36. NO. 36 __CL OHTO. V PF^K, 6. MAJA 1910. _"__"" ^ ^^ VOL.U I Naročnikom. Razposlali smo cenjenim naročnikom Sirom Amerike pri-fazna povabila za zopetno po-lovitev naročnine za "Cleve-andsko AMERIKO". Upamo,! ta se bodo vsi oni cenjeni ro-aki, katerim je naročnina po-ekla oglasrli in poslali dva ali sn dolar za ponovitev na ročni-ie. Od 'premnogih rojakov tmc,dobili zatrdilo, da se jim e list jako priljubil ter ga jato radi in pridno prebirajo ta-:o glede dnevnih novic, kakor animivih člankov, povestij in omanov. Jr. z veseljem smo roažali zadnje mesece, kako se množi število naših naročnikov s? ■ j . kako se vedno bolj razširja tako v domačem mestu Cleve-L landu, kakor po vseh širnih dr-m žavah Unije. Pred nekako 8 meseci je bil list razširjen le v t 7 državah Unije, a dane? ga že skoro najdeš povsod, raz-ven v nekaterih državah, kjer sploh Slovenci niso naseljeni. To dokazuje, da ima list pravo smer, in da je pisan v duhu svojih čitateljev. Kakor je znano vsakemu na-Lših naročnikov, je treba lisi, ka-Hfjfcerega se z veseljem prebira, ^tudi gmotno podpirati z naroč-f rino, ki je jako nizka PlaČe-' vati se morajo delavci, papir, L luč in mnogo druzega. Vae K to t-e mpra plačati iz na ročni I* nikov in poravnalo svojo naročnino; pričakujemo tudi od ostalih, da poravnajo svoje račune. Izjavljamo pa, dr list ' vsakbniu vstavimo Z DNEM 15. MAJA — CE DO TEDAJ NE PONOVI NAROČNINE. I Po&tna oblast ne pušča, da se Ij pošilja list na "puT. |j Uoamo, da se vsi cenjeni na-MroČmki, ki nam sedaj dolgujejo 1 ■ na naročnini, zglase v najkraj-; Šem času in nas razve sele z no- > mevo naročnino, nebi pa zagoto-vijo še nadaljno pošiljanje njih lista. I i Listnica uredništva. I j. Kovač, Oglsby, Ill Vaš ' stfali pred kometom je ravno I tak kot strah vola pred žabo. Znano \ am je. da se vol ne boji žabe Kar pa pripovedujejo { i /bedaki, ono je bedasto, m to i/ vim mora biti znano. Pozdrav1 j __ C, Ferlic, IJujte. Mont. —' ■LKolikor je nam mogoče. od-, H|jr>voriino vsa vprašanja, ki se' [pošljejo na nase uredništvo. O- j ^pomniti pa moranio, da urednik tudi ni Bog. ki bi vse vedel. Hvala za poslano. Ob priliki porabimo. — A. F. Kock Springs. Wyo. j I Nas je zelo zanimalo. Da se , tudi pri vas razpravlja o ko-. iiJU^tu, ni nič čudnega- Saj ste | baje tako visoko nad moi'jeni,' I / a na Dunaj na cesarjevo zf'jo. ki se hoče z njinia pogovarjat! gle-volivne^reforine na Hrvatskem. Rudijnpesta, 5 maja. — Na Ogrskem vlada velikansko razburjenje radi bližajočih se volitev ki se vrše meseca junija. Včeraj se je v karambesecu vršilo politično zborovanje narodne j*i delavske stranke, pri katerem so se pa konečno tako krvavo stepli. da je ena o-stba obležala na mestu mrtva 'ločim sta bile dve krvavo ranjeni Poseduj imajo za 413 poslanskih mest /e čez tisoč kandidatov. čisto na skrivnem /gradila velikanski zrakoplov. Ta novi zračni stroj bo baje preletel v eni uri petdeset milj ali Ho kilometrov. Vlada ga hode ra* bila pri vojaških vajah, ki st vrše v poletju. V London je dospel ameriški raziskovalec severnega tečaja. Rojit. Peary in je bil v Londonu slovesno sprejet. Pogostila ga je zemljepisna družba iu pred navzočimi člani je imel Pearv govor o severnih pokrajinah. Kristiiauiju. 4. maja. — Sem je dospelo truplo umrlega pesnika Rjorstjerna Bjornson: velika žalost vlada po celem mestu. Sam kralj in kraljica sta šla za žalostnim sprevodom, ko so nesli slavnega pesnika k večnemu počitku. Medtem ko so se vršile pogrebne slavnosti, se je pripetila velika tatvina v narodnem muzeju. Neki tat je odnesel več kot ^to zlatih prstanov. o(| katerih so bili nekateri več kol sto let stari. o- Dinamit v peči. Philadelphia, Pa., 2. maja. -- 70 tema Yet Hi Friedman jc bila danes zjutraj usmrčena v svoji kuhinji: tudi njen mož in več stanovalcev i&Uc, hiše je bilo nevarno ranjenih V peci, kjtfr jI žena prižgala ogenj, so dobili ostanke dinainita. katere je najbrž hudobna roka tja položila. -o-- Nesreče z avtomobili. t 1 ■ Pittsburg, Pa.) a. maja. — V enem dnevu je bilo tukaj 18 oseb nevarno ranjenih od dirjajočih avtomobilov m ena oseba je bila tia mestu ubita. V vseh slučajih je voznik avtomobila dirjal naprej in se ni zmenil za žrtve za seboj. Razbila sta se dva avtomobila. — V sporazumi jen je. Naš Halleyev komet PRODAJALCI DALJNO. GLEDOV NISO IMELI šE NIKDAR TOLIKO POSLA KOT SEDAJ. Po več mestih je vsa zaloga daljnogledov razprodana; tovarne ne morejo izdelovati naročil. NATRIJ V KOMETU. V Clevelandu kakor tudi po drugih večjih niestilr je nastalo zadnje dneve tako ve ik;rt sko izpraševanje po daljnogledih, da so nekatere trgovine vso svojo zalogo že popolnoma razprodale. Sedaj dobivajo tovarne za daljnoglede velikanska naročila za nove izdelke. in naročil ie toliko, da so jim ne more sproti zadostiti. Vsled velikega izpraševanja po daljnogledih so cene neznansko poskočile« Dadjnogled, ki je prej veljal do dva dolarju, se sedaj zlahka proda po 5 dolarjev. Posebne« so naponeufe ickozvane "pawn shops," kjer imajo mnogo starih daljnogledov. Lastniki teh zastavljalnic delajo hriljantue "kšefte .'* .iViihlfiiilMifiiiiimii Mm gTed, da bode taglje opazovat nebeškega gosta, ko se prikaže 11a nebesu. V Clevelandu so tri trgovine popolnoma razprodale vso zalogo, Cambridge, Mass., 5. maja. — Proiesorji tukajšnje zvez-darne so splošno prepričani, da ima rep Halleyevega kometa, ki se sveti, v sebi mnogo natrija {'d petka Šem na tej zvezdami niso mogli več opaziti komet. \/ Lukove zvezdame pa je prišla brzojavka, da so komet tam fotografirali s pomočjo spektralne analize in pri tem dognali, da je v repu kometa natrij. Radi Hallevevega kometa se je po vseh krajih Amerike pripetilo že več smešnih slučajev. V New York« sla neki mož in ižena hodila po ulicah. Mož naemkra! reče svoji ženi, da vidi komel in ko hoče pokazati na dotično mesto na nebu naenkrat zgine. Žena prestrašena teče proti policistu in mu reče. da je komet vzel njenega moža. Pozneje se je pa dognalo. da je padel v neko oprtino za pozemeljski kanal. Kako so prebrisani tizmovici /vodili far-merje v Montelairju. da so šli gledat "komet." medtem so pa pokradli Vso kuretino v vasi. šmr- že poročali O • ' Nova sodnja obravnava. Washington, 4. maja. — Od • vetnik 11a 15 let ječe obsojenega "kralja ledu", Chas M<^se-ja. je podal pri zvezinem vrhovnem sodišču nov predlog za |H>novno obravnavo proti obsojencu. ki je bil poslan v ječo. ker je goljufal 7 javnim denarjem .Sedaj pa pravi njegov odvetnik, da je bil eden porotnikov, ki so sodili Mor se j it, nekoliko neumen, da jc sodnik prisodil preveliko kazen itd. , Da siromak ukrade kos kruha, ali pa nikel. ga pošljejo za celo vrsto let v zapor; kadtr Iz delavskih krogov _I V DRŽAVAH NOVE ANGLI JE SE POVSOD VR-SE STRAJK1; jlEZA-DOWDLJstvO MED DELAVCI. Poboljiek delavcem velikih pi-vovaten, v mestu Wash ington. a t j, 9TRAJK USLUŽBENCEV POCESTNE žfiLEZ- NICE, j j Boston, Mass., 4. maja. — Po vseh državah N«ye Anglije je sedaj okoli 5006 delavcev na strajku; med detfiici in med družbami se neprestano vrše pogajanja, ki pa ne privedejo do nobenega uspeha. Včeraj se je 1300 delavcev vrnilo na delo. V Providence, K. 1. štrajka rfioo Italijanov, ker so res delali za sraniojne plače; ker drugi delavci v item mestu sočustvujejo z Italijani, so tudi nastopili na štrajk. Washington, J. maja.. Tukajšnji lastniki piv#varen so dovolili svojim delavatin osem-urui delavnik, za kwerega so sv uslužbenci že zAvnej poganjali. Da se pa fl razmerje ji^viikf kuiwiMmjfm ahteak lo. da uslttžbenci smejo samo dvakrat pri BHmJ hode pravdnik iskal nad ilmib dokazov proti njih krivdi. in Vorhees, ki sta bila namenjena v Cleveland, da skupno s sodnikom Taggartom iz \\ o-osterja odločita o neki zadevi. Sodnik Taggart je bil točno na svojem mestu,, a sodnikov Donahue in Vorheesa pa od nikoder. Začudeno se pogleduje sodni dvor, kakšne vzroke bi imela sodnika, da ne prideta vršit svoje dolžnosti. Tu pride Inzojav od sodnika Vorheesa, ki naznani sodiljemu dvoru, da sta sodnika zadržana, ker ju je ua poti na kolodvor ustavil neki konštabler, r.t sodnika sta morala iti pričat glede neke žepne tatvine. Sod-nji dvor se spusti v huronski smeh nad tem dogodkom o-beh sodnikov, a sodnik Taggart je preložil sodnjo obravnavo do onega časa. ko se vrneta sodnika Donahue in Vorhees iz sodnijc v Coshoctonu. kjer pričata o žepnih tatovih. — V naši luki se mudi naj starejša vojna ladija Zjedinje-nih držav in sploh najstarejša vojna ladija vsega sveta, t. ). topničarka "Wolverine." Zgrajena je bila leta iftji v Erie, Pa. in odtedaj še ni bila nikdar ua morili, pač pa vedno križali po velikih jezerih, V Cle veland je prišla v pondcljek, z namenom, da nabere dvesto mornarjev, ki se jih potrebuje za velike vojne ladije na Atlantiku. Vsak, kdor je zdrav in zna govoriti angleško, se se lahko oglasi za mornarja in bo z veseljem sprejet. Plača je $17. na mesec in vsa hrana stanovanje, obleka in tobak zastonj, Lahko pa se napreduje do S85 na inesec poleg vsega drugega. Topničarka je v zalivu ob E. 9. cesti in jo gre lahko vsak pogledat zjutraj od 10. ure do 12. in popoldne od 1. do 6. ure zvečer. V soboto zapusti Cleveland. — Starisem Tekavčič je u-mrla hčerka Rozalija, stara 15 mesecev, starisem Gradišar, sin Avgust, starisem Kvas hčerka Nežica. Za vratico je umrl 5 letni deček Josip Jaklič in starisem, Ambroži« hčerka Josi-pina. • ...r , ■ , Naseljenciinmorali KONGRESMAN BENNWWj IZ NEW YORKA JBl GOVORIL O ŠTEVILNEM NASELJEVANJU. Izjavil je, da imajo ZjedinjefltfQ države pravico ustaviti nadaljno naselje- CISTO NASELJEVANJE, 'š New York, 3. maja. — Kon- gre s m an Bennett države New ; York, ki je bil vedno pravičen | naseljevanju v Zjedinjene dr- | Ižave je imel včeraj v neki ttf* kajšnji cerkvi govor o danafc^l njem naseljevanju. Med drtH|l gim je izpovedal tudi sledeče^! Amerika ima po ustavi pravic i co, da zapre široka vrata vsa||| kemu nadaljnemu naseljevai}*|l ju iz Evrope ali iz drugih di« lov sveia, toda to bi notneniaM veliko nazadevanje v civilizfJl ciji in bi bilo proti navadam nJ9 ših očetov, ki so z odprtimi roll kami sprejemali nove naseljeni ce. Pač pa je treba dobro tolS 'riti slabe in dobre naseljencema I Izjavil je, da kmalu po9t|Mfl postava, po kateri se ne mogel nihče izkrcati v ZujtSM m a kaznovan radikaKeraiB bije. Naseljenci, ki prihaja|H i v Ameriko, in ki so bili it'WM domačem kraju večkrat kaw| novani radi hudobij, nikak| kar so postale deportacije mnol gih naseljecev tako stevihiejp Parobrodne družbe zavrnejo^ skoro vsakega petega clovekajl ki hoče v Ameriko, ker se jifflS zdi, da bo od tu najbrž postna nazaj. Nadalje se je Bennetl|| izjavil, tla kongres v dogle^Bj nem času nikakor ne poostnB postav proti novim naseljen^ — Nova postava komisar}*.! za ulično železnico, da se sme kaditi v zadnjem oddelku ^ vozov ulične železnice in da S se ne sme tam stati, je zbudila^ veliko ogorčenje med Clevfrg ladnčani. Na več karah je prm šlo do pretepa med sprevodni«® ki in občinstvom. Nekega ad||| vokata je vrge! konduktor ne« | ke Union kare iz voza. Advo-J kat tozi sedaj za $5004.03 od- C škod ni ne, in sicer $5000 za pi#' J zadeto poniianje, $4 00 ža raz-; trgani klobuk in 3 cente, ker a je moral voznino dvakrat tati Pri pretepu je zgubil tu-|| di cigaro za deset centov, veo^j dar za slednjo neče tožiti bo pocestne železnice. — V soboto se otvori v Ojjjjffl lirnvvoodu na 670 Collamer aveJ| nova modna trgovina Josipajg Gornika in Temistokleja. Vsetffi rojakom priporočamo, da M obrnejo do te trgovine, kfcm jim je zajamčena najboljša (M strežba. Ne pozabite torej: W soboto, 7. maja na 670 Coll^f letE VELANDSKA T ^^^^plaja:' Slov. tiskovna družbi Bfeosatnezne številke po 3 cente. Dopisi brez podpisa in osob> Kpftsti »C ne sprejemajo in ne HP^ip v Vsa pisma, dopisi in denar f naj se pošiljajo na: tiskovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. ' J&-—- I"'Clevelandska AMERIKA" s sued Tuesdays and Fridays ... — Published bv — The AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) 6119 St. Clair ave. N. E. • Cleveland, Ohio. Read by 15.000 Slovenians HfKrainers) in the City of Cle* I veland and elsewhere. If Advertising rates on request* JpTtl Cuy. Princeton 1277 R. "Entered as second - class HlJiatter January 5. 1909. at the jpost office at 'Cleveland, Ohio milder the Act of Mar. 3. 1S79." Bpp- — —- — |No 36 Fri. May 6. 'to. Vol III. El Kdo se čudi ? fi ||Amerikaiici imajo že zopet KfcToie začudenje. Brzojavna po-■n^ila iz Rima poročajo nani-Mncf da sveti oče ni hotel spre-Bpfi episkopalnega škofa pro-HHfcije Maryland v avdijenco. Jp0 poročilo je zbudilo splošno Htjjhidenje. Naj omenimo, da ■p škof William Paret pogla-^■Mepiskopalne cerkve v drža- .....v: HjMPbi priporočilno pismo a-HjKtriškega kardinala (Jibbonsa HKpapeževega državnega taj-HjKa, kardinala Merrv del Val. Epmevno je, da je tako po-H»lo razburilo Amerikance. HEjtj tudi lahko povzroči raz-KjbMirjenje Vprašanje je le, za-H| se ti ameriški duhovi raz-Burjajo? Ali se čudijo naši a* jpieriški državljani, ker je pa-Hi|fž odklonil sprejem episko-Hllnega škofa, ali se pa čudijo, Bfctr ?e je škof drznil — po afe-Bjt z Fairbanksom in senzacijo-JiSelnim Rooseveltom — priti ^Hnegovat Pija X v Rim? pKdor hoče koga obiskati, Htora imeti svoj vzrok. Kak-ffilen vzrok pa ima ameriški pro-jj&testantovski škof, da se napoti v Rim in hoče obiskati pogla-| ,varja katoliške cerkve? Mo-mjgoce se hoče spreobrniti h katoliški veri? Ta namen je izključen. Mogoče pa hoče pro-I'testantovski škof glavarju ka-• toliske cerkve osebno izraziti Biroje spoštovanje? Napadi ka-Sfltiere uprizarjajo razne metodi distovske in epi skopa In e sekte 'j?V Rimu na papeža, nam dajo misliti, da mora biti tudi ta na-Pmen obiska popolnoma izklju- Toda kasen namen je imel £ vendar episkopalni škof v Ri-( mu pri papežu? Mogoče tega, ^ da ko bi prišel domov v Ame-SpRco, da ii se lahko hvalil, da bil v Rimu in videl papeža? (T C* pridemo do te misli, moramo nehote tudi misliti, da razni subjekti morda mislijo, da je poglavar katoliške cerkve I zato v Rimu, da se kaže raz-Hum osebam? In če papež odkloni obisk iz tega vzroka, ali iz enega zgoraj navedenih, r kakšne vzrok imajo vendar A-& tnerikanci, da se čudijo, če e-h piskopalni škof ni bil sprejet? ! Nobenega I Dobro se nam pa pri tem do-: godku vendar zdi neka i. A-merikanci, ki se radi tolčejo po svojih denarnih mošnjah, in ki pri vsaki priliki povdarjajo. da ' z zlatom obložen osel prestopi vsak še tako visok zid, da se Amerikanci pri takih mislih glede Rima varajo. Nihče na svetu se ne drži bolj reka, ki pravi: "My house is my cas- tle", kakor ravno Amerikanec. In na ;ej podlagi lahko tudi vsaka druga oseba uravna svoje delovanje. Od Amerikancev a pa bi pričakovali nekolik«) več spoštovanja do drugih oseb, nekoliko manj usiljevania in nekoliko več — takta, o • -o — 0 . * 11 Neprestano kričanje žensk 3 t.w volivno praueo. Mi M jim . dali zelo pameten nasvet: Dr-- žava potrebuje več otrok, ne * več glasov. > * In če že morajo dobiti žen-. ske volivno pravico, tedaj bi • lahko naredile pogodbo /. državo: Samo ono ženske naj 1 >i ' imele volivno pravico, ki imajo otroke. Dosedaj so sufra-getke same stare samice. * Dijaki ],ake Forest univerze so ustanovili poseben klub, katerega člani skušajo cele dneve se preživeti samo ob vodi. (r'e bi to postalo občna navada, tedaj bi bilo kmalu rešeno — "socijalno vprašanje." 1 * Pa naj se jezi kdor hoče ' radi kometa IIalley in naj slednji povzroči kar hoče: Kna vrsta trgovcev je grozno vesela, ker se bliža komet: In to so ' razprodajalci daljnogledov ali 1 p, d. "rešpetlinov." ) 11 Mati, ki je obtožena, da ' svojega otroka krvavo pretepala in ga grizla do krvi. la mati je sirota, reva je zblaz-; ncla torej nima s sodnikom ničesar opraviti, pač pa spada v blaznico. * Splošna draginja in ljudsko štetje je povzročilo revolucijo na — Kitajskem. Mi v tej deželi smo pa bolj "civilizirani." * V NTew Yorku imajo sod-nijsko obravnavo za premoženje nekega človeka, ki je zapustil 15 milijonov. Oglasilo se je ; r dedičev, katere zagovarja advokatov. Jaz grem takoj stavit, da odpade na 23 advokatov 71 delov premoženja, in dediči dobijo potem — kar oš" t a ne. * Slovenski saloonerji, pozor! V Cleveland pride vsa dobrota iz Chicage. Trinerjevo ame- 1 risko grenko vino. 1 o 1 Dopisi. _______ 1 1 Newburgh, O., 3. maia. — 1 Ci. urednik: Prosim priobčite * teli par vrstic v nam priljublje- 1 ni list CI. Amerika. Pretečeno soboto popoldne okoli četrte | ure pop. slišalo se v Newburg ? Steel Works, "I'ire alarm", ki t pa za delavce, ki smo takih znamenj že navajeni, tii poseb- > nega suma vzbudilo. Vendar 1 je šlo nekaj delavcev gledat, v I oda predno so prišli na lice f mesta, je bilo že vse v redu. |] Na Bessemer namreč se je. ne- j ki kotel z raztopljenim žele- n zom prevrnil iti je dva Poljaka s tako opeklo, da je obleka na j njih popolnoma zgorela, t rej i y je pa ušel in dobil samo neznat- t ne poškodbe. Prva dva so prepeljali v sv. Aleša bolnico. £ Vidite rojaki, da nesreča nik- r dar ne miruje in človek ne ve. j; kdaj ga zadene. Zato je jako j; dobro, da imamo že vsepovso- z di svoja društva, h katerim naj , pristopamo, da smo v slučaju «| nesreče preskrbljeni. 1 Da se bodo nevvburški roja- j ki bolj seznanili z najstarejšim j društvom sv. Alojzija, podati 1 jih hočem ob desetletnici ob ? kratkem njegov razvoj in us- t tanovitev. Marsikomu je zna- 1 no, kako malo rojakov je bilo | v nasi naselbini pred desetimi leti. poslopij niti tretjina ni bilo 1 kar jih je sedaj, o cerkvi ali o > kakem društvu ne duha ne slu- j ha. Hodili smo v cerkev sv. t Vida. komur pa čas ni dopuš- 1 čal. je nvoral iti ali v irsko ali 1 v poljsko cerkev, t Prvi, ki se jim ie porodila i misel, da moramo imeti kako j društvo so bili gg. Anton Pej- 1 skar, večletni tajnik, Josij; Papež. večletni predsednik ir, An- t ton Fortuna še dandanašnji t blagajnik. Omenjena trojica > zbrala se je pred 10. leti in z j c. velikimi težavami se jim je li posrečilo ustanoviti na dan 3. >- maja 1900 društvo, ki so go po-v svetili v varstvo angeljsko ne-č dolžnemu sv. Alojziju. Ob us- >, tanovitvi je društvo štelo 30 n udov, a pred krizo v predlanskem letu 103. Kriza nam je precej škodovala, kajti fafisko leto Kjoo nas je bilo samo se ^ f>3 udov. Društvo je začelo zopet rasti, kajti danes Šteje okroglo Ho udov. Bratov nam je neizprosna .smrt ugrabila v teku 10 let 5. ki se jih vedno spominjamo s svetimi mašami . zadušnieanii. Ker so neki zlo-! bni ieziki govorili na kak< sla- - bi denarni podlagi je omenje-j no društvo, da nima celo toli-. ko. da bi vplačevalo podporo . svojim bolnikom, naznanjam sedaj ol» naši desetletnici, da ima društvo denarja v gotovi- * ni okroglo 1000 dolarjev' Re-1 ci in beri: Kn tisoč devetsto ' dolarjev.) torej je vsak prepri-y čan. da je malo društev boljših * in močnejših v denarnem oziru. * II koncu skromnega dopisa kli- - čem ustanoviteljem' "Živeli"! iu Vaš trud Vam naj P»og stotero poplača! Rojakom pa, ki še niso pri nobenem društvu, dobro d« šli pod zastavo dt. sv, \lojzija. Vsem newburskim in ' cievelandskim mladeničem in ! dekletani. možem in ženam 11-1 dom in neudom na svi j«* /.« preevj dokazov, da 1*0 si 1 sorodna in imajo v geoloških dobah isto steblo, iz katerega ho se razdvojila. Kolikor pa 1 više stojimo, toliko manj dokazov imamo za tako sorod- j nost in zdi se, da so najvišji ,; oddelki organizmov zares pr- 1 votni. Tudi bi 'se mislilo, da < v razvoju vseh sedanjih vrst 1 iz nekoliko oddelki organizmov l so si sledile bolj dolge stalnost- < ne in krajše razvojne dobe. Se-daj smo v stalnostni dobi, zato s ne opazimo v sistematičnih 1 vrstah nobene bitne izpremem- v be. v K taki padajoči teoriji nagi- 11 ba sedaj večina resnih prirodo- j znancev in išče tudi vzroka za tak razvoj, za tako padanje. r Sami zunanji vzroki nikakor ne c zadostujejo, ampak zahtevati V moramo pred vsem notranjih v vzrokov takemu razvoju: saj jj zunanji vzroki sami po sebi ne š bi mogli razvoja spodbuditi in " izvršiti, ako v organizmu sa-metu ne bi bilo za to pripravno- z sti in sposobnosti in nagnen- J^ ja. Kakošni so ti vzroki, to s naj raziskuje prirodoslovna zna 11 nost. ^ Take padajoče hipoteze ne-Ičemo izpodbijati; naj jo le pri- j< rodoslovci razjasnujejo, naj le »* prirodne pojave po njej raz- s lagajo, naj le poskušajo doka- u zati, da je res popolno verjet- r na: nam je to prav, saj se 911- k da divno vjema z že priznano v hipotezo Kant-Laplacejevo o v postanku in razvoju sveta, o t postanku in razvoju zemlje. P Razvoj zemlje je geološki in v zajedno paleontološki. Ta sklad v nas tudi nagiba, da se oklenemo te omenjene descendenčne t hipoteze. n Wasmann pravi: "Ako hoče- 1< 1110 moderno padajočo teorijo, s v kolikor služi bogotajstvu, us- v pesno pobijati, moramo skrbno 1; razločiti, kaj je v njej resnič- p nega, kaj zmotnega. Onda t bodemo nasprotniku izvili o- k rož je iz rok in ga z onim in z istim orožjem pobili, s katerim ti ie mislil, da nas je že popolno- d ina premagal. Ako se pa lo- v kavi taktiki modernih bogo- n tajcev prfpustimo zapeljati na s to, da sploh vsak mogoč raz- s voj odbijamo, ustrežemo jim in š jim 2 m ago olahkotimo. Z^gazi- r ie mo v slično zagato kaikor bo-3. rivci za Ptolemejev sistem zo- )- per Kopernikovo svetovno na- zirnaje.. Morali so ostati v ob-1- rambi in se zadovoljiti s tem, o da so kak dokaz protivnikov 1- kot pomakjjiv spodbijali. Tako e stališče se bo more dolgo drža- 0 ti; treba se umikati in umika-e ti, dokler gfisi poj)olnonia pre-[} magaii. Ako nečemo, s\etovno, nazfranje 11 ne podleže že napadom moder-v nega prirodoslovno-motlroslov-i) nega monizma. moramo *e od- 1 ločiti za pogumen naskok; mo- | - ramo se polastiti sovrazniko- 1 - se njega samega. " ; 1 Prvi človek. j 1 Vprašajmo se. kdo je opra- 1 - vičen o človeku razpravljati? ( - ali samo zoologija? in kake 1 > dokaze nam ponujajo prirodo- 1 - >lovci za drzno trditev, da je ( 1 človek živalskega rodu. 1 Ali je zoologija kompetetna? i Žal i bog je mnogo zoologov, ! kateri vedoma ali nevedoma t ■ stoje na stališču, da je edino zo- t i ologija kompetentna govoriti 1 ^ , bitnosti in postanku človeškem. t . Te prirodoslovce primerja Was- ( 1 mami črkostavcu, ki bi bistvo 1 1 in postanek Mozart(«vib sini- 1 • fonij presojeval edino s stališ \ 1 ča tiskarskega črnila. Katera ; 1 znanost naj pa razsoja o člo- | • veku. o njegovi bitnosti in po- 1 stanku? t Na tem mestu nečemo go- , voliti o bogoslovni znanosti, 1 pač pa naglašanio modroslovje ( in sicer dušeslovje. katero rav- < no duhovno življenje človeško r raziskuje in sicer na podlagi j opazovanja samega sebe in raznih življenskih pojavov v tloveku. Ko dušeslovje vse notranje ( delovanje človekovo preudar- j ja. sklepa na izvor tega delo- j vafija. Iz narave delovanja pa j sklepa, tla delovanje ne more } izvirati iz telešne snovi, mar- ! več da se more porajati edino • i iz nematenjalnega ednostavne- i ga samostAlnega začetnika, ki I za delovanje sicer potrebuje i telo, toda i c|||ovanjn samem, j torej tueti v bitnosti svoji Od te- j lesa ni odvisen iii ga imenuk- j 11 1 • ■ 1110 duhovno dušo. Ako se to duhovno živlien-je primerja s pojavi živalskega J življenja, katero so edino oko- € li počutiti h predmetov suče. ^ doztia se neizmerna, bistvena t razlika med človekom in živa- % ljo. Žival nitna sposobnosti za ^ duhovno abstrakcijo, po kateri J pridemo do splošnih pojmov 1 stvari, s katerimi se vrši miš- 5 Ijenje in se podlaga svobodni J volji, zato pa tudi nima proste volje, nima govora, nima znat- 1 nost i in napredka, nima religi- r je, nima morale. Teh bistvenih razlik, ki tvo- J rijo nepremostljiv prepad med c 'človekom in živalijo, ni mogo- 2 fe tajiti. In vendar jo taje po- { vršno misleči učenjaki, tajiti j jo pa morejo le onda, ako du- M šeslovje kot posebno znanost { naravnost zavržejo in edino C zoologiško razmotrivanje liri- n znajo kot merodajno za primer- C jajoče dušeslovje. Razmotriva 1 se 11a človeku edino to, kar i- ^ in a z živaljo stičnega, ono pa C kar človeka od živali loči, nad C ■žival, povzdiguje, si prizadeva- n jo razložiti trdeči, da so se te C razlike morale počasi od žival- u stva razviti, ker drugače bi jih tj ne bilo. Tu se pojavi ona zgo- C raj pograjena enostranost čr- jf kostavca: skrivaj se pred posta-vi, da je zoologično razmotri- ® vanje človeka edino kompeten- W tno in na tem popolnoma na- 5 paičncm stališču se proizvaja g vsa sodba o človeku in niego- M vem dušnem življenju. Da. tudi religija in morala, g tako dosledno nadaljuje Was- m mami, obstoje za golega zoo- J loga le v toliko, v kolikor sta S se "iz živalskih začetkov razr # vili." Kar seže više .0 tem se C lahkoumno trdi, da je "bajka, 8 prazna vera, suženjstvo duha i. P t. d." Taka trditev vse vers- C ke nauke popolnoma odpahne. v z njimi pa tudi najbolj močne nagibe za našo nravnost. O g dogmah ne more biti govora, j vera v osebnega Boga in Stvar- 5 nika je že davno premagano stališče, z večnostjo in peklom I se le še hribovski pastirji stra- m sijo. Trditev, da bivanje oseb- I di zoološka dejstva, a to trditev se z gnjevom za\Tača, ker ■ onda bi zoologija ne bila več čista zoologija, ampak zmeša-šana z metafiziko. . v- Tu se pa vidi zopet ona pogubna enostranost. Pomisli! Čisto zoologiški misleči učenjak more biti dvoje: prvič agnostik. ki trdi, da njegov um 111 njegovo mišljenje ne sega čez meje zoološkega spoznanja; ako tako trdi, obsodi se \ duhovno omejenost in duh svoj vklene v nevredne verige; ali pa drugič kot monist omejene meje prekorači in trdi, prvotno bitje se je v človeku razvilo do najvišje stopinje živalstva- ako tako trdi, ne misli več golo zoološko, ampak z zoolo-gijo spaja metafiziko ravno tako kakor oni, ki iz zooloških ' dejstev sklepa na osebnega, nadsvetskega, vsemogočnega Boga: razlika med obema je e-dino ta, da prvi sklepa popolnoma napačno, drugi pa popolnoma prav. ^ Koliko veljave imajo torej [trditve v vseučiliščnih učilnicah ali pa v strokovnih in nestrokovnih listih, da je izvor človeka in živalstva zoologiško (lognana resnica? Te trditve nimajo prav nobene dokazne moči, vsaj ne raziskujejo človeka. kakoršcu ie sam po sebi. ampak le kakoršen bi po njihovih zooldgiškili nazorih moral biti, namreč gola žival: zr« to. kar ie dušno, duhovno, zo-olog nima smisla. Ta poman-Icanja razumnosti za pojem o duhu. o duši nam globoko misleči Karol Krr.est pl. Raer v nastopnih primerah prav lepo pojasnjuje: (Dalje prihodnjič.) Fran.Bernik Najboljša slov. GOSTILNA v Clevelandu, O. 3829 St. Clair av. •Zastonj- V vsakem žaklj« Forest King moke. KTrPO>I ni kfttorimi dot»»te po« liiwtvo ZH Nvoj dom. Napišite svoje ime — izrežite to in pofealjite nam in mi vam pošljemo katalog naših daril. The Weideman Floor Co. W. 53rd St. & B f 4 R. R. Ime......................................................................................... Naslov................................................................................... ................................................................. (Pišite natančno) JK^SSM^C KORK TIP CIGARETE. Pomislite! Deset cigaret s kork tipom in z bogato dišečim tobakom za 5 centov. Največja vrednost med vsemi drugimi cigaretami Kakovost kot jo more doprinesti le naša dolgoletna skušnja in mnogo lagodnosti. Prodajajo se povsod. The American ^ Tobacco Co. HI Fiftk Ava* New York Ckr Jt Najboljše zavarovanje proti bolezni je imeti Severova zdravila pri roki. Sedaj je čas izuebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spomladanske dobe. Najbolje se to stori, če se uživa SEVEROV KRIČISTILEC, ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro prežene vsa spomladanska uljesa, ozdravi tvore, prišče. ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena $1.00. Severova zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila, recite, da hočete "Severovih" in glejte, da dobite, kar zahtevate. Ne morete spati? Ali ste brž utrujeni? Ali ste jezljivi? Hitro razdražljivi? Potem nI več daleč živčna o-nemoglost. Zato si omislite dobro živčno toniko in boljše ni, nego je Severov nervotoii. Urž ko povžijete prvi popi-tek. se prične zdravje povrača-ti in se nadaljuje z vsakim po-pitkom, dokler se živčevju ne povrne popolna moč in zdravje. * Cena $1.00. Bledi ljudje navadno venomer občutijo u-trujenost, pomankanje trdno volje, odločnosti: njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se najlaglje zboljša, če se uživa Severov žtvljensbi balzam Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesca, tako da se vrne naravna barva ter obranijo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Cena 754 jjf| ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ | J m star. domovine. K KRANJSKO. ££rDela za zgradbo treh kapnic /In enega vodnjaka v vasi Ust- t: je, oknij Postojna, je deželni R&dbor oddal 'Antonu Stoparju, ■ zidarskemu mojstru v Dolen-Pfah nad Ajdovščino, Poleg železniškega mostu na pS^lu se namerava zgraditi tudi jpjnost čez- Ljubljanico* BL Tehniškim nadzornikom vo-^Wovoda za Kranj in okolico je imenovan Josip Trena. monter p; Matika in revolver. 18. apri-| la ob eni nri ponoči je v krški p"botnici umrl 24 let stari Anton IrBarbič, posestnikov sin i/. Bre-> {gov. 10.'aprila zvečer ie šel is tovarišem iz vinograda proti I: domu. Pri T?skovskem poko-»pališču prilečeta za njima dva l^fanta. Barbie se ozre in v tem trenutku ga udari eden z uše-| som matike in mu prebije čre« pino. — Kmalu nato prideta brata Marolt mirnim potom, I Kar se zasveti strel — in mlaj-I ši Alojzij ima kroglo v nogi, drugi strel, v Jožeta pa na sre-foo ne zadene. Na sumu so de-Vf&vci iz Velikega Mraševa. Po-f kojni Itarbič ie bil zelo priden I pošten mladenič. Vsakdo pravi: Škoda tka vrlega fanta. Iz jeze. 19, aprila ob uri I zjutraj je zgorel kozolec krš-^ kega Ženerja. Požigalec je v I kriškem zaporu. Vprašan, zakaj l je to storil, pravi: Nikjer nisem dobil prenočišča, jezen sem bil in sem zažgal. Ogenj v Begunjah. — Bera-čica požigalka. Iz Hegunj na Gorenjskem se poroča: 10. a* jf_ prila ponoči okoli dveh je začelo goreti na Zgoši: pogoreli I sta dve hiši, "Jejeova in "Ce-senkova". Domača požarna Bbramba je kmalu omejila ogenj P'Prisle so še druge, prva iz Mo-šenj, potem iz Bleda in Brezi nice. Kako je nastal ogenj? Že. popoldne, kakor se govori, £ je prišla neka beračica z otro-kojn na Zgoše k Jejcu ter prositi za prenočišče: rekli so, zakaj da hoče po dnevu spati, ter jo odslovili. Govorila je baje po Zgoši, da bo nocoj še gorelo. Ko je nastal ogenj, jo je nekdo srečal ter vprašal, kje gori? -Odgovorila je. naj gori kjer hoče. zakaj pa ljudje , nočejo dati prenočišča. Naj-J brže je omenjena zažgala. Druge nesreče ni bilo, pogorelo je A samo nekaj prašičev. V Ameriko so jo hoteli popihati Stefan First iz Pcscni-Ca na Hrvatskem. Franc Trs-r tar iz Trstenaka pri Krškem, Jožef Zupet iz Podtoka in Jožef Uhan iz Straže, a iih je stražnik na ljubljanskem kolodvoru še pravočasno prijel. Prva dva še nista zadostila vojaški dolžnosti, druga dva sta se pa pečala s subagencijo. Vse so izročili sodišču. Belokranjska železnica. — V Seji avstr. državnega zbora je Odgovoril železniški minister na nujni predlog poslanca Vu-koviča glede zavlačevanja dal-matinsike železniške zveze od k,strani Ogrov približno sledeče: Vlada, ki spoznava veliko važnost kranjsko - hrvaške -dalmatiske železniške zveze, bo Storila, da se ta zveza čimpre-je uresniči. Kar se tiče avst. državne polovice, so pretldela za progo Knin - Pridubič že popolnoma dogotovljena, za kranjsko firogo Movo m^sto -Metlika pa se bo zdaj nemudoma sestavil podrobni projekt via Črnomelj. Minister zagotavlja, da bb vse storil, da se zgradba te proge tudi ne oziraje se na to, kdaj bodo Ogri . izvršili hrvafcki del te proge, nepretrgoma izvrši. Kar vsa Ogrov tiče, avstrijska vlada ne neha jih opominjati, kaj imajo po pogodbi storiti. Progo Bu-gojno - Aržana bo avstrijska vlada sama zgradila, ako bi se z Ogri sporazum ne dosegel. Vse stranke so nato priznale upravičenost nujnega predloga, kateremu se je tudi \la- da pridružila. Morebiti bodo ^ ^'a ^ • a ----,— letni pastirček je vstopil pri tedanjem gospodarju, seda; Mihael Tomšičevega posestva in strojarije na Vrhniki; pozneje ^ga je isti sprejel kot vajenca v svojo obrt v kateri kot pomočnik dela še danes in je kljub starosti 73 let še dokaj trden. Zares redek pa spoštovanja vreden slučaj za mojstra kakor tudi za pomočnika. Saraoumor, ker so ga domači zapustili. — Dne 12, aprila popoldne se je v Pregrada,, občini Črnomelj, obesil 74letni vžitkar Ivan Uenič iz obupa, ker so ga v Ameriki živeči domačini popolnoma zapustili in je žiyel v zelo žalostnih razmerah. Longeževo Uršo so dobili i ti. aprila v C irčičali pri Kranju ob cesti mrtvo. Beračila je in pila. Požar na Brdih. Žena vdova Uršula Ažman, ki se je bila smrtno nevarno opekla pri požaru na Brdih je 18. aprila v strašnih bolečinah umrla. Njen pogreb je bil v nedeljo nn pokopališču v Radovljici. Pogreba nesrečne žrtve .ognja se je .vdeležilo silno veliko ljudij iz okolice in iz Radovljice. Skoda. katero je požar naredil sc ceni na 80.000 kron. Ljudje so nujno potrebni podpore. V^led groznega požara papirnice v Medvodah imajo vendarle nekateri precej dobička-Meniti se mora namreč one. ki so polovili in na suho spravili po vodi plavajoče velikanske zavoje trdo presanega papirja. Sprijen je bil le vrlini oziroma spodnji papir, ves drugi pa je ostal lep in poraben: Neki gostilničar za Savo se je pohvalil, da ga ima za vse svoje življenje dovolj in da ga bo sinu nekaj ostalo. Tudi > nižjih krajev, poročajo, da so iz vode potegnili velikanske množine papirja. ŠTAJERSKO. Protestntski cerkovnik pre-stopil v katoliško cerkev. V Celju je dan pred smrtjo prestopil v katoliško eerkev cerkovnik Klinger, ki je prej dolga leta . to .službo opravljal v protestantovski cerkvi. Vsled uboja je bit pred porotnim sodiščem v Celju obsojen poletni rudar Mihael Zidar iz Mirne na Dolenjskem na pet let težke ječe. Požigalec se je ustrelil -r V C.robelnem je 7z let stari; Janez Zupauec dne rfi. aprila zažgal hišo Jakoba Mrliule, kateremu je vse pogorelo. Po dejanju se je požigalec ustrelil. Za poveljnika 3. vojnega zbora v Gradcu je imenovan fml. Sch i k o\v sky. PRIMORSKO. Tragedija v bolnišnici. — Iz Pulja poročajo: V pondeljek je bilo poročano, da si je v soboto hči nekega tukajšnega gostilničarja Perušič v samotimo rilnem namenu pognala krog-Ijo v glavo radi nesrečne ljubezni. Nesrečnico so prepeljali v soboto v tukajšnjo deželno bolnišnico, žalibog, da ta že tako dosti žalostna tragedija ni bila s tem končana in se je v pondeljek popoldne v deželni bolnišnici nadaljevala. V ptindeljek popoldne sta prišla namreč oče in mati v bolnišnico obiskat svojo v obupnem stanju Se nahajajočo hčer. V istem času je prišel slučajno v bolnišnico tudi ljubimec Perušičeve. mornarniški podčastnik Mardeša. da jo ob-išče. Ko je zagledal Mardeša očeta svoje nesrgčne deklice, mu je zaklical: "Ti si vsega tega kriv!" Razburjen je Mardeša od hitel iz sobe. Pretcej nato se je pa že čitl iz sosedne sobe strel, lldrli so takoj v sobo in našli podčastnika Mardeša brez zavesti v krvi ležečega na tleh. Pognal si je iz samokresa, katerega je prinesel s seboj, krogljo skozi usta v glavo, kjer mu je obtičala. O dogodku se je takoj obvestilo vodstvo mornarske bolnišnic^. katero je ukrenilo, da so pdde^tnika prepeljali v mornarsko bolnišnico, kjer leži, kakor se čuje, še vedno brez zavesti in se bori s smrtjo. Krogljo, katera mu je obtičala v glavi, ni bilo še mogoče od- ♦ 9 film naJ ...» Stramu. z.e laico nau \ se ne- srečnega očeta so odpeljali v zapor, ker se cela, zadeva zdi policiji nejasna. Oče in hčerka hkratu na mrtvaškem odru. — V sv. Antonu pri Kopru je umrl 13 aprila Rudolf Križman. Bilo mu je komaj 22 let. Pokojnik je bil oženjen ter imel ijhnese^-110 hčerko N'ovenko Doro, ki je le nekaj ur pred njegovo smrtjo izdahnila. To pa ni bolnika popolnoma nič užalos-tilo, kajti čutil je, da se tudi njemu bliža konec. Bil je zadovoljen. .preseliti se s svoje ljubljenko na oni svet. Zato je tudi čisto mirno gledal smrtno bolezen svoje hčerke ter še dostavil- "Pustite jo, naj le umrje, saj se bova kmalu zopet videla!' Nepopisen je bi1 prizor, ko je pokojnik umirajoč stiskal svoje umrlo dete k sebi. Kmalu potem je izdahnil tudi on. Koliko bolest je prineslo materino srce. ko je videlo svojega otroka in svojega moža istodobno ležati na mrtvaškem odru — to si more vsakdo —• predstavljati' Mizarska zadruga v Solkanu ie napovedala konkurz. 19 aprila so bili odpuščeni vsi de lavci. Voditelj "Mizarske za druge", Koujedic mlajši, ie odšel v Trst ter vzel seboj, kakoi se govori, vse knjige. Konkurzi v Gorici. — Polet "Mizarske zadruge" je prišel \ konkurz veliki trgovec Stua v Korminu. Konkurz je napovedal trdi slovenski zlatar A-Ifksander Ambfožič. Bati se je še enega velikega kotikurza. Zakonska Grill oproščena. — iN. aprila sc je končala razprava pred tržaškim deželnim sodiščem proti zakonskima Grill. , ki sta bila obdotžena. da sta v Miljah umorila svojega sedemletnega sinčka in pustila truplo ležati na javni cesti. Radi pomankanja dokazov ju ie so dišče oprostilo. -- Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, prodajati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah -i r r Za Cleveland In okolico; Ivan Lah in Viljem Sitar-. Za Chicago, III.: Martin Launch, 1000 W. 22nd PI. Za Waukegan, 111.: Mat Jereb. 14 f6 Sheridan Rcl. Za Springfield. 111. : Anton Kuž žnik. i::oi So. jtjtb. St. Za La Salle, III.: Cluis. Oklel- čan. Za So. Chicago. III.: Martin Laurič, naslov kakor.zgoraj. Za Alleghany, Pa.: Nic. Mepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso* lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-nrljan, Box 238. Za Invin, Pa. Frank Demšar, Box 60. Za Creb Tree, lJa.. Joint Tome, Box 94. Za Iroinvood. Mich. Jos. P. Mavrin. 132 Lti-xmore St. Za Ely, Minn. Jos. J.'PesJiel, Box 165. Za Kansas City. Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. Za E Mineral. Kans. Ig. Schlu-ge, Box 47 Za Rook Springs, Wvo. Ant. Justin, Box 563. Za Rn 11m Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Omaha. Nebr M. Ostronič, >. 1408 So. 12th St. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za Honolulu, H I. Frank Mr-var, Co. "G". 20th Inf. Za Montevideo Uruguay. Južna Amerika, Frank Istič,, 245 Libertad. Za sladak dih. — Nevralgija je istotako nadležna kakor glavobol, a obe-dve se olajšata po uživanju Se-verovih praškov zoper glavobol. Pritisk krvi se zmanjša, bolečine odnehajo in kmalu občutite zaželeno olajšbo. Imejte škatljico teh praškov pri roki. Cena 25 centov. Na prodaj v lekarnah. Pripravlja W. F. Severa Co., Cedar Rapids. Ta. Zoprn dih je neprijeten v omikarfi družbi, ampak vsakdo lahko odpravi to zlo, če vsak 1jske cerkve. Za podrobnosti se obrnite do lastnika, ki stanuje 11a 104T K. 78 th St. (3* Jaz, spodaj podpisani prosim vse cenjene in častite gospode. da se nemudoma oglase vsi, katerim sem še kat dolžan. Objednein pa prosim tudi tiste, ki so meni dolžni na hrani in stanovanju, da se zglase Joseph Meden 1063 —1065 E. 61st St. (37 Priden, delaven mož z družino išče lahkega dela, ker je radi boleztii nesposoben za trdo delo. Vsakemu bo hvaležen, kdor mu da kaj malega dela. Poizvedite na 1173 E. 60th St. ali pa v našem uredništvu. (33 Hiša in lot 50 X 174 na prodaj 5423 Sackett ave. Collinwo-od. Vprašajte pri F. Krajzl, 2816 Woodhill Rd. ali pri Jakob Grdina. Cena je bila $2200; sedaj se proda za $1800. Kje je Josip Barbo, doma blizu Podgrada, Podbeže. Primorsko? Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena Ana, ki je prišla v Ameriko in stanuje na 447 Parik ave.. Collinwood, O. Mož se mudi že /čez štiri leta v Ameriki, in že leto dnij nisem dobila sporočila o njem. Rojake, prosim, da mi naznanijo njegov naslov, če vedo, kje biva. (37. Hiia naprodaj s šestimi sobami na prav ugodnem prosto-' V<& se pofeye na 1162 lji&če, lot hlSo^'hSf^opravo ali kaj druzega, naj dene oglaa v naš list in bo dobil v najhi-trejem času kupca. Cene takim oglasom so samo 50 centov za vsakokrat. & Kruh kakovosti || u + Poskusite en h ebec i I VIENNA kruha. ||: L * * n i l Hi« SveS svak dan J| ' ♦ j \ pri grocerjlh. ; tlx Jacob Caub Baking go. j j - v ; > vi nas poznaie. \ Izvršujemo via H ^°tografična j naročila. J murski Bros' 1841 Euclid Ave. priporočam svoj fino urejeni aaloon na 6131 St. Clairave^ H, | E., kjer je vsakdo postrežen v svojo največjo zadovoljnoft Mrzlo, sveže pivo in fine smodke ter žganje vedno na ra*p0« lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo vettpj in male Knausove dvorane, ki so najboljše, kar jih je slovtatfjfl kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna za ifTC*'^ seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in imj||!||jj stuje vsem potrebam. Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov Mike Setulkar, M9 6131 St. Clair ave._CLEVELAND, O. ^ 1 ] A {CO denarje v staro dotnovino, ] ____ obrni se na zhiicsiJIvo tvrdko, katera ti Hitro in po-i Mreno postreže 3 Frank Sakscr Co. i 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO t I ako paroli ustek 1 Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO I < A T7" želiš svojega sorodnika,ženo all kakega drugega lz starega l ; A i\ U kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodui in železniški listek prt i } Frank Sakscr Co. j 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO £ 5 A 1S* želiš svoje trdo prlslnžene novce mlatimo In obre- \ j A l\. U nioiioniio imloziti v knko hranilnico m t a —— rimi obroHfmi. o dob- a vo- i . Pa- 1 > voz spri- jeval- i tekel, i ravno >i Ito- ! eče: !j >ežlji* i Ineva, i. kjer j ien." gubili i n ljll- ; na« /ožiti, zgubiti z dovo- > nam "inne a čez čakal, il. Vi-ustvo i *n be- i i kon- | vozo- ( o. da niinu- ' ej po- ■ dneva /agle- | ugim. , arjev; | Win- i Mitn-taprej i ur* mi Indi- j dinio. raniti, ce in ■ no o- i j stre- -spre- . tulijo | dolič- < da po- ; ki se u- l bati j a ms- | ti. ne- ; tajili? , iitreji, n. Ko in se a. kar i že v ti ob , aniem i ? Saj itite!" di tr-rožen, eni in c, se-ičesar -j P"" I" j 41 Brez Strahu, senor! Na vas niti ne mislimo, pač pa va-' še spremljevalce, Jtima Indijance." "Ne na mehe9" vpraša in sc globoko oddahne. "Ne. ljubi moj. ne na vas. Vase dragoceno življenje nam je zelo ljubo. Obrnite torej v zaupanju proti vozovom" Mož pa se opazuje z negotovimi pogledi in konečno vpraša - "Kdo pa sle vi?" "Pt>sten človek, toliko vam povem sedaj. Vasi litini so pa zlodji, zato jih hočemo p< -loviti. Torej pojdi te I" "Dobro, zaupati vam hočem iu obrniti konja, ker — — — oj sveta nebesa! Kaj vidim! Tam leži vseh pet, ustreljenih, mrtvih, umorjenih in pobitih!" Zal. da je bilo res tako kot je rekel: vseh pel Indijancev je bilo mrtvih: jaz bi jim ohranil življenje, toda Mimbrenji niso poznali pri za na sanj a. "Bili so ustreljeni, ker so se branili," mu razložim. MI)a se niso branili, bi bili še sedaj živi. Toda, kako se vendar imenujete, senor?" "Imenujte me dou Endimio de Saledo y CoraJba." "Kadi hitrice vas hočem imenovati samo senor Endimio. Kaj ste po poklicu?" 'Trgovec." 'Tako! In kaj delate pri teh vozovih J Mogoče ste nadzornik voznikov?" "Nikakor ne, senor! Kako morete mene, don Endintia de Saledo v Coralba imenovati v zvezi z vozniki? Jaz sem izvoljeni pooblaščenec se nor j a Manfred a trgovca, čegar blago ie tukaj v vozovih." "Lepo Toda prosim vas še enkrat, da se podaste z menoj nazaj." "Kad—toda sedaj vidim, da je polovic« vaših Indijancev zvezana S tem se mi je moja slutnja znova zbudila." "Prosti jezdeci so Mimbrenji. in zvezani so Juiiil.' "Alt hodete tudi ii^ene zve* zali ?" "Ne. Vam se ni treba popolnoma ničesa? bati." Vrnemo se torej k vozu kjer so naju čakali. Hlapci so bili bo'j pogumni kot njih gospodar: pel |»> številu, so stali skupaj s puškami v rokah, pripravljeni, da se branijo, če jim damo povod "Pustite svo|e plhalnike v miru, se n ore sjim rečeni. "Pridite k meni. da sklenemo prijateljstvo." Bili so( pravi peoni ali divjj pastirji, vendar jim je sijala dobrovoljUbst iz očij. V kratkem jim povem, zakaj smo transport napadli in pri telit i-inenoval neko'ikokrat W iimc-touovo ime, pri čemur so vsi pogledali na Apača. K<» sem I s svojim govorom gotov, reče najstarejši izmed voznikov: "Senor, če jc Wiunetou zraven. tedaj so vaša pota pošte- j na in pravična. Moja duša se veseli, ker konečno vidi pred seboj slavnega glavarja, in želel bi le. da govorim enkrat tudi z Old Shaterhandom. ki je sicer vedno pri VVinnetoutt " "Saj jt tukaj! Tu na mojem konju sedi!" "Vi. vi ste tr.rej Old Sh:He:-i-.and? Oj, kako srečen sem. k«?r vidim tako slavnega moža. Senor, mi' vrjainenio vsem vašim besedam, in vas prosimo sveta, kaj naj storimo v tem položaju " "Prav rad vam izpolnem željo. Toda povejte mi. kako me vendar poznate, kakor tudi VVinnetoua?" "Senor. bil sem več 'et v /jedinjenih državah, v državi Tevas in prišel celo v Kansas. Tore? ni n.da. d" poznam vaji« ni imeni. Toda pojdimo k stvari. Naše Nago »„• naročeno in polovico plačano. V Almadenu moramo Mago izr.„v;vi in prejeti drugo polovice, denarj i. Vi pa temu nasprotjjete. senor? Kaj naj naredimo?" "Jaz ne naspro-'ujem remi.,' t pač pa s m za " . da se blag^ izroči naslovljeni osebi v moji nav^očnoj ti." "To ie moška beseda! laz ;em zadovoljen." "Tudi bi ra da. 1 "laz sem don Timoteo Pru- , I čilo. lastnik haciende del Aro-' jo." i "llaciendo ste prodali, kakor i ' sem slišal." "Da, ker so me i>ek!eusko ■ nasleparili. zatorej hočem ime- , ■ ti odškodnino in zaplenili vse, ka*- se tukaj nanaja. 1 > "Me nič ne briga, ker kakor > ste slišali, ima o teh stvareh ' ■ odločiti Old Shaterhand." j "Old Shatcrhanda vsa stvar j prav nič ne briga. On nima najmanjše pravice do teh stva-' rij." "In vi še manj. Melton je ^ naročil blago, iu mi ga mora- j > mo njemu pripeljati. Kar je ^ J pa osebnega med vama, to po- j ' ravnajla sama. Prepirajte se j ■ / njim, ne z natni." i Tu se pri vije hrabri juriskon- j • sulto poleg peotia in ga vpraša j s kratkim uradnim glasom: j "Kako se imenujete?" i "Imenujejo me starega Pet-r* " "Poznate mene. j ' "Da." ; i "Torej veste, da me morate j ubogati " j "Niti v 1,'resn meni ni treba j Inli pokoren vam. temveč pos- j • favi, V teh krajih pa veljate \ toliko kot jaz ali pa še manj." \ "Človek, ne silite me, da vas i kaznujem!" i "Ne bodite smešni! Tukaj i > sta samo dva človeka, katerim ( • hočem ubogati. Winnetou in ( i Old Shaterhand. Kar druge J miši žvižgajo, je lahko drugim j i všeč. meni pa ne." "Človek", zakriči razjarjeni J 1 uradnik nad njim. "Pomisli, J . kaj si! Hlapec, ničesar drnze- J » ga kot hlapec' Pred teboj pa J stoii pooblaščeni tvojega gos- \ i podarja, ki gotovo ve. na če^fa J vi strani je pravica ali krivica." In pri teh besedah pokaže na J • ] 1111 b.ndimia. Ko slednji vidi. S d i vsi gledamo .nanj, se prest ra- 3 ši in boiaz'jivo reče: "laz sem pooblaščen od se- 3 | nor Manfreda, to je res': toda J Petru sem izročil naročilo —." j Naprei ni mogel, ker nekdo | ga je nenadoma prekinil. /. ro- j j ko pokaže proti koncu doline, j kjer v tem trenutku opazimo j belega jezdeca. Ko opazi vo- j zove, jaha počasi proti nam. j "Weller! Tam prihaja \VeI- j ler!" zakriči igralec. J "Weller! Goljuf! Slepar! 7Jo- j dej!" tuli haciendero. "Tega j moram takoj dobiti v svoje ro- i ke!" i In haciendero požene konja I za mladim YYellerjem. Haci- i enderova hitrost bi imela sla- I i be posledice za nas, če bi haci- , endero pri lovu za Wellerjerii klical naša imena. Da me pa,-* lopov ne opazi ,se hitro skrijem;* 1 za bližnji voz, j J Oba se dobita kakih sto kora-kov od nas, in vsi smo lahko * slišali pogovor, ki se je pričel, i* Haciendero divje kriči nad mla-, <. dim Wellerjem : U "Ravno prav. da prihajate, j* vi tat, merilec in ropar! Jaz zahtevam nazaj svojo hacien-1,. do, in sicer v istem položaju * kot je bila pred uničenjem." * "Vi tukaj, don Timoteo!" * vpraša Weller začudeno, ne da m bi se zmenil za psovke. "Mislil « ' sem, da ste v Uresu. Kaj pa « — If i hočete v teh almadenskih gorah r "Kaj hočem? Rop hoceni nazaj, katerega ste mi iztrgali 'r. rok." "Jaz vas ne razumen j! Kako morete proti svojemu prijatelju govoriti take besede?' "Molči lopov, in ne drzni se me imenovali svojega prijatelja5 Šel sem v te gore, da se maščujem. Poglej tja; tam so vsi, ki gredo z menoj Ali vidiš juriskonzulta iz Uresa?" Vprašani pogleda proti vozu in odvrne: "Tega ne poznam." "In tudi njejrovih policistov ne""' "Ne. Kaj išči; policija v teh kritjih ?" "Zgrabiti vas hoče in odpe-lip.'i v ječo." "Nas?" "Da, vas in J ume. Le poglej natančneje proti vozu Ali ne vidiš: da imamo kopico Ju tnov zvezanih""" "Zvezane? Res, zvezani so! Celo Hitra Riba! Kdo so pa ostali rudečkarji. "To so Mimbrenji. ki ' nas spremljajo. In tam za zadnjim vozom stoji \\ innetou, glavar Apače v." "Klepetulja nam lahko vse pokvari,'' reče \Vinnetou proti meni. "Moj brat naj hitro skoči na svojega konja/' "Wiunetou je tukaj?" reče I-v . ■ . , I ' ' . i ■ ■ . > --i i ,- ■ V Weller. Ali jc mogoče '* Jaz ga ne vidim/* "Pa ne samo Winnetou, pač pa še nekdo drugi, katerega sc bo.š še bolj prestrašil. Tu je Old Shaterhand, ki je pobegnil [umom," "Old Shaterhand! Hudiča! Dobro, da si mi povedal, ti o-sel!" Nato pa začujemo najprvo krik in potem galopiranje konja, nakar stopimo izza vozov. Tam leži haciendero na tleh, katerega je pobil Weller in od-dirjal. Takoj skočim na konja in udarim v galop za \\ eller-jeni. Ob istem času zapodi tu-d? Winnetou konja ter nu sledi za petami. Oba slišiva, kako begunec kriči pred nama "fJld Shaterhand! Winnetou! Mimbrenji! Old Shaterhaiid! Winnetou! Mimbrenji!" Zakaj kriči? Zakaj vedno ponavlja naša imena? Kričal je še. ko je zgnil v soteski. Z Winnetouom se mu hitro bližava. Na desni in levi se razprostira gozd. Weller se o-zre in naju opazi komaj tristo korakov oddaljena. Takoj spozna. da je zgubljen, če drvi na ta način naprej. Bliskoma skoti torej s konja in jo zavije peš v gozd. Takoj skočim tudi jaz s konja in istotako Winnetou. (Dalje prihodnjič.) -—o- JOS. H. MILLER & CO. Razproda jalci na debelo najboljšega žganja, vina in cigar. Mi smo najbolj znani agent je za razprodajo pijač Slovencem v Clevelandu. Fina postrežba, najboljše blago in cene primerne. Narcčila se pošiljajo tudi izven Clevelanda. Jos. H. Miller & Company qj7 Woodland av*. vogal E. gth St. Cleveland, O. Tel. Ctiy. Centr. 8044 R. UkUMfellliUHN^HMHtlilHHlH«««« POZOR ROJAKI! Veliko naših rojakov nalaga svoj težko prisluženi denar v hranilnice ali banke, in nekateri držijo denar celo doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička. — Res je, d& banke plačajo nekaj obresti, veliko bank pa tudi bankerotira in rojaki trpijo škodo, katero jim nikdo ne povrne. — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje naj hianim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga ne zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vprašanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se obrne na John Kracker, Euclid, 0. kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte. sadje in svet za druge domače pridelke. Vsi loti so zelo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bližini slovenske cerkve in šole in prav blizu poulične železnice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so postavljene že tudi Jiiše Loti so po različnih cenah, od $50.00 do $300.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 — 140 čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača celo svoto. dobi povrhu nizke cene Se 6% popusta. Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi kraj. obrestonosno. da ne bode imel sktbi, naj .ga naloži v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obrestovali, pač pa bode jo vsako leto vredni več, da celo dvakrat. petkrat več. kot so plačali za nje. Kdor želi Se boljšega pojasnila naj se obrne pismeno ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.: kdor pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6. — 8. ure zvečer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojasnil. — Rojaki, ne prezrite teh vrstic! JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. Prodajalec zemljišč in poslopij. Telephon: Shore 203 L. V.KUČEBA, 5403 Broadwn y S<» priporoča Slovencem in slovenskim saloonerjeni v nakup izvrstnega grenkega vina (Bitter Wine) in fine grenčice, (Bitters). Imam najboljšo in največjo zalogo tetra blaga v-mestu. Cene nizke, blago Izvrstno. SVOJ K SVOJIM ! . - ---------------- m z "s"""T-- ■■••■- '--m ZADNJIC! let5^ca ZADNJICI! DRAM. ODS. SLOV "SOKOLA^ ! priredi V NEDELJO 8. MAJA'10. v Knauscvi dvorani NARODNO IGRO ROKOVNJAČI, S PETJEM V PETIH DEJANJIH 1 -o OSEBE: o— > Dr. Janez Burger, inaire, odvetnik in grajščak na Brdu in ! Volčjem potoku...................................čeme, ! Janez Gavrič. sodnik v Kamniku .................. Cankar, Rezika, njegova hči......................... M. Prevčeva, ) Gospa Poljakova, obvdovela pl. Basajeva.........Kalanova I Ferdinand pl. Basaj, inžener......\ . Armbruster, ■ Stefan Poljak, oskrbnik ra Kolovcu,}njena !i,n' ..... Belaj, ) Vernazz, tajnik francoskega maršala Marmonta,., Hudovernik,| : Mulej, komisar.................................. Peterlin, - Rlaž Mozol, ...................................... Kogoj, ) Polonica, njegova nečakinja................... T, Grdi nova, - France, hlapec, ..................................... Cirk, J 1 Hudmanova Jera, gostilničarka na Rovih....... Perdanova, - Ureh Telečnjakar, voznik, ........................ Oražen, i Mencej, \..................................... Noč, ^ Rojina, f.................................... Bogataj, ' Plitek, ; kmetje.............................. Bole, J Hude, \...........f......................Strehovec,^ Intihar. /....................................... Piki, Ursa...................................... Hočevarjeva, Berič......!........ ...........................Lukner, Janez Rak. pisar dr. Burger ja, ..................Močnik, ' Jošt Vlagar, krčniar, ........................... .. Lah, ' Tonček Obloški, konjski mesetar.................Perdan, Boječ, čevljar................................Špehek, ' j Peter Toča. dijak, ........................... Gorenčič. j Tomaž Velikonja.............. . rokovnjači, Hočevar, ^ Kozobrin. konjederec.......................... Žgajner, r Kbfendež...................................Zamljen, I Bacek..................:.................... Stupica, I Bfderban........................'............ Trnovfian, [ Nona...... *................... ............ Janželjeva, 1 Hišna pri Gavriču........................... J. Prevčeva, ' Kmetje, kmetice, trgovci, mešetarji, vojaki, otroci, rokovnjači 1 ter njihove žene in ljubice. . 1 Dejanje se vrši leta 1810. v Kamniku, v črnem grabnu, np. Ko- lovcu in v okolici. V drugem prizoru prvega dejanja nastopijo 'MLADI VOJAKI* v mičnih oblekah. ! "ITstopnlnsi po SO, <35 In SSot. j ZAČETEK AB 8 URI ZVEČER. Slovenski Sokol. i ........... wmmmmmmmmmmmmamm^mmmmmmSS I • -.rj.,-J)-r".MI*'.. ... ■.!.'■-J!.'. . I i! • NASPROTI TRGOVINE "BRATA KAUSEK." I! o ANTON SAMSON, |g| I 11 g (ft SlOVCISha iFjillM & ^ ! ||| Mg z mml zwHo ^^ | |!|d p; I jlj priporoča svojo veliko izbero vsakovrstnih žepnih 2;; I 11 . in stenskih ur od najcenejše do najdražje. 1 | Velika zaloga in izbera vsakovrstnih uhanov, ^ !!W za pest i c, prstanov, srebrne in zlate in sokolske D ; ]|< verižice itd. g ! \ !» Fri;»oroča ?e posebno ženinom in nevestam f Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite * J T in nikjer po Uko nizki ceni. « T Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj •» odpočijem vino. i MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS. f COLLINWOOD, O. J \ ^ E. A. 8CHELLENTRACER, t I V7 LEKARNAR. ! ! 33^' St Clair Ave. N. E. Govorimo slovensko. I ]| Sedaj je najboljši čas, da rabite dober kričistitelj. Ničesar 1 boljšega kot Schellentrageijev krvni in poučni prenovitelj, f 9» la Si eo ena steklenica. __ ^ ' ________ • 7 :. ., . .. ...... M flrtsaaaasHiH^aiiHs^sifaaasHaaasaSf^aaaHHfaipaa^Hpa^ vvvaavc