znate od toga • vojáka ? '
Slovo 19 Iet starih slovenskih vojakov. Slovo od našega slovenskoga krája. V velkoj žalosti se moremo ešče dale ločiti od naše domovine, kak smo dozdaj bili: Prišli so dnévi, ka moremo iti z Boga pomočjov na bojišče bránit našo lübljéno domovino. Z žalostjov se poslovimo od vás, drági poznánči ino prijátli, najbole pa ljtibi starišje, ki ste nas žmetrio gorzvodili i z nami dosta trpeli, pa na stare dni vas zdaj more-mo ostaviti, kda bi vam moglj na pomoč biti. Ne verno, jeli mo se vidili več, ali ne. Prosimo vas pa, dragi starišje, zročite svoje i naše trplenje gor Oči nebeskomi; kak je žročilá De-vica Marija njem svoje i Jezušovo, kda ga je mrtvoga na rokah držala i se je t Božov volov tolažila. Tak se i vi potolažte lübljenr naši starišje, i ne-hajte vse na Božo volo, ár če na Božo volo se zanesémo, te de nas on pomagao i BI. D. Marija. Srečno, z Bogom z dalečine dragi starišje, brati, sestre, dühovni pastérje, naša rodbina i sosedje pa vi dübljéni pajdašje, z šterimi smo 19 let gorrašli, vküpživeli. z Bogom ostante vsi poprek ! Molite za nas, ne spozábite se z nás !. Ne spo-zabite se z Bogá i BI. Dev. Marije!: Pintarič Jožef z Sodišinec, Gorza Ignac z Rakičana, Skerlak Štefan z Stánjo-vec, Horvat Ferenc z Doline, Počkovec Koloman z Žanavlje, Szijártó Jožef z Sp. Sláveč, Vidonja Jožef od Sv. Jürja, Gaber Mihal z Srdice, Skerlak Ludovik z Šttlinec, Menica Ludovik Z Sobote, Skraban Franc z Domajinec, Benko Anton z Bakovec/Kovač Franc z Ad-rijanec, Grábar Géza z Sela, Ratnik Jožef, desetnik, z Gederovec. — Za slovo si spopevlemo pesem slovenskih fantov od 18. domobranskoga pešpolka : Fanti slovenski vu bojno so šli, Lepo od doma slovo so vzeli,
Srce b’lo žalostno,
Milo si pojejo,
Vsaki oddaleč Mzaj se zgledi.
Zavitki 35 dek se lehko pošlejo ešče na sledeče taborske pošte zvün tistih, štere smo že objávili: 32, 38, 40, 42, 44, 47, 50, 63, 68, 71, 72, 15, 87, 92, 132, 139, 162, 173, 206, 3Ő1, 352, 353 355.
Potrdjeni plebanoš. Űačič Jožefa so mil. püšpek v četrtek za črensovski faro potrdili v plivanoši' časti. Daj •njim Srce Jezušovo vnogo dühovnoga vesélja pri svojih ovčicah vživati.
Zahvalnost. Dr. Josa Fabjan, voditeo lendavske vojaške bolnišnice se toplo zahvali vsem milim darovnikom, ki so za ranjence kaj darüvali i njim žele obilno blagoslova božjega. Ravnotak se zahvalüje tüdi Rdeči Križ z Budapešta, Dr. Saly Ladislav z Buda-pešta, Dr. Pogač Franc z Szombathelya, 'Dr. Brandieu Silvian, Slepec Ivan iz Sobote pa Vojsko Pomagajoče Driištvo z Budapešta za milodare, štere smo v Novinah nabrali i imenüvanim za ranjene, slepe delanezmožne vojake prek-dali
Smrt. 19-ga toga meseca je mro v Beltincih Novak Ferenc v 33-om leti svoje starosti i je zakopan 21-ga. Pokojni je bio vlč. Bassa Ivana, bogo-janskoga plebanoša svak, po opravili imeniten sabó, reden, tihi človek, šteroga je vsaki Ijübo, ki ga je poznao. Slaboga zdravja človeka so tüdi zrav-nali po zimi v vojaško delavnico šivat za vojsko, kje se je nakopao smrtno jetiko. Žalüje za njim dovica žena, dvoje dece, stari starišje i obširná rodbina. Vsoj rodbini i zrazimo najto-plejše naše sočütje, pokojnoga düšo pa zročímo v smileno Srce Jezušovo.
Z Bogom. „Starši dragi, ne žalosti se za mé, naznánim vam, da je moje srce goreče i pripravleno živlenje dati in kri pre!,ejáti za domovino. Iz srčne ljübezni Prosim, odpüstite mi, če sam vas pri Vašem srci kaj raz-žalo. — Oj srečna je dežela Vogrska in dolina Bratonska, kje je moja zibelka tekla, z gorečim srcom se jaz od té podam črez brege in dole in bistre vodé; srce mi pa strepeče, kda si zmislitn na svoj dom. Oj vari me angel moj, bodi mi na stráni. Daj vsamogočni Bog, da ešče ednok pri-demo v te veséli kraj nazaj, če pa ne de mogoče, te pa v nebeski raj. Bog vam plati na vseh trüdah. Z Bogom starši, brati, sestre, vsi poznanci! Molite za nás! Bog plati, ka ste mi Novine pošilali, pošilajte mi je i na bojišče. Z Bógom! Z Bratonec: Kráut-haker Ferenc, Filó Ferenc." — Ljüb-léni starišje i vsi naše fare poznanci, z Bogom ostadté! Ne starajte se za nás, molite za nás. Mi 19 let stari fanti idemo- domovino branit i nepri-jatela daleč tirat od nás. Mi mládi junaki vam pošlemo zadnjič srčne pozdravo, vsem poznancom, rodbini, sta-rišam, šteri ste se za nás mantrali, pa vsem kričimo iz dna srca: z Bogom! Bokan Štefan z Dolnji Slaveč, Benkič Anton z Domajinec, Gigüt Ludovik z Satahovec, Flegar Janoš z Sobote, vojáki 31-ga domobranskoga pešpolka.
»Lepi mi je žitek na tom velkom sveti, Dosta bole sladko je pa za dom mreti, Prišla mi je vüra, idem na bojišče,
Za mé se z domačih naj ne joče nišče!
Z Bogom mati, setre, brati Morem od vág odhájati Al’ či pridem, dár prineseo^
Zmage venec, Če se vrnem“,
Dundek Karol
z Skakovec, vojak 83-ga pešpolka.
Svetišče na Sv. Višarjah pogorelo. Talijani so tak dugo strelali na Koroško, ka so zavadili imenitno ro-marsko cerkev na Sv. Višarjah, kam je teljko slovencov hödilo Marijo časti!, jo vužgali 16“ga septembra. Cerkev je do tal pogorela. Čüdodelna. Marijina podoba je že predtem z cerkve odne-šena v Beljak v frančiškasko cerkev (Villah). Romarska cerkev je na 1792 metra visokoj gori stala i šéststo let bila romarsko središče goriških, ko-roških i kranjskih slovencov. Romare so oskrblávali v zadnjih časah fran-čiškani.
Glási ednoga ranjenca. „Smilena srca do ranjeni vojakov P Tak smo si zgučavali ednok, naj nas samo moro ednok vö z te Galicije odpelati, kam na vogrske, tam si človek ležej* kaj küpi i tak nad gučavanjom so nas rejsan k edno postaje spravili, tam smo dobili čokolade i nikše pečenje smo si znaküpili. Pride nato eden mladi gospod nas gledat notri, kak smo ležali. Meji pajdašnje so ga pro-sili, ka bi naj prineso nam za 3 korone krüha pa nekaj kolbasi; dobo je 4 korone. Mi smo čakali, pa nikoga nej nazaj bilo. Kakše srce je te Človek meo, ka od ranjencov, tak lejko po-vem, vkrao peneze, pa odišeo žnjimi.
Kak pa kaj doma novoga? Doma je zdaj vse slobodno, ka nega pravi moški rok.doma. Nej samo dekle, nego ešče ženske si tüdi iščejo pajdaše mesto nas, ki trpimo za njé. Tak smo vdablali z vsej krajov pisma, ne bi rad je poimeni vönapisao, ka pa či bi me prišla bit, ka drüge tüdi so takše, za štere ešče nevem, ka samo njé bi v sramoto djao, ove pa nej. Pa vas Pitam, či je kaj dobroga doma ? Ka je bilo je odišlo, ka jih šče je, pa tiste že čakajo puške, štüki, šrapnelli, granata Jaz mislim, ka se tej zdaj znam k Bogi obračajo! Deca so zdaj doma, starost je drüga mladosti Ta deca so ešče maloletna, samo matere so strah, če bi se hči nej mogla oženiti. Nikaj se ne bojte ve tej tüdi prido zanami, čirávno ka je zdaj njuv svet, da moč-nejši nega doma. — Mladost je no-rost. Starišje bi mogli čedni biti, ka bi té pojbiče nagnali, gda hčer iščejo
4
NOVINE
1915. okt. 3.
za volo greha. Kak te račun davali pred Sodcom na tom pa na ovom svejti. Nevete pa se ne bojite gromske Strelo? Na bojišči šče ne dajo méra te nesramnige, ka niti tam njemi ne dajo Boga moliti, kje ga vsakšo megnjeje leko smrt do.jde! Vseféle zmišlavajo v pismo, ga stokrat küšnejo, ga hva-ljjo, ka on tak lepi, kak da sunce sija, kak gda ptice pojo, rože cvetejo itd. pa te da bi samo ednomi liki telkim, kelko jih poznajo, pišeo. Vlačüge, tak si mislijo: »ve eden med njimi znam li pride domo,- ka se me te zeme, či se zdaj že naprej priskrbim*.
Dolinec-Ranjenec.
Iz pisem naših vojakov.
Pesmi vojake z Medji murja. Žalostni mi je denek I ta sedma vüra,
Da sam se rezdružil Od svojega dvora.
Devet što petnajsto Leto se nam piše,
A mo draga žena Suzice si briše.
Z edenajstog februara Rano sunce zišlo,
Í z mojega srca Sve Veselje 'dišlo
z Bogom oča, mati,
Brati i sestrice, z. Bogom žena draga, Idem od dečice.
Drugač nemre biti,
Moram ja oditi,
I Ferenc Jožefa Volo iz vršiti
Vu daleko zemlo,
Med gore karpatske,
I tam smo si najšli Snežnate postelke. Postelke smo meli Vu ruski dekongi Z snegom zagrajeni,
Z vedrom pokrijeni.
Protoletne ftice Lepo si spevajo,
A nas siromake Suze oblevajo Osemnajstoga majuša Mi smo se selili,
Iz svojega srca Veselje zgubili.
Iz, gore karpatske V tužno Galicijo,
Neznani, dám si videl Svo tovarišico.
Tužno si zdihavam Vudne í vunoči,
Jezušek lubleni,
Bod mi ua pomoči.
Da bumo se mogli Negda skupa ziti,
Jezuša Mariju Na vejke dičiti.
Daj mi dragi Jezuš Sve verno trpeti A nazadnje peko,
V tvo diko dospeti.
Draga žena, zmisli se ti na mene V zakšoj togi i nevoli jos sem ve.
Meni si ti vsako uro pred očmi Kako živiš z svojim sinom ove dni.
Mislim si, da na me si pozabila,
Da ne pišeš listeka mi pravoga.
Draga žena, piši meni listeka,
Kaj bom čital nekaj od svőg’ sineka.
Ja se dosta svaki denek žalostim Kad se zmislim kak ti živiš i moj sin.
Ali naj bo hvala dragomu Bogu Kaj bom mogel pretrpeti sve ovu.
Daj nam Boža negdaj skupa se ziti Jezuša, Marijo navejke dičiti.
(Novak Ferenc z M. Srdišča, v IV/7. delavskom oddelki.)
Čütila ranjenoga slovenskoga vojake. Vu imeni božem začnem poslati par zmožni reči od dobrih vojakov, ki smo v božem imeni šli v to gro-zovitno bojno, kje naš je bilo vküp spravleni naših domačih poznani blüzi do dvajseti, ali zdaj pa več ne verno eden za ovoga, gde smo vse narazno po špitalaj. Záto se vüpajmo v našem Gospodnom Bogi, ki smo po špitalaj, ino šteri so ešče na bojišči, ka ednok nazaj vküp pridemo v našo domovina, gde sp nas naši starišje gori odhranili v naši mladih letaj. Ali mi vojaki se vüpajmo v našem gospodnom Bogi, ka naš neprijatel ne de mogoči dobili našo lepo domovino. Či bar moremo dosta kaplic krvi stočiti za našo I domovino, záto ki smo ešče živoči na tom sveti, prosimo si, naj nam gospo-din Bog ednok mir da, ino tem idüši-cam, štere so mogle tam mreti na bojišči pa naj da odičeno goristanenje.
(Žlebič Števan, ranjeni vojak.)
Prošnja vojakov. Žalost njuva zavolo zakonolomnih žen. Rad bi Vam doli popisao od našega vojačkoga -staria,, v šterom že teliko mesecov z božov pomočjov obnašamo naše jako težke težave den in noč. A Bogi v čast je zamučam. Vse jako dobrovolno trpimo, ar smo toga vredni vsi vküp, nej samo mi, šteri smo tü v toj velikoj po-gibelnosti, — bojišče je naime jako
žalostno, ar ne verno vöre niti minote, gde nam telo predere neprijatelska krugla —- nego vi doma tüdi za naše grehe. Delajma kak najvekšo pokoro., Či mo vsi ednoga dobroga nakanenja, dobre misli, dobroga dela, ino mo se-tak ravnali, kak nam sv. Maticerkev zapovedava, tak se te enkrat lejko, troštamo božega míra, šteroga že žele Vsaka düša na celom svejti. Na bojišče smo prišli vse vere lüdje, dobri i grešni, ali tak nas je gospodin Bog: spokoro vse, kakše Ste vere je Človik, da vsaki rad Boga moli, či samo malo časa ma; moli za sebe, moli za svojo* tovarišico i za lübo deco, za stariše^ za prijatele i za neprijatele, vsem vküp-žele vsaki vse dobro. Do vas domačih, pa to želenje mamo eti vsi, naj za nas-tüdi Boga molite, idete k božoj slüžbi, kak največ ste mogoči ino k svetom! obhajili pristopite. Istina meli smo to vélko srečo mi tüdi, ka smo bili pri božoj slüžbi v tom bojüom poli, ali Pitam vas pošt. Slovenci, gde se ta boža slüžba z vršavala ? Naj večkrat v onih: lüknjaj, štere so skopane za naše mejke postele, tüdi smo, hvala Bogi, bili v tej mejstaj pri spoved! ino pri svetom, obhajili, štero smo z tak velkim veselimo gorprijali, ka smo se od veselja jokati; meli smo tam tüdi lepe navuke-i predgo, štere smo si globoko v srce zasadili ino to želenje zdaj mamo naj one v našem srci ostano naveke, ino sfr naj to v našem srci ne posehnejo nig-dar, liki se naj skem bole vsigdar t korenijo v njih.
(Dale).
Najnoveše.
Napadi francusov -pa angležov, s šterimi so nemce potreti šteli, so se po celoj vojnoj liniji vjalovili.
V Woihyniji pa v Izhodnoj Galiciji so se rususki napádi tüdi vtišali. Zdaj je že znova mi napádamo. Vniš-ternih mestaj so se že v beg podali rusi.
Pošta.
Mlhallč Mihal. Večeslavci. Vašo karte sem odposlao v Budapest. Tamodnet dobite odgovor naravnoč. Fartek Ferenc Martinje. Vaš sin je premino.- Pišite k tistoj drüžbi, štera zgr^bljene ma na skrbi, zriabiti je že dobila glás, kde bi bio zevzéti. Liltar Jožef. Nedelica. Vaš sin je ranjen. Da ne ga glasa, v šteroj bolnišnici bi ležao, so ranjenoga brščas sovražniki zgrabili.
Nyomütott a* Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gjorssajtéjáu S*ombatheIy»a.