ŠT. 3- XIII MAREC 1964 CENA 20 DIN Ocena k zaključnemu čunu M. Vidmar: 8. marec Dan žena F. Adamič: Nabava v decembru 1963 in nabava v januarju 1964 L. Zabukovec: Proizvodnja v januarju 1964 J. Mavko: Prodaja v januarju 1964 dr. M. Šiška: Letno poročilo obratne ambulante Induplati F. Rebernik: Arnel tria- cetat novo sintetično vlakno Obvestilo L Deržič: Kateri člen našega statuta govori o sankcijah za neopravičeni izostanek Ing. Alenka Korče: Moji vtisi v novem domu F. Berglez: Obiskali so nas mladinci iz Skolje Loke A. Gnidovec: Odgovor na anonimno pismo E., PZ., T., G., K. in S. E. Cvetko: Kje in pod kakšnimi pogoji bomo letos letovali E. Rojc: Tam, kjer pozimi rožce cveto O nogometu govori Nace Rode V. Habjanova: Obvestila iz kadrovske službe Finančno poročilo o poslovanju »Konoplana« Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje Izdelala Tiskarna »Jože Moškrič v Ljubljani VSEBINA: ra- GRAD PODVIN OCENA K ZAKLJUČNEM RAČUNU 1963 Z naslovnim stavkom je predsednik CDS INDU-PLATI tovarišica Cilka MRDŽENOVIC otvorila XIX. redno sejo našega najvišjega foruma. Dnevni red, katerega so člani in povabljeni gostje prejeli je obsegal samo sprejem zaključnega računa za preteklo leto. Navzočim je tolmačil gradivo direktor podjetja tovariš Kamilo MARINC. Urejeno v hiši, je rekel direktor, je marsikaj, predvsem pa priprava dela in še nekatere službe, med tem, ko je »komanda« v proizvodnji še klasična in jo bomo uredili v prihodnji fazi. V letu 1964 smo prešli tudi na mehanično obdelavo zajetih podatkov, vendar bomo prve rezultate tega dela dobili šele čez dve leti. Prav ta obdelava podatkov nas bo opozorila na nekatere nesmisle v proizvodnji, kjer še danes delamo stvari, ki nam niso v dobro. Preteklo praznovanje 40-letnice obstoja podjetja nismo v zadostni meri izkoristili v propagandne namene, čeprav z razi čnimi načini vedno znova reklamiramo naše izdelke ter ugotavljamo, da smo vedno tam, kjer je to potrebno. V preteklem letu je CDS sprejel tudi sklep o prehodu na 42-urni tednik in o politiki rekonstruiranja proizvodnjih kapacitet. Zelo pomanjkljiv je bil kontakt med ODS (obratnimi DS) in CDS (centralni DS). Vodstvo naše sindikalne podružnice ni imelo težav za izvajanje svojega poslanstva zato so bili stiki z našimi bolniki, z upokojenci in podobni prijemi v skrbi za človeka zadovoljivi. Tudi obstoječa samopomoč je svojo funkcijo odigrala v zadovoljstvo številnih članov kolektiva, ki so dobili iz tega fonda posojilo. Danes je glavnica TP že preko 5 milj. din. Rekonstrukcija Direktor MARINC je nadaljeval; S tem, ko smo se odločili, da gremo v rekonstrukcijo smo dosegli dvoje: — formirali smo našo politiko s tem, da vemo kaj hočemo, — imamo program. V tej obliki posvečamo vedno več pozornosti intelektualnemu delu, katerega vlagamo v proizvodnjo. Posledica tega je, da se odmikamo od velikoserijske proizvodnje enostavnih tkanin. Seveda smo za dokončno izvedbo našega načrta odvisni od pomoči, ki jo pričakujemo predvsem od naših občinskih organov. Razprava o zaključnem računu Proizvodnja Program dela za preteklo leto smo postavili že drugače kot običajno. Tako smo količinsko proizvodnjo manj povečali kot vrednostno, kjer je plan od nas zahteval mnogo več. Seveda smo lahko z doseženim zadovoljni, čeprav je pokazala ocenitev ekonomičnosti slabši rezultat zavoljo previsokih stroškov, enako nezadovoljni pa smo tudi z rentabilnostjo, ki je padla, ltcr ni ustvarjen zadostni dohodek. Narasla je produktivnost, ker smo vrednostno izdelali na uro več dobrin kot prejšnja leta. V zastavljeni nalogi smo tudi povečali obseg proizvodnje, vendar pri realizaciji nismo dosegli takega uspeha, kot smo pričakovali. Cene našim izdelkom so ostale v preteklem letu skoro v celoti ncispremenjenc. Ker spadamo med prilično stara podjetja z dokaj istrošenim strojnim parkom, nas je krepko prizadela tudi revalorizacija osnovnih sredstev. Z nadaljevanjem takšne politike bomo kmalu zabeležili, da je vrednost naših osnovnih sredstev enaka 0, kar je nesmisel, ker se s tem manjša tudi naša amortizacija. Ravno podatki iz zadnjega odstavka resno opozarjajo, da smo dolžni zastaviti vse sile, da obnovimo strojni park in proizvodnjo preusmerimo v nove izdelke. Nabava in prodaja Ljudje, odgovorni za nabavo potrebnih dobrin so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Tudi prodaja je bila v redu, saj smo prodali za 1 milj. m3 tkanin več kot leto dni preje. Pri prodaji, oziroma analizi prodaje smo se soočili z dejstvom, da je prodaja nazadovala v SR Srbiji in SR Hrvatski. Za oba primera imamo odgovore, katere moramo v bodoče upoštevati. Precej besed je bilo izrečenih tudi na rovaš kvalitete naših izdelkov. Milijonske izgube na račun kvalitete resno opozarjajo proizvodnjo na nujne ukrepe, da se takšno stanje ne nadaljuje. Poleg izgub izraženih v dinarski vrednosti pa je tu še vprašanje plasmana nekvalitetnih izdelkov, ker takih nihče več noče kupovati — tudi za nižjo ceno ne. Izgube v rabatih so letos tudi slika milijonov. Pozitivno v taki politiki je le dejstvo, da so bili iz tega razloga plačniki bolj ažurni (ker se jim je ažurnost isplačala! op. pis.). Ekonomska ocena Dohodek je ostal izredno nizek. Vzroki za to so: dvig poslovnih stroškov in olajšave prodaji v vrednosti 33 milj. din. Nujen je že sprejet ukrep — analizirati tržišče. K neuspehu v ekonomski ocenitvi je treba navesti za 12 “/o višje poslovne stroške, kot leta 1962. Neisprc-menjcne cene našim izdelkom na tržišču so prav tako negativno vplivale na naš rezultat, saj smo morali za enake stroške plačevati 1963 surovino do 100 din pri kg dražje, kot prejšnja leta. OD (osebni dohodek) se je v letu 1963 povišal za 8 % ter znašal v povprečju 28 494 din. Kljub temu smo z OD še vedno v drugi polovici občinske razpredelnice. V podjetju smo leta 1963 izdelali na II uro za 1 265 din izdelkov. Ta podatek je prav gotovo zelo zanimiv ter bo v prihodnje DS na razpolago tekoče, zato da ga bodo samoupravni organi lahko spremljali in ocenjevali. Izvoz V izvozu naše naloge nismo uspeli uresničiti. Izvozili smo celo manj, kot leto dni pred tem. Vzrokov za to je več med katere spada velika ponudba podobnih izdelkov na tujem trgu in pa nizke cene s katero se Pojavljajo v tujini konkurenti (ne Jugoslovani). Glede izvoza bo treba našo prizadevnost povečati, saj je izvoz važna postavka našega celotnega gospodarstva. Prav zato bomo morali posvetiti vso skrb, da najdemo v inozemstvu kupce za našo novo proizvodnjo. Diskusija Navzoči člani so v živahnem pomenku in z mnogimi vprašanji dokazali, da so resnični samoupravljalci. Dokazali so, da se brigajo za proizvodne probleme, enako kakor za skrb človeka. Danes samoupravljalce zanima prodaja enako kakor ekonomičnost in v tem je minila diskusija. S sprejetjem nekaterih sklepov je bila bilanca ali zaključni račun INDUPLATI v celoti in z nekaterimi dopolnili za boljše poslovanje v prihodnje sprejet. Še to: Naš CDS se je letos odločil, da sprejme bilanco v Podvinu na Gorenjskem, kamor smo se odpeljali s tovarniškimi avtomobili. Podvin — kraj ali bolje v hotel preurejeni grad leži nekaj desetin metrov odmaknjen od ceste Kranj—Jesenice, približno 4 km za Brezjami. Prijetno smo bili presenečeni nad lepoto kraja in stavbe. Slika v sprejemnici kaže podobo stavbe iz Valvazorjevih časov XVII. stoletja. Edinstven je tudi napis ►►Podwein« ter Podvine v pravilni kranjščini. Seveda iz teh časov ni ostalo več dosti, dvomljive so tudi letnice kosov zgradbe (katere žal razpadajo pod metereološkimi vplivi) pred gradom. Podvin bo prav gotovo v poletnih dneh znova kraj, kamor se bo namenil ta ali oni zato, da tam preživi nekaj uric odmaknjen od vsakdanjosti. In konec? Obiščite tudi vi PODVIN, kjer smo sprejeli zaključni račun 1963 v soboto, dne 15. februarja 1964. 8. marec — Dan žena Kakor že mnoga leta so tudi letos vse napredne sile sveta praznovale 8. marec — Dan žena. Jugoslavija je ena izmed tistih držav v kateri so napredne sile delavskega gibanja sprejele ta praznik za svoj politični praznik, saj je v težkem boju zoper izkoriščanje delavnega človeka, zlasti žene, 8. marec pomemben mejnik. Mnogo je bilo hudega v preteklosti in mnogo prizadevanj, da bi se tudi ženske osvobodile družbenega jarma. Toda šele delavsko žensko gibanje, ki je boj za ženske pravice strnilo z bojem vseh zatiranih zoper vse zatiralce, je na široko odprlo vrata v svetlo prihodnost ker je spoznalo, da so korenine zatiranja iste, pa naj gre za delavstvo, male narode ali za ženske. Mnogo je bilo naporov naših žensk med narodno osvobodilno borbo, naporov, ki so z neizprosno doslednostjo zgodovinske nujnosti osvobodili ne samo naše delavstvo kapitalističnega izkoriščanja, ampak tudi žene stoletnega in tisočletnega jarma razredne družbe. Na novo zgraditi porušeno domovino in postaviti temelje moderni industriji, ni bila skoraj nič lažja naloga, kot premagati fašizem. To je pomenilo vrsto let skrajnih naporov. Naše žene so tudi v tem času dale vse, kar je bilo v njihovih močeh. Prav to obdobje je bilo zanje posebno težko. Mesta so se naglo razvijala, stanovanjska izgradnja pa je zaostajala. Malo je bilo moči za razbremenitev žene v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok. Zelo pogosto je žena težko nosila svoje trojno breme: Poklica, gospodinjstva in materinstva. Zato ji ni ostajalo dovolj časa, da bi se izobraževala in se usposabljala za svoje delovno mesto in manj je mogla sodelovati v političnem in javnem življenju, kot je to želela. Vendar pa se to stanje že popravlja. Aktivnost naših žena v gospodarstvu, v družbenem upravljanju v ljudski oblasti, v političnem in kulturnem življenju in sploh pri graditvi naše socialistične skupnosti je vsak dan večja. Žene se danes uveljavljajo v vseh panogah gospodarstva. Vedno večji je priliv ženskih kadrov v šole za strokovno usposabljanje. Tudi v javnem življenju je udejstvovanje žena vedno bolj pomembno, saj se udejstvujejo prav na vseh področjih dela. Cc primerjamo družbeni položaj žene pri nas danes, s Položajem, kakršnega so imele pred drugo svetovno vojno, lahko ugotovimo dejanski, skokovit napredek. Obstaja pa še problem ekonomske nerazvitosti, primitivizma, religioznih pojmovanj in drugih konservativnih Pojmovanj privatno kapitalističnih odnosov do žensk in v neredkih primerih tudi žensk samih do lastnega po- ložaja, kar še vpliva, da se ženske družbeno in gospodarsko še bolj ne uveljavljajo. Reševanje gornjih problemov je bistvenega pomena za spreminjanje položaja žensk v družbeni proizvodnji, v družbi in družini. Spreminjanje družbenega položaja žena pa nikakor ni le akcijska naloga, to je daljši družbeni proces, v katerem se prepletajo vsi družbeni odnosi in napori. K temu pa pripomorejo največ lahko žene same v boju proti vsemu staremu s tem, da s premagovanjem vseh težav odločno zavzamejo mesto, ki jim v socialistični družbi pripada. Nabava v decembru 1963 Preskrba s premogom je bila dobra in lahko smo nemoteno obratovali. Prav tako nismo imeli nobenih težav z dobavo surovin. Surovine Prejeli kg Porabili kg Premog 809 600 708 380 Bombažna preja 61 276,2 43 249,1 Stanična preja 7 267,4 7 084,9 Lanena preja Osijek 1 680 1 675,1 Laneno vlakno dolgo domače 28 136 10 298 Laneno vlakno dolgo uvoz 25 000 16 157 Laneno vlakno kratko domače 29 018 13 065 Laneno vlakno kratko uvoz 5 000 3 100 Konopljeno vlakno dolgo 19 723 20 235 Konopljeno vlakno kratko 4 822 14 242 Leacryl — 1 915 Kemikalije 51.726,93 25 992,26 Barve 1 082,5 1 264,78 Pri plemenitenju tkanin je zmanjkalo včasih barv in kemikalij. Ker se s tem blagom oskrbujemo v glavnem iz inozemstva, so dobavni roki dolgi in nezanesljivi. Zato bomo morali v bodoče dajati naročila prej. Težave imamo tudi z domačimi kemikalijami in to predvsem zato, ker se dobavitelji ne drže zaključkov. Pomanjkanje pomožnega materiala in sicer od železa pa do električnih in instalacijskih naprav traja še kar naprej in se nikakor noče izboljšati. Nabava v januarju 1964 Premoga nam ne primanjkuje in nimamo nobenih težav v kotlarni. Glavne surovine prihajajo v dovoljnih količinah kljub temu, da je na tržišču pomanjkanje — posebno za konopljo. Dobava in poraba je bila sledeča: Surovine Prejeli kg Porabili kg Premog 741 400 761 100 Bombažna preja 59 638,3 57 081,1 Stan/čna preja 6 215,9 3 865,7 Lanena preja Osijek 4 119,1 3 486,1 Laneno vlakno dolgo domače 13 960 7 922 Laneno vlakno dolgo uvoz — 20 881 Laneno vlakno kratko domače 13 450 11 543 Laneno vlakno kratko uvoz — 1 800 Konopljeno vlakno dolgo 33 397 26 853 Konopljeno vlakno kratko 32 438 13 239 Leacryl 9 412 4 315 Kemikalije 35 956 — Barve 1 303 — Težave so v prcskrbcvanju z barvami in kemikali- jami. Kot je bilo že večkrat omenjeno, je razlog v tem, ker so iz uvoza, domača proizvodnja pa ima skoraj monopolni položaj in vrši dobave zelo neredno. V preskrbi s pomožnim materialom so tudi še vedno težave. Proizvodnja v januarju 1964 Spet se je ponovila naša stara napaka. Proizvodnja v januarju je bila, da tako rečem, globoko pod planom. Doseženi so bili sledeči rezultati: Plan 1964 Januar 1963 Predilnica 98,5 % 103,5 % Tkalnica 90,3 '"/o 96,5 % Plemenitilnica 100 % 97,8 % Tiskarna 100 % 42 % Konfekcija 100 % 159 % Slab start v januarju nas obvezuje, da pregledamo vse možnosti za izboljšanje proizvodnje. Slaba kvaliteta surovin, nepravočasno dospeli tkalski stroji in V letu 1963 ni bilo v splošni ambulanti nobenih sprememb glede delovnih mest, v zobni ambulanti pa so nastavili še enega zobotehnika. Tako je bilo zaposleno v tem letu v Obratni ambulanti naslednje osebje: 1 zdravnik splošne prakse, 1 stomatolog, 2 zobotehnika, 2 bolničarki, 2 zobni asistentki, 1 računovodja, 1 snažilka. Z zavodom za socialno zavarovanje smo v tem letu brez posebnega boja dosegli plačevanje po pavšalu, ki smo ga predvideli) za vse leto in to za 12 000 pregledov. Tako so izračunali ceno pregleda. Ker smo imeli pregledov več, so tudi te plačali po isti ceni. Na ta način smo dosegli prvič v »zgodovini« naše ambulante, da smo bili za več dela stimulirani tudi s strani socialnega zavarovanja. Za zobno ambulanto je bil sprejet nov cenik, ki velja za vso republiko. Po tem ceniku je bolj stimulirano zobotehnično delo, medtem ko je konzervativno delo plačano nekoliko slabše. malo preoptimističen prehod na 42-urni tednik, vse to so vzroki slabega uspeha v januarju. Slabi proizvodni rezultati so seveda vplivali tudi na vrednost točke, ki je bila z lanskoletnim povprečjem naslednja: Predilnica ..........................101 % Tkalnica ............................100 %> Plemenitilnica ......................100 % Konfekcija ..........................113 % Pogon ...............................100,5 % Uprava...............................104,5 “/o Prodaja v januarju 1964 Proizvedeno • m* Prodano m2 °/o na prodajo v januarju 1963 Lanene tkanine 16 482,7 9 373,5 21,6 Konopljene tkanine 8 024,4 8 462,7 40,2 Bombažne tkanine 72 257,6 48 262,6 81,8 Sintetika 207,6 230,6 — Lan — konoplja — 31,9 2,3 Bombaž — lan 117 655,3 121 230,9 57,3 Lan — sintetika 8 010,6 1 268,7 — Bombaž — konoplja 5 474,7 3 976,8 40,4 Gasilske cevi — kg 2 782 1 888 48,4 Makulature smo imeli v januarju 1964 3837 m2, dočim je bilo v lanskem januarju 5339 m2. S prodajo v mesecu januarju ne moremo biti zadovoljni, saj je plan dosežen vrednostno le 79,6 %. Količinsko pa smo prodali 132 029 m2 manj kot v januarju 1963. Cevi smo prodali 2012 kg manj kot lani v januarju. Vzrok je v tem, ker so naši zastopniki lahko šli na teren šele 8. januarja in so prve partije bile poslane sredi istega meseca. Izvoz: V januarju smo izvozili: a rt. 1002/102 cm 6666 m2 v vrednosti 5004,— US $. Mesečni plan je bil dosežen 58,25 %. ambulante Induplati KURATIVA Število obiskov je bilo 14 216, torej 1750 obiskov manj kot v letu 1962. Od tega je bilo prvih pregledov 4514, ponovnih pregledov pa 9702, razmerje je 1 : 2,1, torej za 0,5% višje od lanskega leta. To pa je še vedno nižje od republiškega povprečja 1 : 2,5. Po podjetjih je bilo zaposlenih naslednje število delavcev in delavk: Induplati Papirnica Lip moški 288 521 159 ženske 870 185 165 vajenci 12 10 1 skupaj 1170 716 325 Od 14 216 pregledanih odpade na zavarovance iz tovarne Induplati 9173 pregledov. Letno poročilo Obratne V staležu bolnih je bilo v Induplati do 7 dni 1568 ljudi nad 7 dni 559 ljudi Povprečni dnevni stalež bolnih je bil 4,11%, torej so morali v podjetju plačevati dodatni prispevek zavodu za socialno zavarovanje. Čeprav ni bilo epidemije gripe, je bil stalež višji kot bi pričakovali. Vzrok ni v kakšnem posebnem obolenju delavcev, pač pa v visoki številki zaposlenih žena, pogosto opažamo, da ostanejo žene doma zaradi nege ali zaradi spremstva svojih bolnih otrok. Po pogostosti so si sledila naslednja obolenja: obolenja zgornjih dihal, kožne bolezni, bolezni ženskih spolovil, obratne poškodbe, revmatična obolenja, bolezni želodca in črevesja, ostale poškodbe, živčne bolezni, bolezni zob itd. Vrstni red se je nasproti lanskemu spremenil. Influenca je bila lansko leto na drugem mestu, sedaj je sploh ne omenjamo. Želodčne bolezni in bolezni črevesja so bile lansko leto na 11. mestu, letos so na šestem. V poletnih mesecih je bilo veliko teh obolenj zaradi nepazljivosti nas samih, ker smo vroči in razgreti pili mrzlo vodo. Nikakor pa nismo ugotovili krivde v prehrani naše menze. Tudi reuma je zasedla »spoštljivo« peto mesto. To ni primer samo pri nas, ampak po vsem svetu. Gotovo pripomore k temu motorizacija. Na eni strani vožnja na odprtem vozilu, na drugi pomehkužen j e organizma zaradi vožnje v zaprtem vozilu. Iz tega lahko ugotovimo, da civilizacija ni samo pozitivna, ker pomaga človeku, da živi udobneje, ampak je tudi negativna, ker pomaga človeku k degeneraciji. Če ne bi bilo naglice, ki jo vsi občutimo iz dneva v dan bolj, bi znali civilizacijo izkoristiti le toliko, kolikor nam koristi, tako pa moramo sprejeti tudi njene slabe lastnosti!. Rentgenskih pregledov je bilo 1459, injekcij smo dali 4720, obvezovanj je bilo 1631, obsevanj je bilo 194, izpiranj ušes 106, inhalacij 41, malokirurških posegov 27, masaž 8, prepihovanj s Politzerjem 18, laboratorijskih storitev 16 059. Od obratnih poškodb je bilo v staležu bolnih 88 ponesrečencev. PREVENTIVA; Periodično in sistematsko smo pregledali 948 ljudi iz Induplati. Za nastop na delo je prišlo v ambulanto na pregled 159 kandidatov. Od teh je bilo le 23 delno, oziroma omejeno sposobnih (lahko delo, sedeče delo, neodgovorno delo, delo brez dviganja težkih predmetov itd.) Za okrevanje v Poreču in v Soči smo predlagali 17 delavcev in delavk. Zdravniška komisija je odklonila 4 predlagane, 2 delavca sta pa sama odklonila tak oddih. Okrevanje v Poreču je zelo koristno, ne morem pa trditi tega za Sočo. Tam je namreč podnebje zelo neugodno, ker zelo pogosto dežuje in še morajo okre-vanci v takšnih dneh držati le v domu. Letos je marsikdo prišel domov od tam predčasno, ker jim je bilo dolgčas. Imeli so le en dan, ki je omogočil sprehode. Kdor je to storil, mu ne zamerimo. Skušali bomo v prihodnjem letu doseči, da bo okrevanje v tem kraju šele poleti in ne spomladi, ko je veliko preveč dežja. Okrevanje v Poreču in v Soči plača zavod za socialno zavarovanje. Sindikalna podružnica je poslala v Umag 41 naših zavarovancev. Proti gripi smo cepili v novembru mesecu 980 ljudi. Tudi letos ni bilo večjih reakcij po cepljenju, v ambulanti so se zglasili le trije, ki so imeli močan glavobol, nahod in močne bolečine v rokah in nogah. Prihodnje leto obljubljajo v imunološkem zavodu v Zagrebu, da bodo cepivu proti gripi dodali tudi cepivo Proti prehladnim obolenjem. Vrednost tega cepiva je prav gotovo neprimerno večja. Cepivo proti gripi ščiti cepljenega pred tem obolenjem za 5 mesecev in ne za 1 leto kakor, si nekateri predstavljajo. Letos je stroške V čakalnici splošne ambulante INDUPLATI za cepljenje krilo socialno zavarovanje polovico, polovico pa podjetje. Pri sistematskih pregledih smo odkrili več obolenj pri ženah. Znova moramo poudariti važnost pregledov žena, pri katerih je zgodnje odkrivanje raka nad vse koristno in vodi do resničnega ozdravljenja. Pri popolnoma začetnih oblikah je zdravljenje razmeroma kratkotrajno, zahteva lažjo operacijo in bolniški stalež le 1 mesec. Pri drugih začetnih stanjih je operacija težja, bolniški) stalež daljši, vendar je uspeh zdravljenja 100 ®/o. V tem letu je bilo takih bolnic 6. Za invalidsko ocenitev smo letos predlagali 16 ljudi. Od teh je bilo upokojenih 6, 11 jih je odšlo na drugo delavno mesto. S temi statističnimi podatki skušamo našim delavnim ljudem dati obračun za svoje delo, ki naj pripomore k zdravemu življenju nas vseh. Arnel triacetat novo sintetično vlakno Arnel Triacetat se imenuje novo umetno vlakno, ki se je od leta 1956 že dobro vpeljalo v ZDA, Kanadi in Južni Ameriki. Iz Arnela se izdelujejo obleke, kostumi, spodnje perilo in kopalne obleke. Izdelke iz arnela skoraj ni potrebno negovati, perejo se zelo dobro in to z milom ali pralnim praškom v mrzli ali topli vodi. Barva vlakna je obstojna, oblačilo se ne krči. Arnel se sme likati, kar pa ni nujno. Suši se zelo hitro. Izdelana oblačila se lahko barvajo. Tovarno za predelavo tega vlakna bodo postavili v kraju Lanakeu, to je 30 km od Lutticha. Kapaciteta tovarne bo 9000 ton preje na leto, V tovarni z najmodernejšo opremo bo zaposlenih 400 delavcev. Iz Spinner-Weber OBVESTILO Javite se v pisarni kadrovske službe vsi tisti, ki želite v letošnjem letu nadaljevati šolanje ali se sicer kako strokovno izpopolnjevati. Samoupravni organi in uprava podjetja INDUPLATI bosta na osnovi prijavljenih želja sporočila prijavijcncem v kakšni obliki in meri lahko podpreta težnjo po izobraževanju. Prijavite sc vsi — ne glede na vrsto šole (stroke), časa in kraja. Rok prijave je do 31. marca 11964. Iz pisarne kadrovske službe Kateri člen našega statuta govori o sankcijah za neopravičene izostanke Šesto poglavje predosnutka našega statuta z naslovom: Medsebojni delovni odnosi obsegajo sledeče dele: Sklenitev delovnega razmerja; Prenehanje delovnega razmerja; Delovni čas; Odmor, dnevni in tedenski počitek ter dopust; Posebno varstvo žena, mladine, invalidov; Higiensko tehnično varstvo pri delu; Izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov; Disciplinska in materialna odgovornost. V tem zadnjem delu so našteti primeri, ki se štejejo za lažje in težje primere kršitve delovne discipline. V naslednjem členu so našteti disciplinski organi podjetja, posebni člen tudi predvideva disciplinske ukrepe, oziroma disciplinske in denarne kazni. Marsikdo se bo spraševal, zakaj taka določila, zakaj take kazni za prestopnike, oziroma kršitelje teh določil, saj škodujejo samo sebi, ker za neopravičene izostanke ne prejmejo plačila. Vendar temu ni tako. Dobro se moramo zavedati pomembnosti delovne discipline, oziroma skrajne škodljivosti nediscipline v prihajanju v službo, odhajanju iz službe in na delovnem mestu. Za popolno razumevanje o potrebnosti delovne discipline, se moramo predvsem zavedati svojih nalog in dolžnosti do samega sebe, do svojih domačih in končno do cele družbe. Če pogledamo sedanje neopravičeno izostajanje vidimo, da se je zmanjšalo število neopravičenih delovnih dni in zamujenih ur, opazimo pa tudi, da zamujajo, oziroma kršijo disciplinske določbe le nekateri in vedno isti ljudje, katerih je le majhno število, ki s svojo nedisciplino, neodgovornostjo in malomarnostjo škodujejo in ovirajo proizvodnjo in preprečujejo, da bi potekla čim bolj normalno in uspešno. Najbolj škodljivi so tako imenovani »plavi dnevi«, ki so največkrat ob ponedeljkih ali pa tudi ob kakih drugih dnevih. Izostanek bi bil lahko tudi bolezenski, toda javiti se ga mora še isti dan v podjetje, po sodelavcu, znancu ali kako drugače. Vsekakor pa sc bolezen mora javiti tudi v Obratno ambulanto, zaradi eventualnega bolezenskega staleža. Seveda ne smemo vseh zamudnikov in zamud zmetati v isti koš, saj so nekateri tudi taki, ki so zamudili iz opravičljivih razlogov, n. pr.: trenutna slabost, okvara na raznih vozilih ali podobno. Če se pa taki primeri pri istih ljudeh le prevečkrat ponavljajo, jim je le težko potem še verjeti. Zato naj bo naš cilj, število takih primerov čim bolj zmanjšati, s tem ne bomo samo povečali svoj osebni dohodek, temveč tudi dohodek celotne družbe, ki mora reševati še precej problemov s področja zdravstva, komunalne dejavnosti, zavarovanja, itd. Tako bomo s svojim pravilnim odnosom do dela in do sodelavcev, s prizadevanjem za dvig produktivnosti in kvalitete na delovnem mestu, pripomogli ne samo k dvigu osebnega standarda, marveč tudi k dvigu splošnega, ljudskega, oziroma družbenega standarda in s tem k hitrejšemu izpolnjevanju vseh naših nalog, kar nas bo tudi pripeljalo po čim krajši poti v socialistično družbeno ureditev. Moji vtisi o novem domu Kaj naj bi odgovorila na vprašanje oziroma naslov, ki mi ga je kar pismeno poslal odgovorni urednik tovariš Lipovšek? Vtisov je toliko, da se v meni v tem kratkem času še niso uredili. Počasi jih »sortiram«, izgleda pa, da sc bo tehtnica z dobrimi vtisi precej globlje nagnila, kot s slabimi. Niti v sanjah mi ni prišlo na misel, da bom preusmerila svojo vsakodnevno pot proti Kranju na kamniško stran. Toda življenje je pravzaprav še vse pred menoj, so mi ob priliki rekli moji bivši prole-sorji, zato naj se zdaj, ko je čas, z voljo zagrizem v delo na vseh področjih, ki spadajo v mojo stroko. Vidite — ni mi bilo lahko spremeniti delovno mesto, kjer sem meni poverjeno delo opravljala z veliko voljo in posebno še z ljubeznijo, da koristim ne samo sebi, pač pa kolektivu, tovarni in s tem celotni družbi. Na ljudi v Teksitilindusu — tako na moje predpostavljene in podrejene — sem bila enako navezana. Zato sem tem bolj pomišljala ali naj odidem v drugo službo ali ne. Končno je zmagala želja po znanju in po izpopolnitvi. Odločila sem sc za moj »novi dom«. S tesnobo v srcu sem prihajala prvi dan v službo. Misel ali sem storila prav ali ne mi je glodala dušo. Za način dela me ni bilo strah, ker mi korajže ne manjka. Bolj me je plašilo to, kako me bo sprejel za dvatisoč manjši kolektiv kot v moji prejšnji službi, še posebno pa moji podrejeni. Mišljenja sem, da predstavlja kolektiv vsake tovarne veliko družino, katere skupni cilj je iskrena povezava v delu, dopoljnjevanje drug drugega, rezul- tat dela vseh pa naj bi bil dober uspeh tovarne in s tem boljše življenje zaposlenih. Če sem odkritosrčna sem se v nov kolektiv kar lepo in hitro vživela. Rada imam vse. Upam, da so me tudi oni sprejeli za svojo. Prepričana pa sem, da bomo dobro vozili. Rada sem iskrena, zato bi želela iskrenosti tudi od drugih. Le tako bo lahko delo teklo nemoteno naprej. Kaj ste tudi vi tega mišljenja, moji dragi sodelavci? Obiskali so nas mladinci iz Škofje Loke V soboto, dne 22. februarja, so nam prišli v goste mladinke in mladinci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke. To je bilo že drugo srečanje, kajti mi smo že bili pri njih v Škofji Loki, kjer smo si ogledali tovarno in se pomerili v prijateljskem športnem srečanju v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Prav tak je bil tudi spored obiska pri nas. Gostje so si ogledali tovarno. Najbolj jih je zanimala tkalnica z vsemi artikli na statvah. Po ogledu tovarne smo odšli na majhno zakusko v menzo. Gostje so našo menzo prav občudovali in se navduševali nad vsemi ugodnostmi, ki jih uživamo kot člani kolektiva »Induplati«, po zakuski smo odšli v dvorano, kjer sc je pričelo tekmovanje v namiznem tenisu in šahu, na strelišču pa sc je tekmovalo v streljanju z zračno puško. V dobri uri so bila vsa tekmovanja zaključena. Sledila je podaritev nagrad. Naši mladinci — tekmovalci so se kar dobro odrezali, saj so zasedli prvi mesti v streljanju in šahu, gostom sta pripadla prav tako dva prva mesta in sicer v namiznem tenisu za moške in ženske. Po razdelitvi nagrad smo se ob zvokih narodne in zabavne glasbe vrteli do desetih zvečer. Razpoloženje je bilo na višku prijetnosti in tovarištva, tako, da je bilo vsem žal, ko so se gostje poslavljali. Sklenili smo, da to srečanje ne bo poslednje, zato smo si ob odhodu želeli nasvidenje! Ing. Alenka Korce Odgovor na anonimno pismo Dne 28. februarja je uprava podjetja dobila anonimno pismo z vprašanjem, kdo v podjetju ima pravico, da lahko protizakonito skrajša letni dopust, ki je z zakonom določen. Uprava podjetja daje sledeč odgovor; Pisec pisma verjetno ne razume ali noče razumeti pojasnila, ki je bilo dano v zvezi s poizkusnim prib stopom k 42-urnem delovnem tednu in objavljeno v decembrski številki Konoplana pod naslovom »S 1. januarjem 1964 — 42 ur tedensko«. V članku je razumr ljivo obrazloženo, da se proste sobote, ki padejo posamezniku v čas dopusta, vštejejo v dopust. Vzemimo primer: delavec, ki' ima po zakonu pravico do letnega dopusta v trajanju 18 delovnih dni, koristi za dopust 15 dni, katere bi sicer moral delati, plus tri proste sobote, ki padejo v razdobje 18-ih dni — skupaj 18 dni dopusta. Enako velja za vse ostale primere — kolikor prostih sobot komu pade v čas dopusta, toliko se mu jih šteje v dopust? Kje je potem kdo protizakonito prikrajšan za letni dopust? Odgovor je jasen: nihče ni prikrajšan za letni dopust in nikogar v podjetju ni, ki bi lahko ali ki bi vsaj poizkušal komu kratiti z zakonom in Ustavo zajamčene mu pravice. Če proste sobote, ki padejo v čas dopusta, podjetje ne bi vštelo v dopust, potem bi po gornjem primeru imel delavec 18 dni plus 3 proste sobote, skupaj 21 dni dopusta. Tako široke pravice pa zakon doslej še nikomur ne jamči. To bo stopilo v veljavo šele tedaj, ko bo podjetje po zakonu obvezno delati 42 ur tedensko in se proste sobote v času dopusta — če se bomo še nadalje posluževali sistema prostih sobot — ne bodo smele všteti v dopust. Če bi naše podjetje že sedaj pristopilo k temu, bi bilo to za podjetje tolikšno breme, da prav gotovo ne bi dolgo koristili ugodnosti, ki nam jih daje 42-urni delovni tednik. Zdi se mi, da pisec pisma le malo preveč gleda na svoje osebne koristi, premalo pa so mu mar potrebe podjetja in družbe. Tudi bi bilo bolj pravilno in junaško, da se podpiše s polnim imenom ali pa vpraša za pojasnilo v upravi podjetja, če članka v Konoplanu ni razumel. A. Gnidovec E., PZ., Stl., T., G., P. in S. Menjava v urejevanju strokovne knjižnice — Komu služi 598 strokovnih knjig Po prevzemu nove službene dolžnosti EKONOMSKA PROPAGANDA in urejevanje KONOPLANA sem dobil v upravljanje tudi STROKOVNO KNJIŽNICO. O slednji sem se namenil napisati nekaj besed, ker se resno sprašujem komu služijo več ali manj dragocene knjige, ki so tu lepo urejene in primerno vodene in shranjene v stenski omari na hodniku proti sejni sobi. Iz zapiskov je razvidno, da je bil prvi knjižničar "strokovne knjižnice« tovarišica Jelka Premrov, tehnik v tehnični pisarni. Njej je sledil tovariš Janko Ukmar, obratovodja konfekcije. Tretji sem jaz — Otmar Lipovšek. Vsa potrebna administracija je bila urejena že po Premrovi, lepo in dobro je delo nadaljeval tov. Ukmar. Sprašujem se včasih — kaj mene čaka v tem Pogledu. Voditi knjižnico menda ni najhujše opravilo in se ga smatra, več ali manj upravičeno, kot dodatek k rednemu delu. Seveda s tem še vedno nisem zadostil postavljenemu vprašanju zakaj sploh imamo strokovno knjižnico, ki se je redko poslužujemo. Morda širšemu krogu ljudi ni znano kdaj posluje? Morda je uganka »kje posluje«? Bilo prvo ali drugo — prosim odgovor: Kdor si želi izposoditi knjige iz strokovne knjižnice naj sc zglasi pri meni v pisarni EKONOMSKA PROPAGANDA vsak dan dopoldne razen sobote. Kar v pisarni bo lahko vsak dobil odgovor, če je ta ali ona knjiga na razpolago. In če je, potem jo bo takoj dobil. Za tiste, katere smatramo, da so čitalci strokovnih knjig (posamezniki jih čilajo že cela leta) enako kakor za obiskovalce strokovne knjižnice jutrišnjega dne tole: Knjigo vzemite, prečitajte jo. Imejte je toliko časa, dokler niste izpolnili z njeno pomočjo od nekega X Postavljene naloge. Potem pa knjigo vrnite. Neprijetno je po dolgih letih terjati vrnitev knjig ali samo ene knjige, ker je največkrat preteklo že toliko časa, da sc Prizadeti sploh ne spominja več, da je knjigo kdaj čital, kje šele, da jo celo ima in da jo mora vrniti, ker ni njegova last. Torej — POSLUŽUJTE SE STROKOVNE KNJIŽNICE V INDUPLATI. KNJIGA POSTANE DRAGOCENA ŠELE, CE JO CITAMO. Strokovna knjižnica — leksikoni so — dragocen knjižni zaklad Kje in pod kakšnimi pogoji bomo letos letovali? Počitniški dom »INDUPLATI« v Umagu bo obratoval od 24. maja do 13. septembra 1964. Cena penziona bo predvidoma...........din 1300 Cena polpenziona za otroke do 12 let . . . din 900 Cena odhodnega kosila za odrasle .... din 450 Cena odhodnega kosila za otroke .... din 350 Turistična taksa bo predvidoma v predsezoni din 30 Turistična taksa bo predvidoma v sezoni din 60 Na izrecno željo lahko polpenzion koristijo tudi otroci do 14. leta. Cena penziona in polpenziona je okvirna, ker še nimamo cen živil in ostalih dajatev iz Umaga. Cim prejmemo potrebne podatke se bo formirala definitivna cena penziona. Regres podjetja je din 500 dnevno za člana ali svojca kolektiva. Za svojca se smatra žena, obratno mož, če ni zaposlen in otroci do dokončanega študija, v kolikor prejema naš član kolektiva otroški dodatek, oziroma da otroke preživlja. Zaposlena žena ali mož pri tujem podjetju ali ustanovi plača polno ceno penziona, v kolikor ne dobi regresa pri svojem podjetju, oziroma ustanovi. Vsi upravičenci lahko koristijo največ 14 dni regresa v počitniškem domu v Umagu ali v počitniškem domu na Mali planini. Cena prevoza z lastnim avtobusom v obe smeri stane za člana kolektiva in svojce din 600 in za tuje din 1 000. Otroci do 12 let voznine ne plačajo, v kolikor ne zasedajo lastnega sedeža. Menjava skupin je tedenska, oziroma 114-dnevna in to kot običajno ob nedeljah. Odhod avtobusa je ob nedeljah izpred vratarnice »INDUPLATI« v Jaršah ob 5. uri zjutraj in povratek ob 17. uri iz Umaga. Rezervacije sprejema pisarna Obratne menze »INDUPLATI« do 31. marca. Po tem roku bodo oddana prosta mesta tujim interesentom. Ob rezervaciji je potrebno položiti kavcijo din 1 000 po osebi. Kavcija se vrne samo v izrednih primerih, kot je bolezen službena zadržanost in podobno. Cena penziona v Poč. domu »INDUPLATI« na Mali planini je ..............................din 1 100 Cena polpenziona za otroke do 12 let . . . din 900 Zaželeno je, da bi člani kolektiva in svojci čim več obiskovali ali preživljali svoj dopust v poč. domu na Mali planini; saj je hoda od »Jurčka« v Smrečju samo 2 uri po zelo lepo speljani poti preko Gojške planine. Verjetno pa je, da bo stekla v mesecu maju težko pričakovana žičnica do Šimnovca. Od Šimnovca pa do Zelenega roba je pol ure hoda in od Zelenega roba do našega doma na Mali plan"ni 45 minut pretežno po ravnini. Podvin v Valvazorjevih časih Tam, kjer pozimi rožce cveto (Edi Rojc) 2. nadaljevanje Hitro sem izstopil in se napotil v pristanišče pred kolodvorom. Bil sem prevzet od lepote. Jasno nebo. In toplo — Sprehajam se v senci palm. Tam je modri Jadran in vitke bele ladje na njem. Galebi in golobi so plavali po zraku in povsod prijeten vonj po rožmarinu in lorberju. Vsedel sem se na bljižno klopco dn ves prevzet občudoval lepoto narave. Na bližnjem trgu so živahni prodajalci ponujali najrazličnejše stvari. Vonj po pomarančah in jabolkah se je mešal z vonjem po pečenem kostanju in čevapčičih. Šele tedaj sem se zavedel, da že od prejšnjega dne nisem ničesar pojedel. Kam pa sedaj? Ogledoval sem si trg. Koliko solate je tu naprodaj. Pa karfiole in oljčnega olja ter limon in pomaranč iz črnogorskega primorja in iz Palestine. Tam so prodajalne z vezeninami in preprogami. Potem stotine spominkov na Split, na Jadran. In vse niti ne drago. Napotil sem se do znanca, čigar naslov mi je bil znan. Prijazni ljudje so me vodili po ozkih ulicah Dioklecijanove palače in starega Splita. Šel sem mimo spomenika Grgurja Ninskega in trga cvetja, kjer sem šele prav občudoval kupe cvetja, belih in roza ter pisanih nageljnov. In vrtnice, še rosne od jutrajne svežine. Vmes so bili celi šopki rožmarina in drugega zelenja. Skoro se nisem mogel ločiti od tega lepega prostora. Kmalu sem bili pri znancih. Niso me pričakovali, zato vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Prišel sem k Vam, da vidim kje rastejo nageljni in vrtnice, kadar je pri nas huda zima. Vi domačini mi povejte, kam naj grem, da bom videl najlepše nasade južnega rastlinstva in nageljnov. Povejte mi, od kod je najlepši razgled na Split in okolico? Odložil sem prtljago ter se golorok napotil na ogled. Pešačil sem med vrtovi in nasadi ter strmel v lep dan. Vmes sem se spominjal, kakšen dolgčas je sedaj pri nas. Veter in megla ter sneg. Pri nas golo drevje in sneg, tod pa toplo in zeleno. Na Firulah sem videl lepe vile in stanovanjske bloke. Ob morju so lepi borovi nasadi vmes pa počitniške hišice. Prav ob morju je kopališče in v vodi je desetine čolnov. Med zelenjem je cela vrsta igrišč, tam dalje je drevored iz palm. Cele grede ražmanina prijetno dehtijo v lepi dan. V predmestju Splita so že prično nasadi nageljnov, cvetače, solate, špinače. Vsa pokrajina je položno obr- O NOGOMETU — govori Nace Rode Zima se vedno bolj poslavlja. Snega je vedno manj le nogometna igrišča so še pretežno bela (pišem 10. febr. 1984). Včeraj so tudi uradno zaključili zimske olimpijske igre v Innsbrucku ter najboljšim razdelili odličja, zato je naša največja želja, da bi lahko prav kmalu bodrili naše nogometaše. S tem uvodom sem pač hotel povedati, da se na-narava in človek, oziroma vsa bitja pripravljajo na pomlad. No, nas pa je posebej zanimalo, kako se na pomlad pripravljajo naši nogometaši, zato smo postavili njihovemu trenerju Nacetu Rodetu nekaj vprašanj. Vprašanje: Kako ste izkoristili zimski odmor za pomladanski nastop? Odgovor: Z rednim treningom smo pričeli šele po novem letu. Treniramo v dvorani, vendar smo namenjeni že konec februarja prenesti naše treninge na prosto. Vprašanje: Koliko novih igralcev imate, ki še niso nastopili v jarških dresih? Odgovor: Novih igralcev nimamo. V prvem moštvu pa bo odslej igral Marjan Testen, ki prihaja od mlajše generacije. Bolj neprijetno je dejstvo, da bomo po vsej verjetnosti ostali letos kar brez treh standardnih igralcev, ker gredo na odslužen j c roka v JLA (Bleje, Janez Hafner in Cibašek). Vprašanje: Kaj predlagate za ureditev igrišča (preprečiti nadalnji prehod preko igrišča)? Kaj in koliko potrebujete za funkcionalno vzdrževanje moštva? Odgovor: Predlagam, da se zapre z bodečo žico celotna severna stran igrišča, ki je obraščena z živo mejo. Seveda je delo izvedljivo le, če nam materialno pomaga INDUPLATI. Če bomo uspeli zapreti na tem mestu prehod, potem tudi drugod ne bodo hodili preko igrišča. Za treniranje in seveda za tekmovanje pa rabijo vsi igralci nove čevlje (1 par čevljev zaradi zelo slabe kvalitete ne izdrži več, kot 1 sezono). Dresov ne rabimo. Nujno pa rabijo igralci volnene nogavice. Rabimo tudi 10 (deset) komadov nogometnih žog. Tudi kvaliteta žog ni dobra in tako vzdrži žoga povprečno 1 mesec. Potem prično pokati šivi in žoga je zanič, ker je tovarniško izdelana in teh šivov ne zna nihče popraviti. Prevozi so do nadaljnjega zagotovljeni. Vprašanje: Kakšno je sodelovanje z UO jarškega društva in igralci? Odgovor: Sodelovanja ni. Zakaj — tega ne vem? Malo se briga za delo nogometašev Tone Ručigaj, pri delu pa komaj poznam Rajka Pavloviča in Ivana Vavpotiča. Imena ostalih sploh ne poznam, kako naj potem govorim o sodelovanju, ko nikogar ni blizu! Vprašanje: Imate predlog za boljši način tekmovanja od sedanjega? Odgovor: Podpiramo II. varianto, po kateri bi razr delili terene tako, da bodo skupine moštev popolnoma nove. To bi vsekakor olajšalo možnost udeležbe na vseh tekmah, ker bi v eni skupini nastopala moštva,. ki so teritorialno združena. Vprašanje: Je še kaj novega? Odgovor: Letos bodo igrali mladinci predtekme pred glavno tekmo. Seveda je to povezano z novimi finančnimi izdatki saj potrebujemo za mlade igralce prav vse. Naši igralci so bili pripraljeni po zaključku pomladanske sezone urediti igrišče. Navoziti je treba pred gole nekaj zemlje, jo posejati s travo in ob vročih poletnih dneh malo zalivati. Vse igrišče je treba povaljati. Delo bi opravili igralci. Prevoze naj oskrbi INDUPLATI, zemljo pa bi dobili drugod. Vprašanje: In kaj je starega — neispremenjeno? Odgovor: Tekme se bodo v Jaršah igrale še vedno dopoldne. In vstopnina 100.— din za stojišče ostane ista. KOLEDAR TEKMOVANJ PA JE TAK: 12. aprila Jarše : Podpeč; 19. aprila Elan NM: Jarše; 26. aprila Medvode : Jarše; 3. maja Jarše : Usnjar; 10. maja Rakek : Jarše; 17. maja Jarše : Slovan (izven); 24. maja Dob ; Jarše; 31. maja Jarše : Enotnost. njena proti soncu in morju. Lega ščiti nasade pred vetrom in burjo. Kraj je kakor nalašč za gojitev cvetja. Opazoval sem neki nasad cvetja in videl, da je vsaka cvetlica zaščitena s palčko, le-te pa so med seboj prepletene z vrvico, da cvetovi ne poležejo in se ne umažejo. Pridni vrtnarji škropijo nageljne pred rjo, jih gnoj e in okopavajo. Dekleta pa trgajo napol ocvetele rastline, jih povezujejo v šopke in postavljajo v gajbice. Enak je postopek s cvetačo in solato. Prvo jih sprejme gajbica, potem potujejo s kamioni daleč tja, kjer tega v temu času ni. Tudi za mlade rastline skrbe. Sklanjajo se nad vsako posebej ter jo negujejo, da bo prihodnje leto krasila ta ali oni šopek. Pod »grobijem« imajo vrtnarji veliko rastlinjake. Posebno sem bil pozoren, ker imajo namesto zemlje samo mivko, katero vrtnarji namakajo z raztopino umetnih gnojil. V tako pripravljeno mivko potaknejo mlade rastline paradižnika, solate in drugega sočivja. V toplem soncu se te rastline neverjetno hitro razrastejo. Zopet nekaj novega, kar še nisem videl! Popoldne sem se vrnil k znancem ter jim pripovedoval kaj sem videl in kod sem hodil. Neverjetno, so zmajevali z glavami, da si vse to prepešačil. Saj je pot dolga celih 20 km. In vendar, zato sem šel, da bi videl. In sedaj sem si ogledal. Po kosilu sem šel na zahodno stran — proti gričku nad mestom. To je polotok Marjan. Griček je ves porasel z borovim gozdom, v gozdu pa so speljane lepe poti za sprehode. Posebno lepo je stopnišče na Marjan. Izdelali so ga iz belega marmorja iz otoka Brača. Čudovit je pogled z Marjana. Mesto in zaliv s pristaniščem sta kot na dlani, dalje v morju pa se kopajo otoki Solta in Brač ter v daljavi Hvar. Zanimivo je tudi rastlinstvo na Marjanu. Poleg visokih palm so se udomačile stoletne trnjave agave in aloje katerih cvetni listi so visoki 3—4 m. Agave c vete j o vsakih 100 let, nato pa se posušijo. V pomladnih dneh, ko se razcvetejo so prava paša za oči in tisoči turistov iz severnih dežel pride samo zato, da vidi to čudovito utripanje narave. Zelo privlačen mora biti tudi pogled na cvetoče oleandre, kadar cvetijo v toplih poletnih dneh. Oleandri rastejo tukaj prosto, kot pri nas grm leske. Vsa ta lepota se meša z vonjem rožmarina in žajblja, ki spominja na vonj borove smole. Čudovito. Na Marjanu je eden največjih akvarijev v Jugoslaviji. Vse mogoče morske živali so v njem; ribe in morske zvezde, školjke, raki, spužve in alge. Včasih res ne veš kaj gledaš — je to žival ali rastlina! Številni turisti si ogledujejo tudi živalski vrt kjer zganjajo svoje burke živahne opice. Še več prijateljev imajo krotke srnice. Obvestila isz Kadrovske službe Vstopi : 1. Rosič Džamila, predica, vstopila dne 22. 1. 1964, 2. Lutar Irena, motovilka, vstopila dne 22. 1. 1964, 3. Grgič Nataša, previjalka, vstopila dne 22. 1. 1964, 4. Gavranovič Šaha, motovilka, vstopila dne 29. 1. 1964, 5. Jožic Vera, predica, vstopila dne 27. 1. 1964, 6. Hafner Drago, not. transport v tkalnici, vstopil dne 29. 1. 1964, 7. Stražar Jože, dvor. in transp. delavec, vstopil dne 29. 1. 1964, 8. Papež Zofija, tkalka, vstopila dne 3. 2. 1964, 9. Hanzlovski Ana, tkalka, vstopila dne 3. 2. 1964, 10. Kauter Ana, tkalka, vstopila dne 3. 2. 1964, 11. Kos Marija, tkalka, vstopila dne 3. 2. 1964, 12. Marn Marjeta, tkalka, vstopila dne 3. 2. 1964, 13. Maselj Stanislav, notranji transport v tkalnici, vsto-pil 3. 2. 1964, 14. Mladenovič Olga, predica, vstopila dne 3. 2. 1964, 15. Kranjc Karolina, tkalka, vstopila dne 6. 2. 1964, 16. Lipovšek Peter, tekstilni tehnik, vstopil dne 3. 2.1964, 17. Mlinar Štefka, tkalka, vstopila dne 11. 2. 1964, 18. Cerar Marija, predica, vstopila dne 11. 2. 1964, 19. Slapšak Vera, motovilka, vstopila dne 12. 2. 1964, 20. Krampelj Vinko, delavec v sklad, preje, vstopil dne 13. 2. 1964, 21. Dolenc Jože, dvor. delavec, vstopil dne 14. 2. 1964, Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu Izstopi: 1. Aljaž Julka, tkalka, samovoljno zapustila delo, dne 10. 1. 1964, 2. Tratenjak Ana, tkalka, samovoljno zapustila delo, dne 28. 1. 1964, 3. Krajnc Ana, mokra predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 25. 1. 1964, 4. Jeglič Marija, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 31. L 1964, 5. Hribar Franc, železostrugarski vajenec, samovoljno zapustil delo, dne 31. 1. 1964, 6. Koter Marija, mokra predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 3. 2. 1964, 7. Kosmač Miha, pomočnik mojstra v tkalnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 4. 2. 1964, 8. Kauter Ana, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 12. 2. 1964, 9. Bele Simon, nabijalec igel, upokojen z dnem 17. 2. 1964, 10. Tratnik Alojzija, previjalka, izstopila dne 17. 2.1964, na lastno željo, 11. Šraj Jožefa, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 22. 2. 1964, 12. Cerar Marija predica, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 20. 2. 1964, 13. Šlebir Ana, pomočnica v kuhinji menze, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 19. 2. 1964. Poročili so se: 1. Fartek Terezija, tkalka, poročena PIHNER. OPRAVIČILO Cenjenim bralcem se opravičujemo za neljubo pomoto, ki smo jo na tem mestu objavili v zadnji številči Konoplana (2/XIII februar 1964). Mico Bulič je zapustil delo v podjetju sporazumno z upravo podjetja in ne kakor je bilo napačno objavljeno zaradi upokojitve. Bralce in prizadetega prosimo za dobrohotno razumevanje in da nam napako oprostijo. Urednik Finančno poročilo o poslovanju »»Konoplana« v letu 1963 V letu 1963 je izšel KONOPLAN .12-krat in to skupno na 142 straneh. Prvih devet številk je izšlo iz redakcije urednika tov. Jožeta Klešnika, nato ga je zamenjal novi urednik Otmar Lipovšek. Blagajniške posle uredništva je vodila vse leto tov. Cilka Mrdženovič. Ostali člani uredniškega odbora pa so: ing. S. Bergant, Albin Gnidovec, dr. F. Jerovec, J. Klešnik, F. Rihtar, I. Sešek, M. Škrinjar, J. Ukmar, M. Vidmar in L. Zabukovec. Člani uredniškega odbora so tudi direktor podjetja K. Marinc, šef kadrovske službe I. Deržič, predsednik UO podjetja ing. T. Matičič. Iz zaključnega poročila je razvidno, da je rezultat pozitiven ter izkazuje saldo na koncu leta 1963 — 64 128 din. Saldo 1. jan. 1963 .................... 86 023 din Dohodki................................. 1 679 358 din Izdatki .............................. 1 701 253 din Saldo 31. 12. 1963 .................... 64 128 din Pregled dohodkov: Prodaja Konoplana........................ 153 180 din IPI za papir in tiskanje lista ...... 1 526 178 din 1 679 358 din Pregled izdatkov: Honorarji za prispevke.................... 62 710 din Poštnina ................................. 15 240 din Nabava drobnega fotomateriala............. 17 305 din Nabava povečevalnika za foto.............. 45 000 din Ekskurzija ............................... 29 800 din Strokovna literatura....................... 5 020 din KONOPLAN — papir in tisk. stroški . . 1 526 178 din 1 701 253 din Urednik: Blagajnik: Otmar Lipovšek 1. r. Cilka Mrdženovič 1. r.