OGLAŠAJTE V najboljšem SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXIII.—LETO XXXIII. T CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 3, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 65 ^OVI GROBOVI ^^sephijve perpar . ^ 01" smo v petek poročali, mučni bolezni zna ^ ^ ^®tyclinic bolnišnici po- Prh ^ "^^^^Phine Perpar, rojena Ha inL 52 let, stanujoča je b i ^^'^q^Gtte Rd. Doma letii Jerneja na Do- Ant^ zapušča brata sorodnikov. V je f?"' ' 5® Je nahajala 30 let in land'f društva Cleve- SNPJ, društva Car- št OK ® 493 TM in podr. 25 SžZ. seph zapušča soproga Jo-iz Dobrnika p r i Phoe • sina Josepha v -'^''iz., hčer Dorothy fodniu Louisa in več so-fek ^°greb se vrši v to- ob 8:45 uri iz Jo-sinovi pogrebnega %rk Oato :ev St. Clair Ave., v Vida ob 9:30 uri in pokopališče Calvary. koldan svoje^ zjutraj je umrl na 68 le^ ^ Blaž Boldan, star (8 Av na 14401 Tham- Seca ^ ^'^oslega septembra me-)tater5^ zadel mrtvoud, od bil okroval. L je ^''adenc, fara Hinje, leta iQr> prišel v Ameriko Wcerijg^' ^Gt je vodil Co Ha trgovino in mesni-naslovu, pred. govi^^ vodil grocerijsko tr-Ave. E. 53 St. in St. Clair ^arag ' v društva Dvor jev ^ 1317 Kat. borštnar- zapušča soprogo Anno, p., - N,, J ^I'star, otroke: Blaz Mrs ^ ^rs. Anna Marolt, % ^|.^Senia Nainiger, Joseph ^fata w sedem vnukov, O in Philipa v Lo- ^oijiovi"'- sestre v stari ''a, ^a-ry, Anna in Johan-Ifivi Anton je umrl v Ge- ^ X\ — jc uiiili V ore- ^fs. ^vemi leti, sestra ^ Lor Hribar pa je umr- ^'•1 Pi^ed šestimi mese- 1 ' ^ffrpK Qjj se vrši v sredo zju- iz Grdinovega po- gj ^voda, 17010 Lake lebo^ T ' ^ cerkev Marije ® tla 9:30 uri in na- ° ^Pališče Calvary. ■ i>. ^^icA JI rt šf- ^uštva "Carniola Ccidei ™ so prošene, 'locoj ob 7:30 uri v Claij.^^S'^ebni zavod, 6502 <5ast ' izkažejo zad-^''Par. članici Josephine ^Ovj T----; m med jun^ kitajsko ^0 S 2 -1 xrx 4 g ^Vjet J;.' f — Včeraj Vi ftieH ^^sopisi naznanili, ITALIJA SI SKUŠA PRISVOJITI ZONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA, PRAVI JUGOSLOVANSKA VLADA NEW YORK, 1. aprila—Jugoslovansko zunanje ministrstvo je včeraj poslalo italijanski legaciji v Beogradu memorandum, s katerim je opozorjeno, da si italijanska vlada sistematično prizadeva, da bi ločila Zono A Svobodnega tržaškega ozemlja od Zone B in jo na ta način priključila k Italiji. V memorandumu jugoslovan Vi ftieH "-asopisi naznanili, •> '^'1 ®®^3etsko in kitajsko if °®1ovi j®" nov sporazum, Ig. I katerega so vpostav-|. ^eipj zveze med Moskvo Hl{ "Som, glavnim mestom ^(^^blike Kitajske. BOLAN 1. aprila — Vati-v,'v, so danes naznani-^cii) trpi vsled nogi. Papež, ki aw že nekaj časa trpi ^o-skleroze. ske vlade je poudarjeno, da je s temi akcijami jugoslovanska zona postavljena v težak položaj. Posebno so v memorandumu omenjeni trije sporazumi, ki jih je italijanska vlada 9. marca leta 1948 sklenila z Ameriško vojaško upravo. Ti sporazumi so: 1. Denarni sporazum, potom katerega so italijanske denarne določbe razširjene na Zono A. 2. Finančni sporazum, po katerem je italijanska vlada dobila polno finančno kontrolo nad Zono A. 3. Sporazum o zunanji izmenjavi, po katerem je Zona A, k^ar sc tiče zunanje trgovine, priključena Italiji. Po sporazumu z dne 6. maja leta 1948 je bilo sklenjeno, da se bo vsa obstoječa trgovina in izplačila med Italijo in drugimi državami razširila na Zono A Tržaškega ozemlja. Dne 22. septembra je bil podpisan finančni sporazum, .kot nadopolnitva sporazumu z dne 9. marca, po katerem se ne more sestaviti ali pa amendirati budžetni proračun Zone A brez odobritve italijanske vlade. V odgovoru na italijanski memorandum v zvezi s sklepom šefa jugoslovanske vojaške uprave Zone B, da se ukine carino med Zono B in Jugoslavijo, kar po mnenju italijanske vlade predstavlja kršitev mirovne pogodbe, je v jugoslovanskem memorandumu rečeno, da italijanska vlada ni spoštovala člen 11 mirovne pogodbe z ozirom na jugoslovansko zono Svobodnega: tržaškega ozemlja. Takšna politika je vodila v uničenje ekonomske enotnosti Svobodnega ozemlja in spremenila Zono A, tako ekonomsko kot finančno, v del italijanskega ozemlja ter spravila jugoslovansko zono v zelo težak ekonomski položaj, ki je onemogočil nadaljni obstoj pod takšnimi pogoji popolne izolacije. Vsled tega je sklep jugosolvan-ske vojaške uprave, da se ukine carino na meji med Zono B in Jugoslavijo, posledica politike "fait accompli" s strani italijanske vlade v Zoni A in se ujema z interesi in željami prebivalcev Zone B, ki se obračajo na Jugoslavijo za ekonomsko in drugo pomoč. V memorandumu jugoslovanske vlade je poudarjeno, da se vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja ne more rešiti, če italijanski krogi še nadalje dvigajo neupravičene iredentistične zahteve z ozirom na jugoslovansko zono Svobodnega tržaškega ozemlja. Sporazum med obema deželama bi moral sloneti na medsebojnem priznanju interesov obeh prizadetih držav. Vsi poskusi, da se zanemari interese Jugoslavije na Svobodnem tržaškem ozemlju, lahko samo povzročijo resno škodo odnošajima med obema deželama. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" Taborišča beguncev in razmeščencev bodo likvidirana ŽENEVA, Švica, 1. aprila — Organizacija IRO (Mednarodna organizacija za begunce), ki je bila ustanovljena v okviru Združenih narodov, bo kmalu zaprila vsa taborišča v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Sedaj je še kakšnih 300 taborišč, toda v teh taboriščih živeči begunci in razme-ščenci bodo kmalu odpotovali. Blizu 750,000 beguncev in razmeščencev je že poslanih v nove dežele. Vsak dan iz pristanišč Bremena, Neapelja in Trsta odhajajo ladje s povprečno 1,000 beguncev. Mednarodna organizacija za begunce je prevzela skrb za begunce in razmeščence od UNRRAe, ki je bila likvidirana leta 1947. Za IRO je bilo določeno, da bo končala s svojim delom 31. marca prihodnjega leta. V taboriščih se nahaja še kakšnih 300,-000 beguncev, medtem ko na-daljnih 300,000 prejemajo pomoč iz raznih drugih virov. Glavni direktor IRO J. Donald Kingsley, ki je Američan, ima svoje urade v Ženevi. V teku prihodnjih 12 mesecev bo skušal spraviti v razne Hežele čimveč beguncev. Toda preglavice povzročajo begunci, ki imajo tu-berkolozo ali pa so duševno bo-lani. Teh je kakšnih 25,000. Dalje je okrog 100,000 beguncev, ki sploh ne "spadajo nikamor." Zadnje dve leti in pol se je v Zedinjene države, Avstralijo, Izrael, Francijo in mnoge južnoameriške države vselilo 690,145 beguncev in razmeščencev. Okrog 68,778 se jih je vrnilo v svoje dežele porekla. Od beguncev bodo iz Nemčije izginili vsi Židje. Izraelska vlada je že obljubila, da bo sprejela vsakega Žida v svojo novo ustanovljeno državo. Za pohabljene in bolane begunce pa skrbi organizacija IRO, da bi se jih bodisi ozdravilo ali pa jim dalo priliko, da se naučijo delo, ki bi ga lahko vršili v deželah, ki jih nameravajo sprejeti. FRANCOSKI SOCIALIST BLUM JE UMRL PARIZ, 30. marca—Danes je v Parizu v starosti 78 let umrl voditelj francoskih socialistov Leon Blum. Blum je bil trikrat ministrski predsednik in sicer dvakrat pred vojno in enkrat po vojni. Bil je znan kot nepomirljiv nasprot nik komunistov. Studio zopet odprt Mr. in Mrs. Matt Beros, ki vodita Beros Studio na 6116 St Clair Ave., sta se vrnila s počitnic v Floridi, in njiju atelje je sedaj zopet odprt kot pona vadi. Jugoslovanska pevka Dragica Martinis dospela v New York NEW YORK, 1. aprila — Začetkom tedna je v New York dospela znana jugoslovanska pevka Dragica Martinis, ki bo par-krat nastopila v new-yorški mestni operi. Dragica Martinis je ena najboljših jugoslovanskih opernih pevk. Lani je na mednarodnem pevskem tekmovanju v ženevi, Švica, dobila prvo nagrado med desetimi najboljšimi pevkami Evrope. S petjem se je začela ukvarjati še pred vojno, toda študije na Glasbeni akademiji v Zagrebu je začela šele leta 1938. Kmalu se je s svojim požrtvovalnim in vztrajnim učenjem povzpela med najboljše evropske pevke. Velike uspehe kot pevka je Dragica Martinis žela po vojni. Toda pri tem ne pozablja na svoje ljudstvo, s katerim sodeluje pri izgradnji boljšega življenja. Kot pevka je tudi "prostovoljna delavka," saj je imela čez 180 brezplačnih koncertov v raznih tovarnah in rudnikih. V Istri, v rudniku Raše, je na primer pela pod zemljo. Nastopila ja tudi v delavskih počitniških domovih, v tovarni Željeznik pri Beogradu itd. Vsled svojih posebnih zaslug je bila odlikovana z orde-nom "Dela prvega reda." Dobila je dve prvi nagradi od jugoslovanske vlade kot najboljša pevka. Leta 1948 je prejela denarno nagrado v znesku 50,000 dinarjev, leta 1949 pa 80,000 dinarjev. Vsled velike pozornosti in skrbi vlade za pevce in umetnike je Dragica Martinis lahko razvila svoj velik talent. Imeli jc bomo priliko slišati že začetkom aprila, ko bo nastopila v City operi v New Yorku. Izredna seja direktorija V torek zvečer ob 7:30 uri se vrši izredna seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže. Predsednik priporoča hitro akdjo, da se zunanjim deželam pomaga z dolarji Lattimore pravi, da je senator McCarthy "blazen" NEW YORK, 1. aprila.—Ameriški diplomat Owen J. Lattimore, katerega je senator McCarthy obtožil, da je "vodilni sovjetski vohun," je danes izjavil, da je McCarthy "blaznež." Lattimore je odločno zavrgel obtožbe republikanskega senatorja, ki trdi, da se v Državnem oddelku nahaja 57 komunistov in da je Lattimore eden teh. Lattimore se je z letalom vrnil iz Afganistana, da bi lahko pred senatnim odborom zavrgel McCarthyjeve obtožbe. Na današnji konferenci s časnikarji je rekel, da se bo posvetoval s svojimi odvetniki, če je ali pa ne kakšne možnosti, da toži McCar-thya zaradi obrekovanja. , "Nihče ne želi, da ga obmetu-lejo z blatom. Celo če ga obme-tuje kašen blaznež," je izjavil Lattimore. McCarthy je prvič imenoval "mojstra-vohuna" na priča,nju pred senatnim odborom. Toda takrat ni povedal imena tega "vohuna," pač ja je pozneje časnikarjem rekel, da je mislil na Lattimora. Te obtožbe je Lattimore danes zavrgel kot "lažnjive, neodgovorne in obrekoval-ne." Za senatorja, poleg da ga je označil za "blazneža," je rekel, da je "nizkoten in ničvreden podlež." Kar se tiče svojih zvez v Dr-žavnirn oddelkom je Lattimore izjavil, da je dobival plačo le v zvezi z raznimi misijami, ki jih je vršil na Daljnem vzhodu, kakor na primer leta 1945, ko je bil poslan na Japonsko v zvezi z vojno odškodnino Japonske. Naši najmlajši so peli... Koncerti in igre, ki jih podajajo naši najmlajši pevci in pevke v Mladinskem pevskem zboru SDD, so vedno posebna atrakcija. Ni potrebno, da so v umetniškem oziru dovršeni. Že sam nastop naših najmlajših zasluži posebno pozornost, ker končno so prav ti pevci, ki bodo ohranili našo pesem, igre in navade še dolgo izza dobe, ki nam je kot priseljencem dosojena. Včeraj so nam naši najmlajši zopet podali svoj spomladanski koncert. Bil je dobro obiskan, če se vpošteva pasivno zadržanje onih naših starejših ljudi, ki se še ne zavedajo, da jim lahko prav ti najmanjši pevci in pevke nudijo največji užitek. Tudi program je bil dober, z izjemo nekaterih točk, katere so menda bile boljše podajane na vajah. To pa moramo pričakovati. Končno so tudi te majhne neprilike, ki prispevajo dobremu razpoloženju publike. Res moramo oddati priznanje vsem onim, ki se udejstvujejo pri Mladinskem pevskem zboru, posebno starejšim, ki "krotijo" to skupino porednih fantkov in deklic. Predsednik zbora Mr. John Sterle je menda dobil sive lase samo od lovljenja svojih članov po odru in stopnicah. Kako ne Saj je pri takšni viharni življenj ski sili težko krotiti e nega samega poredneža, kje pa še tak- KBY WEST, Fla., 2. aprila—Predsednik Truman je danes priporočil hitro akcijo, da se ohrani mednarodno trgovino, ko bo leta 1952 Amerika prenehala izvajati svoj Marshallov načrt. Cilj akcije je, da se zunanjim deželam preskrbi dolarje in jim po tej dobi omogoči nadaljno trgovino z Zedinjenimi državami. Nalogo, da pripravi načrt za zunanje dežele, je predsednik poveril bivšemu armadnemu tajniku Gordonu Grayu. v svojem memorandumu je Truman opozoril, da je ameriška pomoč omogočila v vojni razdejanim deželam, da so ojačale svoje ekonomije in .se zopersta-vile komunistični "agresiji." Poudaril pa je, da je za Zedinjene države zelo važno, da ohranijo ekonomsko močne evropske države, ki so sprejele Marshallov načrt. "Mi sedaj letno izvažamo za okrog $16,000,000,000 blaga, medtem ko letno uvažamo za $10,000,000,000 blaga," je rekel Truman v svojem memorandumu. Ko bo program za zapadno Evropo leta 1952 končan, se bo s tem pojavil velikanski problem za Zedinjene države in zunanje dežele, če slednje ne bodo na nekakšen način dobile dolarje, s katerimi bi lahko plačale za ameriško blago. Zunanje države lahko dobijo potrebne dolarje z izvozom v Zedinjene države, uslugami turistom, zvišanimi ameriškimi vlogami v zunanjih deželah itd. šno večjo skupino. No, pri tem pomaga tudi tajnica Mrs. Mary Vidrich. Veliko truda posveča mladim pevcem in pevkam poznana Miss Florence Unetič, ki je pevovodi-nja zbora. Priznanje zasluži tudi pijanistinja Miss Eleanor Pavli. O samem koncertu lahko ponovimo, da je bil v glavnem zelo uspešen. Najboljše je prišel do izraza celotni zbor, v katerem se nahajajo tudi okrog tri leta stari člani, ki pojejo, če se jim ljubi, če pa ne, pa je tudi prav. Naj omenim nekatere moči tega našega Mladinskega zbora: Richard in Stanley Tomsic, Cecilia Valencic, Lillian Ster, John Pavli ml., Janette Barton, Norma Barton. Imena drugih mi niso znana, posebno tistega triletnega možaka, ki je v prvi vrsti nekaj časa pel, potem pa mu je bilo vse predolgočasno in je z večjim zanimanjem suval svojega sopevca pod rebra. Vredno je, da tudi na tem mestu ponovimo apel predsednika Mladinskega pevskega zbora Mr. Terlepa: Dajte svoje otroke ali pa povejte svojim sinovom in hčeram, naj svoje otroke pošljejo k zboru! Tu se vam ne bodo izpridili, ampak bodo dobili čut za petje, glasbo, umetnost, igre, za najbolj vzvišene in lepe strani življenja, v katero šele stopajo! -b- Deset Čehov na zatožni klopi kot "vohuni Vatikana" PRAGA, 1. aprila. — Uradna češkoslovaška časnikarska agencija je danes naznanila, da so zadnji od skupine rimsko-kato-liških duhovnikov priznali "izdajalske, protidržavne in vohunske aktivnosti v prid Vatikana." Soglasno z uradnimi češkoslovaškimi poročili sta včeraj krivde priznala opata TajDvski in Machalska, danes pa profesor teologije Braito in menih Jan Blesik. Ostali so krivdo priznali že v začetku obravnave. Zadnji od obtožencev menih Mastilak je na vprašanje, če se smatra za krivega v smislu obtožnice odgovoril, da je njegova krivda le v tem, ker je bil površen pri dajanju informacij svojim višjim. Obtoženi Braito pa je soglasno s poročilom pošiljal v inozemstvo lažn j i ve informacije, tikajoče se položaja v deželi in v svojih pridigah "odprto prerokoval strmoglavljenje vlade ter svoje vernike pozval, naj bodo na to pripravljeni." "Že od leta 1946 je Baito bil v zvezah z vatikanskim informacijskim uradom in pošiljal v inozemstvo politične in ekonomske informacije, katere bi morale v interesu države biti držane v tajnosti," je med ostalim naznanila češkoslovaška agencija. "Ivan Cankar" Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja dramskega dru-štv^. "Ivan Cankar" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse članstvo, da se udeleži, ker je več važnih stvari za rešiti. Novi jugoslovanski generalni konzul za San Francisco Koncem marca meseca je s francosko ladjo "lie de France" dospel v New York novi jugoslovanski konzul za San Francisco Rafo Ivančevič. Z njim sta prišla tudi konzul Siniša Košu-tič in vicekonzul Vitorovič. Generalni konzul Ivančevič se je rodil leta 1906 v mestu Kor-čuli. Pomorske? trgovinsko akademijo je končal leta 1925 ter odtakrat do leta 1942 kot častnik mornarice in poveljnik raznih ladij plovil po vseh morjih. Leta 1942 je generalni konzul Ivančevič sodeloval v Narod-no-osvobodilnem gibanju in imel razne dolžnosti do leta 1945. Nekaj časa je bil častnik za zveze z Zavezniškimi vojaškimi misijami. Ko se je Glavni štab Narodno-osvobodilne ar-m?ide ntvhajal na otoku Visu, je IvančeVič bil častnik za zveze z zavezniško vojno mornarico. Sodeloval je tudi v več bitkah na morju. Od leta 1945 do 1946 je bil direktor Uprave pomorske plovbe v Splitu. Predno je bil imenovan z a generalnega konzula v San Franciscu, je bil pomožnik ministra mornarice FLRJ. Novi jugoslovanski konzul v San Franciscu, Siniša Košutič je bil rojen v Potpornu, Vojvodina, leta 1906. Končal je pravno fakulteto v Beogradu. V Narodno osvobodilno gibanje je pristopil že leta 1941. Bil je tudi aretiran in preganjan. Za časa narodng^osvobodilnih borb je sodeloval pri podtalnem delu in upostavitvi ljudske oblasti v Sremu. Ko je bila odprta ambasada FLR Jug:oslavije v Moskvi, od maja 1945 pa do konca leta 1948, je bil Košutič prvi tajnik ambasade. Predno je bil imenovan za konzula v San Franciscu, je bil na dolžnosti v Ministrstvu za zunanje zadeve. 74-li rojstni dan Včeraj, 2. aprila, je poznani John Lokar st., 695 E. 162 St., obhajal svoj 74. rojstni dan. V današnji izdaji bomo za-cfell priobčevati nekaj spominov Mr. Lokarja iz njegove zgodnje mladosti v starem kraju in prvih letih po prihodu v Zedinjene države.Omenjamo, da je Mr. Lokar eden naših prvih priseljencev, saj je že 19. februarja obhajal 50-letnico svojega bivanja v Clevelandu. 16. obletnica p<^roke Včeraj sta Mr. in Mrs. Albert in Josephine Mišic iz 6030 Superior Ave. obhajala 16. obletnico njiju zakonskega življenja. Sinova in sorodniki jima izrekajo iskrene čestitke ter jima želijo vse najboljše, da bi zdrava in vesela obhajala srebrni jubilej. Njiju sinček James je raznašalec "Enakopravnosti". STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 3. aprila 1950 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—-(Za eno leto) _______________________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev)________________________5.00 For Three Months—(Za tri mesece) ....________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) ______________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _________________-_ For Three Months—(Za tri mesece) ________________ --$10.00 6.00 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SELITEV JUDOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (članek, ki ga spodaj objavljamo, je pripravila za Common Council organizacija Anti-Defamation League of B'nai B'rith. O tem vprašanju razmotrivajo mnogi tujejezični časopisi. Judje, o katerih govori pričujoči članek, so ena od mnogih narodnosti, o katerih bo Common Council pripravil serijo člankov. Op. ured.) Druga svetovna vojna je prinesla ogromne spremembe v prebivalstvu raznih dežel oziroma narodov. Od prizadetih skupin so bili najbolj udarjeni Judje. Po statističnih podatkih je bilo leta 1.939 po vsem svetu 16,663,675 Judov. Od teh jih je živelo v Evropi 9,739,-200, kar vključuje tudi Jude, živeče v azijskem predel ju Sovjetske zveze in Turčije. Deset let kasneje — ob koncu leta 1948 — je judovsko prebivalstvo po svetu, ki bi se bilo pod normalnimi razmerami pomnožilo na 17,800,000, znašalo samo 11,303,450 duš; 3,505,800 od tega skupnega števila jih je živelo v Evropi. Ena tretjina judovskega prebivalstva, 60 odstotkov onega živečega v Evropi, je poginilo v teku zadnje svetovne vojne — število znaša 5,700,-000 oseb, ki so bile v pretežni večini pomor j ene v plinskih kamrah, krematorijih, s streljanjem, izganjanjem, prisilnim delom in namernim izstradanjem. Takoj po vojni, v drugi polovici leta 1945, je bilo v Evropi izven Sovjetske zveze milijon in tri četrt Judov, ki so preživeli vojno. Ti so bili razseljeni, izstradani in docela terorizirani. V taboriščih so skrbeli za okrog četrt milijona teh ljudi s pomočjo UNRR-e in pozneje IRO (mednarodna organizacija za pomoč razseljencem in beguncem.) Ostali so skrbeli zase, kakor so najboljše vedeli in znali ali pa so dobili direktno pomoč od pomožnih judovskih organizacij v Ameriki, delno tudi drugod. Večina je bila pregnana in le malo je bilo takih, ki so živeli po vojni v krajih, kjer so bili doma pred vojno. Dva milijona Judov v Sovjetski zvezi je delilo usodo velike večine sovjetskega prebivalstva. V vseh deželah zavojevanih po nacijih, je bilo judovsko skupno življenje uničeno. Javne voditelje ljudstva so pomorili, lastnino so ropali, kar je ljudi preostalo so bili prešibki, da bi obdržali pri življenju svoje kulturne in druge skupne javne ustanove. Vsi upi, ki so jih morda gojili leta 1945 za obnovitev svojega življenja na evropskih ruševinah povojne dobe, so splahneli. Navzlic mnogim obljubam državnega in mednarodnega značaja, je le malo Judov kjerkoli dobilo nazaj svojo izropano lastnino in poset, pa naj je bila ta zasežena ali direktno, oropana. V Nemčiji je nacijski režim pustil sledove, ki jih ni lahko zabrisati. Končno leta 1949, po dolgotrajnem vandranju, skrivanju in pobeganju ter rehabilitaciji, je bilo milijon in pol Judov v naslednjih deželah izven Sovjetske zveze: 350,000 v Rumuniji, 345,000 na Angleškem, 235,000 v Franciji, 160,000 na Ogrskem, 80,000 na Poljskem, 55,000 v Nemčiji in ravno toliko v Turčiji ter manjše število po drugih deželah Evrope. Mnogi izmed navedenih stotisočev so tujci v deželah, kjer sedaj živijo. Večina njih je živela v koncentracijskih taboriščih, se skrivala dolga leta v podtalnem svetu ali trpela ene ali druge vrste preganjanje. Ena od posledic tega je abnormalno padanje rojstev med evropejskimi Judi, ki je doseglo izredno nizko stopnjo 10 odstotkov. Prav tako so židovska naselja zaskrbljena vsled velike potrebe pomožnega dela v prid starim ljudem, ki ne morejo več skrbeti sami zase. Okrog pol milijona Judov je odšlo iz Evrope med 1. 1945 in 1949. Točne številke o njihovi novi naselitvi niso vselej na razpolago, vendar so v nekaterih slučajih dovolj zanesljive.' V^Zed. države na primer, je prišlo do konca 1. 1949 90,000 judovskih razseljencev in priseljencev. Točna uradna številka je; 88,983. Sredi 1. 1949 je Kanada sprejela okrog 20,000 judovskih priseljencev in južno-ameriške države so jih vzele čez 15,000, Avstralija 8,000 in druge dežele po manjše število. Največ evropejskih Judov pa se je preselilo v Palestino. Preko 300,000 se jih je naselilo v državi Izrael od 1. 1945 do konca junija 1949. Tem se je pridružilo kakih 15 tisoč Judov iz drugih krajev sveta, največ iz Turčije, Severne Afrike in iz arabske države Yemen. (Dalje prihodnjič) Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 29. Ti obiski so mi delali dosti preglavic. Potrkaš na vrata prvič, drugič, a ljudi ne najdeš doma, ko pa izvedo, da si jih iskal, te pa oni iščejo in ne najdejo. Na primer moj stari prijatelj Lakner Franc mi je sledil iz Ljubljane v Novo mesto, nato nazaj v Ljubljano in me končno našel. On in njegovi sestri Lili in Linca pozdravljajo polbrata A d o 1 p h a Mantela, kateri je svoj čas živel v Mil-waukeeju. V zvezi s tem prijateljem je Vsekakor vredno omeniti, da se je leta 1912 njegov brat Adolf podal v Ameriko na ladji Tita-nicu, katera se je potopila in v valovih je našlo grozno smrt nad 1,500 oseb. Med rešenci je bil tudi Adolf Lakner in opisal v mali brošuri potop te ladje. Ta Lakner je bil pozneje nekaj časa pomožni urednik Glasa Svobode in Frank Alesh mi je že nekajkrat pravil o njemu, da je bil nadarjen novinar, a jeti-ka ga je spravila v prezgodnji grob. Obiskal sem tudi pisatelja Ivana Matičiča, kateri je brat Johna Turkove žene in Mrs. Benčan iz Chicaga. Matičič je zlasti poznan po svoji povesti "Na krvavih poljanah". Mož je markantna osebnost z gostimi sivimi lasmi, že po govorici pa ojfaziš, da ne izhaja iz kakšne frakarske družine, pač pa iz kmečkega rodu. Prav tedaj je prišel k njemu njegov brat Tone, kateri je bil nekaj let v Ameriki, in sicer v bližini Pitts-burgha. Pomenili smo se o marsičem. Razumljivo, da so mi postregli s pijačo in drugim. Matičičeva družina lepo pozdravlja svoje sorodnike v Ameriki. - Dalje sem obiskal v Ljubljani brata od Johna Filipiča iz Clevelanda. Nisem ga našel do ma, ne njegove žene, pač pa sa mo hčerko. Nekajkrat sem trkal na stanovanje nečaka od Louisa Zidarja iz Chicaga, po tem pa izročil darilo mojemu sorodniku Mihi Barbiču, katerega mu je oddal drugi dan. Že ko sem se vdrugič vrnil v Ljubljano, sem obiskal tudi brata od našega gl. urednika Toneta Gardna, Razgovarjala sva se o tem in onem, seveda največ pa o Tonetu. Gardnov brat je policijski referent in pred njim sem kritiziral stroge in nedemokratične odredbe, on pa je trdil, da niso res tako stroge kot 'ljudje govorijo. V Prosveti sem že omenil, da sem obiskal tudi mater in sestro pokojnega Franka Grada, toda on je bil tedaj že mrtev, ne da bi bila to mati vedela, prav tako ne jaz. Uboga ženica je žalostno spraševala, kdaj se vrne domov in mi ob slovesu izročala tople pozdrave zanj. V Ljubljani sem slučajno srečal tudi sestro od pokojnega ))rofesorja Košmrlja iz Chicaga, kateri je zapustil raznim ustanovam in sorodnikom ogromno vsoto denarja. Večkrat sem srečal v Ljubljani bivšega Čikaža-na Peimeta kateri pa ni ničkaj zadovoljen. Za sedaj dovolj o obiskih. Takoj drugi dan našega bivanja v Sloveniji smo obiskali otroško kliniko, katera je sedaj v treh poslopjih, ko pa bo dograjena nova, se bo ves inventar in oprema premestila tja. Nova bolnišnica ima biti dograjena v smislu določb petletke, to je v teku poldrugega leta. Ogledali smo si razne aparate, ki jih je nabavila naša organizacija SANS. Zdravniki jih ne morejo prehvaliti in so zelo hvaležni ameriškim Slovencem, ki so spravili skupaj toliko denarja za te drage instrumente in aparate ter razne dr uge predmete za opremo otroške bolnišnice. In kako imenitno se zdravniki UREDNIKOVA POŠTA razumejo na te aparate! Na primer primarij otroške klinike dr. Aučin se kar igra s temi aparati. Ve za vsak vijak in vzvod. Demonstriral nam je tudi na najmodernejšem stroju za likanje perila. Pričfl je likati plenice, katere so kar letele izpod njegovih rok. Tudi ta velik električni likalni stroj je nabavila organizacija SANS. Na dvorišču pa smo videli enega izmed dveh avtomobilov—"station wagon",—ki ga je nabavil SANS. Na avtomobilu je velik napis: "Slovenski ameriški narodni svet". Ko smo si ogledovali vso to SANSovo opremo, so srbski in hrvatski delegati kar strmeli, kajti niso imeli poprej niti pojma, kaj vse je SANS poslal v staro domovino. Potrebujejo pa še mnogo stvari, kar je razumljivo. Vodili so nas iz ene bolnišnice v drugo. V vseh je snaga, red in dobra hrana, saj smo videli tudi kuhinje. V teh bolnišnicah je tudo več zdravnic, večinoma še mlade in lepe. Po bolnišnicah nas je vodil dr. Jereb, tajnik dekanata medicinske univerze. Razumljivo, ogledali smo si tudi dekanat medicinske univerze, kateri je v bivši Šempeterski kasarni. Iznajdljivi doktorji so to staro kasarno lepo preuredili in danes profesorji - zdravniki poučujejo v njej mlade medicince in medi- cinke. Med dijaki je namreč tudi veliko mladih deklet. V stari Jugoslaviji je bila medicinska fakulteta nepopolna, samo dva letnika, sedaj pa je kompletna, zato je razumljivo, da imajo problem glede prostora, aparatov. Instrumentov, knjig itd. Toda vse te težave bodo prej ali slej premostili, saj so načelniki zmožni, navdušeni in se močno trudijo, da izboljšajo svoje ustanove. Po vseh bolnišnicah so nam zdravniki kazali razne prizidke, povečanje prostorov, izboljšanje sistema itd. In s kakim ponosom so kazali na vsa ta izboljšanja! Naj tu pristavim, da so name naredili jugoslovanski zdravniki najboljši vtis. Zdravi, normalni, idealistični možje! S br. Kuhljem sva imela sestanek tudi z dr. Ahčinom, kateri je minister za zdravstvo. Še prilično mlad mož, preprost in prijazen. Razgovor je trajal precej dolgo. Tikal se je v prvi vrsti opreme za otroško bolnišnico, streptomicina in drugih zdravil, kakor tudi glede odnošajev med ameriškimi Slo-verici in staro domovino. O tem razgovoru, opremi za otroško bolnišnico, streptomicinu in o našem obisku' v ljubljanskih bolnišnicah bo nedvomno br. Kuhel obširno poročal, tako da boste imeli dobro sliko, zakaj ste se in se še trudite za organizacijo SANS. (Dalje prihodnjič) siromašen. Poučujejo otroke in živijo od miloščine. Večkrat dobijo kak paket od usmiljenih rojakov in samostanov iz Amerike. One so v civilu, ker tukaj ne smejo nositi uniforme. Dolgo že ni bila pri nas. Vesela je bila, ko j^ videla, kaj so dobile od Vas m od drugih dobrotnikov. Tudi njej smo dale nekaj od svoje sreče. Obljubila mi je, da bo vsak dan molila za Vas in za na-dobrotnike. Če jo bodo pregnali, jo bo moral samostan razrešiti njenih zaobljub in bo prišla k nama. Skupno se bomo borili za to bedno življenje. Oblečene smo, hvala Bogu in Vam—za hrano bomo pa delale, če nam bodo dali .. . Kadar Vam čas dopušča, nam spet pišite. "Naj se še enkrat zahvalim Vam in vsem dobrotnikom, g Antonu Osvaldu, gospej Gracha- Pismo iz Jugoslavije Spodaj podpisani sem prejel zahvalno pismo od Marije Niko-lič. Zahvaljuje se za dva paketa, katera, je prejela in h katerim so prispevale tudi v pismu imenovane osebe. Pismo se glasi: "Pančevo, Jugoslavija, 5. marca 1950. "Dragi prijatelj! "Vaše pismo sem prejela, hvala. Nekaj dni sem bila z otrokom vred od sreče čisto nora, ker ste nam poslali toliko lepih stvari. Paketi so prišli drug za drugim. V prvem paketu sem prejela sledeče: "Bonbone, cukrene palice, 1,000 saharina, trije zvezki, 50 kuvert in papirja za pisma, zavoj rozin, zavoj kave, zavojček kakava, 12 svinčnikov, eno škat-Ijico popra in eno cimeta, trije glavniki in šest naglavnih glavni čkov, zavitek šivank, 24 varnostnih zaponk, šest parov vezalk, šest parov nogavic za hčerko in sest parov nogavic zame, osem zavojev sukanca, tri pare spodnjega perila za hčerko, dva para spodnjega perila zame, par rokavic za hčerko, en par čevljev za v sneg in še en par zame, plašč zame in plašč za hčerko, 10 kosov mila, po dve jopici zame in za hčerko in nekaj elastike. To je bilo v prvem paketu. Hvala Vam še enkrat! "V drugem paketu pa sem prejela sledeče: Tri krila zame, eno nočno krilo za hčerko, punčko, plašček in hlačke za hčerko, dva jipiča, enega s kratkimi in drugega z dolgimi rokavi zame, 12r raznih oblek zame, paket kave, zavoj sladkorja, zavoj riža, sukanec in gumbe-, kos novega blaga s podlogo in vatelinom za hčerko, štiri rute zame, glavnik, elastiko, kos mila in še eno obleko za hčerko. Prvi paket je tehtal 17 in drugi 15 kilogramov. Bog plačaj za vse! "Hvala Vam, da ste mi poslali papir in kuverte, ker Vam drugače še pisati ne bi mogla, ker nimamo papirja. Poslala sem Vam pismo in hčerkino sliko. Za Velikonoč bom poslala svojo in njeno. "Včeraj me je gospa Skozier l aid veselila z dolgim pismom. Poslala bo tudi svoje slike, katerih se zelo veselimo. Ker imam danes ravno čas, bom tudi njej pisala. D^nes je nedelja,^ hčerka se je šla igrat in sem mirna in bom svoj prosti čas izrabila, da malo pokramljam s svojimi dragimi prijatelji. Jutri moram spet na red—čakat službo. Še nič ne vem, kam bomo šli delat. Karte za hrano nam ne dajo. Hvala Bogu in Vam, da ste nas rešili, ker drugače bi bile res pošteno lačne. nin, gospej Pirman, gospej Agnes Zore, gospej Sajevec, gospe] Hrovat in gospej Jerjav. Sprejmite mnogo iskrenih pozdravov od sestre Kornelije Pirman in Vam vdanih "Marije in Lj^bics. "P. S. Hčerka mi je naročila, da Vas vse pozdravlja tudi njena punčka in da Vam obe pošiljata mnogo poljubčkov. Punčki -pravi Amerikanka. Veste kaj bi Vas zelo rada prosila. Vi ste na® pisali, da imate sina zdravnika-Lepo Vas prosim, dragi prijatelji da ga v mojem imenu naprosf^e, če ima kakšna zdravila proti gl' stam. Hčerka ima gliste in vedno joče. Tudi sedaj tarna, da J" boli trebušček. Če dobite, dem e v pismo par praškov ali slicn®'^ oprostite mi, prosim za otroka-Joseph Adamioh 1410 E. 52 St., Cleveland 3, Oh^ Nekaj mojih spominov Piše John Lokar, Si. Ker je minilo 50 let odkar sem prišel v to deželo svobode, želim napisati za naš list nekaj mojih spominov. Upam, da bo urednik imel potrpljenja z menoj. Moja roka ni več tako dobra za pisanje, ker zadnje čase se mi trese. No, pa se vseeno želim oglasiti, ker sem na pen-zijonu in imam dosti časa. Posebno bi želel podati nekaj spominov iz mojega življenja, ker je zdaj že pol stoletja mojega bivanja v Clevelandu in ker obhajam svoj 74. rojstni dan. V Cleveland, Ohio sem prišel 19. februarja leta 1900. Celo natančno vem za uro mojega prihoda. Bilo je ob 10. uri dopoldne. Opisal pa bom nekatere stvari iz mojega prejšnjega življenja v starem kraju in pozneje tu v novi domovini. V podrobnosti se ne bom vpuščal, ker bi vzelo precej časa in prostora. Torej pričel bom, ko sem bil star 5 let in pol. Dobro se spominjam mojega detinjstva. Moj oče je bil mlinar in dober muzikant. V tistih časih je hodil igrati na ohcete. Takrat bi bil kmalu izgubil svoje desno oko. Pri mlinu smo imeli tudi kokoši in hudega petelina. Ko so ženske nosile v mhn žito, se je petelin zaganjal bil star Človel^' name in mi s kljunom stol'' veliko rano nad samim desn očesom, tako da se mi še da pozna znamenje. Dobro se minjam, da so mi na r&no F ^ lagali nekakšne bele stvari, da kaj je bilo, še danes ne ^ Tudi se ne spominjam, kaj je zgodilo petelinu. Moj oče je umrl, ko je šele 34 let. Bil je močan Imel je mlin v Temenici F-Gabrjem. Ker še ni bilo vse čano, je mati prodala mlm-ročiti se ni hotela 'veČ, se je z nami štirimi otroci selila v drugo vas, si koliko zemlje, da je zase in otrokom za življenji-je bilo jako žalostno Večkrat ni imela niti c kruha, da bi ga dala otrokom. Imela je tudi ^ da je dajala mleko. Nek"^ . ni mogla plačati davkov prišel mož po kravo. Mi^ smo žalostno gledali, je bilo tako hudo, da je ^^0. prej jokala. Bila je ° io- na, in brez sredstev. Neka bra ženska se je usmilila jg "Te dni me je obiskala moja sestrica, katera je bila že 25 let v njih in jih cukal za krila, v samostanu. Tudi ona je bila Moške pa je vedno pustil pri leta 1941 pregnana iz Maribora.' miru. Nekega dne se je pripeti-Sedaj se nahaja blizu nas, v Ze- lo, da sem v dvorišču padel na munu. Njihov samostan je zelo vznak, petelin pa se je pognal NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni soprog, dobri oče in brat Frank Novoselc ki je previden z sv. zakramenti za umirajoče za vedno v Gospodu zaspal 12. marca 1950. K večnemu počitku smo ga položili dne 15. marca 1950. Blagi pokojnik je bil rojen 25. sept. 1887 v Brežicah na Štajerskem. Dolžnost nas veze, da se tem potom' javno zahvalimo vsem, ki so dragega pokojnika prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, zlasti smo pa dolžni iskreno zahvalo Mrs. Troha, Mrs. Ropret in Mrs. Urški Trtnik, ki so prišle, molit predno je umrl. • ^ Naj sprejmejo našo iskreno zahvalo sosedje za vso pomoč in tolažbo, zlasti pa John Bergant, John Smrtnik in Anton Golič. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo Father Brennan od St. Paul cerkve na Chardon Rd. in 200 St. za ganljive pogrebne obrede. Zahvalo smo dolžni tudi pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za lepo vodstvo pogreba in vso pomoč. Iskreno se zahvaljujemo sledečim društvom: sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, Lunder Adamič št. 28 SNPJ in Klubu Ljubljana, za avtomobile in pogrebce, ki so nosili krsto ter našega nepozabnega ranjkega položili v hladni grob. Naso iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali vence in cvetlice na krsto pokojnega. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo darovale za dušo pokojnega. Iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile pri pogrebu. Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki so prišli ranjkega kropit, so molili ob njegovi krsti in ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Iskrena zahvala vsem, ki so nas tolažili ter nam stali ob strani v tej žalostni uri. Ti pa, ljubljeni in nepozabni soprog in oče, spavaj mirno, spavaj sladko v ameriški zemlji do končnega svidenja. Lahka naj ti bo ameriška gruda in večna luč naj ti sveti. Žalujoči ostali: MARIJA KVARTIC-NOVOSELC, soproga FRANK NOVOSELC, sin MARY VARVIR, JOSEPHINE LATORRE, in AMALIA SAVARINO, hčere V starem kraju zapušča brate: Janeza, Jožeta in _ Antona; tukaj pa sestro Mrs. Ano Znidaršič Cleveland, Ohio, 3. aprila 1950. je nekaj denarja posodila> lahko cesarju Francu ° plačala davke. Tako j® ostala doma. . jji Jaz sem bil starejši si sem začel takrat hoditi ^ pra' gol®' pod Gaber, tako smo kraju, kjer se ie nahajala V bližini šole je tudi ber in Mali Gaber. Nas je bil dober. Ime p- Zajc. Nosil je veliko bra tero ni nikoli strigel ali P® ^j-Otroci smo se ga bali m njam se, ko smo štirj® ),i ostali v grmovju, namesto šli v šolo. Drugi dan nas čel klicati po imenu. Mo^ pristopiti k njegovi nas je pograbil, nam da med noge ter začel s P ge0 udrihati po zadnjici. po- bil tretji na vrsti in ne jjii zabil, kako mi je bilo, k° je naštel. Hudo se mi J® ygpi, bil zameril, ampak daneS da nam je vtepel pr^^ kakor je pač najboljše L (JV» še Pri šoli sta takrat bu^ učitelja. Prvi je bil neki zar, katerega pa so kma mestili k Št. Vidu ^P""' Drugi pa je bil neki Cr" Oba sta nosila kosmate Učitelj Črnologar je S" ke dober, ampak tudi nj ^j-i-kmalu premestili. Zaten^ šla neka učiteljica, toda ^gg, ga imena se ne spominJ ^ * 1 Dva učitelja sta učila je drugi razred, učitelj bil "velika glava" pa val 3. in 4. razred. gpgd^' smo takrat imeli štiri i" jjo- iias J® Kaplan iz Št. Vida pa dil poučevat katoliški kar je bilo jako važno časih papeža in cesarski K&' je. Še danes se sponfii'^J ko so nas učili prve P® "Bog obvari, Bog " nam cesarja AvstrU® (Dalje prihodoj'^' J ^^Prila 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 CUBA SVETA" Skladišča za prehrano v letih suhih krav. Marko odkrije črn kamen, ki gori. » lakoti, ^ kitajskih po- P^PKatt" Kadar ^ proso, riž in ' poznali poceni i JG cesar pokupil ? 1" '■"^zeln .1 u ■ ^ bila ""ičile ko' ,' če so žito ^ skladisf Pi'odajal žito 'in zajajji 'lavadnih cenah "* "Jegov previdnosti %a]Q ]„i,° j^'^stvo nikdar po- C° '° "'-»g'-'j«'' ^'ia 'sig.jj .^^^^^opotezna očetov-"^govi ^°segla vrhunec v ^^ssetin° Pobiral m-okwUaL ! '■evežprv, jo je raz- k dnp. ' "Vsakdo, ki pri-np?^ razdeljevanju ^^ezJ , dobi velik "^^drečpir,^,, nikomur ga ^jezgJ .; Okoli 30,000 ljudi """'^leko^ za hra- tg pogledu je bila Ki-boljšem, kot je ''edk ^Jub v krajih. ne bomo veliki Mongol ^^^^'^Gtljen vladar. J>liv imeli ve- nHi Stanje zvezd o vojni ali na- PovgQj 'Velikih cest so bi-^ fedko drevesa, ce- rekovalo važen notranjepolitični ukrep. Marko se je trudil, da bi razložil tatarske astrološke kroge, pa vse skupaj nekam zameša. Njegova geologija je boljša kot njegova astrologija. "Kopljejo tudi neko črno kamenje, ki ga je tukajšnje gorovje polno. Gori kakor oglje in drži vročino bolje kot les; če ga zvečer prižgo, gori še zjutraj. Kamenje sicer ne gori s plamenom, daje pa pri izgorevanju veliko vročino." Po opisu dvornega življenja in bližnjih pokrajinah, krene Marko proti jugozahodu po veliki državni cesti, prekorači znameniti Hun hoški most, (ki ga natančno opiše) in dospe v Tai-yuan, ki je bil tedaj in je danes glavno mesto Šansija. Nato pride do Rumene ržke. Razglasi jo za največjo reko sveta, kar je za tedanji svet tudi res bila. Reki Amacona in Mississippi še nista bili odkriti. Gorenji Nil je bil kaj malo poznan, reko Jang-ce je videl šele pozneje. Nato pride v Siam in občuduje utrdbe, palače in orožarne. Skozi visoke gore in soteske južnega Sensija pride v Sečuan. Že ni več v kanovi pokrajini Ka-taju, ampak v Manziju, kjer vlada dinastija Sung. Jangce se mu je zdela bolj morje kot reka. Pravi, da je ne- koč videl na njej 5000 ladij hkrati in meni, da je na njej več prometa kot na vseh vodnih prometnih žilah krščanskega sveta. Iz čengtuja jo je mahnil proti zahodu in naletel na čudna plemena, ki žive razuzdano. Tamkajšnji prebivalci se s poštenimi dekleti nočejo poročiti. "Vendar", doda Marko, "nihče ne nadleguje žene svojega bližnjega in to je postava, ki ne pozna prekrškov." Med tem ljudstvom je Marko našel čarovnike in astrologe," o katerih pravi,^ da so "najboljši, kar jih je na tihem delu sveta," vendar pa to pot njihovih čudežev noče pripovedovati, ker pravi, da bi jih nihče ne verjel. "Zamolčal jih bom. Ljudje bi se sicer čudili, verjeli pa ne, zakaj bi jih potem pripovedoval." V osamljenem Junanu je našel nestorjanske kristjane; v zahodnem delu pokrajine Ju-nan, okoli Talifuja, je videl čudne "hudičeve plesalce" in njihove obrede s črnimi ovcami. Tam si moški oblagajo zobe z zlatimi ploščicami, redijo p a odlične konje za prodajo v Indijo. Nosijo oklepe iz kuhanega usnja. Kot plačilno sredstvo uporabljajo porcelan in sol. Sol dobivajo iz studencev in jo posuše s prekuhavanjem. V tej pokrajini je tudi videl 10 m dolge "kače" s tako velikimi čeljustmi, da lahko "požro odraslega človeka." "Da", je zatrjeval nevet-nim Benečanom. "Domačini čakajo, kdaj bodo šle' te kače pit vodo. Na bregu V blag ®'^ajs+e obletnice smrti pi^eljubljenega očeta spomin prve obletnice smrti preljubljene matere 0^ ANDREJA OBED » MARIJE OBED ^iori __x;__51 ____: _ _21_ _ v. I__,_____xi__SI-____ je zatisnil svoje mile oči Vedno dne aprila 1939 leta. usoda, 'ki življenje naenkrat zagreniš! 'Radost nam v trpljenje bridko ^ enim mahom spremeniš. kalera je zatisnila svoje mile.oči za vedno dne 9. aprila > 1949 lela ' Nova spet pomlad prihaja, vse se oživelo bo, le, očeta ljubega, mamice drage k nam nazaj nič več ne bo. Leto za letom se v večnost izliva, s prahom pozabe pokriva stvari, ljubav do Vaju pa še vedno je živa, v srcih še naših kot lučka gori. ^ hladni zemlji zdaj počivata, ^^ihnil Vajin je mili glas, ^ ^ srcih naših trajni so spomini, "Neizbrisni spomini do konca dni. Žalujoči ostali: Kako pozabit' to gomilo, , kjer Vajino zlato spi srce, vsaj sta brezmejno vdana bila ves čas do zadnjega dne. CIRIL in JAKOB, sinova THERESA CERKVENIH in ROSE SALAMANT, hčeri FRANK CERKVENIK, zet CECILIJA OBED (VEHAR). sinaha EMMA ZORC, RONALD, DOLORES. FRANCES MARIE OBED. EDWARD in ROBERT SALAMANT. vnuki in vnukinje , i STANLEY WALTER ZORC, pravnuk ' Cl ^^Gland, O., 3. aprila 1950 zagrebejo v pesek bodičaste palice in ko se nestvori plazijo čez pesek, se nataknejo na bodice in potem jih ni težko ubiti." Njihov žolč, pomešan z vinom, je dobro sredstvo zoper ugriz steklega psa; tudi pospeši porod; rabijo ga poleg tega za kožne bolezni; meso je izredno okusno. Beneški meščani, ki že nikdar niso slišali o krokodihh, so se pomenljivo trkali po glavah. Revež se jim je smilil. Zdi se, da je Marko prodrl tudi v Burmo proti Mandaleyu; o Laosu in Tonkinu pa pove, kar je slišal. Marko nato opiše dežele južno od Pekinka in ob jugovzhodni obali. Ustanovi se v 'starem Jang-čovu, poglavitnem tržišču za sol, kjer je "vladal tri leta"; obišče Činkiang, odkoder uživa razgled na lepi "Zlati otok"; zamislil se v lepoto Sučova, "vzhodnega Pariza", mesta svile, modrijanov in 60,000 mostov. — "Kakšno bogastvo!" vzklikne Marko. "Če bi bili ti ljudje vojaki, bi osvojili ves svet." Društveni koledar APRILA 8. aprila^ sobota — Decimer klub :— Plesna zabava v Slov. nar. domu 9. aprila, nedelja — Društvo Spartans štev. 576 SNPJ — Ples v SND 14. aprila, petek — Immaculate Conception Church Holy Name Society — Pies v SND 15. aprila, sobota—Društvo Danica št. 11 SDZ—Plefe v SND 16. aprila, nedelja — Pev. zbor Zarja — Spomladanski koncert v SND 21. aprila, petek. — Golden Gophers Club — Ples v SND 22. aprila^ sobota — Društvo Vodnikov Venec štev. 147 SNPJ — Ples v SND 22. aprila, sobota—Spomladanska veselica društva Brook-lynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 23. aprila, nedelja — 30-letni-ca zbora "Jadran". Popoldne opereta "Grof cigan", zvečer ples v SDD, Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda opereto "Gosp-dična Nituš" v SND 23. aprila^ nedelja — Otvoritev novega Ameriško-slovenske-ga doma na Recher Ave. ob 1. uri popoldne. 28. aprila, petek — Independent Veterans Club — Ples v SND 29. aprila, sobota — Društvo Lipa št. 129 SNPJ — Ples v Slov. nar. domu 30. aprila, nedelja — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v SND 30. aprila, nedelja—Koncert in ples zbora "Slovan" v SDD na Recher Ave. Ena najbolj modernih je CRANE K-opalnica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Mario Kolenc Louis Planine ^ Vse 3 pritikline spadajo k naj-^ boljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali % ■-.S) pa naročite posamezne. Cene so: TOILET $39.95 ^ UMIVALNIK $29.95 # BANJA $87.50 Ako pa naročite , vse tri naenkrat, plačate za vse tri SAMO $147.45 in si prihranite lep denar. Stroški za inštalacijo šo posebej. THE CRANE NEUDAY GROUP "5® # -M Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih. Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve- landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj_ brez vsake obligacije. F. HANN & SONS 15505 Euclid Avenue Telefon MU 14200 MAJA 5. maja, petek—Veterans Blas-kovič Post No. 5275 — Ples v SND. 6. maja, sobota — Društvo Sv. Anne št. 4 SDZ — Ples v Slov. nar. domu 7. maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 7. maja, nedelja — Koncert zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu plesna zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 13. maja, sobota — Clev. Athletic League of SNPJ — Ples v Slov. nar. domu. 14. maja, nedelja — Materinski dan — veselica ženskega odsega Kluba zapadnih slo- • venskih društev, 6818 Denison Ave. 14. maja, nedelja — 25-letnico društva Euclid,št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 19. maja, petek—American Veterans WW No. 2 — Ples v Slov. nar. domu 20. maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — Ples v Slov. nar. domu 21. maja, nedelja — Otvoritev pikniške sezone na SNPJ farmi 26. maja, petek — Društvo Washington št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu 27. maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar. domu 28. maja, nedelja—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JUNIJA 3. junija, sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu 4. junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ 10. junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda (št. 137 ABZ — Ples v SND 11. junija, nedelja, — Piknik društva "Stragglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ 17. junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND 18. junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ 24. junija, sobota — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 25. junija, nedelja — Piknik i društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ JULIJA 1. julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi ^NPJ 4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi. 9. julija, nedelja—Piknik dru-• štva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ 9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O. 9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 15. julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ 16. ju'ija, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 23. juUja, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Piknik društva "Mir" št. 142 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ ANTON INGOLIČ: MLADA LETA POVEST (Nadaljevanje) Mati je bila tiha, ni mu očitala, pa on je vedel, kaj jo boli. Razumel je, zakaj mu je kupila za božič nove čevlje in obleko, Marti in Martici pa blaga za srajce. Ko so odhajali, pa jim je dala mesa, klobas, kruha, fižola in še sto tak. Tedaj se ni mogla premagati. "Zakaj nisi mene poslušal in ostal sam!" Mati je jokala dolgo v noč. Ni mogla razumeti, kako to, da Tine, ki je končal z odliko vse šole, ne dobi službe. Vanj je verovala najbolj, že od nekdaj ji je bil v največje veselje. Vsi ostali so že zgodaj umrli, Jerica pa je bila tako samosvoja in trmasta. Da, ta Jerica! Niti za božič ni prišla domov. Pisala je, da pride, a je ni bilo. Saj za praznike so trgovine zaprte. Bog ve, če se ni odpeljala v Beograd, kjer služi Ivan od jeseni pri vojakih. Tonček pa ko da ni njen. Čuden otrok. Čisto vase zaprt. Nikoli ničesar ne pove sam od sebe; če ga je kdaj pretepla, niti zajokal ni. In mizarstva se ni in ni hotel učiti. Oče ga je s palico prisilil. Potem se je vdal, toda nikakega veselja in zanimanja nmia. Samo elektrika in elektrika! Vedno napeljuje neke žice po delavnici in pili in vrta. V večnem strahu je, da se mu ne pripeti kaj hudega. In sedaj še Tine nima službe in živi gori pri Marti. Kotnik pa se vedno manj briga za delavnico. Zaslužka pa tako malo! Ko so se vrnili na Oglenšak, se Tine ni maral lotiti dela. Niti videti ni mogel žagic in deščic. Knjig pa sploh ne. Vse je tako brezsmiselno! Spet so nastopili brezupni dnevi, ko ni vedel, kaj bi počel. Že pred tedni je pisal nekaterim tovarišem v Maribor in Ljubljano, toda nobenega odgovora. Kdo bi se zmenil zanj, ki ima otroka in ženo in mizari tam nekje v hribih! V Tinetu se je polagoma nekaj nabiralo. Kakor bi legala nanj vedno večja in težja gmota nečesa temnega in nejasnega. Po vse dneve je taval po snegu med vinogradi in gozdovi. Za nič se ni brigal. V mraku ga. je sprejel Marti- čin jok in Martine neprijazne besede: "Zakaj ne delaš? Vse imaš, les, žago, v sobi je toplo, ti pa divjaš okoli! Ali bi pa kaj čital in se zabaval z Martico, če se že ne maraš z menoj. Saj se ti ljudje smejejo." Ali pa: "Kaj pa naj jaz rečem? Ves dopoldan se mučim v šoli, ko pa pridem domov, me čaka sto del. Len si postal, zato ti je dolgčas. Če ne maraš drugega, pa idi drva iskat!" In potem zvečer, ko je legel in strmel v strop. "Niti pobožaš me ne in mi ves dan ne rečeš lepe besede." Tine pa je blodil in iskal rešitve. Mora, mora prodreti tisto temno v sebi in prodreti do sonca. Saj je v njem toliko lepega in velikega, toda sedaj je vse zagrnjeno v temo in mrak. Mora postati tako močan, da razgrne to temo in stopi na plan! Mora napraviti nekaj, da bo spet vedel, da živi. (Dalje prihodnjič) STRAN i ENAKOPRAVNOST ,3, aprila 195" FERDO GODINA; BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leia 1941) (Nadaljevanje) Prijaznost stare ženice me je prebudila iz tega sna. Zbegan sem bil, kot da bi rfle kdo naglo zbudil. "Da, lahko," sem ji dejal. Prijel sem se za korenine in si pomagal gor. "Blato imamo tu," je rekla in šla naprej. "Blato, blato," sem ji rekel. "Saj bosta z našim fantom šla po bližnjici. Po klancu res ne morete." Na podoknih viničarije je ra-stel pušpek. Nekoč je bila tu greda. Zemlja je bila vzdignjena. Starica je šla v hišo pred menoj. Otresel sem si na ilov; natem podstenju čevlje. Pri-pognil sem se in stopil skozi priklena vrata, ki so bila brez praga. V nos mi je udaril duh po sajah in starih, prekajenih tramih. Iz kuhinje se je vlekel nad vrati gost dim. Nekdo je predeval na ognjišču lonce. Ko sem stopil v priklet, je vse utihnilo. Starica je odprla vrata v sobo. Tu sem se spet pripognil in stopil čez visok prag v temno sobo. Duh po potu in posteljnini je bil močan. Od peči je puhtelo, zgoraj okrog nje pa je bilo obešsno mokro perilo. "Sedite, gospod, stari je bolan, pa je vse razmeteno." "Nič hudega." Oči so se mi kmalu privadile temnemu prostoru. "Kaj vas pa boli?" sem vprašal starca. Pogladil si je čelo s suho dlanjo kot bi si ho- tel prepoditi neljube misli. "Še od vojne imam to. Košček šrapnela imam na desni strani pod rebri." "Tako?" sem se začudil. Stopil sem k postelji. Lica so mu upadla. Ko jd odpiral usta, sta se mu videla v zgornji čeljusti dva okajena zoba. Starica je stala poleg mene. "Ah, vsega sem se že naveličal," je globoko vzdihnil. Videl sem, da mu življenje preseda. "Pet let se že nisem premaknil s postelje." Zazdelo se mi je, da se mu je nalahno tresel glas. Moj Bog, kakšna beda, kakšno trpljenje! Kaj je moje trpljenje v primeri s tem. Vse v sobi je zveriženo. Stene, stoli, miza, okna, še luč na zarjaveli žici se mi zdi, da visi postrani. Zrl sem skozi nizko okno. Skozi motne majhne šipe se je lepo videl klanec. Od tod me je starica opazovala, ko sem se ogibal luž. "Upanje mora imeti človek vedno," sem rekel starcu, ko drugega nisem vedel. Kako bi mu naj pomagal? "Ne, ne," je dejal suho, "ničesar se ne bojim. Danes ali jutri me bo pobralo. Samo nekaj bi vas rad prosil. Pokop-Ijite me zastonj. Naši ne bodo imeli denarja." V sobi je nastal molk. Duh po opranem perilu je še neznosne-je tiščal k tlom vse, kar je bilo v sobi. Starec je odprl usta. Neobrito lice je bilo upadlo kot mrličevo. Motne oči so me gle- Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! EUCLID, OHIO ZA OBLEKCE ZA MALA DEKLČTA, OGLEJTE SI KRASNO IZBERO VSAKOVRSTNE OPRAVE pri Hilda's Children's Apparel Shop 22378 LAKE SHORE BLVD., RE 1-0440 MAPLE HEIGHTS, OHIO BAIR SERVICE STATION VOGAL BROADWAY, DUNHAM & LIBBY Maple Heights, O. Tel.: Montrose 1814 GASOLIN, OLJE IN AVTNE POTREBŠČINE Avte namažemo in umivamo GIRARD, OHIO JAMES SUPPLY COMPANY 103 W. LIBERTY ST., GIRARD, O. Stenski papir, železnina in papir za pokrivanje streh-vrata za garaže, barva in steklo GIRARD COAL COMPANY PREMOG IN VSAKOVRSTNE GRADBENE POTREBŠČINE W. BROADWAY — Tel.: 5^6121 McBride-Hone Motor Sales 434 NORTH STATE ST. Ko boste nameravali kupiti nov avto, obiščite nas. Zanesljiva in zadovoljiva posluga. L C. ZELLER Moka, žito in potrebščine za perutnino. Semena in gnojila ter razne potrebščine za vrtnarje 132 WILSON AVE. — Tel.: 5-5512 DANNY'S COFFEE SHOP 811 N. STATE ST. GIRARD, OHIO Okusna jedila imamo vedno na razpolago. Ob sobotah imamo odprto celo noč Ob nedeljah odprto celi dan. dale in prosile. "Pokopljite me zastonj." Srce mi je trgala žalost. Od česa živijo ti ljudje? Vojna jih je ugonobila tudi v tem kotu. "Bom, bodite brez skrbi." "Marinič se pišem, ne pozabite," je dejal. Poslavljal sem se kratko. Žena je priklicala od nekod fanta. Pred nekaj leti je hodil k meni v šolo. Molči in odgovarja samo, če ga vprašam. Šla sva med goricami navzdol. Obraz bolnika mi je bil pred očmi. Ogibal sem se košatih trsov. Prijemal sem se za kole in sledil fantu. "Ti je oče že dolgo bolan?" sem vprašal fanta. "Da," je dejal tiho in zavil po pešpoti iz vinograda v gozd. Nisem ga spraševal več. Hodila sva po vijugasti poti, po katesi sam še nisem hodil. Prišla sva do klanca, ki je držal od gradu do farovža. Fant je vedel, da to pot poznam. Še predno je prišel do poti, se je obrnil in se me v velikem loku ognil. "Z Bogom," sem mu rekel med drevje. On se ni obrnil, samo nekaj je zamomljal in izginil med drevjem. Kako drugače živijo ljudje samo nekaj korakov više od nas. Nobenega udobja, nobene pomoči ni njihovi bedi. Na farovškem gumnu so obrezovali repo. Že nekaj dni je stal kup sredi gumna. Vračal sem se na farovž vedno s čudnimi čustvi, kakor da ne spadam sem. Zaprl sem dve-rice in stopal po ozki stezi do prikletnih vrat. Kadar sem jih odpiral, sem se vedno bal, da se ne bi srečal z dekanom. Imel sem srečo, da se je to redko kdaj dogajalo. Bolj zmučen od vtisov gori v viničarski koči kot od poti in blata, sem truden sedel. Po vseh udih sem čutil utrujenost. Na gumnu pri repi so svetili. Medla luč j e pridrla skozi okno na moj strop. Ko je- kdo zasenčil, je zavladala v sobi popolna tema. Dnevi so bili kratki, vreme vlažno, neprijetno. Ljudje so se držali hiš. Na fa-rovžu so opravili poljsko delo. Dekan se ni premaknil nikamor. Ležal sem vznak na divanu. Pred očmi mi je bledel starčev obraz. Globoke, ten^ne oči sem videl čisto razločno v mislih. Takrat pa se je pri mojem odprtem oknu nekaj zganilo* Rože na oknu so se stresle, tiho sem vstal in skozi zaveso opazoval, kaj se dogaja. Velika, močna Trezina roka je prišla skozi rože. Dobro sem poznal to roko. Vsak dan sem jo trikrat nemo zrl, ko mi je skladala posodo po mizi. Glavo sem približal čisto zavesi. Videl sehi v obrisih močno-veliko Trezo, ki se je stegovala skozi rože v mojo sobo. V roki ji je zasušljal kos papirja. Spustila ga je na okno in vlekla počasi roko spet nazaj. Po prstih je stopala od okna in klu-mala (kimala) z glavo pri vsakem koraku. Odgrnil sem zaveso tam, kjer je ležal papir. V temi sem iskal. Našel sem ga. Stal som sredi sobe. Prižgati luči nisem maral. Treza ni vedela, da sem v sobi. T(jda če je vedela in ni potrkala, kaj to pomeni? Stopil sem k luči in čakal. Preteklo jo četrt ure. Četrt ure še moram počakati. Begal sem z mislimi od matere do Ilahcle ter do starca v hribih. Prižgal sem luč. Komaj se je pokazala svetloba na dvorišču, žs je Treza odprla vrata na hodnik. Šla je pioti kaplanskim sobam. Vedel sem zmeraj, kdaj gre k meni ali k Šerneku. Njeni koraki so bili takrat čisto drugačni. Vtaknil sem list v žap, sedel sem na divan in sem jo čakal. Potikala je in vstopila, ne da bi čakala odgovora. Zrl sem v tla. Nikoli je nisem pogledal v obraz. Postavljala je po mizi krožnike in me gledala. Čutil sem na sebi njen pogled. Prijela je Rahelino vazo in jo postavila na rob. Nisem se ganil, niti trenil nisem z očmi. Velika, močna kot je bila, je stopila do vrat. Pri oknu se je za trenutek ustavila. Stegnila je vrata, da bi videla, če sem že vzel list. "Aha, saj ste že vzeli," je dejala z nizkim glasom in se za-smejala. Grizel sem se od gneva. Mučila me je s svojo pro-staško dušo, da me je bolelo bolj kot vsi Jerebičevi udarci. Nastal je trenutek molka. Pričakovala je, da ji bom rekel besedo. Šla je iz sobe in zaprla vrata za seboj. Skočil sem z divana, stisnil sem pesti in šepetal v svoji nemoči: "Treza, Treza, ti strašna zver." Potegnil sem list iz žepa. Prinesel sem ga k luči. Bil je pisan na pisalni stroj. "Zglasite je jutri po zajtrku pri meni. Jere-bič." Kaj je spet vznemirilo dekana, si nisem mogel misliti. Držal sem v rokah list in gledal v vrstice, kot bi jih ne mogel razumeti. V ničemer se mi ni zdelo, da bi prestopil mejo svojih obiskov. To je bilo že tako v navadi, da sem bil prepričan, da ga to ni nagnilo k nobeni novi odločitvi. Pozno v noč sem se obračal v postelji in tuhtal. Ves Jerebičev molk, ki je trajal od srečanja z Rahelo pri Sveti Trojici, se mi je zdel vedno bolj sumljiv. V prejšnjih časih ni bilo tega nikoli. Toda odkar jem v svoji sobi nisem slišal iz njegovih ust ene same besede. Nič dobrega in nič slabega. Tudi moji materi nista s Cotlinom ničesar sporočila. Obrnil sem se k steni, da bi zaspal. Spomnil sem se Treze. Zarežala se je, ko me je vprašala, če sem dobil list. Vedel sem, da ves farovž o tem govori, kar mi ima povedati dekan Jerebič. Drugega dne po maši me je Ž3 na mizi čakala kava. Kadilo se je iz skodelice in dišalo po sobi. Toda teka nisem imel. Drobil sem kruh v kavo, kakor da ne vem, kaj delam. Pred menoj je ležal list, na katerem je bil velik podpis dekana Jere-biča. Čutil sem v sebi odpor in ponos, odkar sem vedel, da ne more Jerebič povsem prosto pometati z menoj. Kaj mi more? Za menoj je Grafič in na škofiji se mi ne more kaj slabega zgoditi. Vendar se pa strahu nisem mogel povsem otresti. Nekaj je ostalo vedno v meni, kar me je vii^iemirjalo in mi ni dalo miru. Slekel sem talar..Ko sem ga zaprl v omaro kot vsak dan, sem se spomnil, da moram k Jerebi-ču v talarju. Vzel sem ga iz omare in ga oblekel. Če bo Jerebič trd, bom tudi jaz ostal trdovraten, če me bo vprašal kaj o Raheli, ne bom govoril niti besede. Nihče razen Boga nima pravice, da sega tako daleč v moje življenje. Počesal sem se. Prazna skodelica je stala na mizi in poleg nje je ležal prelomljen kruh. Po drobtinah so tekale mahedrave in lene muhe. Stopil s'cm na sredo sobe. Kljuboval mu bom, ne bom klonil glave! Ne smem mu popustiti niti za korak, moje življenje se ne sme spremeniti. Tega se bom držal kot klop z vso močjo, ki jo premorem. Odprl sem vrata. Vsi v fa-rovžu vedo, da grem. Zdelo se mi je, da so vrata v kuhinji priprta. Gotovo se vse ženske gnetejo za vrati in nastavljajo uŠ2sa. Stopil sem trdo do dekanove 'pisarne. Koraki so odmevali po hodniku. Da, to je "božji" mir med nami, glasniki miru in božje ljubezni. Potrkal sem. (Dalje prihodnjič) Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem! FARRELL, PA. WILL'S PHOTOGRAPHY SHOP Preskrbite si kamero za slikanje velikonočne parade. Imamo popolno zalogo kamer, filmov in drugih pritiklin. Prinesite vaše filme, za izdelovanje v najlepše slike, k nam. MAPLE HEIGHTS, OHIO GALE'S GARDEN CENTRE, INC. Orodje za planiranje dvorišč in vrtnarstvo Imamo poleg vsakovrstnega orodja — vrhnjo prst — gnojila -— humas — drevje — grmičevje — vrtnice in druge vrtnarske potrebščine. Vam nudimo popolno "landscaping" poslugo Velikonočno cvetje v loncih Tulipe — hiacente — azelije — vrtnice — lilije, itd. BILL GALE, pred. W. GEORGE WICKHAM, posl. 5211 LEE RD. MAPLE HEIGHTS, OHIO Tel. Montrose 1828 YOUNGSTOWN, OHIO M'^KElVtn DEPT. STORE Youngsiown, Ohio Naša veletrgovina je ena najlepših in najmodernejših v Youngstownu Pri nas si lahko nabavile, kar potrebujete z ozirom na obleko in opravo za vas, in vašo družino, ali pa pohištvo in potrebščine za na dom. Vesele velikonočne praznike 0 obilo piruhov želimo vsetn!^ CLEVELAND, OHIO THE VOGUE JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Vabljeni ste, da pridete in se seznanite. V zalogi imamo lepo zbirko oblek in športne oprs^® za dekleta, deklice, žene in otroke. 15009 ST. CLAIR AVE. ___^ Suits, suknje, obleke, nogavice in druge potrebščin® po zmernih cenah , 21910 LAKE SHORE BLVD. KEnmore ADA B. JENNISON MEADOWBROOK DAIRY 4826 DENISOM AVE.'— CLEVELAND 2, OHIO Imamo popolno zalogo mlekarskih produktov. Mleko naše mlekarne vsebuje veliko bogatih vita^^ DEWEYl[^rCARl3c^N CVETLIČARNA , 16360 Euclid Ave., E. Cleveland 12, O., Tel.: CL 1"' Naročite vaše velikonočno cvetje sedaj, dokler dobite popolno izbero. THE NORTHWAY COAL CO. 16800 WATERLOO RD., KE 1-4780 Vsakovrstni premog za peči, forneze in kotle-Se priporočamo v naklonjenost. FORESfcirYlWNIN^^ 12833 LORAIN AVE., OR 1-5696 Izdelovalci vsakovrstnih platnenih zastorov za okna ings). Vaši trgovski prostori in stanovanja bodo boj hladna in udobna poleti s temi zastori. KIMAR ^ 12739 LORAIN AVE., Cleveland 11, O- FOTOGRAF Kadar želite imeti dobro fotografijo vas samih ali dragih, pridite k izurjenemu fotografu, ki je rodor^^ Jugoslovan. Imam 40 let izkušnje. Cene"so zmern^^^ ^ SPOMLAD JE TU! Čas je, da začnete pripravljati za delovanje vaših trat in vrtov. Imamo zalogo ^^men ^ travo, cvetlice, zelenjavo, itd. Imamo gnojila, kemika M za škropljenje in vaskovrstno vrtno orodje- WOOD & COMPANY. Inc. 10621 EUCLID AVE., CE 1-8160 — 1-8161 Ed. Zisk's Clarebird Ignition Servic® 3680 EAST 116th STREET WA 1-9755 — ob večerih: SK 1-7935 Sinclair gasolin—motor tune up in splošna avtna popravila. — Vlačilec avtov na razpolago 24 ur na dan- ALBERT J. SCHAEFER ZLATAR 687 EAST 185th STREET — KE 1-4656 Poštena postrežba in zmerne cene. Pri nas si boste lahko izbrali lepo zlatnino. Tudi popravljamo zlatnino in ure. Damo Eagle znamke z vsakim nakupom. SHARON, PA. SAKS JEWELRY VSAKOVRSTNA FINA ZLATNINA IN DIAMAH^^ 11? W. STATE STREET ROBINS FURNITURE CO.. INC. PRVOVRSTNO POHIŠTVO ZA MANJ 142-146 EAST STATE STREET — Tel,: Zl*?* Odprto ob večerih po dogovoru. Dr. E. SINOWAY. O. D- OPTOMETRIST .q 8 WEST STATE ST., SHARON; JA. — TEL.: Želimo vsem vesele praznike ter se priporočamo ^ NOV SINGER ŠIVALNI STROJ jc najbolj koristno darilo za vaše v domov""' Pošljite vaše naročilo našemu uradu in poskrbeli '.a t® ter nudimo tudi popravila na njih, ker imamo šivalnih agencij v Jugoslaviji. Za podrobnosti P se stroj takčj odpremi. Imamq vsakovrstne dele išite Singer Sewing Machine 12 so. WATER ST. , S-.aprila 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 5 MICHAEL'S QUALITY MEATS 3946 St. Clair Avenue Express 1-5440 Michael V. Klemencic ml., lastnik If' t -- Gospodinjam se priporočamo za nakup fine sveže ■ '■ mesenine, prekajene šunke in klobase. Vsem prijateljem, odjemalcem in. znancem želimo vesele velikonočne praznike! 1 ' 'Si-.. ŠORN RESTAURANT 6036 S+. Clair Avenue SLOVENSKA RESTAVRACIJA Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno ^ prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili, setn našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost se priporočamo še drugim za poset. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Avenue PRAZNIKE PRIDITE PO FINO OHIJSKO ALI KALIFORNIJSKO VINO K NAM I I Im. ^sino vsakovrstna vina—belega in rdečega, katerega dobite na kozarce ali steklenice'. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vi Sem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! MARIAN'S OPRAVA ZA DECO IN OTROKE ^^4 E. 222nd St. - REdwood 1-6611 EUCLID, OHIO I SPREJEMAMO TELEFONICNA NAROČILA se telefona, pokličite in vam pošljemo na vaš dom naročene stvari. FRANKS TONY (AFE ZNIDARŠIČ IN TONY MULLEC, lastnika ^259 Marquette Ave. - EN 1-9808 & 1)q ^'^^Jujemo KO za dosedanjo naklonjenost ter sc pri-stf za poset v bodoče. Našim gostom vedno po- prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in ter prigrizkom. I Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! POLETNO POPOTOVANJE PO AVSTRIJSKIH PLANINSKIH DEŽELAH Pri stikanju po moji knjižni omari, sem naletel na izrezek clevelandskega nemškega dnevnika "Waechter und Anzeiger," še izza časa, ko je Kranjska dežela, sedaj Slovenija, spadala pod Avstrijo. V tem potopisu neki dopisovalec iz Berlina izraža svoje vtise in občudovanja, ki jih je on doživel na temu popotovanju s posebno omembo krasote Bleda in njega okolice. Vsi Slovenci v domovini, ali razkropljeni po širnem svetu, kolikor toliko vedo o tej krasni blejski kotlini z jezerom in njega otokom gorenjske Slovenije, če že ne, da bi bili osebno na mestu in na lastne oči videli te kraje z okolico, o kateri je na spomeniku Franceta Prešerna pod Gradom ob jezeru vsekano besedilo; "Ni lepšega kraja kot je ta z okolico podoba raja!" So pa večinoma vsi imeli priliko videti slike na razglednicah ali slike na zastorjih igralnih odrov po slovenskih narodnih domovih, ali tudi na stenah istih. In kdo še ni slišal Linhartove; "Po jezeru bliz' Triglava," ali "Otok bleški, kinč nebeški" itd. Ker se mi zdi ta dopis tega Nemca iz severne Nemčije zanimiv, podajam tukaj nekaj izčrpkov v prevodu: Berlin, 25. avgusta—Letnice na izrezku ni, pa kot že omenjeno je ta izšel še pred prvo svetovno vojno, ko Jugoslavije še ni bilo. Od tistega časa se je marsikaj izpremenilo, kot meje med državami in družabno življenje ondotnih dežel. Vendar naravne krasote so ostale in pota kot druge ugodnosti za popotovanje izdatno izboljšale). "Kot drugi letoviščarji, se tudi jaz vračam z mojega popotovanja domov in ko se drugi pritožujejo zaradi obilega d eževja na njih počitnicah, se jaz lahko ugodno pohvalim. Pred marsikom drugim zamorem, torej, o mojem potovanju le razveseljivo poročati. "Seveda meje pot zanesla na ozemlje, kamor severni Nemec redko, Amerikanec pa nikoli ne zabrede; namreč v južne predele avstrijskih Alp, na Štajersko, Koroško in Kranjsko. Amerikanec, ko sliši za švicarske Alpe, misli le še na Tirole; za kraje, ki leže južno od Tirolske, tudi imena ne ve in vendar narava bogato naplača za te obiske. Lepota teh dežel se lahko meri s severno Tirolsko ali gornjo Bavarsko, pri tem pridejo še vpo-štev dobro ^ohranjeni, krasni gradovi, pozidani po gričkih in holmih; last avstrijskih pleme-nitaških rodbin še izza 13. in 14. stoletja, ki so še danes priča kulture srednjega veka. "Tako je na primer grad grofa Khevenhuele-ja "Hoch-0 s t e r-witza' pravi biser. Obdan je z debelim zidovjem, kronan z nazobčanim nadzidkom. Z mogočnim gorskim nadkriljevanjem se vzdiguje grajščina na skalovini sredi doline. Z umetniškim razumevanjem so skušali lastniki ohraniti svojstva na pretekle č^se viteštva. In kdor grad od zunaj opazuje, se čuti prestavljenega v srednji vek; ko je vladala pravica močnejšega in je grajščak s svojo oprodo napadal potujoče trgovce in jih oropal njih imetja. "Iz Celovca, glavnega mesta Koroške, pelje stična karavanska železnica proti jugu, skozi brezkončne predore mimo kristalnih vodopadov in v nebo štr-lečih gorah, dokler nas železnica ne prinese skozi neki predor in nam odpre razgled na globoko, v nižavi ležeče jezero, z intenzivno sinjo vodo kot jo kažejo gornje italijanska jezera—z mično okolico. To je Bled—jezero na Kranjskem, ki ga pred nami vidimo, ko smo se skozi najdaljši predor pripeljali in ko smo prestopili mejo v vojvodino Kranjsko. "Na strmi skali, dvigajoč se iznad jezera, v kateri gnezdi brezštevilno galebov, stoji starodavni, še danes obljudeni grad in pod njim ob jezeru moderno letovišče istega imena. S tem smo dospeli na pobočja južnih alp, za nami je neugodno ozračje, temni, megleni dnevi, ki pomilovanja vrednim letoviščarjem grene njih počitnice. Tukaj kraljuje sonce, tu pihlja blaga sapica iz Italije od bližnjega obrežja Adrije. S snegom pokriti vrhovi Triglava, najjužnejšega snežnega pogorja, ki za z gozdovi poraščenim predgornjem nadkriljuje, kar naredi pikantno nasprotje s sončno zelenimi travniki in gozdovi, s skoraj vedno jasnim modrim nebom in jezerom. "Na obrežju vlada veselo ži-Ijenje. Vile, hoteli, zdravilišča in sanatoriji tvorijo beli venec obrežja; po dnevi vse žubori in se koplje v kristalno čisti vodi, proti večeru pa vesla čoln za čolnom k majnemu otoku s cerkvico 'Marija na jezeru.' In komaj je čoln pristal, se že sliši iz kapele zvonenje v doglih hre-penečih udarcih, kajti zvonec je 'poželjen zvonček,' o katerem pravi pripovedka, da izpolni vsako v molitvi izrečeno željo, ko zvoni. "Nekaj dni sem na obrežju tega krasnega letovišča z drugimi vred užival to veselo živahno življenje. Posetniki tega letovišča so zelo pomešani, sliši se nemško, ogersko, slovansko in italijansko govorjenje. Tudi neki zavod za pri rodno zdravljenje je dobil po gorkem enakomernem podnebju svojo ugodnost in vsak čas podnevi se sreča pičlo oblečene, bosonoge možičke in ženice, kateri žele z zrakom in vodo popraviti pokvarjene živce. (Za-vod je ustanovil neki Švicar z imenom Rikli. Opomba prevajalca). "Od Bleda me je gnalo v bolj samotne kraje. Neko drugo jezero, Bohinjsko jezero, mi je bilo kaj pohvaljeno zaradi poseb ne lepote in temu v resnici dela vso čast. Od visokih gora obda no vodovje, ob katerem obrežju se nahaja samcati dobri hotel, obkrožen s smrekovimi gozdovi in nudi lep razgled na bližnji COLLINWOOD DRY CLEANING FRANK KOVACH, lastnik 15210 Saranac Road GLenville 1-4746 Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Ppdemo iskat in pripeljemo na dom. Imamo krojača, ki popravi obleke. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! UWESTiNUS.SA\/M6S SOfiDS Triglav; tihi gozdovi in brezoblično nebo, se tudi tukaj združuje v nepopisno lepoto. "In za tem je bilo treba zopet na sever. Vabilo me je na novo zgrajeno železnico preko gorske verige Visoke ture, katere odpirajo popotnikom nove mikavo-sti. In tudi tukaj so bila vsa pričakovanja nadkriljena. Kar je človeška roka tukaj ustvarila, je tako drzovito, tako veličastno, da nikdo, s popisovanjem ne more podati prave slike. Dozdevno nepremagljive težkoče se je tukaj premagalo. Čez prepade in divje potoke ob strmem skalovju in tri sto metrov nad globino pelje železnica in zdi se, da vedno po zraku plava. In tako omotičen je pogled v nižino, tako se zopet dvigne v vrtoglavo višavo, kjer ga glave visokih Tur s snegom bliščečim krasotam po> zdravi ja jo. Veličastiji prizori, kateri v velemesto se vrnivšemu ostanejo v nepozabnem spominu. "G." Joseph Jauch. URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 1-7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. PRILETEN MOŠKI bi rad dobil kakšno privatno delo ali pa samo začasno delo. Kdor ima kaj naj sporoči v urad tega lista ali pokliče EN 1-2688 MOŠKI ŽELI DOBITI PRIMERNO SOBO PRI STAREJŠIH LJUDEH. Kdor ima za oddati naj sporoči v uradu tega lista. V NAJEM SE ODDA LEPO SOBO V EUCLIDU ZA POŠTENEGA MOŠKEGA ALI ŽENSKO. Za naslov se poizve v uradu tega lista. ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 1-7646 REALTOR A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 Družinske mere SPIRAL DASHER PRALNIK Začenši od Patentiran Apex SPIRAL z ekskluzivnim "Silk Line." Ta nov Apex SPIRAL DASHER PRALNIK, z vsemi priročnimi ugodnostmi, da se olajša pranje—se dobi po najbolj mogoče nizki ceni. čeber drži več kot običajni pralniki, nov Apex-Lovell ovijalec pa varno ovije in sčisti vse perilo. Za brez plačno demonstracijo tega pralnika, obščite še danes Stakich Furniture Co. 16305 Waterloo Rd., IV 1-8288 Kakovost po zmerni ceni Lahki pogoji za odplačevanje JAMES D. STAKICH VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV ŽELIMO VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM-PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Prijazno se priporočamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocerije, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom. LOKAR DELICATESSEN STEVE & JEAN LOKAR, lastnika 6502 Superior Ave. ENdicott 1-9142 JOSEPH TREBEČ SLOVENSKA MESNICA I. V: 1423 E. 55th St, HE 1-1559 % Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! POSEBNOST ZA PRAZNIKE; NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE IN DOMA \ PREKAJENO MESO. VSE NAJBOLJŠE VRSTE ^ ANTON PRIMC 985 Addison Road G R o C E R i J A HEnderson 1-0160 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road GROCERIJA IN MESNICA Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! \ GODBA ZA PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO GLEN PARK CAFE PIVO—VINO—ŽGANJE MR. IN MRS. FRANK CHAMPA 1049 East 185th Street IVanhoe 1-9501 Se priporočamo za naklonjenost. IMAMO TELEVIZIJO — PRIDITE NA OGLED. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in sc vam priporočamo za bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo. STRAN 6 ENAKOPRAVNOST 3. aprila 1950■;1 MRS. JOE BELAJ GOSTILNA 3304 St. Clair Avenue Pri nas dobite vedno najboljšo pijačo, pivo, vino, žganje ter dober prigrizek. Prijazno se priporočamo, da nas rojaki obiščejo. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! MOCILNIIUR'S CAFE 837 East 185th Street KEnmore 1-9708 Phillip in James Močilnikar S^eal eoniE- DRAUGHT and Sandiviches TABU-StftVICfr fOUTMt LAPlE-9 Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim žganjem, pivom in vinom. Vedno dober prigrizek. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! (j^eat B fmd SandtvicTtfis TABt^MftVIC» UDOVICH'S (AFE 317 East 200th St. - KE1-9723 Pri nas vam vedno prijazno,postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! FRANCKA in TINKO Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! JOHN'S CAFE JOHN IN JENNIE MULLEC, lastnika 689 EAST 200th ST. KE 1-9816 Pri nas dobite sveže pivo, pristno vino, dobro žganje in okusen prigrizek ter veselo družbo. BRODY DRUG Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo / vesele velikonočne praznike! Tu dobite popolno zalogo velikonočnih voščilnih kart in bonbonov. ZDRAVNIŠKE PREDPISE NATANČNO IZPOLNIMO BRODY'S PHARMACY 7533 St. Clair Ave. - EN 1-1330 NAŠA POSEBNOST JE IZPOLNJEVANJE ZDRAVNIŠKIH PREDPISOV IZ EVROPE FRAN MILČINSKI: BUTALCI Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je vasi Butale. Butalci so gadje ;tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci,—kaj mislite!—in ne pamet: takšni so. Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butalcev noter do Adama v paradižu. Prvi, ki se je bil preselil v sedanje kraje, je bil neki Kozmi-jan Buta. Tam, kjer je živel poprej, mu ni ustrezalo podnebje, prevroče je bilo. Mož je bil bolj slab v računstvu in se je rad motil v številu svojih ovac. In je imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu na-lomil rebra. Sosedje so ga zavidali,pa se jim je ponoči umaknil izpred oči in si je za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar k parkljem spada. Pa, niso sosedje iskali ne njega ne parkljev, nego so bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili. Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo družino in so bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje služile kakor vile. Ohranjena so nam imena prvorojencev iz Butovega rodu in je vsak imel svoj prijazni priimek : Kozmijan/Buta je imel sina prvorojenca Fido Kljukca. Fida Kljukec je imel sina Francota Turkavidel. Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlačnice. Gregor Brezhlačnice je rodil Lavdona Štimanega. Ob času Lavdona Štimanega so štele Butale že trideset koč in Lavdon Štimani imel najdaljšo in najbolj košato brado izmed vseh občinskih mož. In se ni Šprinca Maroglav prav nič premišljala, nego je naravnost zlezla vanjo in je bil Lavdon Štimani izvoljen za župana. Če je namreč res, kar pripovedujejo Tepanjčani. Tepanjčani pripovedujejo, da rede v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče in v čigar brado zleze, ta je župan. Uši pa da je ime Šprinca Maro-gla, ima v pisarni svoj hlevček in prihajajo mestne device, vsak dan druga, in si jo deno za dve uri v glavo. Seveda, Tepanjčanom-ni vsega verjeti. Tepanjčani niso dosti manj nego hribovci in jedo ovseni kruh, zato jih zmerjajo za "ovsenarje." Ob nedeljah prihajajo v Butale po beli kruh in se vračajo potem vsak s hlebcem pod pazduho v svoje klance. Zato jim pravijo tudi "hlebčarji." Stiskači so, sold jim ne gre izpod palca, še v krčmi bi radi od-trgavali, ko plačujejo vino. Butalci jih zaničujejo in imajo zunaj vasi mlin, v mlinu so stope, pa so naučili še stope, da od daleč oznanjajo: "Tepanj-čan gre —pahni ga. Tepanj-čan gre—■ pahni ga!" Če je pa dosti vode, hite stope: "Pahni Tepanjčana, pahni Tepanjčana, pahni Tepanjčana!" Tepanjčani pa tudi ne molče in so spravili v svet prečudne vse historije o Butal-cih, kakršne bomo še slišali. Imenitni Lavdon štimani je rodil še imenitnejšega Gregorja Copatko, čigar kravo je doletela slava, da so jo poklicali na samega carja presvetli dvor. , To se je zgodilo tako, da sta one dni živela dva zvezdogleda, pa sta bila že tako čudno učena, da sta vedela štiri in dvajset ur prej, kakšno bo vreme, in sta bila tako obrajtana, da so se carji in vladarji zanju kar toži- li, v čigavi deželi da bosta delala pratike. Pa ju je pot pripeljala skozi Butale in ker se je mračilo, sta ee ustavila in prosila Gregorja Copatko prenočišča. Gregor Co-patka ju je žugal za popotne bukvice in žveplenke in jima potem dovolil na seno in predan sta šla spat, sta še pogledala na vreme. Rekla sta: "Nocoj vreme ne bo ostalo, vihar bo in dež!" Gregor Copatka je odgovoril: "Pa ne bo. Nocoj bo pohlevna noč." Res je bila, zvezdogleda sta se čudila in sta drugo jutro vprašala gospodarja, od kod da je vedel, kakšno bo vreme. In je Gregor Copatka odgovoril in dejal: "Mene moja krava ni še nikoli opeharila, odkar jo imam. Kadar se obeta vihar ali dež, vsaki-krat s paše pride domov. Sinoči je ni bilo; pa sem koj vedel, da bo pohlevna noč, kakor je res bila." Zvezdogleda sta se spogledala, potem sta rekla: "Carji in vladarji se za naju tožijo, kateri bo naju dobil, pa naju je ugnala krava!" In se je prvi kar pri tisti priči zaklal s peharjem; drugi je obupal in rekel: "Tudi ene ure ne bom več zvezdogled!" Glas o Copatkovi kravi pa se je raznesel po svetu in ko je car izvedel o njej, je morala predenj in dobila službo dvorne pratka-rice in so se vse Butale grele v žaru njene milosti. Gregor Copatka je rodil Ben-do Cigana. Benda Cigan je rodil Jureža Pismouka. • Za njegovih dni je po Butalah razsajala kuga krive vere in je Jurež Pismouk bil njen mežnar. Žena ga je rotila in spreobračala, z lepo in z grdo—ne beseda ni zalegla, ne palica! Pa ji je neko jutro drobna ptička sedla na okno in prelepo zapela in žena je razumela njeno petje in se je glasilo petje tako: "Paternošter daj dedcu v klobaso!" Zapomnila si je ptičkin nauk in ko so klali, je v krvavo klo- (Dalje na 8. strani) PRESKRBITE SE ZA BODOČNOST! SHRANITE VAŠE PRIHRANKE TAM, KJER SE BODO NAJBOLJE OBRESTOVALI St. Clair Savings 6-Loan Co. SLOVENSKA HRANILNICA 6235 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1-5670 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! MR. & MM. FRANK (ERKVENIX gostilna "f'Weserve HflLmiclics 4502 ST. CLAIR AVENUE V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! GIOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 East 185 th Street-Corner Chapman Avenue KEnmore 1-9796 Mobilgas — Mohiloil — Graco Motor Vitalizer SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA Naša posebnost je poprava generatorja, ''starterja" "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in ga pripeljemo nazaj. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! JOE IN JENNIE LEVSTIK 1169 East 76th Street ENdicoit 1-9836 GOSTILNA Se priporočamo, da nag,^ obiščete. Postregli bomo vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom. Prodajamo pivo v zabojih in vino za na dom Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem'želimo vesele velikonočne praznike! ANDREW RUZIK 6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! FRANK KLEMENCIC 1051 ADDISON ROAD ' HEnderson 1-7757 Barvar in dekorator Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! PODPIRAJTE VAŠEGA SOSEDA! 48 let v tej naselbini THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL CO. Oifice and Yard: 1321 Marquette Road HEnderson 1-5080 Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želim" vesele velikonočne praznike! wa 1950 ENAKOPRAVNOST stran 7 WW®#®; Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhovi WATERLOO SODA GRILL MR. IN MRS. CRNKOVIC, lastnika ^ 15801 Waterloo Rd. oljsi sladoled (ice cream) mehke pijače, cigare, (Cigarete in grocerija. — Se priporočamo! KEnmore 1-2327 ROSE'S CAFE , MRS. ROSE FRANK IN SINOVI 1301E. 54 St., Marquette Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom iti prijateljem! tovrstna postrežba—dobra pijača—okusen prigrizek, ZA ZABAVO IN PLES VSAK PETEK IN SOBOTO JOHN ROBICH general building contractor 18650 Meredith Ave. , KEnmore 1-5152 vsakovrstna popravila na domovih ter delamo nove hiše. Vsejv, .. ^ prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! prijateljem, odjemalcem in znancem želimo \ vesele velikonočne praznike! KNIFIC REALTY JOHN KNIFIC. prodajalec 820 East 185th Street nasproti La Salle gledališča 'jI vsem za naklonjenost v preteklosti in se pri-za v bodoče pri nakupu hiš in zemljišč. Na Ji J ® IVanhoe 1-7540 Na domu: KEnmore 1-0288 Prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! B. J. RADIO SERVICE HEnderson 1-3028 delo na vseh racijah. Vse delo jamče-^Jiimo prvovrstne radije. — TUBES. Mporočamo vsem, posebno pa društvom za za v dvorane, na prostem in za pri- 1363 East 45th Street %K "TINO" MODK, JR. gostilna b. St. Clair Avenue % ^^^jl)<)ljyi)n pivom, vsakovrstnimi žganji, ter do-^^i%kom postrežemo vsem obiskovalcem. ®selo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! v TOVARNI SO JO SPREJELI Cilka je negotovo obstala ob vhodu. Bučanje strojev okrog nje jo je plašilo, da bi bila ob vstopu v delavnico najraje ušla spremljevalki, se ji skrila, potem pa se neopazno vrnila z vlakom domov. A nekaj več kot le radovednost jo je prikovala na mesto. Stroji so bučali iz dneva v dan že mnogo let in na njih so delavci in delavke nekoč prav tako kot ona danes prvič pričeli delati. V hipu so ji planile misli skozi zavest in jo pomirile. Mirna pa je mogla že bolj preudarno dojemati vse novo, v kar se je ta hip podala. Spremljevalka, ki jo je iz upravne pisarne vedla k obrato-vodji, njenemu bodočemu šefu, ji je spodbudno kliknila v uho: "Le pogumno naprej! Saj ni nič hudega." Prijela jo je za komolec, stopila pol koraka pred njo in jo več ali manj potegnila za sabo. Sama bi si med stroji, grmadami izdelkov, polizdelkov, orodja, odpadkov in dirjajočih delavk z Vozički, težko utrla pot k obra-tovodstvu. Troje parov začudenih oči se je zastrmelo vanjo, ko je zaprla za sabo vrata. Tu je bil hrup le še pridušen, zato se je počutila varneje. Mrko je obratovodja pogledal izza svojih računov,na vstopivšo. Ko pa je zvedel, da prihaja Cilka na novo na delo, se mu je v gube obraza in v oči prikradla nasmeh. Stopil ji je nasproti, ji prisrčno stisnil roko ter očetovsko in tovariško dejal; "Dobrodošla med nami! Lepo, da prihajate. Delovnih rok nam vedno manjka." Med govorjenjem ji je ponudil stol in si nekako sam odgovarjal na vprašanja, ki jih ji je zadajal : "Do sedaj še niste delali v tovarni? No, saj ste še mladi in gotovo ste šele pred nekaj leti zapustili vaško šolo. Malo strah vas je, kako se boste počutili med novimi ljudmi, pri novem delu, pri strojih, kakršnih niste se nikoli videli." Cilka se je otresla prejšnjega strahu in mu že pogumneje gledala v oči. S pokimavanjem mu je pritrjevala. "Mnogo delavk bi še rabili. Veseli smo vsake, ki pride na novo, posebno pa tistih, ki se svojemu delu hitro priuče. Gotovo boste med njimi." Ta skromna, komaj naznšče-na pohvala jo je razveselila. Doslej ji je manjkalo zaupanja vase; s temi besedami ji je zagotovil, da veruje, da ne bo slabša kot so druge. A še ji je bil glas negotov, ko ji? vprašala: "Kaj in kako pa bom delala?" Obratovodja je razumel njeno skrb in je skril nasmešek ob njenem skoraj naivnem vprašanju. "O, dela je mnogo. Najrazličnejšega. Takega, ki se ga more naučiti vsakdo, že prve dni, ko pride v tovarno, pa tudi takega, pri katerem se lahko šele v več letih prav izuri." Potrepljal jo je po rami in dobrodušno dostavil: "Bomo že našli nekaj, kar vam bo najbolj odgovarjalo." Da ju ne bi motil hrup, desetine strojev; ji je izza okna razkazoval: tu prirezujejo, torej krojijo, tam šivajo prve, tam druge dele, tu jih sestavljajo, tu dovažajo surovine in tam odvažajo surovine in tam odvažajo gotove izdelke. Z rastočim zanimanjem je spremljala njegovo razlago. Ko je vse to novo spoznavala, je rasla v njej zavest: gotovo bom vzdržala. Morda se bom celo dobro poučila. Prve dni so ji misli pogosto uhajale domov, k materi, ki se gotovo še vedno huduje, ker je proti njeni volji odšla v tovarno. "Kdo bo krmil kravo in kozi, kdo zašil mlajša dva, kdo predel? Pa spomladi, kako bomo opravili na polju?" se je upirala. "Mama, saj vidiš, da težko živimo. Zaslužila bom in tako lažje pomagala. Francki je štirinajst let, lahko bo opravila. Saj smo ob očetovi smrti imeli več zemlje in več živine, pa bi bili tudi vse zmogli, če bi ne bilo treba zemlje odprodati in se nam ne bi živina ponesrečila v planinah." Kolikor so bili tehtni njeni razlogi, toliko manj jih je hotela mati razumeti. Najstarejši otrok, ki bi ji naj bil desna roka sedaj, ko leze v leta, tišči v tuj svet, kjer se gotovo ne bo naučil ničesar dobrega. In tak, ki odhaja, kot bi rada odšla Cilka, tak SQ ne vrne več za stalno. Prišla bo še pogledat domov, mogoče kdaj na počitnice, a na dom, nj5-no d^lo in na njo, mater, bo pozabila. Misel na mater je grenila Cilki misli. Saj je hotela njej, sestri in bratcu le dobro—a dobro je hotela tudi sebi, da ji ne bi kilo treba vedno obračati vsakega dinarja s takšno skrbjo, kot ga obrača mati preden ga izda. Zato je sklenila: še danes ji pišem in ji vse razložim, da ne bo več v skrbeh zame: "Tu mi je dobro. Ker sem vajena dela, me ne utruja. Prevažam polne vagončke blaga iz skladišča do strojev. Čez čas bom delala tudi pri strojih. Sprva sem se jih bala, a zdaj rada opazujem delavke, kako so ročne in vendar previdne, da se jim pri strojih nič ne naredi." Kaj naj materi še pove? Med njima ni bilo nikoli prevelike zaupnosti mati se je dajala s težavami, ki jih je nosila po očetovi smrti pogumno sama, Cilka pa je zgodaj spoznala, da ji mora biti v pomoč, razen vsakdanjih besed o delu med njima ru bilo razgovorov. Danes pa čuti do matere toplo hvaležnost, zdi pa se ji tudi, da čuti materino skrb ob sebi: ni li lačna, ne prezeba, nima pretežkega dela? Zato je v mislih še nadaljevala pismo: "Sprejeta sem bila lepo, lepše kot sem mislila. Gledali so me sicer začudeno, ko sem prišla; a v pisarnah in delavnicah so me uradniki in delavci sprejeli prijazno, da sem se tu kar hitro udomačila.—Ne skrbite zame; hrana je boljša, kot smo jo lahko kuhale doma. Stanujem s sodelavko v lepi in svetli sobi, ki ima tako velika okna, kot sem včasih hotela, da bi jih imela naša hiša." Ali bo mati prav razumela, če bo pripisala še za teto, očetovo sestro: "Povejte teti, da bi bilo za se-strično Julko v naši tovarni zadosti dela, kakršnega bi se kmalu priučila in ki bi jo veselilo. Naj jo vsaj čez zimo pusti za poizkušnjo k nam. Gotovo bo zadovoljna, kot sem zadovoljna jaz. Tu pa je bodo prav tako veseli, kot so bili veseli mene." Misli so se ji še pletle okrog pozdravov za domače in znance, ko jo je iznenadil tovariš, ki ji je prisrčno dejal, naj pride popoldne v sindikalno pisarno, če utegne. =1= * V vaškem odboru mladine je že delala, a sindikat ji je bil nov svet, v katerega se je poglabljala s prav takšnim zanimanjem kot v vse, kar je te dni srečavala novega na svojih prvih korakih v življenju tovarniške delavke. V kulturno umetniško sekcijo jo je povabil sindikalni funkcionar. Nastopala ni še nikoli, a pela bi rada, mu je priznala. "A knjige? Bi hotela čitati?" se je zanimal za njene želje in nagnjenja. "Citala sem vedno rada," je zadovoljno dejala, "a doma ni bilo denarja za knjige, drugam pa dosedaj še nisem prišla." (Dalje na 8. strani) OLD HOMESTEAD TAVERN 1196 Norwood Road HEnderson 1-8445 Se vam priporočamo za nadaljni obisk. Postregli vam bomo vedno z dobrim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-4148 CLEVELAND 3, OHIO / POŠILJAMO: Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vSe druge države. Vsaka pošiljate v je zajamčena. PRODAJAMO: Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe. American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke. Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnike. SPREJEMAMO: Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS, DOBROVO-LJNI ODBOR za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge dtžave. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. ' Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE ' zanesljivo in dobro znano trvdko A. KOLLANDER Vsem vesele velikonočne praznike in obilo priuhov! Za dobro velikonočno kosilo dobite pri nas sveže in prekajeno meso najboljše vrste. JOE'S MEATS JOSEPH TISOVEC, lastnik 17701 GROVEWOOD AVE. - KE 1-2885 Najlepše velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! JOHN KUBMKI STUDIO 1218 E. 79th St. - EX 1-3800 FOTOGRAFSKI ATELJI NAŠA POSEBNOST SO POROČNE SLIKE, DRUŽINSKE IN SKUPINSKE SLIKE • Lično delo - zmerne cene - točna postrežba Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! POCAHONTAS PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE — Imamo tudi premog za rabo v stoker ju. — NE POZABITE, da imamo cementne bloke. Kadar zidate, pridite k nam. Vedno prvovrstna kvaliteta Naši cementni bloki so dobili na razstavi priznanje glede kvalitete kot najboljši, BLISS RD. COAL 0 SUPPLY CO. 22290 LAKELAND BLVD. REdwood 1-5858 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! KASTELLECS CAFE 1315 East 53rd St. - EN 1-9331 ŽGANJE — PIVO — VINO — SENDVIČI Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! PETER KEKIC 6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo za obisk. ECLAIR DRUG CO. 7600 St Clair Ave., vogal E. 76th St. ENdicott 1-9202 ZDRAVNIŠKE PREDPISE TOČNO IZPOLNIMO Tu dobite znano Sedakoff zdravilo proti prehladu. PRIPELJEMO NA DOM Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! COLLINWOOD BAKING CO. 16006 Waterloo Road IVanhoe 1-7526 STRAN 8 ENAKOPRAVNOST 3. aprila VENETIAN BLINDS CURTAIN RODS ' ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. 6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-3154 Window Shades and Wall Paper Shade Manufacturers an^ Cleaners Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! (ARI RIHA Krojač 15312 WATERLOO ROAD Delamo nove obleke in popravljamo stare Čistimo in likamo Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Predno greste kam drugam, pridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnih potrebščin za vso družino. ANTON GUBANC MODNA TRGOVINA 16725 Waterloo Rd. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! yaml^un<9ies GERL'S CAFE 756 East St. - KE1-1980 Za prijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje. VEDNO OKUSEN PRIGRIZEK Se priporočamo za naklonjenost. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! KAUSH DEPARTMENT STORE MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE. BILL'S SHOE STORE 7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče. >INIE*^[>ANC« PIERCE'S BAR E. 115th Street St Clair Ave. GOSTILNA — ODPRTO DO 2.30 ZJ. Liberty 1-9825 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Priporočamo se za obisk naše gostilne, kjer vam vedno postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. MIKE SIMON, lastnik Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! DANIEL STAKICH in SINOVI ter LUDWIG RADDELL Insurance Agency and Real Estate Fire, Auto, Tornado, Plate Glass, etc. 15813 Waterloo Road KEnmore 1-1934 V TOVARNI SO JO SPREJELI (Nadaljevanje s 7. strani) Obstala je pred nabito polno knjižno omaro; z rokami bi bila objela vse to bogastvo, ki ji odslej ne bo več nedosegljivo. Pod-vzetno je čutila, da bo s knjigami obogatila svoje dozdaj žal če revno znanje. A v njej je vendar tako velika želja, vedeti vedno več, naučiti se vsaj del tega, kar bi rada vedela in znala. "Zvečer ko knjižničar izdajal knjige; oglasi se, da si izbereš, kar si želiš," ji je spodbudno dejal. "Cesar sama ne boš vedela, kar pa bi morala vedeti, nas pridi povprašat. Začetka boš mogoče težko, pozneje pa brez težav razumela vse, kar bomo razpravljali na študijskih sestankih, na katere te tovariškp vabim." Le prikimala je, a iz njenega pogleda je razbral, da bo v njej dobil vneto obiskovalko sestankov, študijskih krožkov, sodelavko v SKUD-a. * Sotovarišice ji kmalu niso bile več tuje; preko sostanovalke jih je spoznala. Njihova prijaznost je premagovala njeno plahost in kmalu se je počutila kot ena izmed njih. Po nekaj tednih je začela de-leta na stroju. Sprva nesigurno, boječe, ko pa ji je mojster pokazal in natančno razložil nevarnosti, na katere mora paziti, kako od stroja največ dobi in kako se najmanj utrudi, se ji ni zdelo nič več tako nedosegljivo znanje tistih sodelavk, ki so navidez igraje upravljale stroje. Pogled pa ji je zadnje dni vse večkrat uhajal na trikotno rdečo zastavico na bližnjem stroju. Zlat napis: "Najboljšemu delavcu," ji je povedal vse. I "Bo ta zastavica kdaj vihrala na mojem stroju?" je snovala v mislih. "Saj nisem slabša od drugih in prej ali slej jim bom pokazala, da sem sposobna narediti to, kar je naredila tovariši-ca, ki ponosno nosi zastavico najboljše delavke." "Če ne prej, v pol leta mora biti zastavica, moja!' je bil trden sklep, ki ga bo gotovo uresničila. Iz nekdaj plahega kmečkega dekleta, ki je nedavno znalo opravljati le poljska dela in živino, raste samozavestna tovarniška delavka, ki hoče v najkrajšem času postati enakovredna sodelavka. "Ko si bom zastavico osvojila, jo hočem čim dalj obdržati," pravi opoldne, ko odhaja z dela sestrični Julki, ki je prišla za njo v tovarno. "Če bi se bila takrat, ko sem prvič prišla, zbala, bi danes ti in jaz predli sosedam po hišah, po-klajali živini, ali pa sanjali, kdaj naju ženini po vede j o v svoje hiše." Cilkinim besedam se Julka le nasmeje, pristavi pa še: "Če bi nas bili sprejeli bolj hladno, ali pa se ne bi bili za naju pobrigali, ko sva prišli, bi jim bila ti najbrže ušla, jaz pa bi ne bila prišla za teboj." V sončen zimski popoldan se napotita srečni mladi dekleti, ra-dujoč se življenja in svoje mladosti, v njiju pa tli velika želja, doseči še več, kot sta dosegli doslej. G. Guzej. V "Enakopravnosti" dobttt edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! BUTALGI (Nadaljevanje g 6. strani) baso zamešala jagode paterno-štra. In narezala vmes debele kose slanine, da je gladko šla možu klobasa po goltu. Pa ko je snedel klobaso s pa-ternoštrom, ga je vest silno pričela črvičiti, bridko se je kesal in se spreobrnil. Spreobrnil se je Jurež Pismouk in potem rodil Anžeta Meke-tača, na široko znanega po kozi, ki so pravili o njej, da je dajala vsak dan sedem rešet mleka. Sam sodnik iz graščine si ni mogel kaj, nego ga je ustavil na cesti in vprašal: "No, oče, ali ste že prodali tisto kozo, ki daje po sedem rešet mleka?" Pa se je Anže Meketač potuhnil, kakor bi ne poznal gospoda in je odgovoril: "Prodal, prodal, davno prodal, tja čez mejo. Tam pa se je obrejila in je storila osla, ki ga imajo zdaj v graščini za sodnika. Pa srečno, gospod!" Anže Meketač je rodil Ma-tevžka Žlamboro, ki je bil po krivem obrekovan, da je hruške kradel, pa jih ni bil tistopot. Ono leto so imeli v Butalah veliko tepk, da niso vedeli drugam z njimi, nego so jih zmetali v zapuščen vodnjak—tam se naj zmede. Ko je prišel čas, so jih šli iskat—pet mož jih je bilo— in so ukazali Matevžku: "Tebe volimo, nuj, skoči noter, nam boš medne hruške ven metal!" Skočil je in je bil vodnjak globok, precej vode se je bilo v njem nabralo, in so čakali in klicali in klicali, klicali in zmerjali —ne ena hruška ni priletela kvišku. Pa so dejali: "Matevžek je zvijačnik, vse hruške bo sam požrl, potlej pa se bo lagal, da jih ni bilo. Naj skoči drugi za njim, ki je bolj pravičen!" In so bili vsi pravični, drug bolj od drugega ih so drug za drugim poskakali v vodnjak in'ni mogel nobeden priseči, da je Matevžek Žlambora res kradel hruške, ker n. nobeden prišel nazaj. Pa je Matevžek žlambora, preden je šel po tepke, rodil Tončka Štibalarja. f Tonček Štibalar je bil prvi v Butalah, ki je imel žepno uro— žepno uro si je bil naredil sam iz pristne domače repe. Imel je sina Mihcastega Kimpeža. Mihcasti Kimpaž je rodil Vr-bana Podvrbosmuka. Ko je bil ta za župana, je prišel v Butale sam presvetli car in so ga Butale slovesno sprejele 7. novo brizgalnico. Brizgalnica se je imenitno obnesla, vsi so bili do kože mokri, car in njegovi ministri, strežaji in lakaji. Je vprašal car: "Povsod drugod so nas častili s streljanjem. Butale nam niso privoščile ne enega strela, pač pa ste nas neusmiljeno oprali. Kakšne imate manire v Butalah?" Je odgovoril župan: "Vaša milost, gospod car, da nismo streljali, zato smo imeli devet in devet deset vzrokov." Je velel car: "Radoveden sem, katere! Govori!" Je velel župan: "Prvič: Nismo imeli smodnika." Pa se je car nasmehnil in je dejal, da mu že ta prvi razlog do vrha zadošča. In ga od tistega časa niso več videle Butale. Vrban Podvrbosmuk je rodil Pavlušo Očalastega. Pavluša Očalasti je rodil Ce-netana Padarja, tistega, ki je kravo s svedrom drl. In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bil mlajši rod korajžen in šel pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča. Ostali pa so, kar so bili. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo priuhov! NORWOOD SHOE REPAIR 1101 NORWOOD ROAD Slovenski čevljarji v st. clairski okolici ŽELIJO PRAV VESELO ALELUJO IN MNOGO PIRUHOV VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM! Naše delo je poznano radi svoje kvalitete. Pri nas je popravljanje čevljev resnična umetnost. SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST FRANK URANKAR 7226 ST. CLAIR AVE. RUDOLPH KOZAN 6506 ST. CLAIR AVE. FRANK LONGAR 6630 ST. CLAIR AVE. Waterloo Dept. Store 15504-12 WATERLOO ROAD Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo lepo zalogo spomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke. Fino spodnje perilo, nogavice, lepi klobuki, kravate in srajce. Fini in trpežni čevlji za celo družino. Vsem odjemalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike! JOHNMIKUŠ 6607 Edna Avenue Cleveland 3, Ohio naznanjam da izdelujem še vedn« i 1 (g harmonike, vsake vrste- priporočam. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov- Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! GOODBEER SnVIA (AFE MR. IN MRS. JOE KOPINA, lastnika 546 East 152nd St. Pivo—vino—žganje ter okusen prigrizek. ' Se priporočamo vsem za naklonjenost. SUPERIOR BODY & PAINTING 6605 St. Clair Avenue ENdicott 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik, Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno ga lahko zanesljivo izročite nam, in izvršili borno B boljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo ® derje in ogrodje ter barvamo. Se priporočamo za naklonjenost. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem že vesele velikonočne praznike! litao LYON dairy SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi 1166 East 60th Street HEnderson 1-8492 .A.. Mleko potrebuje vsaka družina. V naši ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočajo, obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovolji^'® strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir. Imamo ludi homogenizirano mleko ier ga denemo v steklenice. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo p^ub* JOHN J. SAYE DELICATESSEN STORE FRANCES IN JOHN SAYE . 1145 East 60th Street HVALA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLOS^^ PRIPOROČAMO SE ZA BODOČE iN Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike! llf"