Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ------------------------------ Reklamacije za list so poštnine proste iaserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; posojeni prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-==:== govoru primeren popust ■■==■ Št. 118. Glasilo jugoslov. socialno demokratične strs Izhaja razen nedelj iD_, praznikov vsak ......... - dan opoldne. ~ Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 7,a celo lelo K 3P>-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in —— Ameriko K 48. , m Posamezna Številka 14 vin. en V Ljubljani, torek dne 21. maja 1918. Leto II. Velika manifestacija slovanskege delavstva v Pragi. ftan Četrtek, 16. maja 1918. 'M so sc zbrali pred oficielno proslavo petde-n'ce »Narodniho divadla« socialisti v Plodinovi oorzi- Velika dvorana je bila do zadnjega kotička na-,!fa. pred borzo so pa čakale tisočglave množice socia-'siov, k] n,so dobili prostora v dvorani. Zborovanje so Pričeli delavski pevci s Smetanovo »Včno«. Od čebrih poslancev so bili prisotni: sodrugi Nemec, Soukup, Habermann, Tomašek, Bechyne in drugi, pred-“Ceskeho svazu« Stančk, od državnopravne debije posl. Baxa, Tobolka, Fiedler in Burlval, od mok »srarcey Posl Vellch. v ii imenu sklicateljev je otvoril zbor ured. Špatny. zdravil je najprisrčneje dospele goste: zastopnika oljske socialne demokracije poslanca vit. Moračevske-Sa> našega sodruga Ant. Kristana, bivšega urednika ”^vona« socialista J. Šmitrana iz Sarajeva, gospo Mo-račevsko, zastopnico poljskih žena, zaupnika poljskega delavstva sodruga Stanc/uka in zastopnika poljskih sofistov v kraljevini sodr. Vasilevskega. I K besedi se je oglasil v imenu češkili pisateljev r°slav Kvapll, tajnik slavnostnega odbora. Rekel je drugim: V času, ko se spominjamo petdesetletnice "aSega ljudskega gledališča, nam prihaja na misel tudi katastrofa češkega ljudstva ob začetku tridesetletne v°ine (1618) z bitko na Beli gori (1621). Zakaj pa je došlo do te katastroie? Zato, ker ni bilo češko ljudstvo v°ditelj naroda, ampak voditelji so bili privilegirani Janovi. — 2e večkrat smo čitali v listih, da naj oni, w ,e za socializem, to jasno pove. »Mi češki pisatelji, 'il10 za *Cdaiiji Socializem, ker verujemo vanj. 2elimo, tla naj. se to, kar imamo napisano na gledališču: »Narod sebi« uresniči. Pred 50 leti je tožil Neruda, da si je pojavilo čeSko ljudstvo gledališče, a da ne hodi vanj. ^anes ni tako. — Vprašali ste me, ali so češki pisate-*ii za socializem. Pravim: Da, smo za socializem, in Zahvaljujem sc vam, da sem smel tu govoriti. Ccški so-cializem: Živi, rasti, cveti! Nato ie predavl prof. V. Vodiik o »Narodnem di-vadlu«. Opisoval je njegsf začetek, njega zgodovino ter njega pomen za češko delavstvo in sploh za socializem. Dokazoval je, da je nastalo gledališče iz socialne potrebe ljudstva. Že pri starih Grkih in Rimljanih se je to Pokazalo. Poglejmo dalje Shakespearja. V vseh nje-*ovjh dramah vidimo nekak nagon k socialnemu živ-!enjii, ,p0sebno so SOcialne naslednje drame: Beneški 'Sovec _ Lear — Ibsenova Nora. In tako so zlasti p°vodobni dramatiki jako navdušuj za socializem. — 'edavauje prof. Vodaka je bilo prav poučno in pre- krasno. Velikokrat je bil prerušen z gromovitim ploskanjem in splošnim soglasjem. Poljski socialist posl. sodr. Moraczewski s Krakova je pozdravil zbor v imenu poljske soc. dem. delavske stranke. Dejal je: »Prihajam k vam v srčnem prijateljstvu. Prihajam iz dežele, katero je sedanja vojna popolnoma uničila. Trikrat so šle armade skozi našo domovino. Vse so nam uničile. Največja tragedija je pa to, da je ubijal v strelskih jarkih Poljak Poljaka... Cela mesta so izginila, izginili so vsi kulturni spome--niki, sploh vse smo izgubili. Danes umira naš narod od lakote. Na Varšavskih ulicah sem videl umirati moške in ženske od lakote, videl sem kraje, zamorjene po koleri in tifusu, katere bolezni so decimirale prebivalstvo naših mest, kot Varšave, Krakova, Lublina in naših vasi po Poljski. (Daljša izvajanja so bila konfisci-rana). Proti temu dvigamo svoje socialistično mišljenje, ki prinaša samoodločbo narodov in kulturo. To, po čem smo v začetku našega gibanja hrepeneli, je pred nami. Smo sosedje torišča ruske revolucije. Le kak neumnež bi mogel misliti, da ovira kaka papirnata stena pohod velikih idej socializma od vzhoda. Bojujemo se enako kot v Cehi za samoodločbo narodov. Moj ded Andrej Moraczewski je bil 1. 1848. v predsedstvu praškega slovanskega zbora, katerega, so sklicali demokrati. Ko pa mi prihajamo v Prago, nimamo nič iskati pri demokratih, ampak poiskali smo si internacionalne socialiste češkega naroda. Torej naj živi mednarodni socializem, ki prinaša svobodo vsem; naj živi solidariteta proletariata. Sodr. Anton Kristan je govoril v imenu slovenskega delavstva: Velecenjene sodružice in sodrugi! Prihajam v imenu jugoslovanske socialne demokracije, da pozdravim češki proletariat v. tako resnih dnevih kot so dandanašnji. Vi slavite svoj kulturni praznik v grozni dobi, ko mora ves svet pokazati, kaj se je dosedaj naučil. Zasužnjeno ljudstvo se je naučilo spoznavati in ceniti robstvo, naučilo se je tudi ocenjevati svobodo. Spoznalo je, da mora to, kar zahteva, torej samostojnost, doseči samo z lastno silo. Jugoslovanski narod je bil razdeljen dosedaj na tri narode, ki se niso ločili v ničemer, mpak vsaka država je naredila iz njega po en narod zase. Hoteli so celo napraviti kot narotl »Bošnjake«. Ali danes smo si svesti velike resnice našega Karla Marksa: Proletarci vseh dežela, združite se! Hočemo-Ii biti dosledni, tedaj se moramo združiti v en jugoslovanski narod. Vi češki socialisti hočete, da naj narod in ljudstvo samo odločujeta o svoji usodi. V tem oziru ni med nami nobene razlike. Radostno prihajamo k vam s slovanskega juga in moje srce je napolnjeno z dvojnim veseljem, kajti kot član komiteja za zgradbo slovenskega »Narodnega gledališča«, znam oceniti pomen vašega praznika. V svojem narodu de- lujemo kot socialisti, da dobi ljudstvo kruh, ali razen tega mu hočemo dati tudi še nekaj, kar ga povzdiguje in kar ga tolaži po težkem delu. Zato so vstopili naši socialistični zastopniki v komite za zgradbo »Narodnega gledališča«. Slovensko socialno - demokratično delavstvo je tudi v tej kulturni instituciji delavno. Mislim, da smo delavci s tem pokazali, da ni res, kot so pravili preje, da sc bojujemo le za kruh. Gotovo pa je, da se mora boriti delavstvo najprej za izboljšanje svoje eksistence. Razredni boj mora biti, ne gre drugače —-delavstvo mora imeti pred vsem jesti, vendar pa ne pozabljamo, kaj potrebuje narod. Sodrugi, zato smo tudi sprejeli z radostjo vaše povabilo, da bi vam mogli povedati, da je vaš boj naš boj. Kar dela češki proletariat, to bo našlo vedno soglasje v izjavah in činih slovenskega proletariata. §e enkrat vas prisrčno pozdravljam. Naj živi mednarodna socialna demokracija! Sodr. Moraczewska prinaša pozdrave poljskih socialističnih žena. Sledimo vaši borbi. V boju za prostost, v boju za pravice ubožnega ljudstva si podajamo roke. Posl. V. J. Klofač pravi v imenu čeških socialistov med drugim: Spominjamo se velikega češkega praznika pred 50. leti. Položili smo temelj naši kulturi. Zgradili smo si ljudsko gledališče. A že 1. 1881 nam je zgorelo. Požar nam je »ničil vse sadove dolgotrajnega dela, vse žrtev so bile zastonj, — Borili smo se za svobodo že pred 500 leti. In še danes gore v nas ideje, ki smo jih imeli takrat. Gore in sc bore. Danes se vsega tega spominjamo, ko nas kliče tudi doba. Kvišku srca! Doba nas kliče sedaj k naši naj večji vlogi. Znali ter mogli jo bomo izpolniti, vsi skupno ia z vso svojo silo — danes živi in dela zopet kot pred 50 leti z vsemi silami ves narod sebi! V imenu mladih socialistov je govoril bosanski Srb bivši urednik sodr. Šmitrao iz Salajeva. Kot član mlade socialistične generacije prihajam iz Bosne ter sem srečen, da vam morem prinesti pozdrave bosanskega proletariata, ki je vstopil v boj za narodno samostojnost. Prišli ismo k vam črpat upe na boljšo bodočnost. Naš narod je bil enako kot poljski narod, priča največjim grozotam in strahotam vojske. Danes nimamo v deželi ničesar. Imamo le bedo in lakoto, ali naj živi narod v tako krutih razmerah, mislimo vendar na osvobojenje, hočemo kot češki narod svobodo in samostojnost. Poljski sodrug Staticzyk pozdravlja zbor v imenu poljskega industrijskega delavstva ter pravi, da veže poljski in češki proletariat najtesnejše prijateljstvo. V boju za narodne pravice in za socializem gremo skupno z vami. Odločno protestiram proti nadaljevanju vojske, katera je jx>polnoma uničila poljsko ljudstvo in dežele in proti nemški imperialistični politiki. Nem- LISTEK. Ponižanim in razžaljenim. (Konec.) , £tov eku se je razjasnil trpka in niialodušni t>raz, saimoiz.aivcst jc odsevala iz njegovih oči. s e,m p 0 je iwavica na miotii strani Delal iniraiW°SlJ'u^u ocl jutranje zore do večernega s Svojo kmvjio sani mazali njegove stro-, s. SIVofmi:i žulji mu koval zlato, moj pot ji& ,f a' (nje^ve palače. Delal sem mu, on pa nn se ostal dolžan plačila. Le toliko ,mi je dal, da u « moje življenje to me vrgel v trpljenje, rosili sein ga, ne, le opomnil njegovega dolga, •ugovori! uni je z bičem in cesto. Pravica je na u»ii strani. —« ^ »Motiš se, prijatelj, pobotal sli se z goišpo, 5!.tr|. da niu služiš in da iti plačil tvoje delo, ir. I ‘^aš se pritoževati: Taikio pravi zakon: Nizko ji fjjaipčevsko delo zasluži le nizko plačalo. —. ^.lui, iin zapoinini si posvarilo, drugič te za-w'renup!« Človeku se jc povesila glava, oči so se ngj»?'n5) obrnile v tla, usta so se resignirano sod/r'*a- ^ )‘b«r n il se ie počasi in počasi zapustil 5, >: ? dvorano. Nalahno ie zaprl vtraita za sc-eesf.,!1 Sie zunaj pokril. Opotekal se je tur bj| :l'.katar bi bil prišel iz goistilne in bi se 0|PM. Doma ie skleknal na stol im molčal... molk je od/me val z vseh sten, žetna je govorila molče, otroci so se boječe stiskali po kotih. V nedeljo je poslušal župnikovo pridigo. S prižnice sc je glasil evangelij, oznanja! je pokorščino do oblasti, ki iih je postavili Bog in obljubil večtniO' veselje po smrti. Vemo je poslušal, saj jc bil željan toilažbt in božjih besed. Vse jc slišal sin si zapomnil, do zadnje besede vse. in ko je zapuščal cerkev, je bil njegov obraz mračen. Kje je tolažba, ki jo je prišel iskat v cerkev, in ikli jo je pričakoval od evangelija, da se mu 'potolaži duša v pričakovanju in veri? »OblaisitS so od; Boga,* je grmelo s prižnice ... od Boga . . . Od onega Boga, ki je ustvaril ljudii prosite in svobodne, ki ie obljubil varovati ponižane iin razižalje-nc . • • Ali mi ne bo tudi On rekel, kakor sodnik, da je suženj deležen ie suženjskega plačila? In če daje oblast na zemlji le gospodom, ki so oropali bližnje, da nosijo žametno suknjo, alti ni s tem že obsodil nas trpine, sužnje? . . . Komaj je pristopical domov v svojo P'odstrcš-nico, komaj je še videl pred seboj votle, vanj strmeče izžette Obraze, v katerih je plula njcv gova kri; njegovo srce pa je izgubilo zadnje upanje, iz njegove duše ie izginila zadnja iskra vere . . . Tedaj pa je naenkrat vzpilalo v njem. Ozrl se je v minulost: Samo, tnpljcnjc jc napolnjevala njegova življenjska kupa, do vrha je biiila polna: Žuli prši žulju ie čutil na svo- jem telesu, zvodenela kri je komaj slultila živ^ tienje, resnično živo življenje: clmsa, polna ža-lositi in vzdihltjialjev ie živela le strojem in pri-vzgojenemm trpljenju. Gospodar mu jc odgovarjal z bičem, sodnik -pretil z zaporom, duhovnik mu je vzel za,dinje upanje. In tedaj je vzpikdo v njemu: Življenje — je vzklikala njegova duša, solnce ga je ustvarilo in zemlja ga je dala, nilkdo mlima praviice, jemadi ga. Ljubezen — jie zavriskalo srce, ona je, ki osrečuje in poživlja. Pogledal je po svoji Žani in otrocih: Življenje! Ljubezen! .je klicalo v njem, vstal je, samozavestno .je odšel in poiskal tovarišev: Življenje! Ljubezen! Kar je plapolalo v njem, kar je izraževala njegova dušai ikair je vriskalo njegovo srce, vse je razkril tovarišema delav-ceiin — sotrpinom. Nfi jiih našel ncpripralvljene. Vsi so .ga sprejeli z isitimi oibčuifcki, istim spoznanjem, istim razodetjem,: Življenje! Ljube- zen! Vsaka duša jc zahotela prostosti, vsako srce je siifco k razmahu. Nova vera je prevzela njih srca, vera v življenje na zemlji . . . Božje kraljestvo na zemlji je vstali© kot svetel cilj na horioonitu pred njih očmi in pozdravili so ga 7. radostjo v očeh in nadaimi v dušaih. Iz trolje-nja, dolgega celc generacije, prepojene s krvjo in potom je zrastla (trdna vena v bodočnost, srečno iin veselo, v boidočnosit vseh ponižanih in razžaljenih. Ni daleč čas, ko bo postala ta vera resnično življenje iin vstajenje. — k. či.ia more v tej vojski mnogo uničiti in obvladati, a ne more potlačiti našega duha, za to so nemški vojaki preslabi. Kot zastopnik češko - slovanske socialne demokracije je nastopil drž. poslanec dr. Fr. Soukup. Govornik konštatira, da ni teh petdeset let »Narodni divadlo« le velikanski napredek v češki kulturi, ampak tudi v češkem socializmu. Ko so polagali temeljni kamen za »Narodni divadlo« pred 50 leti, se je delavsko gibanje komaj začenjalo, a danes je že socializem velikanski in samostojen faktor v narodu. Socializem ni le pri nas tako razvit, ampak on tvori obenem kulurno svetovni) velemoč. Kapitalistična kultura ne more biti vrhunec ljudske civilizacije. Kultura, ki je dobra za manjšino in neskončno trpljenje za večino, kultura samih neprestanih vojsk in robstva narodov, ta kultura bode in mora biti izmenjena s socialistično kulturo, ki daje svobodo narodov in svobodo človeka v njih. Zemljo onim, ki jo obdelujejo in sadove onim, ki delajo. Nobenega plačila brez dela, splošua dolžnost dela, ampak tudi splošne pravice k življenju — ta kultura je naša kultura. Današnja kulturna manifestacija je proti vojski, proti ubijanju, proti lakoti in za mir. Potreti moramo nadvlado človeka nad človekom. Demonstrirat —v v • - pobratimstvo narodov. Zbor je končal posl. sodrug Ant. Nčmec. Zahvaljujem se vsem našim gostom, vsem govornikom za soglasje s češkim socializmom. Slovenskim in bosanskim bratom obljubljamo neomajano solidarnost češke socialistične demokracije ter jim zatrjujemo, da se morejo na nas zanašati, ne samo v vseh svojih delih in tožbah, ampak tudi v vseh skrbeh in bojih. Naj živi mednarodni socializem, naj žive socialistične osnove novega družabnega reda! Socialistom ostalih narodov obljubljamo, da naj se zgodi karkoli, mi bodemo ostali zvesti svojim ciljem, da bodemo razobesili na razvalinah kapitalistično - militaristične družbe rdeči prapor socializma! Pevci so zapeli še himno »Kde domov mčj?« in socialisti so odkorakali k Pantheonu ... Sodružica Mo-raczewska in sodrug Moraczevvski in Ant. Kristan so sprejeli od organiziranih čeških žen krasne šopke, v znak globokih simpatij češkega ženstva do poljskega in jugoslovanskega proletariata. Naši sodrugi so bili po-vsodi, kjer so se pokazali, burno aklamirani od češkega ljudstva. Seidler v zmoti. O velikih kulturnih priredbah v Pragi niso izdali tri dni nikakršnih uradnih poročil. Prvo poročilo je izšlo v soboto, ki naznanja, da je praško policijsko ravnateljstvo odredilo stroge odredbe, ker je proslava petdesetletnice praškega »Narodnega gledališča« dobila v marsikaterem oziru veleizdajniški značaj. Policija prepoveduje shajanje, nošenje odznakov in barv, ki so prepovedani, ukazuje, da morajo jugoslovanski mladini takoj odpotovati iz Prage. Narodnemu gledališču so dali posebna navodila, sicer bi policija gledališče za-tvorila. Razentega je policija ustavila »Narodne liste«, češ, da simpatizirajo z entento in pospešujejo nje interese. Po binkoštnih praznikih sc takoj nadaljujejo posvetovanja z zastopniki strank v parlamentu. Vlada hoče skrpati večino in računa na Nemce in Poljake, ki bi šteli okolo 220 poslancev, a tem bi se pridružilo še nekaj poslancev drugih strank in narodov. Vlada in Nemci so obljubili Poljakom koncesije, ki niso le notranje politične, marveč se morajo rešiti v zunanji politiki (z Nemci in Ogri). Tretje razveseljivo darilo avstrijske ustavnosti, ki ga naklanja vlada češkemu kraljestvu za binkošti, je uaredba o razdelitvi te dežele na okrožja in imenovanje okrožnih glavarjev. Včeraj namreč je izšla naredba v državnem zakoniku. Kljub vsem protestom, kljub vsemu sklicevanju na parlament, na sporazumno rešitev narodnega problema, je vlada izdala za češko obljubljeno naredbo, o kateri pravi celo »Prager-Blatt«, da je prenagljena, površna in da hoče potolažiti češke Nemce ker je tamkaj neka nezadovoljnost. Nemški nacionalni poslanec Lodgman trdi to. Pravi, da je vladi v prvi vrsti za to, da pridobi Nemce na Češkem zase. Poslanec pravi dalje, da Nerpci ne morejo biti veseli, te naredbe, ker je izključeno, da bi jo mogla katei a koli vlada izvesti. Za južne avstrijske prebivalce je pa stvar še kritič-nejša. Neglede na to, da tak korak vlade parlamentarne stranke ne more združiti k pametnemu delu, marveč mora povzročiti le še večje zmede, postaja vprašanje na jugu aktualneje. Spominjajmo se samo Seidlerjeve grožnje med vrsticami, ki so jo zlasti nemški meščanski listi prav dobro razumeli in klicali po novem kurzu, po Stiirgkhovem sistemu, po strahovladi. Očividno je iz vseh dejstev, zlasti tudi iz zunanje političnih, da sc pripravlja v tej državi povsem nova era absolutne vlade ki jo že danes skušajo opravičevati z »interesi države« dasi to ni res. Ni treba, da bi bil človek politik, le zdrav razum mora imeti, pa ve, da terorizem zbuja odpor, zlasti pa terorizem, ki odreka naravne pravice. Z gnusom se ozira vsak prijatelj napredka in razvoja narodov ter te državnosti, na vse boje, na vso gonjo, ki v bistvu nima prav nobenega drugega namena, kakor ubiti kulturni in gospodarski napredek avstrijskih narodov zgolj iz zavisti in strahu pred konkurenco. Če bi ne bilo tako, bi sedli zastopniki narodov k zeleni mizi, se posvetovali in uredili nacionalne razmere v zmislu pravičnosti, da bi že vendar prišli korak dalje in do socialno političnega dela. Najnovejši dogodki, ki razočarajo češto, pa pričajo, da smo še daleč od te poti, in kaj bi se čudili, če narodi kličejo po samopomoči, če gube zaupanje in se vdajajo morda tudi le dozdevnim nadam na uspehe, in prihajajo k prepričanju, da jih pribore le z lastnimi silami in žrtvami. Vseh teh razmer pa niso krivi narodi, niso krivi delavci teh narodov, marveč vladni sistem, ki tira avstrijsko prebivalstvo tako glede na kulturno, gospodarsko in socialno politiko z neprestanim omejevanjem svobode do skrajnosti, v slepo usodo. To je tisto ogromno zlo, ki prebivalstvo te države odtujujejo med seboj in ustvarja razpoloženje, ki ga hočejo vladajoči sloji s silo, s krivično pristranostjo in z obrekovanjem zatreti. Boj proti napredku je vse to, proti svobodnemu nujno potrebnemu razvoju. Kdo bi utegnil le domnevati, da se ne bi tak boj sam ujedel? Politični pregled, * — Cesar Kare! in cesarica. Cita sta- se podala v Sofijo, kamor sta dospela minoli petek. Bila sta povsod kar najslovesnejše sprejeta. V soboto se je cesar Karel podal v glavni stan bolgarski. Iz Sofije se poda cesarska dvojica v Carigrad. V Dolmabagdže se bo vršil intimen diner na čast gostoma. Vladarska dvojica si bo ogledala tudi mesto in napravila izlet na Bospor. Resen opomin. »Hrvatski List« v Pulju opozarja, narod na neizmerno važnost trenutka, ki ga preživljamo sedaj. Ministrski predsednik je pokazal na Jugoslovane kot na upornike, propagandiste in nevarne agitatorje. Naš narod pa je v resnici mnogo pretrpel in prelil mnogo krvi. Zato je za naš narod vsak človek dvakratne vrednosti. Tem večja naša dolžnost je, da rešimo iz te vojne čim več naših ljudi, da jim zagotovimo duševno in telesno zdravje. Ali, znano je, da se to ne dosega po ječah v vojnem času. In znano je tudi, kako se vse drugače sodijo naši ljudje...! Mučenikov pa smo imeli dovoli... Nikar ne povečujmo žrtev sedanje vojne! Nikar naj nas ne zavaja trenutno razpoloženje, temveč- brzdajmo svoj temperament, svoje ogorčenje (čeprav opravičeno), mirno, postopno, vstraj-no delo — to je, česar nam treba! Z zahtevanjem si razbiješ glavo, a ne zrušiš zidu. Vsakdo med nami pa naj se vzgoji, da se ne bo klanjal tistemu, ki bi se moral klanjati njemu. Pomislimo, da imamo deco, ki je ne smemo vzgajati na suženjski način, temveč v svobodna, samozavestna in odločna bitja, ki bodo znala ceniti svoj rod in svoj jezik in ki bodo znala — ako Wo to potrebno, prisiliti tudi druge, da ga bodo spoštovalo! Okoli nas je sama neobdelana ledina, da človek ne ve, kje bi se lotil dela. Tem nujneje je, da se podamo na delo vsi! — Parlament uajbrža v kratkem zopet sklican. Z Dunaja poročajo, da bo parlament najbrže v kratkem zopet sklican. Baje se sedaj vitez Seidler ne protlvi več sklicanju parlamenta. Zadnje dni so se vršile v ministrskem predsedstvu konference ter se zatrjuje, da je šlo za sklicanje zbornice. — Okrožna glavarstva na Češkem. Ministrske naredbe glede ustanovitve okrožnih glavarstev v kraljevini Češki bodo baje danes razglašene v državnem zakoniku. Vitez Seidler bo torej izpolnil nemškim radikalcem dano obljubo. Nemškemu ljudstvu na e škem, ki zahteva kruha, bo dala Seidlerjeva vlada na ukaz poslanca Wolfa okrožna glavarstva. To ne bo utešilo lakote na Češkem, a Wolf se raduje, če se draži Cehe, če se onemogoči parlament in če se z orjaškimi koraki približuje temna doba absolutizma. = litidcnice proti Czeminu. I* PtraiKe i>o-nočatio: Občinski zasta-p oniesteca Buideniice protestira proti jjovonu grofa Czannina, ki nima ž njim razen naslov »hudemliŠki« ničesar skupnega, ‘ker je tako surovo in grdo razžalil sveta čustva naroda. Občinski zastoj) se pridružuje manifest acijski prisegi jz dne k . aprila in poklanja v odgovor im zadoščenje krom Husovi univerzi v Pragi. Češki poslanci so se udetožiH maš ob rojstnem dnevu cesarice. Posl. Stan ek, bradač in Rvdto so se Udeležili v četrtak teden maš, ki so se vršile v pnoslaivp roijsitmiega dne- v a cesarice. Udeležba čežikLh iposilamcev j c vzbudila v političnih krogih veliko pozornost. Za ponemčevanje Trsta. Društvo za avstrijske interese ob Adriji je izdalo glede na ustanovitev nemške navtične šole v Trstu spomenico, v kateri pravi, da se mora pridružiti nemški navtični šoli v Trstu tudi internat. Spomenica tudi pove, da je zbral tržaški »Volksrat« že 35.000 kron za ustanove gojencem nemške navtične šole v Trstu in zahteva, naj se šola otvo-ri že letošnjo jesen. Hrvatski sabor. Na petkovi seji sabora je bil v zmislu predloga poslanca barona Nikoliča izvoljen se-demčlenski odsek v svrho preiskave proti ustavi naperjenega delovanja poslancev Frankove stranke. — Gospodarski dogovor med Švico in Nemčijo osrrožen. VViolffov urad poroča: Nemško - švicarska pogajanja za nov gospodarsk 'dogovoir so bila že zai obe strani zadovoljil končana. Vsleld intervmeifje francoskega poslanika pa je Svtica že odobreni diogoivar v zadnjem tremoku uirmaiknlLla: francoska vlada 'je zahtevaJla, da se sklonjena pogodba ne Podpiše, ker bi sicer Francija preklicala dobavo premoga. Z ožinam na uetdoigled/ne posledice gospodarske voijme s Francijo je Švica zaprosila, mali se zadeva ido> 22. miaiia odloži v svrho ■vsestranskega prevdanka. S tam je dne 16. maja nastopilo brezpogiodbemo st a/nje /ineu Nemčijo in Švico, za katero Nemčija odklanja vsako odgovornost. ™ Avstro-Ogrska i„ Ukrajina. Grof Forgach je | imenovan za avstro-ogrskega poslanika v Kijevu ter j je v nedeljo zvečer odpotoval na svoje novo službeno mesto. — Mirovna konferenca nevtralcev. Kakor je »Bel‘ ner Tagblatt« iz baje zanesljivega vira izvedel, se sestane v Bernu konferenca nevtralcev, katere naloga bo. da uprizori mirovno gibanje na široki podlagi. — Ukrajina in Romunija. Ukrajfnski poslanik v Berlinu, Sovernik, je dobil od ramiun-ske vlade poročilo!, dla je Romtuiuija pripravljena, da prične miirovina pogajanja z Ukrajino. — Pred ofenzivo na italijanski fronti. Italijansko časopisje je mnenja, da se bo avstro-ogrska ofenziva pričela še pred koncem maja. Po železniškem prometu v Italiji in južni Franciji je spoznati, da se prevažajo čete v gornji Italiji in južni Franciji. »Secolo« priznava da so francoske kolonijalne čete na potu na italijans*0 fronto. — 106 mirovnih shodov tia Angleškem. »Da'6-Mail« poroča, da je bilo o binkoštnih praznikih na Angleškem 106 mirovnih shodov, na katerih je zahtevalo ljudstvo sporazumen mir. Samo v Londonu je bilo takih mirovnih shodov. Lord Cecil o položaju. V angleški spodnji eboi-nici je 17. maja lord Cecil odgovarjal na razna vprašanja z ozirom na razgovor z zastopnikom Reuterjevega urada o mogoči nemški mirovni ofenzivi. Izjavil je: Čudim se, ker se ne tolmači pravilno mirovna ofenziva. Mirovna ofenziva je laka diplomatična akcija, ki se ne podvzaine z namenom privesti do miru, marveč- z namenom, da se podpre vojna. Trdilo se je, da sem nameraval ali komu izjavil, da se bo zavrgla vsaka ponudba, ki bj jo ponujala Nemčija; temu nasproti izjavljam: Nisem spregovoril niti besedice, ki bi io pošte« mož mogel tako tolmačiti. Sedanja vlada bo proučeval9 vsako stavljeno ponudbo, in naj prihaja iz kateregakoli vira. Z ozirom na Snowdensovo opazko, da zasleduje Italija sebične in pretirane zahteve, je izjavil Cecil, mora odklanjati njegove opazke in je opozarjal na predlog, naj se prične diplomatična ofenziva, ki se tako razume, naj se podvzame v sovražnih deželah propac30-da, s katero naj se razširjajo upravičeni smotri spo'"3' zuma. Ta predlog se ni prezrl. Nato se je pečal z f03 merjem nasproti Rusiji. Rekel je: Z Rusijo se ne prepiramo. Delamo na to, v kolikor ie to v naši moči, da pomagamo Rusiji v njenem težavnem položaju in da jo ohranimo kot velesilo. — Bivši ameriški predsednik Taft o miru. Bivši predsednik Združenih držav, Taft, je izjavil v govoru ob priliki otvoritve kongresa »Lige za izsiljenje miru«, da je mir z nepremagano Nemčijo nemogoč. Vsem prijateljem! SodirtiKii, soidirtužice! Nabadamo se tlilk jurcu veliko politično krizo. Ib slutimo vsi. In kaij je viažneiie v tam trenutku, kakor .dia simo vodno prav lin pošteno infonmtinainii o vseh diourodlkili. oe hočemo trezno in inesmo presojati položaj h' služiti zdravemu napredku razvoja! Kido sii 'mora blilti bolj sivest svoje naloge v važnih trauort-ifciih kakor pnotetaritiat ? Kldio imiona boli j iprclviidno ‘In ipalmie tirno ravnati kakor ortfainiaiirainioi in zavedimo delavstvo, če hoče lizbojavati uspehe. Nia ta vprašanja si lahko odgovarjaj vsak islam. Toda eno pa imoralmlo naistliaišatii Iireiba ije, da čiita vsak delavec, vsiaka rodbina naš dnevnik »Najprej«, število naročnikov sc miona pomnožiti, da bolimo ituldli v časni majbuijše križe v tesnem stiku imieid seboj po naša im ,dmevnlilklu._ Ta naš klile, stodrugi, upoštevajte in sodelujte 2 »aiml v tein zmislu! Dnevne beležke. — Manifestacija v Trbovljah prepovedana. Trboveljska družba je dosegla svoj namen. Vlada je mam' fcstacijski shod prepovedala. Zamašila je usta govori Stev. 113. N A P R E J. Stran S. k°m. ni pa zamašila idej, ni želja tisočev in tisočev, ki so se V7,lic prepovedi zbrali na manifestacijskem prostoru. Delavstvo iz Zagorja in Hrastnika je kljub prepovedi prišlo v Trbovlje, da izrazi Trboveljčanom ■svoie simpatije. Nepregledna je bila množica, ki se ie Pomikala iz Delavskega doma na manifestacijski prostor. Rudarska godba je celo pot igrala — red in disciplina sta bila vzorna. Ob določeni uri je bilo na prostoru zbranih nad 10.000 oseb. Od naznanjenih govornikov sta prišla samo posl. dr. Benkovič in sodrug Cobal in domači g. župnik, ki sta si od vladnega zastopnika izprosila dovoljenje, da smeta množico nagovoriti in pojasniti namen shoda. Prvi je govoril posl. Benkovič, za njim pa sodrug Čobal, ki je bil od množice burno Pozdravljen. Dr. Benkovič je pojasnil, da je bil shod sklican, da bi poročali o politični situaciji, o delovanju poslancev v parlamentu, da bi manifestirali za ^ko\šen mir brez aneksij in kontribucij ter s samoodločbo strank narodov, kakor tudi, da bi javno in brez razlike manifestirali, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi et' "Wt>d in da kot taki hočemo živeti v enotni in državi. Sodr. Cobal je izjavil, da če nam je < da Prepovedala shod in nam usta zamašila, nam ni zainšila na^ih src in želja, kakor tudi ne volje za boje ■a svojo samostojnost in svobodo. Izjavlja, da bo slovenski proletariat, kot en mož nastopil za te ideale, auar bo prišel čas. Zaključil je — živela svobodna In statistična jugoslovanska držva. Vsem govornikom je ?aba StV° ^urno Potrjevalo. Nato se je razvila prosta ^ a °k igranju rudarske godbe, dokler se občinstvo 1 azšlo. Mir se ni kalil in številno orožništvo je bilo I tiebno. To bo morda zadostovalo, da bodočega ( a oblasti ne bodo več prepovedale. Po končanih govorili so se sešli v Društvenem domu zaupniki vseh l|eh strank na sestanek, na katerem so po poročilih p°sl. Benkoviča in sodr. Cobala sklenili, da se naj na-Pravi vse potrebne korake, da se skliče v najkrajšem casu zopet skupni manifestacijski shod. Društvo splošne mladinske zveze v Idriji pri-Pof Sll0tl POtl ParaKrafoni 2 četrtek dne 23. maja ob zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnev-redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev za-Pniltov. 3. Slučajnosti. Ker je shod zelo važen za riada|jnj razvoj društva, se prosi, da se ga člani pol-lloštevilno udeleže. — Odbor. , . — Predavanje drja. Zalokarja v Tržaškem ‘‘Lfuidskein odiru« de nad vse Jieiflo uspelo, kijiuib j, je bilo na nedeljo dopoldne. [>r. Zalo- ni 'k Predaval o »fcrvli«, si (je zbral zelo za-nuiv predmet. kate.resra tfe labideiliail balkio spret-r°’ da je sledilo poslušalstvo z majvečjo pozor-?°stjo dio itooncai. Opisal jc posamezne sestavine ■ovešJoe krvi: rdeča lin bela knvma telesca iin Wiovo nafogo za transport človeškemu orga-potrebnih .smovfi. Razložili je, kad da de J?11 vini plazma Sin ikirvmi serumi ali krvna sirotka. jr krvnem serumu se je razvlila lastna voda, se-Najvažnejša naloga te vede .je, oreis-. kovati, kako se ubrani človek s svojim seru-rnoim Pavzroičiteilljev nalezljivih bolezni. Imuni- 1 i . nespr e/jeml ji/vast človeka za naile^lvv« 0'Cieznj — je (predvsem Jasrtmoist krvnega senu*. ki ima v sebi smiorvi, ki uničujejo .bacile iti (i^^Uzirajio stinupe. Na pifnmioru idifterfoe ali stv ICj?Je ukazal ipredaivatelj, kako e lahikn na-knv° ^ 'K' se sese<^e’ priteče iz žil. Ta Ustnost oibvaru:e človeka nred izkir-a'Vu človeka na umeten način imun, to je, ne-v, 1 . 1 1 nalezljive boletem1. Važnio 'svoii-, vijenjam. Na kompliciran način se lahko do-rS mn,°žina krvi. Tudi veftiki problem krvne so. j.Hlnoisti je modema znanost nekoliko razsvet-vendar .ho trebai še immogo nireislcav lin oo-viaifJf.ov’ I)irel?!eiriv8e reši ta problem. — Preda- 2 ie svoj .težavni rcredirmet lOib^Hi.f.l toko na-va jazumJSSVo, da se lehko lilmieinuiiie n jogo-Uva v 7^le,ciTia- »kjudlskj oder« si prrido-davnnrVo®1T,i ^^i^rstniiimfi, zanimivimi pre-sfcvoini Vednl° vle,č simpatij 'med tržaškimi Ljud- po ~ Slavnosti. V petek dne 17. t. m., t. j. dan je vrJnSlaVi Petdesetletnice Narodnega gledališča, se razvila ciopold,,c Politično zborovanje. Na njem se je Dravical°bSeŽtla razprav:l 0 Preganjanjih, o zahtevali in ‘kar je zborovanje izrazilo s posebno resolu-„t!0’ v ..fdter> zahtevajo osamosvojitev narodov in de-okraticnčst, k; edjna utegne dati trajen mir in srečno j^i°^nos^ ~~ ^al<0 vznemirjalo je dejstvo, da so vo-oblasti prepovedale vojakom obisk »Libuše« v stra?"em gledališču in nastavile pred njim vojaške rov • ^ fetek popoldne so imeli časnikarji svoje zbo-sk ln!C' ^asnikarii so sprejeli prisego, da se hočejo boriti, ter resolucijo, v kateri protestirajo proti s« ^'ucijarn vsega slovanskega časopisja. Protestirali z 0;,.a'ic Proti potvarjanju izjav in vesti, ki -jih cenzura Proti'r°v na clri'-avlIC interese zatira. Rnako protestirajo tako?temu' cia edino v Avstro-Ogrsko prepovedano sol. Van° »sovražno« časopisje. Nadalje protestira rc- s°lucija Proti slabi preskrbi slovanskega časopisja s kor riC,tl' Govorniki so se tudi pritoževali o poslovanju esP°iHlenčnega urada. Vlada porablja ta urad, da ubija javno mnenje potom njega s tem, da se poročila spreminjajo, zatirajo, objavljajo nepopolna, tako, da inozemstvo ne more poznati javnega mnenja v monarhiji. Enako je s poročili iz inozemstva. Zlasti se to tiče raznih izjav, med katerimi je tudi izjava socialističnega kongresa. Razen tega je še bilo žensko zborovanje in mnogo vrtnih in drugih zabav, dokler ni policijski ravnatelj izdal ferman, ki poročamo o njem na drugem mestu. Slavnost je bila veličastna in precejšnjega političnega pomena. — Obleka za vojno ruval ide. Te dni d tanita v lisMi o pioimiaititikianju obleke za vojne in-valide. Pričakuje se ista od vlade in od dobro-srčnih ljudi. Kai pa je potreba tega čakanja? Medtem ko so se tanili 'invalidi za cesarja in za domovino, je ostalo mimozo zdravih ljudi doima, ki so si zbirali kapital. Vidite torej, od teh budi im edino od teli, zaihteva doimloviina, dia priskočijo svojim revnim sioroijakoim na po-imoč! Vsakdo od imenovanih lahko odsitiopi po eno ialld dve 'malo .obrabljeni moški iin ženski oblaki. Enako tudi1 tiste 'imioiviifce kmetice, ki hodijo v svili liin žaimetu okoJo, obdane z zlato m, lahko podarijo po eno ali dve cbJekli1. Na ta način se preskrbii takoj vse vojne invalida in njih sirote, da bodo vsaj za pnvo silo oblečeni. Pri tern ne bodo imenovani utrpeli nobeno škodo. To bi billa ljubezen do bližnjega! — Sočutje do siromakov. Meseca februarja t. .1. je priobčil »Napneti« vest, kako je v vojni obogateli soda\ je bila seja občinskega zastopa. Med drugim se je pri tej seji sklenilo, da se nadaljuje z iz-terajKiem terjatev občine proti bivšemu županu občine, .proti gospodu Pangercu, da se istemu da v podpis izjava, s katero dovoljuje nadaljevanje procesa in se odpoveduje mora-torlijevih ugodnosti — kakor se je z mirim pred sejo ustno doigovorilo. Ta dan se je tudi sklenilo, da se napravi prošnjo za oproščenie obč. sluge Gašperja Česnika. Sejni zapisnik je bil že dne 8. avgusta na čisto prepisan v treh iz-, vodtih. Pripravljeno je bilo sploh vse, le še podpise je bilo oskrbeti in poslati prošnjo na merodajno mesto. Do meseca- januarja 191 S, kljub tieimiu, da je Mo vse pnipravlijeno, nista niti župan, niti lijegciv namestnik niičeisar ukrenila. V zadevi terjatve proiti prejšnjemu županu Pangercu se je napraviti® nieike korake šele meseca miarca 1918. Ni ili to* višek tiemvamo sti?! Poudariti treba tudi, koliko škode ima občima tu na naraslih obrestih in koliko tudi bivši župan Pangerc sam! Terjatve občim znašajo nad 90.000 kron, raiaumšti 5 odstotna letne obresti in upoštevajoč, da se 'je s teim naiitmianj za eno 'leto zavlekla oeia zadeva, sta oškodovana občima in Pangerc imajmaind za 4500 krom. Razurotega je še druga škoda. Med ljudstvom kroži sedaj iminogo deinamia. Ljudje bi radii kupili z-eanljišče in tudi drago plačali. N. pr. Amdrej Bcmaiziza v Dolimi ie odprodal lo malo svojega svetta in je dobil zami S5.0D0 K. Oni, ki so kupiili od Bnnazza, bi kupili od občine del Pangerčevega posestva. Tedag bi se .bilo lahko odprodalo; kdo ve, če bo taka pri' lika in po tako vlisokih ceinaJi (5 do 8 kron za '■‘iijaški sež^n.iV Čivie .se. rta. i^^^nrava bivši župan Pangerc naperiti -proti občini tožbo-, ker mu mi dovolila, da bi sam na drobno- prodajal posestvo im bi -občima vnovčlila ves novec. In če občima v pravdi podleže, kdo bo nosil stroške? Za važne občinske posle nlimajo- voditelji občim e rnikdar časa, za lovske zabave, izlete, potovanja itd. pa se vedno maude čas! --Upamo, da tudi o tem bedo iavestni gospodje polagali račun. Pravijo-, da se občinska drva dajejo za nabavo usnjatih piodplatoiv gotovim; občimsktiiin gospodom, spet drugi dajejo občinskim gospodam, spet drugi dajejo olje v zameno z-a paradižmlikiove komserive, nekateri dajejo občinsko, oiziLnomia apro-viza-oijsko kr■••"vn /a drva in mnogo drugega enakega. Sicer v ta kot pos-ve/timio -kaj več ob priliki. — Jane z. Zaplenjena slanina. Na kiotodvoru pri sv. Andreju v Trstu so nalšli na treh železniških vagonih, naloženih z deskami, 20 zab-o--jev (najlepše siliamine, prlibliižmo 8000 kilogra-imiov, katero je seveda zasegla aprovizacijska komisija. S to zaplembo je Trst preskrbi jem za 14 dni z maščobo. Z Javornika, 21. t. m. srno pokopali sadr. Fr. Cinika, t-oiv. dleJavca in obč. odibormik-a maše občine. Umiri je 19. maja ob 6. zi. 0'bčina K,or. Bela je darofvala namesto ven-ca na_krsto 50 krom zapuščeni družini. — S-odrug Cink je bil vnet pristaš maše1 stranke. Naj počiva v miru. . , Izgubila se je denarnica z 17 K denarja, železniško 1-egitiimaciifo in krii-šno karto. Pošten najditeli maii jo 'Oidldla pnoltš .diolbri magtradli: Upra- vi »NaipreSa« Framči.šikanskia milica 6. I. Voma. Italijanski listi poročajo, da smo našo artilierijo potegnili iz zapadne fronte in da jo nameravamo namestiti na italijanski fronti. V zvezi s temi poročili je pač tudi izredno živahno izvidno delovanje, katerega je italijansko armadno vodstvo uprizorilo med gardskim jezerom in Piavo. Pri tem polaga sovražnik posebno vžnost na odsek med Brento in Piavo in zlasti točkami Monte Pertica in Asolone. Mogoče je, da bodo Italijani poskušali, polastiti sc z napadom teh pozicij, da si ustvarijo ugodne predpogoje za nadaljna.podjetja ali pa da otežkočijo avstro-ogrsko ofenzivo iz tega ozemlja. Po popolnem večmesečnem miru so se v Albaniji razvili zopet boji. Francozi so si prilastili nekoliko ozemlja ter nadaljujejo napade v svrho, da se ustalijo in utrdijo v novih pozicijah. Na zapadni fronti je v stra-tegično važnem odseku Montdidier - Noyon blizu La-ssigny prišlo do bojev, kateri so sc razvili iz francoskih izvidnih sunkov. Izvidni boji zadnjih dni dokazujejo, da si francosko armadno vodstvo še ni ua jasnem o tem, v kateri smeri se razvije nemška ofenziva. Došla so nam naslednja brzojavna poročila: Dunaj, 18. maja. Uradno se razglaša: Italijansko izvidno delovanje na južuozapadui fronti je nepretigano zelo živahno. Boji med rekama Osum in Devoli še nadaljujejo. Šef generalnega štaba. — Eden naših podmorskih čolnov (poveljnik linijski poročnik Holub) je 14. t. m. pred Valono s torpedom potopil velikega angleškega torpednega rušilca. Poveljstvo-mornarice. Berlin 18. maja. Iz glavnega stana se poroča: Na bojnih frontah ie Po dnevu slabotno artiljerijsko delovanje proti večeru znatno naraslo. Močan motilni ogenj je trajal celo noč. Povodom izvidnih sunkov jc zlasti v okolici Lassigny prišlo do ljutih bli/.inskih bojev. Naše čete so dovedle znatno število vjetmkov. Včeraj smo sestrelili IG sovražnih letal in 1 privezm balon. — Ludendorff. Berlin, 19. maja. V/olffov urad poroča: indu- strijski revir’ Betlntne je pod težkim ognjem nemške artiljerije. Intenziven topniški ogenj je naperjen zlasti na rove Annezin in Noeus in na tovarne jekla v Isbergu-esu. Trajno obstreljevanje bethunskih premogovnikov ogroža na usoden način preskrbo Francije s premogom. Dunaj, 19. maja. Uradno se razglaša: Oboje- stransko izvidno delovanje je dovedlo na tirolski zapadni fronti in v vicentinskem gorovju do ugodno potekajočih bojev. Vzhodno Monte Pertica je bil sovražnik dvakrat v bližinskem boju odbit. V Albaniji so boji ponehali. Vjeli smo znatno število" Italijanov ter vple-nili nekoliko strajnih pušk. — Šef generalnega štaba. Berlin, 19. maja. Iz glavnega stana se poroča. Zapadno Hullucha so napadli Angleži z močnimi oddelki; bili so z velikimi izgubami zavrnjeni. Sicer se je infanterija omejevala na izvidno delovanje. Topniški ogenj na bojnih frontah je popoldne nekoliko poneha!, proti večeru pa zopet naraščal. Najbolj živahno se je gibal sovražnik med Arrasom in Albertom. Na južnem bregu Ancrc so se angleški napadi s težkimi izgubami izjalovili. — Ludendorff. Dunaj, 20. maja. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti obojestransko živahno delovanje izvidnih oddelkov in letalcev. — Sef generalnega štaba. Berlin, 20. maja. Iz glavnega stana se poroča: V ozemlju Kemmela proti večeru in ponoči naraščajoč topniški ogenj. Artiljerijski boj se danes nadaljuje. 1 udi na ostalih delih fronte živahno bojno delovanje. Na južnem bregu Ancre so napadli Angleži z močnimi četami. Vdrli so v Ville sur Ancre. Nadaljnje prodiranje v dolini Ancre pa sc jim ni posrečilo. Proti Morlancourtu naperjeni angleški napadi so se zlomili v našem ognju. Na raznih delih fronte so bili angleški in francoski napadi zavrnjeni. Naši letalci so pretečeno noč metali bombe na London, Dover, in druga angleška obrežna mesta. — Ludendorii. Zadnje vesti. Po praških slavnostih. Praga, 19. irnaja. Uradno se razglaša: Dogodki -državi sovražnega, celo- veleizdajalskega značaja, ki so se toid igrali ob tridnevni slavnosti petdesetletnice1 če-škega inarodm&ga gledališča, so idalii -obasti poved za primerne u-kireipe im sicer je izldalo poiiciiijisko tfasvnateHistvo raizijclas naslednje- vsebine:: Kutama! sliaivtnast juibii-l-ei-a oeškeiga narmdneKta gle-daMšža se je sprevrgla v politične demomsitracije ter je končno povzročila -vrsto- veleizdaiimiških^d-ogcidlkoiv, protS katerim so potrebni najstrožjii ukrepi. Vsaka madailjma potrpežljivost je vsileld tega kakor tudi z ozirom, na resnost časa, kateri talke prireditve me odgovarjajo, -izključena; ^zbiranje 'in obhodi se bodo vsled tega odslej, če treba indii s silo, brezobzirno preprečili. Opozarja se na tuuradmo prepoved, da se me smejo mosuti znaki lim kokarde v barvali nekaterih sovražnih držav (beloHmodro^imideče), in se bodo- tozadevni prestopki kaizmovali po § 11 cesarske na-reidlbe z dne 20 aprila 185. Mladostni jugoslovanski gostje se takoj odpravijo iz Prage. Im-'temdanea češkega m-arodineiga gtedai-iišča se je -opozorila na go-tove -obžalovanja vreidne d©-, g-cidke im se je zaihteivalo, da se itaki idlogcidiki preprečijo, ker bi se sicer moralo gledališče zapreti. — Uredništva časopisa »N-arOdmv List v* se -ie -od ■ policiiiiSkeiga raivmaitolistva vročil nas .slednji -odtok: V pisalvi časopisa »Narodmv L! stv« se pokaznje vkljub strogemu svajncu z dno 14. februiairja 1918 veidmio liiasmeis- namerna načrtoma 'vzbujati simpatije za -entemtO' tei ma^ta način pospeševati interese niaišiih sovražmikoiv. Ker so toiilii vsi -ukrepli tiskioivme oblasti pirat Mej očiividmo državi sovražni pisavi brezuspešni, odre jam na podlagi odredbe -skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914 im v smislu s 7 lit. a zakiona z dne 5. maja 1869, da se nadaljnje izdajanje časopisa »Narodmv Listv« od 19. mala t. i. naprteij ustavli. — C. k-r. dvorni svetmik m voditeli po-licajskega raivnateljstva: dr. Kunz. »Naredili LIsty« ustavljeni. Praga, 19. maja. Policijsko ravnateljstvo je ustavilo nadaljnje izhajanje vodilnega češkega glasila »Narodni I isty«. Namesto »Narodnih Listov« je pričel danes izhajati nov list pod imenom »Narodni Noviuy«, ki se prodaja v ogromni množini. Razpoloženje občinstva je razburjeno, vendar ni povoda za pesimizem, ker češki poslanci vplivajo pomirljivo na prebivalstvo. Izvršilo se je mnogo aretacij. Današnji dan je potekel mirno Vnanji gosti so večinoma že odpotovali. Parlamentarna komisija Češkega svaza se sestane na Dunaju, da zavzame svoje stališče glede vladnih ukrepov. Živila iz Ukrajine. Berlin, 20. maja. »Norddeutsche allgemeineZei-tung« javlja, da sc ie državni tajnik urada za prehrano pl Waldow v spremstvu podtajnikov pl. Brauna in Oniwenitza podal v Kijev, da na licu mesta pospeši uvoz živil iz Ukrajine. Finska — monarhija. S t o c k h o 1 m, 20. maja. Glasom poročil iz singforsa je Svinhufoud odklonil dostojanstvo predsednika finske republike ter priporočil konstitucijonaluo monarhjo. Ce se odloči narodno zastopstvo za republiko, namerava večina članov senata odstopiti. Nasilno postopanje proti Ircem. London, 19. maja. (Uradno.) Vsi člani parlamenta, ki pripadajo stranki Sinnfeinerjev, so bili aretovani. V glavnem mestu Irske, v Dublinu, je aretovanih nad 100 oseb. Aprovizadfa. Meso ua zelene izkaznice B štev. 1 — 1200 prejmejo stranke po znižani ceni v sredo dne 22. maja v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: od I. do pol 2. štev. 1 do 120, od pol 2. do 2. 121 do 240, od 2. do pol 3. od 211 do 360, od pol 3. do 3. 361 do 480, od 3. do pol 4. 481 do 600, od pol 4. <.|0 4. 601 do 720, od 4. do pol 5. 721 do 840, od pol 5. do 5, «41 do 960, od 5. do pol 6- 961 dolORO, od pol 6. do 6. 1081 do 1200. Meso na zelene izkaznice B. štev. 1201. do konca dobe stranke po znižani ceni v sredo dne 22. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen ie tale red: od 1. do pol 2. od 1201 do 1320, od pol 2. do 2. od 1321 do 1440, od 2. do pol 3. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. od 1561 do 1680, od 3. do pol 4. od 1681 do 1800, od pol 4. do 4. od 1801 do 1920, od 4. do pol 5. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. od 2041 do 2160, od 5. do pol 6- od 2161 do 2280, od pol 6. do 6. od 2281 do konca. Izkaznice za ubožno akcijo. Mestna aprovizacijs naznanja, da se tekom tega tedna do vštevši sobote n® izdajajo duplikati, ne izstavljajo nove izkaznice in se tudi nobene izkaznice ne prepiše. Goljufije, ki so se vršile ves čas pri vsem razdeljevanju živil in mesa so primorale mestno aprovizacijo, da je sklenila ustavit' začasno nadaljno izdajanje izkaznic. Sladkor in kavina primes za IH. in IV. uradnlš^0 skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v sredo dne 22. i. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti, in sicer: M-uradn. skupina od 8. do 9„ IV. uradn. skupina od 9. do 10. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilograma kavine primesi, kar stane skupaj K 1.50. Prinesite s seboj drobiž in dovoli velike lonce za sladkor. Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice D prejmejo v torek, dne 22. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti, in sicer od 2. do 3. popoldne št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kristalnega sladkorja in četrt kilogram kavine primesi, kar stane skupaj K 1.50. Prinesite s seboj drobiž in dovolj velike lonce na sladkor. Mast za nastavljonce južne železnice. Mestna apro-vizacija ljubljanska bo oddajala dotičnim nastavljenceiff južne železnice, ki pri zadnji razdelitvi niso dobili masti, zabelo koncem prihodnjega tedna. Natančnejši razdelilni načrt sc pravočasno objavi v časopisih. _ izdajatelj, in odgovorni uredniK Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani Srbenje Hraste Najzanesljiveje sredstvo proti teinu je PARATOL domače mazilo, He maže, je brez duha, torej tudi Ik dan u-porabno. Velik lončok K 6'-. PflRATOL - PRAŠEK varuje ohčutljvo kožo. Škatlja stane K Z'50. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pii parafol delavnice lekarnarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. stanite, šfurki! Izdelovanje in razpošil-jatev preizkusil. radikalno učinkujočega uničevalnega .sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podpane in miši K 5; za Ščurke K 4'50; tinktura za stenice K 2; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1‘50 in K ■, sem spadajoči razpraševalec K 120; tinktura proti n šem pri. ljudeh K 120; ma/.ilo za uši pri žiy>n» K 1-50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 tinktura za bolhe pri vseli K 1 '20; prašek pr< 1 ušeni K 2 • tinktura proti mrčesu na sadju in zelen jiuli (iiniEev. "'aaUin) K *ig*Z£?Si za pokončevanje mrčesa M. JunKeir, s g Petrinjska ulica A- 111.