Ljubljana, torek It
Jpravnlštvo; ujuDijana, tLnanjcva ulica 6 — Telefon St 8122, 8123, 3124, 8125, 3126 inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* ourgovs mtt— Tet 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. U — Telefon St 245S. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2
Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodlb: Ljubljana St. 11.842. Praga ftlslo 78.180, men St 105-241
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon tt. 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica Ste*. L Telefon St. 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
Kampanja zoper češkoslovaško
2e nekaj časa opažamo v rajhovskem tisku vztrajno se ponavljajoče vesti o postopni boljševizaciji Češkoslovaške. Razmere v tej državi prikazujejo tako, kakor da bo zdaj zdaj nastala v samem osrčju Evrope nova Španija. V zadnjem času je tarča teh napadov češkoslovaška vojska, ki da je vsa prepredena z boljševiškimi inštruktorji.
Značilno je, da se dobršen del teh vesti skuha v prosluli kuhinji političnih laži, falzifikatov in revizionističnih gesel — v Budimpešti, kjer odlaga svoja polena tudi slovaški renegat Jehlicska. Že to kaže, kako sumljiv izvor imajo alarmantna poročila, ki naj še bolj zastrupijo že dovolj nezdrave in napete odnose med srednjeevropskimi narodi in napeljejo vodo na mlin zarotnikov zoper status quo v Evropi. Minuli teden so smatrale celo londonske »Times« za potrebno, zavrniti najnovejše senzacije o Češkoslovaški. Toda vsi praški demantiji niso mogli doslej zaustaviti pogubne in grde propagande. Propaga-torji se dobro zavedajo, da se tudi naj-otipljivejše laži, če jih kdo vztrajno ponavlja, lahko spremene v očeh množic v prepričanja, ki često vodijo v fanatizem in naj krivične j še sovraštvo.
Češkoslovaška republika je sploh priljubljen objekt raznih propagandistov in klevetnikov. Vsem je še v nelepem spominu protičeška kampanja radia v Katovicah, ki je dolgo zastrupljala poljsko javno mnenje. Sedanja kampanja nemških listov sega že v sredino lanskega leta. Na narodno-socialističnem kongresu v Niirnbergu je propagandni minister Goebbels ponovil vest nemških listov, ki je bila tedaj že demanti-rana iz Prage: da je sovjetska Rusija zgradila na ozemlju ČSR več svojih letališč kot oporišča za bodočo vojno akcijo zoper Nemčijo. Danes je dobro znan nastanek te klevete: Sovjetska revija »Na straže« je priobčila skico, na kateri so bila označena češkoslovaška letališča, z naslovom »Nova letališča na Češkoslovaškem«. V Berlinu so skico ponatisnili in ji dali falzificiran naslov »Naša letališča na Češkoslovaškem«, češ, glejte, kako se sovjetska Rusija pripravlja na češkoslovaških tleh in ograža Nemčijo!
Tu vidimo nazorno postanek »trdi-•ev«, ki se jih poslužuje propaganda, i je strašna pretiravanja so vsakomur znana izza svetovne vojne. Tako nagajajo falzifikati, ki mnogokrat ustvarijo zgodovino (na pr. Bismarckova brzojavka in nje vloga pri izbruhu nem-š'<o-francoske vojne 1. 1870!). Ob takem načinu borbe ima manjša in poleg tega še demokratična država izredno težavno stališče. Noben češkoslovaški de-manti ne prodre v široko nemško javnost, čije tisk je pod izključno oblastjo propagatorjev samih.
Češkoslovaška je naša najožja zaveznica in s češkoslovaškim narodom nas ne spaja samo skupnost slovanskega izvora, marveč tudi dragoceni spomini na bratsko sodelovanje v političnih in osvobodilnih bojih preteklosti. Bilo bi 'edaj nebratsko in nelojalno, če bi preslišali te alarmantne izmišljotine ali jim celo verjeli. Če bi se na Češkoslovaškem res pripravljale »španske razmere«, tedaj bi se ta zadeva globoko dotikala tudi naših državnih in. narodnih interesov. Zaradi tega je treba jasno in odločno spregovoriti o tej kampanji in obsoditi podzemsko in javno rovarjenje zoper našo zaveznico.
Prav posebno otipljiva je tendenca v napadih na češkoslovaško vojsko. Nemški propagatorji in njihovi madžarski suflerji dobro vedo, da miroljubna Češkoslovaška noče biti jagnje, ki ne vidi za grmom volka. Če pride volk, si bo moral na svoji žrtvi pošteno lomiti zobe, zakaj češkoslovaška vojska se odlično pripravlja za sleherno eventual-nost. Abotno pa je trditi, da pri tem potrebuje tujih in posebej še ruskih »inštruktorjev«. Narod, ki ima tako visoko civilizacijo in toliko tehnično šo-lanih strokovnjakov kakor češkoslovaški, je v tem pogledu že zdavnaj neza-visen od svojih zaveznikov. Ni tudi neznano, da je češkoslovaška vojna industrija ena najboljših na svetu, kar je za obrambo države ogromnega pomena.
Marsikdo bi utegnil vendarle ugovarjati, češ nekaj ni v redu, saj ima Češkoslovaška pakt in zato tesnejše stike s sovjetsko Rusijo, z druge strani pa je sleherna demokracija v nevarnosti, da se v nji razvijejo destruktivne komunistične sile in nekega dne izzovejo »španske« konflikte. Ta ugovora smo slišali že ponovno in priznavamo, da skozi ta vrata prihaja marsikak dvom o Češkoslovaški.
Glede češkoslovaško-sovjetskega pakta je treba vedno znova poudarjati, da je prav kakor francosko-sovjetski pakt direktna posledica ekspanzijske politike Nemčije in da bi postal odveč v hipu, ko bi prenehal dvom v miroljubne namene tretjega rajha. Čeprav je imel češkoslovaški narod vedno simpatije do Rusov, bi bilo smešno misliti, da bi voditelji njegove politike, zlasti bistrovidni I
NOVA ANGLEŠKA DEMARŠA
Velika Britanija zahteva od Nemčije, Italije; Portugalske in Rusije točne predloge za izpopolnitev kontrole na mejah Španije
zunanjega ministra Neuratha In imel s njim dolg razgovor. Uiraciio sle«: zatrjujejo, da je Slo samo za uljudnostni poset, v diplomatskih krogih pa mislijo, da je Poncet zahteval od Neuratha pojasnila, kako presoja nemška vlada splošni mednarodni položaj, da bi mogel poročati svoji vladi.
V krogih francoskega poslaništva aa-trjujejo, da bo Poncetu v par dneh sledil v Pariz nemški gospodarski minister dr. Schacht, ki bo imel razgovore s francosko vlado glede gospodar-kega sporazuma med Francijo in Nemčijo. Ta obisk je nedavno napovedal tudi francoski ministrski predsednik Blum. V diplomatskih krogih sodijo, da je v razvoju zopet nova nemška diplomatska poteza. Nemci so zadnje dni zagnali velik hrup proti Franciji in grozili z ojačeno intervencijo v Španiji, adi pa se, da je bilo vse to preračunano na to, da bi pri teh gospodarskih pogajanjih dosegli čim večje koncesije. Ni izključeno, da bo prišlo do gospodarskega sporazuma, ki bo zelo olajšal gospodarski in finančni položaj Nemčije, ki pa bo morala za to ceno popustiti v Španiji.
London, 11. januarja, d. Angleška vlada je poslala svojim zastopnikom v Parizu, Rimu, Lizboni in Moskvi istovetna navodila, ki predlagajo razširjenje pooblastil odbora za nevmešavanje na nadzorstvo španskih pristanišč in mej. da bi se preprečilo pošiljanje prostovoljcev, tujih vojakov in vojnih potrebščin v Španijo. Navodila se glase:
1)	Iz vsebine odgovorov, ki jih je doslej prejela na svoje sporočilo od 24. decembra vladam Nemčije, Italije, Portugalske in Rusije, posnema vlada Vel Britanije z zadovoljstvom, da obstoja med državami, ki so posebno prizadete pri tem. načelni splošni sporazum, da bi se takoj sprejeli potrebni ukrepi, ki naj preprečijo priliv tu jih prostovoljcev v Španijo. Iz nekaterih odgovorov je celo razvidno, da so nekate re vlade že prej hotele pristati na potrebne ukrepe. Sedanji sporazum pravi v glavnem, naj bi te ukrepe sprejele navedene vlade istočasno, kakor tudi, da je treba vprašanje indirektnega vmešavanja v španske za deve rešiti brez odlašanja in urediti tudi sistem učinkovite in resnične kontrole.
2)	Glede ustanovitve tega kontrolnega sistema vedo posamezne vlade da je od bor za nevmešavanje sestavil načrt o po drobnosfcih tega nadzorstva v španskih pristaniščih in na kopnih rrejah Španije, ki je bil izročen obema strankama v Španiji v proučitev. Vladi Vel. Britanije se zdi. da je mogoče ta načrt brez težkoe razširi ti na ta način, da se prepreči prihod pro stovoljcev in vojaških oseb kaxor tudi dovoz vojnih potrebščin v Španijo tako s kopnega kakor z morja. Tako posp'ošenje bi .še bolj ustrezalo obema strankama v Španiji, ker bi nevmešavanje ne bilo omejeno.
3)	Vlada Vel. Britanije priznava, da je mogoče načrt o vzpostavitvi navedenega nadzorstva izoremenit' v jamstvo za resnično izvajanje tega dogovora le v primeru, če hočejo vlade, ki bi pri njem sodelovale, lojalno in brez vsake dnige misli izvesti prevzete obveznosti. Sprejem, ki ga je bilo deležno njeno prejšnje sporočilo, potrjuje asgleško vlado v mnenju, da so to glavni pogoji in da bo lahko izpopolniti predlog odbora za nevmešavanje tako, da bo dosegel svoj cilj. Navzlic temu ugotavlja, da mislijo posamezne vlade v svojih odgovorih na vzpostavitev strogega kontrolnega sistema vseh pošiljatev v Španijo. Vlada Vel. Britanije bi rada vedela, ali mislijo te vlade pri tem na določene metode ali posebne kontrolne oblike, ki tu niiso omejene. Pripravljena je takoj proučiti vse predloge, ki bi jih v tem pogledu prejela. Prav tako želi proučiti vsak podroben predlog, ki bi hotel uvesti nadzorstvo tudi nad drugimi oblikami posrednega vmešavanja in predložiti londonskemu odboru vise predloge, ki bi jih prejela.
4)	Vlada Vel. Britanije je nadalje prepričana, da bodo v skladu z odgovori drugih vlad, naj se prepreči odhod tujih prostovoljcev in vojaških oseb v Španijo, odredile brez vsakega odlašanja potrebne ukrepe na svojem ozemlju še pred ustanovitvijo sistema popolne kontrole v Španiji.
5)	Da potrdi svojo iskreno voljo do takega neodložljivega mednarodnega dogovora glede posredne intervencije v Španiji, je vlada Vel. Britanije objavila s svoje strani in brez vsakega obotavljanja obvestilo, ki opozarja, da je po določbah »Fo-reign Enlistmen Acta« kazniv vsak angleški državljan, ki bi sprejel kakršnokoli obveznost vojaške službe pri eni izmed obeh strank v Španiji, kakor tudi tisti, ki bi v Vel. Britaniji nabirali vojake za službo v Španiji.
6)	Ker bo tc predloge sporočila odboru za nevmešavanje v Londonu, pričakuje vlada Vel. Britanije, da bo mogel ta odbor na podlagi izmenjave misli po njenem sporočilu od 24. decembra in odgovorov, ki jih je prejela, kakor tudi po odgovoru na to poročilo v primeru dogovora določiti dan, ko bi predlagani ukrepi lahko istočasno stopili v veljavo.
7)	Vlada Vel. Britanije želi pri tej priliki pojasniti, da je poslala svoje sporočilo od 24. decembra glede dotoka tujih prostovoljcev v Španijo naravnost vladam Nemčije, Italije, Portugalske in Rusije za-
radi napetosti položaja in ker je bila prepričana, da je treba v splošnem interesu brezpogojno takoj sprejeti potrebne sklepe v soglasju z državami, ki »o pri tem najbolj prizadete.
8) Izvršujoč ta korak nima vlada Vel. Britanije niti želje niti namena, da bi posegala v delo londonskega odbora za nevmešavanje, pač pa želi olajšati in pospe-Kti njegovo nalogo in se je le zato obrnila naravnost na omenjene štiri sile Upa namreč, da bo s temi pobudami mogla pomagati drugim državam, da sprejmejo čim prej konine sklepe.
Končno naroča angleška vlada svojim poslanikom, naj zahtevajo čim hitrejši odgovor.
Proučevanje spomenice v Berlinu
Berjin, 11. januarja AA. Spomenico, kj jo je izročil britanski poslanik v Berlinu ©jr Eric Phipps nemški vladi, proučujejo v zunanjem ministrstvu od nede!|:e zvečer. Z zadovoljstvom pripominjajo, da so britansko spomenico dobile tudj druge prizadete vlade.
Jutri važna seja angleške vlade
London, 11. januarja. AA. Redna seja ministrskega sveta, ki bo v sredo, bo po-
svečena v prvi vrsti španskim dogodkom. Obenem bodo sklepali o nujnih kreditih za podporo rudarskim in industrijskim krajem, kjer je gospodarska stiska posebno huda. Razen tega pričakujejo važnih predlogov vojnega ministra vojske Duffa Coopera. Mislijo, da bo vlada ustanovila novo državno podtajništvo pri vojnem ministrstvu.
Delbosov povratek v Pariz
Pariz, 11. januarja. AA. Zunanjii minister Delbos, kj se je včerai na povraftku z dopusta moral ponovno odpeljati v Perigaud. se je davj vrni v Pariz.
Pariz, 11. januarja. AA. V političnih krogih se širijo gla«ovj. da se bo min. predsednik Blum v kratkem see'al s predsednikom britanske vlade Bald^inom nekje na francoskem ali britanskem obrežni ob Ro-kavskem prelivu
Nova nemška diplomatska poteza
Berlin, 11. januarja, g. Francoski poslanik Francois Poncet je nocoj odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom je posetil
ni v nevarnosti
Washington. ll. januarja, o. Državni tajnik za zunanje zadeve HulI je izjavil o sedanjem položaju v Evropi, da mir ni v nevarnost čeprav je vojašiko-politionj položaj zelo napet. Vsj evropski politiki dobro vedo, kaj bi za Evropo pomenita nova svetovna vojna. Zalo se bodo čuvali krivde za tako katastrofo-
Francova ofenziva pojema
pad pehote in sc Inimbardirale vladne postojanke. Napad je bil odbit in so imeli nasprotniki velike izgube, njihove baterije pa so morale opustiti nadaljnje obstreljevanje. Nasprotnik se je umaknil proti Oviedu Enako mu tudi ni uspelo bombardiranje Monte Alvareze. Vladne čete so po teh uspehih prodrle dalje.
Evakuacija Madrida
Madrid, 11. januarja, o. General Miajo je danes izdal nalog, da je treba nemudoma izvršiti odredbo vlade o evakuaciji Madrida. Iz mesta bodo morali oditi vsi prebivalci, razen moških od 18. do 45. leta starosti. S tem se bo predvsem razbremenil obrambni odbor, ker mu ne bo treba skrbeti za prehrano civilnega prebiva'stva.
Pariz. 11. januarja, br. Poročila iz Španije kažejo, da je najnovejša Francova ofenziva v glavnem končana in da vidno pojema. Zaželjenega cilja — zavzetje Madrida — tudi ta skrbno pripravljena ofenziva ni dosegla. Čeprav so nacionalisti nekoliko napredovali. V severozapadnem odseku so zavzeli pas. ki mefi v dolžino 20 km in v širino kakih 25 km. Strateško važno je samo dejstvo, da se je nacionalistom po hudih in krvavih borbah posrečilo vzpostaviti zvezo z univerzitetnim okrajem po cesti La Coruni. Edino v tem odseku se še vrše večje borbe, ker skušajo republikanske čete s protinapadom potisniti Francove čete nazaj. V ostalih odsekih madridske fronte so ostali zaman vsi napori generala Franca, ki ni štedil niti letal, niti tankov, niti ljudi, da bi izvojeval večji uspeh. Nemške čete, ki so v tej ofenzivi tvorile glavni udarni kader generala Franca, je moral umakniti, ker so utrpele silne izgube.
Dans se je po večini nadaljevalo le medsebojno topniško obstreljevanje. Francova letala so ponovno skušala napasti Madrid, vendar pa so bila vsakokrat zavrnjena. Tri letala so nad Madridom sestrelili.
Nacionalistična letala so danes ponovno bombardirala Almerijo in Malago. Pred Malago zbira general Franco nove čete in kaže. da pripravlja generalni napad na to važno postojanko madridske vlade. Na baskovski fronti vlada že tri dni skoraj popoln mrr.
Madridsko vojno poročilo
Opoldne je odbor za obrambo Madrida izdal naslednje poročilo:
Po razmerno mirni noči na vseh frontah pri Madridu so uporniki davi začeli nove napade v odsekih pri Aravaci in univerzitetni naselbini. Republikanske čete. utrjene na novih postojankah, so s podporo letalstva zavrnile sovražnika, ki je imel hude izgube.
Boji na severu
Bilbao, 11. januarja. AA. Uradno poročilo pravi, da je vladno topništvo hudo obstre-ij__■..	-■ '■' iT"1 —IL.ii 1 ■
primer Madžarska, s čije komunističnim režimom je mlada republika celo vodila vojno za Slovaško. Zoper socialno nezadovoljstvo je Češkoslovaška izgradila ogromno mrežo preventivnih naprav in tako tudi s te strani zavarovala svojo demokracijo. Zdrava demokratična sredina je danes trdnejša kakor kdaj prej, in da voditelji strank ne izgube razuma in previdnosti, za to najbolj skrbi Nemčija s svojimi pret-njami in s svojo kampanjo O švejkov-skem antimilitarizmu ni med Čehi niti sledu več, izvzemši kakšno skupinico zanešenih literatov. Tudi to je zasluga Nemčije: zastopniki vseh delavskih strank glasujejo za državno^obrambne ukrepe in izdatke. Kdor ob sedanjih, vprav vzorno urejenih in relativno kar izredno mirnih razmerah na Češkoslovaškem govori o pripravljajoči se »drugi Španiji«, ta zavestno zastruplja politične vodnjake!
Jugoslovenska javnost bo vedela odločno odkloniti klevetniško kampanjo proti Češkoslovaški, čije voditelji imajo pri nas ne le vse simpatije, marveč tudi polno zaupanje!
ljevalo sovražne postojanke v odseku Eloriju. V pokrajini Elgeti traja še nadalje topniški dvoboj. Na drugih frontah popoln mir.
Po vesteh iz Gijona so vladne čete v zadnjih dneh izvršile uspešne napade na Monte Maranca. Nasprotnik je bil prisiljen umakniti se ter je prepustil zmagovalcem mnogo topov, strojnic pušk in streliva. Uporniške baterije so skušale podpreti na-
Protest v Tetuanu
Vrhovni komisar Francove vlade v Maroku taji, da so se v Maroku izkrcale nemške čete
tektoratu iz 1. 1912. Ce bi se španske oblasti zaman upirale prihodu nt_..ške vojske v Maroko, bo preuiagal francoski generalni štab vladi zasedbo španskega Maroka. Načrti za te operacije so že izvršeni in francoska vojska bi lahko v 36 urah zasedla deželo vse do luke Larache. Francoska vojskabi v tem primeru nastopila kot izvršni organ sultana v Maroku z nalogo, da ohrani integralnost sultana ta. Seveda bo v zvezi s tem izvršena mobilizacija francoskih čet v severni Afriki, obenem pa bi se mobilizirale tudi posebne rezerve v Franciji za ojačenje francoske obrambe na Renu ter obrambe Pariza.
Utrjevanje Ceute
London, 11. januarja, br. Dočiin sc n*M francoskimi in nemškim tiskom nadaljuje ogorčena kampanja zaradi nemškega prodiranja v španski Maroko, objavlja Reuter-jeva agencija najnovejše informacije o položaju. po katerih razvija nemška propaganda v španskem Maroku velikopotezno zasnovano akcijo ter povsod namešča svoje ljudi, da bi v danem primeru mogli obvladati ves položaj. Vesti o izkrcavanju nemški čet se sicer ne potrjujejo, res pa je. da vodijo Nemci utrjevalna dela okrog Ceu.e, ki pa ne segajo preko pasu. določenega v maroški pogodbi. V angleških krogih ne prikrivajo nevarnosti, ki nastaja zaradi tega nemškega prodiranja v Maroko, mislijo pa, da položaj za sedaj še ni posebno resen.
Pariz, 11. januarja, br. Francoski konzul v Tetuanu je izročil predstavniku španskih oblasti v Maroku polkovniku Beregeru protest francoske vlade zaradi kršitve maroške pogodbe, ki prepoveduje izkrcavanje tujih vojaških sil na maroškem ozemlju. Maroški zastopnik generala Franca je takoj nato izročil francoskemu konzulu odgovor, v katerem ugotavlja, da so vse vesti o izkrcavanju nemških čet brez osnove. Tetuanske oblasti se zavedajo mednarodnih posledic, ki bi jih rodilo kršenje maroške pogodbe in ne bodo dovolile, da bi katerakoli tuja sila izkrcavala na maroškem ozemlju svoje čete.
Vojni minister Daladier, ki bi moral odpotovati te dni na inšpekcijsko potovanje v Maroko, je odgodil svoj odhod. Kdaj bo odpotoval, še ni določeno.
Objavljeno je bilo, da so bili izvršeni vsi vojaški ukrepi za zaščito francoskega stališča. Razen francoske sredozemske mornarice je dobilo tudi atlantsko bredovje v Brestu nalog, naj odpluje v maroške vode. Manjše vojne ladje so že prispele v Casa-blanco. Končno poudarjajo, da postopata Anglija in Francija glede maroške zadeve v najtesnejšem sporazumu in da je angleška vlada odločena v polni meri podpreti francosko akcijo, ako bi postala potrebna.
Francoski poslanik v Londonu. Corbin. je v soboto predlagal zunanjemu ministru Ede-nu v imenu francoske vlade, naj bi francoske in angleške vojne ladje v Španskih in maroških vodah izmenjavale svoje informacije o izkrcavanju nemških čet in drugih kršitvah' maroškesra dogovora.
dr. E. Beneš, sklepali pakt s sovjeti iz slovanske sentimentalnosti, ali pa zato, da bi se prej okužili z boljševizmom, ki bi uničil češkoslovaško demokracijo. Da je prišlo do tega pakta, je tudi historična krivda Poljske in njenega zunanjega ministra Becka. Češkoslovaška je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi dosegla zavezniški pakt s Poljsko, toda minister Beck je njene daljnosežne ponudbe odbijal z mrzlim molkom in je rajši koketiral z Berlinom. Na Poljskem so se svobodno širili spisi o razdelitvi Češkoslovaške. Tako se je morala Češkoslovaška zavarovati s sovjetskim paktom, ki pa je v planetarni razdalji od priznanja boljševizma. Če je narod ogrožen, ne more mnogo izbirati in ne pretirano moralizirati o svojem zavezniku. Kdor v sili pomaga, dvakrat pomaga!
Prav tako, kakor se Češkoslovaška s paktom s sovjeti ni zapisala boljševizmu, bi bilo nesmiselno, če bi pretiravali glede pomena dejstva, da v ČSR še obstoji komunistična stranka. Visoka in nevarna konjunktura komunizma je bila v tej državi 1. 1919. in 1920., vendar ji niti tedaj ni podlegla kakor na
Tanger, 11. januarja, g. Včeraj in predvčerajšnjim je prišlo v Ceuto deset nemških podmornic. Včeraj popoldne so prispele tri francoske vojne ladje, vzdolž obale p« skoro neprestano kroži več angleških vojnih letal. \ število angleških vojnili ladij križ ari vzdolž maroške obale.
Alžir, 11. januarja, o. Francoska kolou^j-ska vojaka je včeraj s posebno demonstracijo priprla francosko protestno noto, ki je bfla izročena vrhovnemu komisarju španskega Maroka v Tetuanu. Demonstraciji je prisostvoval tudi francoski guverner general Nogues. Velike revije čet se je udeležilo okrog 10.000 francoskih kolonijskih vojakov v popolni vojni b premi.
General Nogues o možnosti francoske intervencije
London, 11. januarja, o. »Nevra Chrom-cle« poroča iz Pariza, da je francoski komisar v Maroku general Nogues po francoskem konzulu v Tetuanu opozoril generalnega guvernerja španskega Maroka, da bi izzval prihod nemške vojske v španske maroške luke takojšnjo francosko intervencijo na osnovi določb pogodbe o pro-
VVashington, 11. januarja, g. Da prepreči vsak dotok prostovoljcev k Zedinjenih držav v Španijo, je ameriška vlada odredila, da se gmejo do nadaljnjega izdajati potni listi ameriškim državljanom samo tedaj, če točno dokažejo cilj in namen svojega potovanja. Razen tega morajo dati do voljna jamstva, da ne mislijo potovati v Španijo. Vsaka prekrvitev te odredbe se bo kaznovala z zaporom do dveh let.
Snežni vikarji v Bolgariji
Sofija. 11. januarja. AA. V vsei severni in južni Bolgariji je zapadel debel ane«. Okoli Plovdiva divjajo hudi snežni meteži. Mnogo brzojavnih žic je pretrgarth. Vy — ^ povzročil tudi mnogo drage škode.
»JUTRO« s!. 9
Torek, 12. I. 1957.
Novoletna amnestija ^
Pomiloščene so kazni po zakonu d tisku ter zaporne kazni do IZ mesecev, višje kazni so znižane
Beograd, 11. januarja* p. Današnje ^Službene novine« objavljajo ukaz -kraljevih namestnikov, ki je bil podpisan dne 5. t. m in ki proglaša amnestijo v naslednjem obsegu: ,v ..	.
a)	Splošna amnestija se izreka za kazenska dejanja po čl. 5, 6. 7, 8, 9. 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti ter, za kazenska dejanja po § 302 kazenskega zakona. ki so bila izvršena do dneva tega ukaza. Amnestija velja ne glede na to, ali se je sodna postopek že pričel ali ne, ali je bila sodba že izrečena ali ne.
b)	Splošna amnestija se izreka za vse prestopke po zakonu o tisku ne glede na to, ali je sodni postopek že začet ali ne in ali jc sodba že izrečena al) ne.
c)	Kazen se briše osebam, ki so bile od civilnih sodišč obsojene na zapor v največ enega leta ali na globo do 500 Din. Ako . je zapor deloma že prestan ali gicba deloma žc plačana, se briše ostanek. Izvzete so obsodbe, izrečene na privatno tožbo zaradi žalitve ali klevete. Amnestija je pogojna za dobo treh let, ako v tem času pomiloščenec ne izvrši nobenega zločina in nobenega prestopka ali prekrška iz koristoljubja. Osebam. ki so poleg zaporne kazni obsojene tudi na denarno, sc briše samo zaporna kazen.
d)	Delno se oprostijo in zmanjšajo zaporne kazni osebam, ki so bile obsojene po civilnih sodiščih na yeč ko 12 mesecev zapora. Odpust kazni znaša največ polovico in je večji pri osebah, ki poprej še niso bile obsojene zaradi kakšnega zločina, in razmeroma večji tudi pri osebah, obsojenih na lažjo kazen, kakor, pri onih,, ki so obsojene r,a daljšo kazen. Kdor je bi! obsojen na dosn:rt-:o robi jo ali mu je bila smrtnA kazen spremenjena v dosmrtno robijo, se mu kazen spremeni v robijo 20 let, pri čemer se vračuna že prestana kazen.
e)	Od pomilostitve pod točko a) so izvzete osebe, ki so bile obsojene tudi na izgubo državljanstva ali javne službe, od amnestije po točkami a), b), c) in d) pa osebe 1. ki so bile obsojene, ker so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi sprejemali podkupnine: 2) ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v notranjosti države in se do dneva tega ukaza še niso vrnile, odnosno se ne prijavile oblastem. 3) ki so bile obsojene zaradi vohunstva.
Od pomilostitve po točkah c) in d) so izvzeta kazenska dejanja po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti ter po § 307, 308, 309, in 310 k. z.
Nadaljnje odredbe ukaza določajo način, kako se ima znižanje kazni izračunati in izvesti.
Pred pogajanji med JRZ in dr. Mačkom
Beograd, 11. januarja, r. Beograjski politični krogi pričakujejo, da bo prišlo sedaj po končanih pravoslavnih božičnih praznikih do stika med predstavniki JRZ in dr. Mačkom. V Beogradu se mudi že nekaj dni dr. Srdjan Budisavljevič, ki se je razgovarjal z raznimi beograjskimi politiki o stališču Kmetsko demokratske koalicije. Glede rezultata pogajanj vlada rezervirano mišljenje posebno v krogih združene opozicije, kjer pravijo, da ne bo mogla JRZ toliko priti nasproti zahtevam dr. Mačka kakor je šla združena opozicija. Dr. Maček pa ni bil zadovoljen niti s stališčem srbijanske združene opozicije, saj je nedavno javno ugotovil, da so razgovori z združeno opozicijo še vedno na mrtvi točki kakor pred letom dni.
Z zadovoljstvom pa so sprejeli napoved o bližnjih pogajanjih med JRZ in dr. Mačkom jugoslovenski nacionalisti, ki vidijo ■7 tem velik korak naprej k razčiščenju naših notranjih odnošajev. Čeprav jim ni znan okvir, v katerem se bodo razgovori vršili, vendar brez rezerve izjavljajo, da bodo pozdravili vsak iskren in stvaren spo-
razum med dr. Mačkom m JRZ ali katerokoli drugo politično formacijo. Pričetek pogajanj med dr. Mačkom in JRZ bo pomenil tudi opredelitev radikalske zajed-nice glede načina rešitve hrvatskega vprašanja, ker doslej o stališču JRZ še ni ničesar znanega.
Kdo se bo razgovarjal v imenu JRZ z dr. Mačkom, še ni znano. Med pravoslavnimi prazniki sta se mudila v savski banovini dva odlična politika JRZ, minister Dragiša Cvetkovič in minister dr. Beh-men. Minister Cvetkovič je bil v Zagrebu, kjer je dolgo konferiral z banom dr. Ru-žičem, dr. Behmen pa se je nastanil v Va-raždinu, kjer je bil gost bivšega ministra dr. Hinka Krizmana, ki pa je izjavil, da je bil obisk čisto zasebnega značaja.
Med poslanci JRZ so o pogajanjih z dr. Mačkom zelo rezervirani. Nekateri ugledni člani poslanskega kluba JRZ pa so izjavili novinarjem, da stoji JRZ na stališču, da se more izvesti morebitni sporazum z b. HSS samo legalnim potom, da bi se tako onemogočil vsak pretres.
Kaj se dogaja v Rusiji?
Varšava, 11. januarja, br. Tukajšnji listi poročajo da je izbruhnil v Ukrajini velik kmečki upor. Kmetje so se uprli rekvizici-jam ter nočejo oddati niti žita niti. živine,;-Z njimi so se solidarizirali tudi železničarji, ki nočejo prevažati čet. namenjenih , v Ukrajino, da bi v krvi zadušile upor. Lokalne oblasti so alarmirale vse oddelke GPU. vojsko in policijo ter so udarile na upornike. Na tisoče ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Uporniške vasi požiga jo, vsakega upornika, ki ga ujamejo živega, pa takoj obesijo.
Tallin, 11. januarja, br. Po še nepotrjenih vesteh so nastali v Leningradu veliki nemiri. Uprle so se po veČini ženske, ki so morale v največjem mrazu ure in ure čakati pred sovjetskimi prodajalnami, da dobe pripadajoči delež racioniranih živil, nazadnje pa jim je bilo sporočeno, da nič ne dobe, kr>r je živil zmanjkalo. Nastali so hudi izgredi. Policija je uporabljala orožje in je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih.
Moskva, 11. januarja, br. Vest, da je Tro-cki prispel v Mehiko, kjer uživa vso zaščito oblasti, je izzvala v moskovskih krogih vznemirjenje. Boje se. da bo začel Trocki od tam razvijati novo akcijo proti moskov-akemu režimu. V zvezi s tem so zadnje dni
aretirali po vsej Rusiji 8.0;0 njegovia pristašev. V kolikor niso zagrešili nič hujšega, bodo poslani na prisilno delo v sibirske " rudnike.'"' '	!
Nov proces
proti trockistom
Varšava, 10. januarja. AA lo vesteh iz Moakve se bo pričel v prvi polovici meseca marca drugi veliki proces proti trockist.čnini zarotnikom. Obtoženih bo 19 oseb med njim tudi Radek.
Zasedanje sovjetskega izvršnega odbora
Moskva, 11. januarja, br. V' Kremi ju se je danes sestal k svojemu tretjemu zasedanju v sedanji zakonodajni dobi sovjetik; izvršni odbor. Na dnevnem redu je prora čun za leto 1937 im računski zaključek za preteklo poslovno leto.
Sovjetska unija ima 170 milijonov ljudi
Moskva, 11- januarja, o. Danes so bili objavljeni službeni rezultati o zadnjem ljudskem štetju v Rusiji. Zveza sovjetskih socialističnih republik šteje sedaj nad 170 milijonov prebivalcev.
Novoletni sprejem pri Hitlerju
Berlin, 11. januarja, br. Danes je bil običajni novoletni sprejem pri kancelarju Hitlerju, ki je bil preko praznikov v Ber-tesgadnu. Hitler je najprej sprejel vojnega ministra in vrhovnega poveljnika celotne države oborožene sile maršala Blom-berga, vrhovnega poveljnika vojske ar-madnega generala barona Fricka, poveljnika mornarice admirala Roederja, poveljni ka letalstva, predsednika pruske vlade armadnega generala Goeringa, vrhovnega predsednika berlinskega mesta dr. Liefer-ta in odposlanstvo »Hallorja«, društva delavcev v solnih rudnikih v Hallu, ki so prišli v svoji tradicionalni zgodovinski slavnostni noši.
Ob 12. je Hitler sprejel diplomatski zbor. Ker je dojen diplomatskega zbora papeški nuncij zbolel, je nagovoril Hitlerja v imenu diplomatov francoski poslanik Francois Poncet. Hitler se mu je zahvalil v daljšem govoru, v katerem je naglasa il, da bo šla Nemčija nemoteno naprej po svoji začrtani poti.
Ob tej priliki je tudi izjavil francoskemu poslaniku, da Nemčija nima in ni nikoli imela namerna, da bi kakorkoli kršila nedotakljivost ozemlja Španije in njenih posesti. Francoski poslanik je odgovoril, da je Francija trdno odločena spoštovati nedotakljivost Španije in statute španskega Maroka v okviru ob-toječah pogodb.
Goering pojde na oddih v Italijo
Berlin, 11. januarja. w. Min. predsednik Goring odpotuje prihodnje dni s svojo soprogo na krajšj oddih v Italijo, kjer se bo pri tej priliki sestal z Muesoliniiem in drugimi italijanskimi državniki, naglašajo pa, da nima nikake posebne misije.
Papežu zopet slabše
^ Rim, 11. januarja, br. Dooim se je pa-I pež zadnja dva dni počutil precej dobro in jc kazalo, da se bo že dolgotrajna bolezen vendarle obrnila na bolje, se je danes bolezen zopet poslabšala. Papež je proti jutru ponovno padel v nezavest. Njegov osebni zdravnik je stalno ob bolniški postelji ter mu skuša z injekcijami lajšati bolečine. Še-le poj>oldne se je počutil zopet nekoliko boljše, vendar pa je opažati veliko utrujenost bolnika.
Čeravno ni neposredne nevarnosti, so vatikanski krogi že začeli izvajati priprave za izvolitev novega papeža. Vsi kardinali, ki se mude v Rimu, so dobili naročilo, naj ostanejo v Rimu, ostali pa so bili obveščeni, naj se pripravijo na pot, da bi mogli v danem primeru čimprej priti k volitvi novega papeža. Za kulisami se je že začela borba za bodočega papeža. Italijanski kardinali se ne morejo zediniti na skupnega kandidata, javljajo se pa tudi kandidature neitalijanskih kardinalov. Posebno ameriška duhovščina skuša doseči izvolitev new-yorškega kardinala, češ da bi bilo to ogromnega pomena za razvoj rimske cerkve v Amerik'
Novi bolgarski poslaniki
Sofija, 11. januarja. AA. Poluradni list »D.nes« pri občuje v današnij številki vest, da bo za bolgarskega poslanika v Beogradu imenovan namesto 4r- Dečja Karadova, ki ie postal bcflgarekj poslanik v Berlinu, Ivan Popov, sedanji bolgarski poslanik v Pragi. Bolgaraki poslanik v Pragj pa postane Peter Nejkov, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva.
Občinske volitve v Bolgariji
Sofija, 11. januarja. AA. Uradno poročajo, da se bodo občinske voljtve vršile najbrže meseca februarja t. 1. Razpisane bodo se ta teden.
Kupuj domače blago!
I
- Beležke
JRZ in slovensko zadružništvo
Kakor posnemamo po >Slovencu«, je bila v nedeljo v Celju seja banovinskega odbora JRZ. Minister dr. Krek je opravičil odsotnega predsednika ministra dr. Korošca in nato sam vodil sejo. Poročal je o političnem položaju, potem pa so na seji med drugim razpravljali tudi o usodni krizi slovenskega zadružništva. Sprejeli so resolucijo, ki pozdravlja uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov ter priporoča »somišljenikom in javnosti«, naj uredbo izvršujejo ter s tem pomagajo doseči njen namen. Na merodajne činitelje apelira resolucija, naj uredbo izvajajo »z vso potrebno uvidevnostjo«. V drugem delu govori resolucija posebej o krizi zadružništva in zahteva, da »se z javnimi sredstvi obnovi likvidnost našega zadružništva, kakor so to storile druge države za svoje zadružništvo.«
Sklepi banovinskega odbora JRZ so važni in zanimivi zlasti zato, ker se je doslej skupno z drugimi zadružnimi zvezami tudi ljubljanska Zadružna zveza, katere predsednik je tudi g. dr. Korošec, zavzemala za to, da bi se uredba o likvidaciji kmečkih dolgov spremenila. Po celjskih sklepih je treba pričakovati, da bo to svoje stališče opustila. Z apelom, naj se reši naše zadružništvo, se strinjajo pač vsi Slovenci, ki le žele, da bi beseda meso postala. O iskrenosti apela pa se komaj pojavlja rahel dvom, ako vidimo, kako skuša tudi resolucija o tako resni in usodni stvari naprtiti vso krivdo »prejšnjim režimoma, torej zadevo politično eksploa tirati.
Sestanek JNS v Mariboru
V	četrtek je bil v Mariboru v hotelu »Orel« člansiki sestanek JNS za mestne organizacije stranke. Bil je zelo dobro obiskan, vodil pa ga je v zastopstvu zadržanega predsednika sreskega odbora g. dr. Ploja podpredsednik dr. Lipold. Obširno in temeljito poročilo o političnem položaju je podal nar. posl. Ivan Prekoršek. ki so ga zborovalci živahno aplavdirali in nato z velikim odobravanjem spremljali njegova izvajanja. Nanizal je vse zadeve ki so danes v ospredju političnega in gospodarskega zanimanja, zlasti tudi novi državni proračun.
Sestanek je bil prav živahen in je zadovoljil vse navzoče. Pri slučajnostih so razpravi iali tudi o strankinem delu v Mariboru in o strankini mladinski organizaciji.
Škofovska konferenca v Zagrebu
Po vesteh iz Zagreba so se razprave na konferenci katoliških škofov iz Jugoslavije raztegnile preko prvotno določenega časa, tako da bo konfcrenca končana šele sredi tega tedna. Od nedelje naprej prisostvuje razpravam tudi papeški nuncij msgr Pelegrinetti.
Glasilo narodnega delavstva
„ V Ljubljani je, za Tel .izhajati štirinajstdnevnik »Nova pra,vda«. ki pravi v podnaslovu, da je »socialno politični in strokovni list«. List izdaja konzorcit. ki ga predstavlja na zunaj dr Jože Bohinjec, kot odgovorni urednik pa je podpisan g. Franjo Rupnik. Člani Narodne strokovne zveze bodo dobivali list brezplačno, za druge pa zna "a mesečna naročnina 3 Din in četrtletna 10 Din. Svoje prostore ima list v Dalmatinovi ulici 8.
Radičevski ideolog o jugoslovenstvu
Zagrebške »Jugoslovenske novine« priofo-čujejo članek, ki ga je 1. 1904. napisal dr. Anton Radič, skupno s svojim bratom Stjepanom ustanovitelj hrvatskega kmečkega pokreta in njegov najjačji ideolog. Članek razpravlja o medsebojni navezanosti in o skupnih interesih južnih Slovanov in pravi med drugim:
»Nisem rekel vsega, kar bi bilo treba povedati o Jugoslaviji. Želim pa vam reči par besed o tej zadevi, ker so se pretekle dni sestali v Beogradu mladeniči vseh ju-goslovenskih plemen. Bili so navzoči Srbi, Hrvati in Slovenci in celo Bolgari. Razpravljali so o mnogih stvareh. Koliko bodo ti razgovori koristili nam Hrvatom, še ne vemo. Lahko pa rečem dve stvari: naša bodočnost leži v slogi z našim narodom istega jezika in iste krvi od kranjskega Triglava in našega Jadrana, pa do Črnega morja. »Sam ohrvati«, kar žele biti nekateri med nami, so samomorilci, ali pa sluge tuj-ccv.«
L joticevski mladinski list v Dalmaciji
V	Splitu je začel z novim letom izhajati polmesejnik »Vihor« kot glasilo mladine v Ljotičevcm pokretu Zbor. V uvodniku prve številke pravi uredništvo, da bo novi list nadaljeval tradicije one jugoslovenske mladine iz Dalmacije, ki je pred vojno polnila avstrijske ječe od Splita in Zadra do Maribora in Celovca ter s svojo srčno krvjo pisala najlepše strani borbe za zedinjenje in osvobojenje.
„£umadinski očenaš"
V	tedniku »Selo«, glasilu bivših zem-ljoradni.kov pod vodstvom dr. Joče Jova-noviča, je bil za pravoslavni Božič objavljen naslednji »šumadinski očenaš*:
»Oče Karadjordje, ki si tvorec naše svobode, naj bo češčeno tvoje ime po vseh srbskih krajih. Naj se zgodi tvoja volja kakor takrat, ko si stopil s srbskim narodom suženjstvu za vrat. Kakor naš vsakdanji kruh sta nam potrebna danes tvoje junaštvo in tvoja požrtvovalnost. Odpusti nam naše strahopetstvo in našo zanikr-nost, ker smo pustili, da nam je bilo malo po malen odvzeto vse, kar je bilo našega, kakor tudi mi odpuščamo onim, ki so iz nevednosti privedli srbski narod do današnjega mrtvila. In ne vpelji nas v skušnjavo, da ostanemo zaradi osebne koristi nemarni napram našim državljanskim dolžnostim, temveč reši nas zvijačnežev. Tvoja naj bosta slava in kraljestvo, nam Srbom pa daj svobodo m enakopravnost s Hrvati in Slovenci. Amen.«
Italijani in Abesinke
Italijanski listi obširno poročajo o sklepih rimske vlade, ki naj zaščitijo čistost italijanske krvi v Abesiniji. V tej novi
Francija zaupa Turčiji
Nov turški predlog za ureditev aleksandretskeg* problema — Skupni francosko-turški mandat?
Pariz, 11. Januarja b. Oficioml »Tempsc zavzema na uvodnem me tu stališče k sporu med Turčijo in Francijo zaradi aleksandretskega sandžaka v Siriji in pripominja najprej, da so vesti o večji koncentraciji turških čet v obmejnem ozemlju pretirane, kakor je sploh pretirano prikazovanje tega spora v mednarodnem časopisju. List dvorni, da bi se turški odgovorni krogi odločili za kakršnokoli nepremišljeno in prenagljeno dejanje v tem vprašanju, ki zahteva samo lojalno obojestransko tolmačenje obstoječih mednarodnih določb, zlasti pa pogojev, pod katerimi je Francija prevzela mednarodni mandat nad Sirijo". V tej zvezi organ francoskega zunanjega ministrstva ponovno pribija, d aje aleksandretski spor bolj spor med Turčijo in Društvom narodov, kakor pa spor med Turčijo in Francijo .
Bistvo spora je po mnenju »Tempsa« v naslednjem: Po francoko-sirski pogodbi je Turčija postavila zahtevo, naj bi s« tudi do sedaj avtonomni sandžak Aleksan-dreta (ali Irkenderun, kakor mu pravijo Turki) pretvoril po zgledu Sirije v samostojno in neodvisno državo. V smislu dosedanjih mednarodnih dogovorov pripada temu sandžak u, ki šteje skupno okoli 220.000 prebivalcev, od katerih (po francoski statistiki) odpade na Turke 85.000, na Arabce 65.000 in na Armence 25 000 duš, privilegiran položaj avtonomnega upravnega okrožja v okviru sirske države. Statut tega sandžaka ni dal do lej nikeli povoda za francosko-turški spor. Sedaj je Turčija postavila zahtevo, naj bi se, kakor Siriji in Libanonu, tudi tej avtonomni upravni enoti podelila samostojno t, kar bi se lahko zgodilo s podpisom posebne pogodbe med Francijo ln Aleksandreto, kakor je to Francija napravila s .Sirijo. Taka pogodba bi bila po francoskem mnenju v nasprotju ne samo s pogoji mandata, temveč tudi s takozvano ankar-sko konvencijo, podpi ano med Francijo in Turčijo leta 1921. V vseh teh mednarodnih dogovorih ->e predvidena samo mi>žno?t ustanovitve samostojne Sirije in samostojnega Libanona, glede Sirije pa je Francija še posebej prevzela jamstvo, da ne bo dopustila nikake njene teritorialne okrnitve. Francija je bila zato že od vsega početka pripravljena u treii turški želji v toliko, da bi nudila Turčiji v3e potrebne garancije za izvedbo popolne avtonomije alek?andretskega sandžaka v okviru sirske države, več pa ne more storiti. ker mandat nad Sirijo ne predvideva možnosti ustanovitve nobene drage države na ozemlju Sirije in Libanona.
Turčija je nato predlagala kompromisno rešitev, in sicer najprej v tem smislu, da bi se ustanovila nekakšna federacija treh držav: Sirije, Libanona in sandžaka Alek-sandreta, čerar pa budi ni mogoče spraviti v sklad z obstoječimi obveznostmi Francije glede Sirije. Govori se sedaj o 1 o vem turškem predlogu, ki predvideva skupni francosko-turški mandat nad tem ozemljem, vendar uradno o tem francoskemu zunanjemu ministr tvu ni še nič znano. Vsekakor je priznanje popolne avtonomije rpomemu ozemlju v duhu francosko-turškega ankarskega sporazuma iz leta 1921 edina solidna baza, na kateri bi bilo mogoče rešiti sedanji spor.
Odgoditev sestanka sveta DN
Ženeva, 11. januarja. Tajništvo Društva narodov je danes obvestilo vse člane, da je za 18. t. m. sklicano redno 96. zasedanje sveta DN odgodeno do 21. januarja. Do odgoditve je prišlo na izrecno željo Francije in Turčije. Svet Društva narodov bi moral na tem zasedanju obravnava-
italijanski koloniji se nahaja že sedaj preko 120.000 italijanskih delavcev, med katerimi pa je komaj par tisoč žensk. Zato se pojavlja nevarnost, da bi se začeli Italijani mešati z domačinkami, pa bi sc v Abesiniji pojavljal rod, ki ne bi bi! ne italijanski nc abesinski. Da sc to prepreči, je italijanska vlada izdala dekret, ki je v marsikakem pogledu podoben nemškim ukrepom o čistosti rase. Italijanskim državljanom jc po tem dekretu pod zelo strogimi kaznimi prepovedano sožitje z ženskami druge rase. Obenem je vlada sklenila, da bo z vsemi močmi podpirala nastajanje belih rodbin v Abesiniji.
td turško-francoski spor zaradi aleksandret-skega sandžaka, ki ga je svoječasno predložila v presojo in razsodbo turška vlada. Med tem je med Parizom in Ankaro prišlo do znatnega zbližanja in vse kaže, da bo prišlo do poravnave brez intervencije Ženeve. Turčija in Francija sta se sporazumeli za neposredna pogajanja, ki sc bodo v kratkem pričela. Iz Ankare je že danes odpotovala posebna turška delegacija. turški poslanik v Parizu pa je predložil francoski vladi nove turške predloge o začasni ureditvi spora. Po turškem predlogu naj bi se Sirija izpremcnila v neke vrste zvezno državo, ki bi se delila v tri več ali manj samostojne pokrajine in sicer Sirijo v ožjem smislu, Libanon in aleksandretski sandžak. Sandžak bi moral dobiti svojo posebno vlado, ki bi odločala o vseh posebnih zadevah, ki jih ni treba neobhodno reševati centralno za vso državo. Pose-beij režim za aleksandretski sandžak jc po mnenju Turčije potreben tudi zaradi tega. ker sc mora to ozemlje v smislu mirovnih pogodb v doglednem času demilitarizirati. Na tej osnovi se bodo vršila neposredna pogajanja v Parizu in če bo prišlo do sporazuma. bo vsaka intervencija DN odveč in bo mogel svet DN' sklenjeni sporazum sprejeti samo na znanje.
Manifestacije za Francijo v Antifokiji
Antijohija, 11. januarja. w. Za danes je bilo sklicano veliko manifestacijo zborovanje, na katero so prihajali ljudje iz vseh bližnjih in daljnih va-si. V sprevodu je korakalo okoli 20.000 Arabcev in Armencev med prepevanjem sirijske himne in vzklikanjem Siriji, Franciji in serijskemu. edinstvu. Ko so manifestanti korakali m:mo poslopja opazovalca Društva narodov, so priredili tople ovacije zastopnikom ženevske ustanove, zbranim na baJ-ka.nu. Nosili so lepake, v katerih so izražali vero v pravice arabskega prebivalstva in izkazovali čast Društvu narodov ter poudarjali zve itobo Sirije do Francije. Sprevod je trajal do 13. nakar eo se pa ljudje brez incidentov razšli.
Pri včerajšnjih neredih v Rihaniji, kakih 50 km od Antijohije, je bil iibit en Arabec, 19 pa jih je bilo ranjenih, eden med njimi nevarno.
Princesa Julijana na Poljskem
l'arsuva, 11. januarja. AA. Prihod nizozemske prestolonaslednice Julijane in njenega soproga Bernarda je poljsko občinstvo pozdravilo z živahnim zanimanjem, čeprav potujeta ineognito pod imenom grof i.n grofica Stcrnberg. Nizozemska pre-stolonaslednica jc včeraj odšla s svojim soprogom v Krvnici na izprehod, kasneje pa na smučarski izlet. Po povratku sta priso stvovala tekmi, ki se je vrnila v okviru mednarodnega turnirja v hokeju.
Mlada poročcnca sta si izbrala to poljsko klimatično letovišče za svoje poročno potovanje zaradi izredne krasote in popolnega miru, ki ga uživajo tujci v tem kra-ju.
Na vprašanje uradnika lista »Thistrovani Kurier Codzieni« je princ Bernard-Lipp? Bicsterfeld izjavil, da misli priti s presto-lonaslednico Julijano v Krakov, staro poljsko piestolnico. Morda si bosta ogledala tudi druga poljska mesta.
Vsa mesta v ministrstvu pravde zasedena
Beograd, 11. januarja. AA- Prava-odno ministrstvo nas naproša za objavo, da nj v reso ni tega ministrstva nobenega praznega mesta za nova imenovanja, ne na sodiščih nc pri upravah kaznimic.
Iz državne službe
Beograd. 11. januarja. AA. Imenovani so za računske inšpektorje v G. rikupini pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Franjo Vajcer, Alojzij Vesel, Oion Omerzu, Ernest Erjavec, Ivan Laznik, Fra.no Schjrtz in Vinko Rakušček, doslej računski kotrolorji v 7. skupim". — Nadalje je napredoval v 6. skupino prof. državne trgovske akademije v Mariboru Alojzij Struna. _ Prj sreskem na-oelMvu v Ljubljani je postavljen za uradniškega pripravnika-volomteria Štefan šušee.
Vremenska napoved
Zagre!>Ska: Boli Ftatno in vedro, temperatura bo počas] padla.
Dunajska. Pretežno iar.no jn mirno, nekoliko bolj mrzlo.
Francova ofenziva pri Madridu
V večdnevnih silno srditih bojih so čete generala Franca na severozapadni madridski fronti napredovale do 10 km ter z zavzetjem mesteca Las R o z a s presekale glavno zvezo Escorial — Madrid.
»JUTRO« št. 9
T«**,
Naši kraji in ljudje
Ob desetletnici smrti dr. Otokarja Rybara
Počastitev spomina narodnega voditelja in diplomata
Danes dopoldne bodo v Beogradu na novem pokopališču in v katoliški cerkvi počistili spomin na današnji dan pred 10 leti umrlega pooblaščenega ministra in poslanika dr. Otokarja Rybafa. Ob grobu velikega pokojnika bodo v duhu zbrani mnogoštevilni njegovi prijatelji in častilci iz vse države in preko njenih m-eja, na njegovo življenje in delo pa je treba opozoriti tudi našo mladino, zakaj Rvbafevo ime ni samo neločljivo zvezano &• prebujenjem in po-vzdigom našega življa v Primorju, temveč tudi z ustanovitvijo svobodne drŽave Jugoslavije in zgraditvijo temeljev njene mednarodne veljave.
bodilo vojaške službe. Ob prevratu je bil ! predsednik tržaškega narodnega sveta, potem pa član narodnega sveta v Zagrebu. Za delegate na pariški mirovni konferenci je bil določen v decembru 1918. Ko je bil še v Parizu, so v Trstu razdejali njegovo pisarno in vsa njegova rodbina je morala zapustiti svojo ožjo domovino. V državno službo je bil dr. Rybaf definitivno prevzet L 1922. Dobil je naslov pooblaščenega ministra in poslanika in stopil je na čelo oddelka za mednarodne pogodbe.
Ravno tako kakor pravnik je bil dr.
Rybaf odličen tudi kot organizator in voditelj ljudstva. Njegove besede so bodrile in dvigale, najbolj pa je ogrevalo njegovo najčistejše pojmovanje demokracije. Za živ-ljensko družico si e izbral hčerko iz ugledne istrske narodne rodbine Kastelčeve, ki mu je rodila šestero otrok in je umrla proti koncu lanskega leta.
Ime dr. Otokarja Rvbafa ostane za vedno spojeno z ono lepo preteklostjo slovenskega rodu, ki je dosledno upoštevala geslo: Iz naroda za narod, svetilo pa se bo tudi vedno med onimi odličnimi možmi, ki so požrtvovalno gradili temelje naše domovine.
Dr. Rybaf je bil obdarjen z bistrim umom !n k visoko srčno kulturo. Usoda je nadarjenemu in vestnemu možu potem, ko je bilo videti, da je uničeno njegovo dolgoletno i uspešno delo med našim življem v Primorju, določila še pomembnejše naloge: iz slovenskega politika je dr. Ribaf postal ju-gosloven&ki državnik. Ko mu je bil povra-i.ek v njegov ljubljeni Trst onemogočen, je bila v polni meri potrebna njegova dragocena moč pri mednarodnem uveljavljanju naše mlade domovine. Na raznih medna-:nodnih konferencah je kot najboljši poznavalec zamotanih juridičnih kompleksov državi mnogo koristil, potem pa je vzorno organiziral v zunanjem ministrstvu oddelek •za mednarodne pogodbe. Težavne naloge je obvladal s suvereno popolnostjo, s treznostjo svoje sodbe in s- požrtvovalnostjo svojega dela pa si je doma in na tujem pridobil nedeljen ug!ed m splošno spoštovanje.
Dr. Otokar Rvbaf se je rodil 12. septembra 1865 v Postojni. Njegov oče Jan je bil Čeh, doma iz Prage, po poklicu inženjer, mati pa Slovenka, rojena Mohorčičeva iz Matuvana pri Divači. Po dovršenih študijah je bil pravni praktikant pri deželnem sodišču v Trstu, kot tretji slovenski odvetnik v Trstu pa je otvoril svojo pisarno 1. 1895. Po njegovem prihodu v Trst se je pričelo med tržaškimi Slovenci živahno politično gibanje in dr. Rvbaf, ki je kmalu postal odbornik najvažnejših slovenskih političnih organizacij in ustanov, je prišel že 1. 1900 v tržaški občinski svet. Kot državnozboreki kandidat za V. kurijo (ves Trst in okolica) je nastopil naslednje leto, izvoljen sicer ni bil, toda njegovi uspehi so tudi v mestu pokazali močno naraščajočo moč Slovencev. Pri dr-žavnozborskLh volitvah L 1907 pa je zmagal m je potem do prevrata zastopal tržaške Slovence v dunajskem parlamentu. KakoT političnemu in prosvetnemu, tako so je požrtvovalno posvečal tudi gospodarskemu delu. Bil je n. pr. ustanovitelj Splošne hranilnice in zadruge »Naš dom< za zidar nje malih stanovanj. Dolgo vrsto let je bil prvi podstarosta Slovenske sokolske zveze m tudi odbornik Slovanske sokolske zveze. L. 1915 so ga mobilizirali in poslali celo v strelski jarek nad Bovcem. Šele sklicanje državnega zbora ga je po dveh letih osvo-
Pomanjkanje vode na Gorenjskem
Zaradi suše sredi zime so upadle vse vode, obrat zastaja in kmetje morajo ure daleč po vodo
Radovljica, 11. januarja.
Vsaka reč, če je še tako dobra, a v preveliki meri navadno škoduje. To poskušamo letošnjo leto z lepim, suhim prijetnim zimskim vremenom. Najstarejša ljudje ne pomnijo tako lepega adventa. Prvi dnevi so bili sicer megleni v dolinah, v višinah pa je neprestano sijalo kar toplo solnce. Ostali advent z božičem vred je bil tudi v dolini solnčen in topel. Ponoči se je živo srebro stisnilo do — 10, čez dan pa se je prav tako visoko dvignilo nad ničlo. Starejši ljudje so bili zadovoljni, le mladina se je jezila, ker je po prisojnih legah v novembru zapadli sneg popolnoma skop-nel in so že vzcvetele prve oznanjevalke pomladi: teloh, trobentice in celo modre nežice. V senčnih legah pa je bil sneg pretrd za smuko.
Z novim letom pa je izredno lepo vreme jelo presedati tudi odraslim ljudem. Potoki, ki so se zelo osušili v suhem mrazu, so poledeneli in Sava je padla tako močno, da so pričeli na Jesenicah resno |
misliti, da bo treba za nekaj dni skrčiti obrat zaradi pomanjkanja vodne sile. Ko se je pretekli teden pooblačilo in pričelo polagoma deževati, je bilo soditi, da bo konec pomanjkanja vode Potegnil pa je spet mrzli gorenjec, ki se mu je kmalu pridružila še pusta burja. Nebo se je spet zjasnilo, vetrovi pa so šc bolj osušili struge in vodnjake. Komaj da se še premikajo kovaška kolesa in kolesa mlinov. Vodne žage pa so po večini obstale in bo vprav zaradi pomanjkanja vode utrpela lesna industrija spet precejšnjo škodo Hudo prizadeti so kmetje, ki zajemajo vodo iz kap-nic in plitvih vodnjakov. Ure daleč morajo dovažati vodo za ljudi in živino.
Bolj ugodne kakor so bile zadnje zime, je letošnja za spravljanje lesa. Na Jelovici, na Pokljuki in Možaklji leži debela, trdo zmrzla snežena plast, pokrita od par prstov mehkega snega. Tako bo kmalu ves les na pobočjih, odkoder ga bodo pri prvem novem snegu lahko potegnili v dolino.
Naše dijaštvo naj dobi za zimski šport lepo leseno zavetišče na Gorjušah
Zima le nad lOOO m — Kaj je pokazal letošnji tečaj
Po lanski muhasti zimi, ki nas je pustila preko božičnih in novoletnih praznikov brez snega, so zimski športniki pričakovali, da jim bo letošnja zima prinesla kaj več veselja. Prve dni decembra je kazalo, da dobimo dovolj zgodnjo zimo z debelim snegom, da smučarjem ne bo treba predaleč od doma za njim. Nu, tudi to pot so ostali prazniki suhi in mladina je vsa nesrečna motrila, kdaj bo kakšen sneg obetajoči oblaček od juga stopil na sinje obzorje. Mnogim je solnčno vreme skazilo vse veselje, ki so si ga obetali od praznikov, ko bi lahko brez skrbi uživali štiri dni zimske radosti.
Srednješolska mladina se je že pred zimo pod okriljem Ferialnega saveza pripravila na smučarski tečaj. Ker v dolini ni bilo snega, so jo za novo leto odrinili na Pokljuko, kjer edino je ta čas snega za idealno smuko. Za vežbanje so si izbrali jugovzhodni del visoke planote na Zgornjih Gorjušah, kjer so imeli tudi svoj glavni stan v domu Slalom kluba 34. Domačini na Gorjušab so prav gostoljubni
ljudje in sprejmejo v svoje snažne domove prav radi smučarje na hrano in stanovanje. Za dnevnih 20 dinarjev je vsakdo dobro preskrbljen z dobro in izdatno domačo hrano. Tudi srednješolci, kar jih ni dobilo prostora v domu in šoli, so bili nastanjeni pri domačinih. Pod vodstvom profesorja in vaditeljev so teden dni na Gorjušah dobro izpolnili in so pred odhodom priredili prave tekme, ki so pokazale, da je iz tečaja izšlo lepo število izvežbanih smučarjev, ki obvladujejo v zadostni meri najpotrebnejše smuške like, ki zadostujejo, da se more smučar brez nevarnosti kretati po naših zasneženih planinah,-
Prav ta tečaj srednješolcev na Pokljuki pa je hkrati pokazal, da bi se morale vse srednješolske organizacije, kakor Pomla-dek RK, Ferialni savez itd. ob sodelovanju naše prosvetne uprave in vodstev srednješolskih zavodov združiti in pričeti akcijo za postavitev večjega zavetišča za slič-ne tečaje. Najidealnejši prostor za to so Zgornje Gorjuše, v približni višini 1000 m, z razsežnimi poljanami in griči, ki so
okrog božiča vslkdar zasnežene in to tudi takrat, ko je niže spodaj Se vse suho. Tako ne bi balo nevarnosti, da bi morali nameravane tečaje zaradi pomanjkanja snega odpovedati.
Za tako planinsko postojanko, namenjeno naši srednješolski mladini, imajo Gorjuše vso prednost Lahki dostopi so iz Bohinjske Bele, Soteske in iz Nomnja. Najdaljša položna pot je dolga poldrugo uro hoda. Gorjuše so oddaljene doDro uro od hotelskega vrvenja na Goreljku v popolnem planinskem miru. Zrak je čist in solnce ima v tej višini še svojo posebno moč. Zavetišče bi prišlo v letnem času v poštev kot okrevališče, pravtako tudi pa počitniške kolonije. Prekrasni so izleti po smrekovih gozdovih proti Rudnemu polju, Mrzlemu studencu in z bližnjega Galetovca je razgled na Bled, savsko dolino in Karavanke kakor od nikoder drugod. Veličastni pogledi pa so prav iz samih Gorjuš na vse Julijske Alpe in daleč preko njih na Dolomite.
Gradnja večje planinske postojanke za našo mladino ne bi zahtevala kdove kakih stroškov. Delo je tod poceni, stavbni materijal, od katerega prihaja v poštev predvsem les, bi bilo kaj lahko dobiti od državne šumske uprave, saj jc država lastnica skoro vseh nepreglednih gozdnih kompleksov na Pokljuki. Za uresničenje zamisli so potrebni le odločni možje z nekaj organizacijskega zmisla in delavnosti in tako ne bi bila nikaka utopija, da bi se prihodnje leto ob tem času vrnilo v naše srednje šole nekaj sto mladine, ki si je v božičnih počitnicah nabrala v planinski zimi novih moči in veselja za študij in napredek v šoli.
80 let staroste naših strojevodij
SOletnico je praznoval v nedeljo Anton Seliškar, starosta slovenskih strojevodij V nenavadni čjlosti je praznoval svoj lep; živ-Ijenaki praznik, zadovoljen z uspehi v svojem dolgotrajnem življenju, in 6rečen ob sreči svojih pelih otrok. Njegov sin Tone, pjsa-telj, je učitelj na meščanski šol:i v Ljubljani,
Zane je urarski moj6ter, Ivanka je ga. Gale-tova, Marija pa ga. Egvjeva, Fani je soproga železniškega inšpektorja Jošta v Beogradu, Rozi pa je poročena z znanim sokolski m delavcem, trgovcem Rusom. Doma n Kozarij pri Ljubljani je g. Anton Seljškar prav tako odločen narodnjak Ln naprednjak, kakor je bil žilav v vsej svoji borbi za obstanek in v prizadevanju po izpopolnitvi. Kot mlad ključavničar je spoznal mnogo dežel, v Ljubljano pa se je vrnil leta 1883. jn je bil strojevodja državne železnice do upokojitve leta 1913. Uglednemu narodnemu možu željno ee mnogo zadovoljnih let!
I
Patrolna tekma srednješolcev na Gorjušah
Žrtev neprevidnega voznika
V nedeljo zvečer se je dogodila na postaji Otoče huda nezgoda. Z večernim vlakom se je pripeljala jz Škofje Loke v Otoče kropar-ska poštna upravjteljica g. Rezjka Lotričeva. Na postaji jo ie čakal njen zaročenec, uslužbenec v kropanakj tovarni. Ko sta šla iz postaje po temni poti ob progi, sta zaslišala za seboj voz, ki je bil brez luči- V naglici sta se umaknila vsak na drugo stran poti-Potniki, ki so prav tako oddajali iz postaje proti Ljubnemu, Brezjam in Otočam 60 zaslišali ubupen ikrik: »PomagajteU
Ko je voz poln romarjev odšel mimo gruče ljudi je posvetil v temo zaročenec Lotričeve. Nudila se mu ie strašna sfl-ka: Lotričeva je ležala oneOTeščema, vsa krvi. Kolesa voza so ji šla čez glavo iin trup in jo močno ranila- Ne6re&nčco so odnesli v bližnjo gostilno, jo izpirali in ji skušali zbudili, kar jim pa dolgo ni uspelo. Brzojavili so po zdravnica, ki je ugotovil, da eo poškodbe posebno na glavi zelo hude in bo morala g. Lotričeva v bolnišnico. Ljudje, k; večkrat hodijo po
potu ob progi, kt ni prav nC razsvetljen, in poznajo hSfaro vožnjo voznikov na omejenem nevarnem kraju, se čudijo, da se ni doeedaj zgodijo že več nesreč. Skrajni čas bi že baL da se prične z zgradbo nove postati e v Otočah in sicer na bolj ugodnem mestu kakor je ta. Denarja menda ne manjka v tej okolici, saj vendar prihajajo na Brezje, za katere so Otoče glavno izhodišče, ljudje ne samo j z Jugoslavije, marveč tudi iz 606ednje Koroške in Primorja.
Zagonetka mlade samomorilke z Ježice
Ježanski orožniki so si v nedeljo in ponedeljek na vso moč prizadevali, da ugotovijo identiteto mlade samomorilke, ki se je v nedeljo zjutraj vrgla pod kolesa lokomotive kamniškega vlaka, vendar pa do večera niso mogli dognati nobenih podrobnosti.
Dekle je čakalo vlaka tik nad ježensko postajo poleg Ahlinove gostilne in je bilo oblečeno v moder Hubertus plašč s črno baretko na glavi. Ko je strojevodja po kratkem postanku vlak spet pognal, je dekle opazil na progi šele, ko je bil stroj le kakih 4 metre pred njo. Ze v naslednjem hipu je lokomotiva zgrabila neznanko, jo nekajkrat zasukala pred sabo- nato pa jo vrgla vstran tik proge. Strojevodja je takoj ustavil vlak. skočil z lokomotive in pričel klicati na pomoč. Tedaj so nekateri potniki izstopili iz vlaka, obenem pa so prihitele ženske iz sosednjih hiš. Kandidatka smrti je bila še živa in ljudje so jo skušali ohraniti pri življenju. Vse prizadevanje je ostalo zaman. Neznanka je kmalu izdihnila.
Stroj ji je zlomil hrbten;co in levico, dve rani pa je imela na desnem sencu in za ušesom. Ko je vlak nadaljeval vožnjo, so domačini obvestili orožnike in občino o tragičnem dogodku. Na odredbo orožnikov so truplo spravili v mrtvašnico na pokopališču pri Sv. Juriju. Obupani mladenki je bilo kakšnih 17 do 20 let. Pri njej niso našli nikakih dokumentov, ki bi mogli izpričati njeno identiteto. V žepu je imela samo denarnico z 59 Din gotovine in listek s tombole poštnih nameščencev. Neka Saveljčanka je orožnikom izjavila, da samomorilko pozna po krstnem imenu Pepca in da je doma iz Šenčurja, služila pa je nedavno v Kranju.
Smrt dveh zglednih srbskih rodoljubov
Drugi dan pravoslavnega božjča- so v Ze-munu pokopali bivšega direktorja soinborske učiteljske šole Pavla Terzina. Pokojnj je bil izrazja osebnost v prosvetnem in (Kritičnem življenju Bačke. Učiteljišče v Somboru je vodil presko 30 let in generacije, kj so izšlp iz njegove šole, so bile sposobne tudi za nacionalno delo med narodom in daleč preko meja Bačke in Vojvodine. Da ie bila pod njegovim vodstvom šola v strokovnem pogledu na višku, pa je morala pr;znati tudi tuja oblast. Vodstvo somborskega učiteljišča, ki je obstojalo že v dob; Karadjordja, je b-;<la težavna naloga. Pavle Terzka pa je zna-1 pod plaščem veroizpovedi najuspešneje gojiti srb ski nacionalizem, ne da bi dal vladi v Peš! i povoda za ukinitev te za ves srbski živeti tako važne prosvetne ustanove.
Tudi na poprišču strokovne književnost je imel Pavle Terzin velike zasluge. Njegova »Didaktika«, »Metodika* in druga strokovna dela so bila znana in č',slana pred vojno tudi v šolstvu preko Save. Kot nesebičnega socialnega delavca ga je visoko ■spoštovala vsa pokrajina. Pripadal je radikalni stranki in bil je v ožjem krogu narodnih vo-ditedjev, zbran,h okrog lista »Zastave« v Novem Sadu. Po osvobojenju ga je Sombor izvoljj za narodnega poslanca in kot tak ie bil član mednarodne komisije za določitev meja med .Jugoslavijo in Madžarsko. Zadnja štiri leta je preživel v Zeinunu, kjer ga je smrt ugrabila v starosti 65 let.
V Beogradu je umrl v nedeljo v starosti 77 let nacionalni borec Vasa Franičevic, upo kojeni učitelj in bivši narodni poslanec. Rodil se je v Petrovcu, obšskaval pa je kotorsko gimnazijo, kjer se je seznanil z L ubo Jova-novičem ter z njim in še nekaterim; družini; tovariši ustanovil nacionalno organizacijo »Branko Rad.čevitv. Tako je že kot dijak poslal borec za narodne pravice. Med krivo-šijstko vstajo so ga zaprlj, a ie iz zapora ute-kel in emigriral v Srbijo. Ko se je v Srbiji nekdanji radikali boril; proti absolutizmu Obrenovjčevega režima, ie bil FraničevK' med njimi posebno odločen in spet je moral v zapore. Narod na Timoku, ki ie cenil njegove vzgojiteljske jn voditeljske spodobnosti jn vrline, ga je izvoljl za svojega poslanca in tO dolžnost je pokoinj Franjčevič vršil z vto vestnostjo blizu 20 let.
(Deasih Je 1 ustno h91o
— pa je marsikaj, še zdaj tako — Pogled v življenje pred polstoletjem, ko so še naši očetje gantovall
Ljubljana, 11. januarja
Spet se je zaokrenilo kolo časa v novo smer in nemirni 20. vek je pognal človeštvo v nov vrtinec življenja. Zemlja je znova opravila skoraj 930 milijonov km dolgo pot po vsemirju in že plove 850krat hitreje od brzega vlaka novim dogodkom naproti.
Mnogo je bilo izrečenih želja in s še več dobre volje je vsak po svoje zajadral v novo leto. Kajti duševno nastrojenje vsakega človeka je kakor mal čolniček, ki ga dobro-voljneži, spretno se tolažeč, krmarijo skozi vse nevšečnosti življenja, mod tem ko črnogledim odnašajo valovi lupinico dobre volje neprestano v nevarne tolmune. Vedri optimisti zatrjujejo, da je kljub vsem neprijetnostim naš svet pač najboljši izimed vsehi, kar jih še slutimo v vsemirju in da sploh ne more biti boljši. Ti zmerom zaupajo v dobro zvezdo, ki sveti našemu planetu, tem več še njim samim. Optimisti vedno verujejo, da jim je dobro, čeprav se jim slabo godi.
Pesimisti so nasprotno ljudje, ki sploh ne morejo živeti brez brige. Ce se znebijo skrbi. si že poiščejo nove. Ce optimista kjerkoli postavijo pred prag, se tolaži 8 tem, da tam nima nič več iskati. Sel bo vesel dalje ter pozabil na vse. Pesimist nasprotno se bo takoj razkričal in zmerom premišljal o maščevanju.
Pesimistični optimist se nadeja le dobrega in je vedno globoko prizadet. Nasprotno optimističnega pesimista kaj naglo hudo zadene, pa se pusti spet kmalu presenetiti. Življenje je v naših očeh prav tako, kakršnega si sami zamišljamo. Človek ni samo osebno bitje, temveč tudi ustvarjalec. Življenje nam pač kaže to kar mi v njem čita-mo: vesel ali nevesel obraz, nudi nam zdaj krepelce, drugič spet dobrohotnost Življenje je brez usmiljenja, strašno, trdo. Je pač ka-koT neozdravljiva bolezen, če ga hočemo tako imenovati. Ali je spet nepopisno lepo, blesteče od sijah in čudežev, polno nad in zlatih gradov. V njem tiči večno skrivnostna moč, močnejša od vseh pras.il: ljubezen.
Tolikokrat so že poskušali določiti, kaj je prav za prav ljubezen. Modrijani so o tem misteriju najraje molčali, pesniki pa so dali ljubezni še skrivnostnejši poudarek. Kdo ve n. pr., kaj je pomlad? Vidimo cvetlice poganjati iz tal, pred nami se odpirajo pisani, duhteči cvetovi, slišimo gostoleti ptico pevke, nad vsem tem pa jadra svetlo solnce — in že vemo. da je pomlad. Saj smo videli njene značilne znake, ki napadajo tudi božansko moč ljubezni. In v vsej lepoti, ki jo razgrinjajo letni ča&i v naročje pri-rode, bi želeli ostati, kljub vsem nadlogam seveda, najraje optimisti. Tako bi zmerom
zaupali v edinstvenost našega sveta, kjer naj bi živel človek srečno in zadovoljno.
Preživeli 6mo tragedijo naših dedov, živimo sredi stresljajev moderne dobe, ali vendar nam daje življenje dihati, nalaga nam bremena pač morda le zato, da nas ustvarja močnejše za čim veselejši dojem minljivih dobrot. Verujmo v modro vzgo-»eslovje življenja, verujmo v dobroto in ne pozabimo sami biti dobrotni — ker življenje je pravično in bo vsako dobro delo po-plačevalo. Kajti življenjska usoda ni zamotana, v njej vlada velik matematični red.
Torej v novem letu proč s pesimizmom in bodimo pravi optimisti. Da pa je življenje sejalo nk zemljo vekomaj dobrote in tegobe, da je bilo na svetu že od nekdaj veselo in neveselo, naj nas prepriča kratek sprehod v preteklost.
Po Kristusovem rojstvu je minilo približno 61 milijard in 94,736.252 sekund. Na utrip enega dne odpade 86.400 sekund. Kaj je v primeri s tem številom življenjska pot človeka? Kljub temu se v zadnjih desetletjih naglo spreminja lice naše zemlje in način življenja na njej. Se pred sto leti, ko so bile naše prababice obložene z najraznovr-stnejšimi iznajdbami bidermajerskega okusa, je imela Evropa 67 držav. In od teh samo tri republike. V času, ko se je oglašal po naši celini vsepovsod postiljonov rog je bila srednja Evropa razkosana na 39 držav. Na severu so bile kakor še danes 3 kraljevine, zdaj jim je priključena republika Finska. V vzhodni Evropi sta bili pred 100 leti le 2 vladavini, ogromna Rusija in mala svobodna državica Krakova, zadnji
ostanek Napoleonove varšavske vojvodine. Danes šteje vz.hodna Evropa 5 republik, 3 baltske, poljsko in rusko republiko. V ju-žnovzhodni Evropi se je mogočno osmansko carstvo širilo daleč na Balkan. Neodvisna je bila mala kraljevina Grčija, Turkom so plačevale t-ribut kneževine Srbija pod Milošem Obrenovičem in otok Samos, kneževine moldavska in vlaška. Samostojne Bolgarije in Albanije še ni bilo nikjer.
Italija, ki ima vključeno danes še republiko San Marino in vatikansko državo, je bila pred sto let: raztrgana na 8 vladavin: kraljevino Sardinijo, kraljevino Sicilijo, Vojvodino Parma in Lucca, cerkveno državo in 2 habsburški domeni: veliko vojvodino To-skano in vojvodino Modeno.
Na Pirenejskem polotoku so bile že pred 100 leti 3 države. Na Portugalskem in Španskem so bili veliki nemiri zaradi prestola mladoletnih prestolonaslednik Francija je bila »e meščanska kraljevina, obstojali sta že Belgija in Nizozemska. Enotnemu Britanskemu carstvu je vladal zadnji moški Han-noveran, kralj WLljem TV.
Naši dedje so takrat vedeli še zelo malo o svetu. V vsej stari monarhiji je izhajalo komaj 20, po večini nemških časopisov. Tudi koledarji so bili še zelo redki. V njih si lahko našel recepte za razno kuho in zdravila, navodila za preganjanje podgan, miši, ščurkov in stenic. Našim babicam, ki se kaj rade pohvalijo, da je včasih bilo drugače, naj navedemo, da so koledarji že pred 100 leti prinašali svarila staršem, da pazijo na svoje hčere. Dekleta, da se tudi. kadar 90 same med seboj, lahko pokvarijo
in o prepovedanih skrivnostih da vse preveč vedo. Tudi humor se v 100 letih ni bog-ve kaj spremenil in anekdote, ki krožijo dane« po časopisju, so bile našim dedom že v veliki meri znane.
' Pred 50. leti so pa imeli Slovenci že svoje dnevnike in iz tistih let so nam ohranjene marsikatere zanimivosti. V Silvestrov! noči. še več pa na trikraljevski dan, jo pred 50. leti zapadlo mnogo snega. Debel sneg je zametel celo Gorico. Trst in Pulj. Proga na Trst je bila ponekod zasnežena <lo
5	metrov na debelo in za prenašanje pošte iz zametenih vlakov do prihodnje postaje so morali najeti 90 nosačev. Po meter na debelo zasneženem Barju je oral vrhničan
6	ur iz Ljubljane tja pod Sv. Trojko.
Sredi januarja je posetila Notranjsko huda nevihta. treščilo je bilo v Idriji v stolp cerkve sv. Antona, ki je pogorel in zvonovi so popadali na tla. Sneg je Še večkrat na debelo zapadel in takrat še številni volkovi so v hudi zimi samo na slovenskem Koroškem raztrgali 40 goved. 135 ovc, 1 žrt-be in 8 koz. Dve sto kpr težko medvedko so ustrelili v Loškem potoku. 3 orjaške medvede v kočevskih gozdovih in notranjskem Javornikn.
Na vsej jadranski obali, od Trsta do Dubrovnika. so takrat nalovili ribiči 8 in pol milijonov kg rib v vrednosti 2 in pol milijona goldinarjev. Ljudje so še pridno zau-živali ribe, saj so jih ribiči 5 in pol milijonov kg na mestu odprodali.
Ljubljana je bila pred 50. leti v predpust-nem času zelo vesela. Številne prireditve so vabile na zabavo, najbolj znana je bila »Spe-
»JUTRO« it 9
Torek, 12. i 1*37.
r letošnji sezoni!
LELA ČERNAJA znana pevka moskovske
radlopostaje!
Cigansko življenje — njihova ljubezen in strast in njihove Jutri PREMIERA tisočletne postave in običaji!	V KTVTT MATKJ1
PEVI IZVIRNO RUSKO-SOVJETSKI FILM
Ciganska postava
omače vesli
Barbarski Balkanci
V času, ko gieUamo po kinih m ilustriranih revijah strašne slike o razdejanju bratomorne državljanske vojne v Španiji, objavljajo sarajevski listi dokument, ki se je obranil iz arhiva nekdanjega avstro-ogr-?kega armadnega poveljstva v Sarajevu. Dokument predstavlja pismo, ki ga je dne 26 julija 1914 poslal poveljnik črnogorskih čet na Lovčenu general Mitar Martinovič avstrijskemu vojaškemu komandantu v Ko-toru. Črnogorski poveljnik sporoča avstrijskemu, da stopa Črna gora na stran Srbije in da se bo zato tudi ona nahajala v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Nato nadaljuje:
»Občutki humanosti nas silijo, da vam to sporočimo, tako da lahko pravočasno odstranite iz Kotora vse neborce, zlasti žene, otroke, starce in bolnike, da ne bi po nedolžnem trpeli. Da ne bodo poškodovane humanitarne in verske zgradbe, jih izvolite obeležiti z vidnimi znaki, da se bo vedela naša artiljerija ravnati«.
Tako so pisali Črnogorci svojim sovražnikom 1 1914 ob začetku borbe na življenje ui smrt. Kljub temu prirojenemu vitešivu so jih nemški in drugi nasprotniki označevali za barbare in divjake, enako kakor tudi druge balkanske narode. Kako pa delajo danes v kulturni Španiji?!
* Iz vojaške službe. V zadnjem »Vojnem listu« so mnoga vojaška imenovanja. Na čelu napredovanj so štirje polkovniki, ki so postali brigadni generali. Med njim, je pehotni polkovnik Linus Dekaneva, ki se je v nevarnih dneh po prevratu pri štajerskem obmejnem poveljstvu pokojnega generala Maistra zaslužno uaejstvoval kot poveljnik nekdanjega tržaškega bataljona. Med drugimi so tudi napredovali: v čin podpolkovnika majorji, artiljerijski za ge-nerai tabne posle Stropnik France, pehotni Kumer Lojze, Kopačin Josip, Užar Kran jo m štefanovič Josip; artiljerijski Domanik Roman, konjeniški Nežmah Miroslav, letalski Cenčič Pavei, Gradišnik Ferdo, Koracin Gustav in Gorjup Zdenko; v čin kapetana fregate kapetana korvete Helenbah Zdenko in Levičnik Karel; ma-jorski čin so dosegli kapetani I. razreda: pri artiljeriji Prosen Milan in Peterlin Er-nest (oba za generalštabne posle), švajger Anton, Kružič Josip in Cuš Oton, pri pehoti Sirnik Vladimir; pri konjen ci Pire Stanislav, pri saniteti mornarice dr. Josip Kotnik; čin kapetana korvete sta med drugimi dosegla poručnika bojnega broda Pire AdoLf in Draksler Finko čin poročnika bojnega broda I razreda pa je dosegel poročnik bojnega broda II. razreda Tomažič Boris, v čin kapetana II. razreda so napredovali poročniki pri pehoti Lipov-šek Franjo in Krašovec Josip ter inženjer-ski poročnik Guštin Alojz; poročniški čin so dosegli podporočniki pehotni Bizjak Peter, artiljeiijska Kralj Alojz in Cuček Leopold, strokovni Zaje Franjo in strojni Kolarič Adolf.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.
Op; reg S br. 16. 485/35.
♦ Zborovanje gluhonemih. Združenje gluhonemih v Beogradu je imelo v nedeljo svojo drugo redno skupščino, katere so se udeležili tudi delegati združenj gluhonemih iz Ljubljane in Skoplja. Prisotni so bdli tudi nekateri gluhonemi iz Zagreba, člani uprave so naglašali, da je v Jugoslaviji okrog 30.000 gluhonemih, pretežna večina pa ni deležna važne državljanske pravice — obveznega osnovnošolskega pouka a da tudi oni srečnejši, ki so šole dovršili, ne najdejo v življenju enakopravnosti in zaslombe. Delegati iz Ljubljane in Skoplja so prišli na zborovanje po dogovoru z beograjskimi tovariši, da bi ustanovili organizacijo gluhonemih za vso dr-
žavo. Ljubljansko delegacijo je vodil g. Sitar, kd je obširno poročal o položaju gluhonemih v Sloveniji in v vsej državi, tovarišem za zgled in bodrilo pa je tudi navedel, da so šolani gluhonemi v Ljubljani že tako daleč napredovali, da so nedavno uprizorili svojo prvo gledališko predstavo. Ker gluhonemi iz Zagrftba niso imeli pooblastila od svojega združenja, je bila zadeva ustanovitve enotne organizacije gluhonemih odložena.
*	O železniških legitimacijah za želez niča rske otroke smo prejeli še naslednje vrstice: Nedavno je bila objavljena pritožba zaradi odvzetja železniških legitimacij železničarskim ženam in otrokom, kj se bavijo s kako obrtjo ali ki imajo sploh kako zaposlitev. Toda še dosti hujše je, ker so odvzete legitimacije vsem 18 let starim sinovom železničarjev, ki ne Študirajo in so sploh doma brez vsakega posla in zaslužka. Hčeram se pusti legitimacija tudi, če imajo mesečni zaslužek do 500 Din in izgubijo legitimacijo šele pri višjem zaslužku. Zakaj se ne pustijo legitimacije sinovom vsaj tedaj, ko so brez vsakega zaslužka?
*	Sanatorij v daruvarskena dvorcu. Blizu Daruvarja je lep dvorec, ki je bil nekdaj last grofovske rodbine Ticker. a je pozneje prišel v posest grofa Kulmerja Od njega pa je dvorec kupilo neko švicarsko živinorejsko društvo. Okrog dvorca je lep borov gozd, blizu pa je tudi izvirek kisle vode. Banska uprava v Zagrebu je zdaj sklenila, kupiti ta dvorec od švicarskega društva ter ga preurediti v socialno-zdravstveno ustanovo.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je v cvetu svojih 26 pomladi umrla ardč Tat^na Pre-lovškova, hči mestnega gradbenega ravna telia. Bolehala je na srcu in v nedeljo k> je, sedečo ob m zi, nenadno zadela kap Na mrtvaški oder so jo po'ožili doma. v Zarni kov; ulici 11- odkoder io bodo dane* ob 16 spremili k večnemu poe;fku Kdorkoli 'e poznal vedno vedro za umetnost navdušeno mladenko. io bo tra no ohranil v narleošem spominu _ Na PoI;»nfikj	v Ljubljani ie umrla go-na Albina Fobmova- učiteljica v pokoiu K večnemu počitku :o bo do spremili dane« ob 16 - V liublianski bolm iSnfci je umrla <?o*na Fani Prevfeva. ugledna crost ln^arka no®««fnira iz Ičatnne <ron>e B'ago ookon^o Wu!n orepeliali v domačj krai, k'e>- bo ;"tri ob 16. lesrla k večnemu pokoli _ y-,ripi;P lP „mr]a v~Ljub lian; gospa Frani* P«jfp =onro<?a znanega ljubljanskega mpščana Prmrrnh ho mtri oh 16. i iz mrtvašnice na Vido^danski ce«ti- — Pokornim blag spom n žalu-očim naše i^krp-no sožalie!
*	Smrt banjaluškega dijaka na madridski fronti. Rodbina sodnega nadsvetnika dr. Sekse v Banjaluki je dobila žalostno vest, da je postal sin Mirko žrtev španske vojne Mirko je bil dijak 7. razreda banja-luške gimnazije in lani junija je zapustil svoj dom Podal se je v šibenik in tam je pregovoril mornarje neke ladje, ki je plula v špansko vodovje, da so ga vzeli s seboj. Hotel je po vsej sili stopiti v armado španske vlade. Izkrcali pa so ga nekje v Maroku in tam je proti svoji volji postal vojak — generala Franca. Na videz se je vdal v svojo usodo, meneč, da bo ob prvi priložnosti pobegnil na nasprotno stran. Prideljen je bil oddelku. k: je bil poslan proti Madridu, in ko so še bili v rezervi, je skušal izvesti svoj naklep. Neka izvidnica pa ga je zasačila na begu in Francovi vojaki so ga takoj ustrelili. Fant še ni bil dopolni) 18 leta svoje starosti in bil je edini sin svojih staršev
*	Smrtna nesreča najmlajšega župana v šumadiji. V Grošnici je na bpdnji dan po tragičnem naključju umrl 26-letni trtrovec Bud;mir Milojevlč. ki ie bil v svoiem kraju pri zadnjih volitvah izvoljen za župana in je bi! najmlajši župan v vsei šumadiji Z nekimi gosti je veselo prepeval božične pesmi in potem le hotel dati duška svoie-mu veselju še s streljanjem v zrak. V svofo karabinko ie dal dva naboja Ko te drugi strel odrekel, ie s puško neievolien udaril ob zid puško se je sprožila In strel ga ie zadel v prsa.
Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« !
• Sneg ▼
Skoplja. V flandisku je pričelo v petek močno mutm ta adaj je anega te toliko, da Je prekinjen res promet S jenioe s Novim Pazarjem, Ivanjico, Prijepoljem m Bjettm poljem. Ponekod Je sneg visok te nad 2 metra. Obilica anega povzroča prebivalstvu velike skrbi. Od prometnega zastoja imajo največjo Škodo živinorejci, ki so v zadnjem času izvažali svojo Sivino v Grčijo. — Okrog Prokuplja je bila te nekaj tednov precej ostra zima brez snega, v petek pa je pričelo deževati in kmalu ae je dež pretvoril v sneg. Zdaj je vsa Toplica pod snegom — V Skoplju pa so dobili prvi sneg v soboto po dolgotrajnem lepem vremenu. V mestu samem je sneg kmalu foglTril, vsi okoliški vrhovi pa so pod snežno odejo.
Iz Ljubljane
u— XVI. »Slovanski večer« pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Petra n. bo 16. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. To bo najelitnejša in naj-reprezentativnejša prireditev sezone. Od 20.30 do 21. ure oficielni sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja ter predstavnikov vseh civilnih ter vojaških oblasti. Cenjeno publiko prosimo, da bo v tem času že v dvorani. Na koncertnem delu večera bodo sodelovali naši priznani umetniki, ki so e svojimi dosedanjimi uspehi porok najboljši izvedbi programa, ki se bo na »Slovanskem večeru« izvajal. Gdč. Olga Oljde-kopova ln gg. Aleksander Kolacio ter Uroš Prevoršek so imena, ki so dovolj znana in priznana med našo kritično publiko, da bo izbrani spored Izvajan res z ljubeznijo in vso preciznostjo. Koncertnemu delu večera bo sledila poloneza, za njo pa kraljevo kolo, nakar se bo razvila ob zvokih prav tako priznanega akademskega orkestra »Ronny-a« animirana in povsem neprisiljena zabava s plesom. »Slovanski večer« pomeni praznik jugoslovenske nacionalne misli, pomeni utrjevanje vezi med starejšo in mlajšo nacionalno generacijo, ki vsaka na svoj način s svojim delom do-prinašata svoj delež k zgradbi velike in močne nacionalne Jugoslavije po načrtih blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vabila so razposlana. eventuelne reklamacije prosimo na JNAD Jadran. Tomanova 3 ali telefonič-no 29-74.
Darilo za vsako priliko za Din 20.—
in to.
1 kom toiletnega mila; 1 kom mila za britje. 1 steklenico kolonske vode; 1 kom zobne kreme; 1 kom glavnik; 1 kom vase-
lin, I kom šampon; 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici štev. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo Se priporoča
Foto-parfumerija in galanterija
LOJZE $ M U C
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta ».
u— Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 13. t. m. bo predaval univ. profesor dr. Milko Kos o zgodovinski podob; cel.;, ki h grofov. Predavanje bo V mali dvorani Filhar-nioničnega društva (Ki«o Mat,ca) ob 20. Vstop prost-
u— Združenje ruskih intelektualnih delavcev v Ljubljani priredi pravoslavni sjlve-strov večer 13. t. m. v restavracijskih prodorih kavarne Emone. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu društva za brezposelne in onemogle člane. Začetek ob 21. Fles do 3. ure. Vstop pratj vabilu. Vstopnine ne bo.
u— Kako vsadini sadno drevesce. Tako se vpraša skoro vsak lastnik domačega vrta, na katerem bi rad ;mel vsajeno hruško, breskev alj kaj drugega, saj prostora je za sadno drevo na vsakem domačem vrtu. Mo-ti'l bi se, kdor bi mislil, da je storil prav, če je kupil drevesce od kakega potujočega prodajalca in potem žagrebel v zemljo. Vedeti treba, kako globoko se sme drevesce vsaditi, kako se skrajšajo korenine, kako ob režeš vršič, kako pognoiiS jn drugo. O tem, kar je treba vedeti o Sajenju sadnega drevja, nas bo poučil sadjarski referent pri banakj upravi g. Flego s predavanjem, iki bo v sredo 13. t. ni. ob 19. Predavanje se začne točno. Zamudniki ne bodo mogli k pre davamju. Vstop dovoljen vsakomur, o— 0 Kanarsk>h otokih bo drevi predaval I g. dr. J. D. Wolfel, vodja afriškega oddelka na dunajskem etnološkem muzeju. V sliki, glasbi in živahnem pripovedovanju nam bo predstavil te oloke Ln njihovo staro prebivalstvo. Prirodoslovno društvo vabi na čim večji posed. Predavanje bo v dvorana Delav-sike zbornice in se prične ob 20. urj. Vstopnina 10, 6 in 3 Dim.
u— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
a— V #iustfu »Soča« bo predaval v soboto 16. t. m ob 20.30 v salonu »Zveadi« mestni zdravniški Svetnik g. dr. BUs Prsata o Izbranih poglavjih te epidemiologije.
Povedal nam bo o zgodovini proučevanja infekcijskih bolezni, njih povzročiteljih m prenaSanju na okolico. SkuSal bo nazorno
p red oči ti vse preventivne mere, ki jih pozna moderna veda o epidemiologiji. Soča-ni, prijatelji in vsi someščani so vljudno vabljeni, da se udeležijo tega poučnega in koristnega zdravstvenega predavanja priznanega strokovnjaka. Vstop vsem prost in vsi dobrodošli.
u— Udruženje jugoslovensldh intenjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek 15. t. m. ob 20. v novi dvorani konvikta v Frančiškanski ulici (vhod iz pasaže). Predaval bo g. ing. Stanko Dimnik o dinamiki potresa in gradbenih ukrepih za zavarovanje poslopij pred po rušenjem. Vstop imajo člani in vsi. ki se zanimajo.
Vaš fotoaparat
zamenjate za Leico, Conta.T ali RolleifIe\
najkulantneje pri
Foto Touristu - Lojzu Šmucu
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8.
u— Slavko Popov, ki koncertira v petek 15. t. m. v mali filharmonični dvorani, je koncertni čelist, ki ima najlepSe ocene. Vsi hvalijo njegov čudoviti veliki ton, ki je izredno topel. V marsikaterem oziru ga primerjajo z znamenitim najslavnejšim čelistom Casalsom. Vsi kritiki so edini. da je umetnik najvišje stopnje, izredno muzikalen in čudovite tehnike. Ta tehnika mu omogoča najsijajnejšo izvedbo vsake skladbe, če ima še tako velike tehnične težave ali pa če je blesteča v svoji prelepi melodiji. Na koncertu v petek 15. t. m. v mali filharmonični dvorani nam bo zaigral dela Beethovna. Saint-Saensa. Brucha. Schumanna, Moskovskega, Rahmaninova. Kaureja in Popperja. Prodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjgarni.
u— Znameniti ruski pianist Aleksander Borovski bo koncertriral v Ljubljani v petek 22 t. m. Obenem javljamo, da bo v ponedeljek 25. t. m. n. spominski koncert Emila Adamiča, ob kateri priliki se bodo izvajala izključno niegova dela za orkester. Oba koncerta bosta v veliki filharmonični dvorani.
u— Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, se najvljudneje zahvaljuje obitelji Fabiančičevi za pok!onjenih Din 100 namesto venca na grob blogopokojnega soproga.
u— Ljubljanski Sokol ponovno opozarja in vabi na svoj 69. redni občni zbor. ki bo v sredo 13. t. m. ob pol 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu. Zaradi važnosti dnevnega reda prosimo čim večje udeležbe. — Uprava.
u— Skavti sprejemajo nove člane vsak dan od 6. do 7. zvečer v Skavtskem domu na velesejmu ali z dopisnico na naslov: Steg skavtov. Ljubljana. Poštni predal 178
u-- Esprrantski tečaj za začetnike bo otvoril Klub espernntistov v Ljubljani v sredo 13 t. m. Tečai bo dvakrat tedensko v klubovem lokalu. Cankarjevo nabrežje 7/1
u— Blago išče gospodarja. Nedavno smo |M>ročalj o aretacij.; precej nevarnega vlomilca im tatu Leona Ivaniia ,'z Osjjeka. Preiskava, ki jo vod; kriminalni oddelek naše polici:ske uprave v Ljubljani, je medtem odkrfla že nekaj n e<rov;h grehov, ne da bi bila mogla dognati, kje j.n kako Dne 29. decembra ;e Ivani poslal iz Ljubljane na n "k; naslov v Savskem Marofu paket, o katerem je na zasliševanju pripovedni, da ie vseboval nekaj njegove stare oblake, kj io je bil naklonil svo;enui stricu. Naša pol rjiska uprava povprašala pni orožnikih v Savskem Marofu jn je razen odgovora prejela tudi paket, v katerem se nahajata dva povsem nova. dolga, bela. volneno-svilena ženska plašča z ovratnikom iz bele zajčje kože in z belo sivjleno podlogo. Razen tega je policija med Ivanmevo prtljago našla še celo kolekcijo namiznih prtov. m-?d njimj enega belega z monogramom M. C. in tri prte z večiimi bai kastami kvadrati, ki so krasili bržkone mize na kakšnem gostilniškem al? zasebnem vrtu. Ti prti pa so še tako izredno dobro ohranjeni, da so bili morda ukradeni iz kakšnega izložbenega okna.
u— Mnogo se govori te dni o obrtniškem klesu, ki bo v soboto 16. t. m. v Kazini. Ta vsakoletna prireditev ljubljanskih obrtnikov je znana po svoji domačnosti, zato privablja vedno več obiskovalcev. Letos pripravljajo obrtniki še posebne zanimivosti, ki bodo prireditev še bolj požive-le. Komur je do neprisiljene zabave, ta naj pride v soboto na obrtniški ples v Kazino!
Danes poBlednjit! He »mudite! HANS ALBERS - LOTTE LANG
POD VBOClM S O L N C E M
hovka« v čitalnici. Zagrizeni ljubljanski nemčurji »o raiali na starem strelišču. Kakšnega mačka je odnesel z bala tisti nemour, ki je tam izgubil svojo zakonščino. priča v takratnem hajlanju sestavljeni, norčavi inserat v »Laibacher Zeitung«:
I ho am Somstag mei VVaib valorn, da ehrlioh-e Finda solls am Gmahatis obgem, er griekt a Moss VVain. — Seppel.
Prijateljčki pustnega rajanja so takrat tudi marsikakšno pogruntali. Tako so se neko noč ustavili v Zvezdi petični ljubljanski dobrovoljčki in stavili za 50 buteljk pristnega francoskega šampanjca, kdo bo ">0 krat obhodil Zvezdo krog Ln krog. Res se je našel zglednik sedanjih športnikov — pešačev. ki mu je zadišal peneči se šampanjec. Mahnil jo je na pol vpričo kontrole točno opolnoči in prikoracal je naokrog petdesetič točno ob 4 zjutraj. Stavo je dobil. je-li bila lahka ali težka, današnji športniki bodo že vedeli, kako j^ s tem rekordom.
Ljubljančani so svoje dni sploh radi stavili. Za »ticvo je neki posfrešček ni Sont-peterski ce- fci popil v dušku 2 I vin i in pojedel poO ie žlico. Kako je prebavljrd. kronist ne pove Za zdravje takratne Ljubljane je zanimiva stava 81 letnesra in 75 letnega meščana Zn sto goldinarjev sta stavila da v Ljubljani ni več kot 50 sedemdesetletnih Ljubljančanov. Stavo je drugi zgubil, kajti neki uradnik, ki je šel t-' -■■' n delo. je že prve dni naštel 281 starčkov med 7r' in £0.
Slovenci so bili pred 50 leti ne samo do-^	tast mMtaejšd. £
I Dobu pri Domžalah je štelo 5 bratov 392 j let Najstarejši brat je bil star 86, dru- j gi 84, tretji 82. četrti 71 in peti 69 let. V Vipavi sta dva zlatoporočenca z ženinovo materjo skupaj štela 250 let. Stara mati je ob sinovi zlati poroki imela okrog sebe 14 otrok, 4S vnukov in 71 pravnukov. Od ene same družine 121 živih potomcev... Ljudje. ki so pred 50. leti umirali nad 100 let stari, v takratni dnevni kroniki niso bili redki.
Zanimiv primer mišljenja ljudi, njih sodbe o bogastvu in poštenju pred 50. leti. je naslednja resnična zgodbica, ki jo je kronist otel pozabi
Neki avskultant se je zaljubil v trgovčevo hčer. Dekle mu je ljubezen vračalo in na-svetovalo: — Pojdi k očetu, prosi ga za roko. Ne bo ti je odrekel, ali ne smeš mu zatajiti svojih gmotnih sredstev. Če po pravici poveš, mu bo ugajalo in vse bo v redu!
Uradnik je res stopil pred očeta:
—	Dobro jutro!
—	Dobro jutro! Česa želite?
—	Da odkritosrčno povem, roko vaše hčere Berte.
—	Tako... tako, ali imate kaj premoženja?
—	Ne. prav nič.
—	Torej imate pač brez dvojbe dolgov?
—	Imam.
—	Koliko?
—	800 goldinarjev.
—	Vi ste oelo frak, v katerem ste prišli prosit, za roko moje hčere, vzeli na posodo?
—	Zal. res je!
—	hi radi x mojim denaijem fiveii?
—	Prav rad. kajti kot avskultant imam jedva toliko, da morem sam životariti
Trgovec prikima, in pokliče Berto k sebi. Hči mu pove, da ljubi iz vse duSe mladeniča
—	Tako... tako... ti ga gotovo že dolgo poznaš.
—	Da, oče!
—	Je-li častit mladenič?
—	Gotovo, sicer bi ga ne ljubila.
—	Poznaš li njegovo obitelj?
—	0, oče. jako dostojni in pošteni ljudje so!
—	No, naposled nimam ničesar proti tej ženitvi, reče oče, gre k mizi. vzame 10 sto-takov, pa jih izroči mladeniču:
—	Na, sedaj Idi in poplačaj dolgove. Opoldne pridi k mena na obed. Kadar boš sa«n hčer tmel. pazi, da dobiš zeta, ki te bo manj stal, nego ti mene:
Tako včasih in danes? Drugi časi in običaji Gotovo najzanimivejša poleg te poroke je bila v pred pustu pred 50. leti pristno domača ohcet nekje na Štajerskem. Ženin se je pisal Medved in je vzel za nevesto hčer soseda Mačka. Družica js bila hči posestnika Vrabca, priči sta bila kmeta Jelen in Polh. godca pa Volk in Zajec.
Plesali so stari Ljubljančani do rane zore in kronist pravi da je bila na plesiščih taka gneča, da Je dosegla temperatura »že visoko stopnjo nad nonnalo«. Med vrsticami pa tudi ni porabil povedati da so se sicer miroljubni meščani v predpustu tudi radi kavsa-H (stepli).
Tirna je prt^snOa tisto leto ie pozno v pomlad. Ii natfb krajev so favoiili 1200 va>-
gonov ledu. po 70 krajcarjev cent, na Dunaj in pivovarni Dreher v Trst. Z izletniškim vlakom so se vozili Ljubljančani drsat na Bled. Zaradi obilo zapadlega snega so morali odmetavati težko breme 9 streh. 250 mestnih delavcev je s 120 vozmi odvažalo sneg v Ljubljanico in mestna občina je izdala po 1000 goldinarjev na teden za kidanje snega. Težak sneg je zrušil streho steklenega salona v Zvezdi na pogrnjene mize oficirske menze. Pol metra snega je obležalo tedaj v Londonu, v Zadru je zmr-zavala luka. Madrid pa je opuatošil silen tornado.
Kljub mrazu so se tisto leto zgodaj vrar čali kljunači iz Afrike. Dva so ustrelili konec februarja pri D. M. v Polju in v Postojni. V tivolskem gozdu so živele še prosto srne in srnjaki ter so se približali sprehajalcem bliže mesta. V S t. Jurju pri Šmarju so ustrelili danes že redko vidro z dvema mladičema, prav tako redke tri bele planinske zajce so upihnili blizu železniške postajo Podnarta in Lesc.
Raz.en velikega požara deželnega gledališča so imeli Ljubljančani pred 60. leti veliko senzacijo z največjim diamantom sveta ▼ svoji sredi. Tako se je namreč pisal zloglasni bandit. ki so ga imeli zaprtega na Zabjaku. Tivolski gozd je videl marsikatero tragedijo oficirskih dvobojev.
Po pomladnih povodnjih je prtHa velika noč. »Hristo8 vogkre«!« Mesto slovanskega velikonočnega poljuba tlačenemu narodu »T'''.;«*',,-! noStl^Tn dražbi QWK in Metoda slu tak« je napis d v »Slovenski Narod« pok. rodoljub. žur':<I!i Ivuu Vrboviiik;
TEl.
27-30
SLOGA
tta la ljubljenka svete, pojmlacn« SHIRLEY TEMPLE
UPpRNIKOVA H C I
ilUiliZS
POLA NEGRI ▼ napetem in pretresljivem fnkna kr»«i» ruske revolucije
MOSKVA - SHANGHAI
Gustav Diessl, Suši Lanner, V. Kappler

Društvo slovenskih likovnih umetnikov bo imelo 23. t. m ob pol 18. uri pri Slonu v Ljubljani IV. redni občni zbor.
u— Gospodinjska šola Mladika priredi večerni tečaj za fino in domačo kuho. Vpisovanje danes in jutri od 16. do 18. na šoli, Subičeva ul. 9., kjer se dobe vsa pojasnila.
n_ Cela vrsta požarov r ljubljanski okolici. V pondeljski izdaji ie »Jutro« na kratko jK>ročalo o požaru, ki je v nedeljo popoldne izbruhnil v gospodarskem poslopju pooeeinr ka in mizarja Jožeta Kušarja na Uršičeve^n otradonu na Barju. Proti večeru pa je v okolici mesta iizbruhniil ogeni še na treh krajih, kar daje slutiti, da so na per,ferj,^; Ljubljane na delu kakimi požigalci iz maščevan >a Okrog pol 21. je pričel na lepem goreti Šuštarjev kozolec na pobočju šmarne gore tik l>od takozvano romarsko potjo. Kjiub nagli [omoči gasilcev je kozolec pogorel skoraj do tal. A komaj eo se gasilci in vaščanj oddahnili od dela. so se v Tacnu samem naemkrat spet začuH obupni klici: »Na po-moč!« Na lepem je pričelo goreti prj po-e-siniku Guzju vrh klanca ob cesti, ki drž v Šmartno. Na glas gasilskega roga so prfaj-teli gasilcj iz Šmarcnega, Viimariev. VikerČ, Gameljinov im od drugod. V nevarnosti ie bila vsa vas in gasilci eo z domačini vred gasil,- do jutra. Prj Guzju je pogorel pod do tal, močno pa je bjla poškodovana rudi šu-pa. tako da je razen poslopij pogorelo tudi mnogo sena in gospodarskega orodja. Vsi sumijo- da je bil ogenj na podoben način kakor pred tednom v Trša novem mlinu podtaknjen. Ponoči pa se ie oglasil rdeč; petelin še na gospodansikeni poslopju posesiiLce Marine Loža rje ve v Zalogu. Pod streho je 1>t-lo natrpanega mnogo sena. slame in druge-krme. da se je kmalu razvil ogromen plamen. K sreči so bitli takoj na mestu domači, kmalu za njimi pa tudi Imibljanfikj jasilci z motonko, vendar niso mogli preprečiti, da ne bi plameni zajeli še dveh sosednjih poslopij. Do ;al ie pogorelo troje objektov, k, so vsi last Marije Lužarieve tako da trpi iasfcnjca bl;*u 100.000 Dm ikode.
Iz Celin
e— Prijava vozil. Opozarjamo vse lastnike koles, motornih vozil in izvoščke, da morajo za ozemlje celjske mestne občine prijaviti pvoja vozila do konca tega meseca pri predstojništvu mestne policije, »i območje sreskega načelstva v Celju pa v istem roku na sreskem načel=tvu, sicer bodo morali plačati trikratno prijavno tak.«o.
e— Sode je kradeL V zadnjem času je bilo ukradeno nekaterim gostilničarjem ln trgovcem z dvorišč sedem praznih ?o-dov po 300 ln več litrov. Sodi so bili vredni mad 2000 Din. Policija je ugotovila, da ata na dvorišču nekega hotela shranjena uva soda sumljivega izvora. Zato je opazovala, kdo bo prišel po ta dva soda. Kimaliu je prispel 32-letni Ivan V. iz ptujskega sreza z vozom tel hotel naložiti oba soda. Policija ga je aretirala in ga oddala v zapore okrožnega sodišča. Areti-ranec taji tatvine sodov, čeprav je policija ugotovila, da sta bila omenjena drva soda im še neki tretji sod, kd ga je bil tat prodal, Ukradena v Celju.
e— Tri nesreče. Ko je hotel 27-letni, pri zdravniku g. dr. Hočevarju v Celju ufilužbeni šofer Avgust Veselaik v soboto pognati motor avtomobila, ga je ročica udarila s tako silo, da mu je zlomila desno roko. Na Poljanah pri Rečici ob Savinji je padel 59-letni drvar Anton Venek pri delu in si zlomil desno nogo. V nedelje je padel 30-letna sodni pripravnik Anton Majdič lz Celja na drsališču tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Ponesrečenci ?e zdravijo v celjski bolnišnici.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »NJEGOVA OFICIELNA ŽENA«, in najnovejši Foxov tednik.
Gorenjec je potegnil na Bled 500 ljudi in je seveda imel zaradi tega tričetrt ure zamude. Na Šmarni gori so izpili Ljubljančani samo piva 15 sodčkov. Kmalu po veliki noči so se stari Ljubljančani čudili takratnemu aeroplanu — velik žerjav je krožil nad mestom in odletel nato proti severu.
Pomladni mraz in slana sta ti6to leto uničila mnoge vinogTade po Dolenjskem in Štajerskem. Tud' ^ožnik je pred 50. leti imel dva vinog ^ ki sta dala še precej sladko kapljico. 1 .ec maja je pa pritisnila huda suša in solnčarica je pobrala mnogo vojakov na vajah. Vode so že v maju imele + 30° C in kronika beleži pofleg oliešencev tudi nekaj utopljencev.
Pred pol stoletjem so ljudje pridno šte-dili. Samo v Kranjsko hranilnico je v en^m meseou vložilo 1.765 strank 533.590 gld. Za nakup zemljišč in gradnjo h'iš je bilo 142 prosilcem v istem mesecu izplačanih 618.370 gid. posojila. Očanec iz Dolenjskega, ki se je tedaj razgledaval po Ljubljani, je dejal, da so mesto te njegovih mladih let precej »polepšali in povekšali«. Na Bledn je ra-stel iz tal sedanji kraljevski Suvobor. grad je dobil restavracijo. Ze pred 50. leti je pa mestne očete skrbela regulacija Malega grabna in izračunali so. da bi bilo za končno ureditev Ljubljanice in pritokov potreb-nfh najmanj 1.512.600 g d ...
Ljudje so pridno zapi&avali sanje in stavili ▼ loterijo. Kronist je zabeležil, kako j« neka Koroftica zadela 80 gld Nevoščljiva soseda jo je hotela oropati. Nanravila se je v hudiča ln udrla v kočo. Tod* so jo razkrinkali in našemljpno hudičevko so odgnali v zapo«i	(Konec jiriri).
e— Kino Union. Danes ob 16.S0 in 20.30
veiefilm »Ti si moja sreča« z Benjaminom GgUjem in zvočni tednik.
Iz Maribora
iz .zdravniške službe. Za vrliilca
dolžnosti šefa fiziološkega oddekka mariborske spiošne bolnišnice je imenovan dr. i1 ran jo Rad-el. doklej prjmiarii; slovenjgraake
botaišn.ce
;«— Pavla lidovičeva poje v »Antouieku«.
Se ta mesec bo gostovala bivša priniadona mariborsKe operete gdč. Pavla Udovičeva v Beneševi opereti »Sv Anton, vseh zaljubljenih patron« i,n sicer za vse abonmaje.
a— Nušičeva komedija >Dr.t na mariborskem odru. Naslednja dramska novost v gledališču Ik> Nušičeva štjr dejanaka komedija »Dr.«, njegovo najnovejše delo.
a— ZI)or »Nanosovoev«. Na nedeljskem občnem zboru društva »Nanosa, o katerem -mo že poročali, ie bi;] izvoljen bedeči od-)K)r: predsednik Kralj Marino, odborniki Kette Ferdo. Novak Mirko, Hvala Peter, Katagelj Avgust, Prunk Ma/kš, Živic Ignacij, na Valentin, Furlan Just, Logar .Josip, Crmel Alfonz, Pahor Slava, Zavadlal Stanko, Bizjak Lojze. WiJheIm Ajber Cotič Rudolf, Guljč Atidro, Pinter Antonija, štoka Angela. Frade! Marija in Reja Leopold. Revizorja Bratoš .los j p jn Majcen Ivan, namestnika Do-micel Marija in Rlažič Kristijan. Razsodišče; notar Kogei .Jakob, Kutjn Anton im Coš Franjo.
a— Poročil se je v frančiškanski cerkvi odvetnik e. dr. Danilo Komaivli a gdč. Pavlo PodErornikovo. Obilo sreče!
a—Ker ]« zakrivila tmrt 8
na zakoncev Robinov, gtanujooih na Tržaški ce6tj. se je zagovarjala včeraj dopoldne pred okrožnim sodiščem 22 letna služkinja Helena, line 18. septembra 1996. je naanreS Rs-bernikova peetovala sinčka Robinovih, Romana. ki pa je pri tem nedovobjno nadzorovan segel z roč/co v lonec vrelega mleka m j« za posledicami opeklin 20. septembra umrl. Helena ie bila obsojena na 14 dni strogega zapora, vendar le pogojno za dobo 2 let.
a— 43 kaznjencev r svobodo. Po pomilostitvi bo iiz mariborske moške kaznilnice izpuščenih 43 kaznjencev.
Iz Kamnika
k— Brnest Škof «0 letnik G. Erneet Škof. tovarnar sodavjce, praznuje dane« svoj 60 letni življenjski jubilej. Jubilant 6e je naselil v Kamniku l. 1909-, ko je otvoril sodavi-čarsko obrt. Bil je vsa leta narodno zave-den mož. Več let ie bil predsednik obrtnega društva in pod njegovim predsedstvom se je 1. 19;>5. priredila prva obrtna razstava, ki je dosegla velik uspeh. Od 1. 1921. do 1927. ie bil podžupan mesta Kamnika, v ostalem času vse do razrešitve pa član občinske uprave. S posebno ljubeznijo in vestnostjo se je posvetil delu v gasilskem društvu, katerega poveljnik ie še danes in njegovo delo je bilo, posebno pri velikih društvenih prireditvah, dragoceno za društvo. Priznanje je dosegel tudj na najvišjem mestu in je bil odlikovan 7 redom sv. Save V. stopnje jm Jugoslovenske krone V. stopnje. Ob jubileju ga obdajajo prisrčne simpatije njegovjh prijateljev. Še mnogo srečn.h let!
Kriza ni strla narodne zavesti Notranjcev
Novi izgledi v botlečnost — Lepo slavje — Požig sredi
vasi

Rakek, 10. januarja.
Z upanjem, da nam bo novo leto prineslo izboljšanje razmer, smo tudi pri nas na Notranjskem proslavili prihod novega eta L vso častjo, obenem pa smo se z grenkimi čustvi poslovili od starega leta. ki je bilo bolj kakor katero drugo leto v marsikaterem oziru prav slabo. Zaslužka ni bilo. krizo je v veliki meri občutil notranjski kmet-bajtar in prevoznik lesa. potem so prišle sankcije in padec lire. ki je povzročil, da je les posta! tako poceni, da ni bilo misliti na kak večji prebitek. Novo leto j>a odpira zadnje dni nove nade. morda se vrača doba živahnega lesnega prometa z Italijo.
LTbojev in drugih zločinov notranjska kronika v preteklem letu ni beležila kajti pošteno in skromno ljudstvo živi, kakor se je navadilo živeti v boju za skromni obstanek. Saj ponekod ni pri hiši niti soli, kaj še da bi bilo bajtarju mogoče poravnati zaostale davke, ko je moral dovoliti, da je od časa do časa prišel eksekutor, ki pa k veliki sreči spet ni mogel najti kupca zarubljenemu prašiču ali kravi Težke prilike so sicer prisilile ljudi, da s<; kdaj pa kdaj stopili pogledat za zaslužkom preko meje. kar pa je vedno tvegano dejanje, ki je že nekaj krepkih notranjskih fantov stalo življenje. Upamo, da se v bodoče slični primeri ne bodo več dogajali, ker se bodo prilike že toliko izboljšale, da bo dovolj zaslužka doma, v ostalem pa je padec lire povzročil, da se tihotapstvo nc bo kaj do-=>ti izplačalo.
Kljub vsemu pa je notranjsko ljudstvo branilo globoko narodno zavednost O tem e pričala lepa prireditev v sokolskem domu na Rakeku, ki jo je priredil Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju v soboto zvečer v počastitev rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije. Dvorana sokoljega doma je bila lepo okrašena, priredit-
ve pa so se udeležili mnogi, ki jih je sicer le redko videti na kaki prireditvi Gostje so prišli tudi iz Ljubljane, iz Cerknice, Grahovega in od Starega trga. Razpoloženje je zlasti dvigal prikupni Turšičev orkester iz Cerknice, za izbran spored pa je predvsem skrbel pevski oktet »Sloge« iz Ljubljane, ki je zapel vrsto izbranih narodnih pesmi. Da je proslava tako lepe uspela, je zasluga bivšega župana g Frana Tavčarja in ravnatelja meščanske šole Toneta Gasparija. Dela za izgradnjo spomenika, ki bo postavljen na trgu pred postajo. lepo napredujejo; zdaj že grade ograjo, odkritje spomenika pa bo na Vidov dan.
Ko je bilo občinstvo zbrano na tako lepo uspeli prireditvi in so po hišah že ugasnile luči, je nenadno okrog 22 ure razburil vso vas klic, da nekje gori. Takoj je bilo vse pokonci. Gorel je kozolec posestnika Janeza Turšiča sredi vasi. ki je bi' poln sena in v katerem je bilo shranjeno razno poljsko orodje, plugi in vozovi Iz sokol-skega doma so privreli ljudje pomagat gasit, vendar se ni dalo dosti opraviti, tudi gasilci so bili kmalu na mestu morali pa so skrbeti, da požar kolikor mogoče ome-je, kajti ob le najrahlejšem vetrčku bi bila nevarnost, da se vnamejo sosednji kozolci. Požar je zanetila maščevalna roka.
Ljudje se začudeni sprašujejo, kd ) zažiga kresove po vasi, kajti zadnja leta se zelo vrstijo požigi. Požigalec je moral očitno takoj, ko je zanetil suho slamo bežati čez drn in strn in je na begu podrl novopo-barvani občinski plot. Nekateri sumijo, da ^i utegnil biti požigalec kak maščevalni zavrnjeni berač, bolj upravičeno pa bo mnenje, da gre za piromana ki se naslaja ob tem, ko gleda, kako se sredi lepe zvezdnate noči sukljajo zublji sredi vasi in pretijo sosednjim poslopjem. Orožniki imajo z zasledovanjem mnogo dela
Pre^avanje o ekspe-diciji na Himalajo
Ljubljana, 11. januarja V četrtek 14. t. m. bo predaval go-pod Aschenbrenner Peter, član himalajske ekspedicije iz leta 1934, o eni največjih katastrof, ki jih je doživelo k vrhuncem sveta stremeče človeštvo. Dva naroda, Angleži in Nemci, že dolgo vrsto let vodita žilavo in vztrajno tekmo v borbi za himalajske vrhove. Kljub številnim ekspedicijam, kljub velikanskim človeškim in materialnim žrtvam se še ni nobeni ekspediciji posrečilo, da bi zavzela vrh, ki meri nad 8000 m. Vsi poskusi so se dosedaj izjalovili, uspeh so preprečili nadčloveški napori, neobičajne težke klimatske razmere in silni viharji, ki vladajo v višinah nad 7000 m. Vsako leto ču-jemo nova imena: Angleži so si izbrali za cilj Mont Everest, najvišji vrh sveta, Nemci pa so vse svoje napore namerili na vrhova Kančenzenga in Nanga Par-bat, ki oba presegata 8000 m. V preteklem poletju je brezuspešno naskakovala francoska odprava preko 8000 m visoki vrh v Karakorumu.
O eni največjih borb v tej tekmi in enem najbolj usodnih in najtežjih porazov, ki so jih gore prizadele človeku, nam bo pripovedoval naš gost Aschenbrenner. ki se je osebno udeležil ekspedicije na Nanga Parbatu v letu 1934. Njegova pripovest bo kakor epopeja iz dobe klasičnih junakov; silni ljudje opravljajo tu ogromna dela, ki se vsled svoje veličine sama uvrščajo v zgodovino. Predavatelj Aschenbrenner se je boril ramo ob rami z Ervinom Schneiderjem, našim rojakom iz Idrije, ki ga je rodila slovenska mati. Tako ima tudi naš narod svoj delež na osvajanju vrhunca sveta. Zato bomo s tem večjim zanimanjem poslušali zgodbo te velike tragedije.
kolektivne pogodbe z zastopniki KID vršimo.
Z oziru m na to pozdravljamo vsako pomoč in simpatije tako od strani oblasti kakor raznih korporacij in ostale javnosti ob času razgovorov za sklenitev nove kolektivne pogodbe med delavstvom KID in njenim vodstvom.
Odklanjamo vsako vmešavanje ali izrabljanje tega vprašanja v katerikoli druge namene.
Vsa poročila, katera ne bodo v skladu s poročili pod pisanih strokovnih organizacij, so netočna in za nje ne odgovarjamo.
Savez metalskih radnika Jugoslavije, podružnici Jesenice in .Javornik.
Narodno-strokovna zveza, podružnici Jesenice in Javornik.
Strokovna skupina kovinarjev, podružnici Jesenice in Javornik.
Izjava jeseniškega delavstva
Prejeli smo:
V zvezi z odpovedjo kolektivne pogodbe od strani KID dne 30. 11. 1936 katere pravna veljavnost poteče z 31. jannarjem 1937. in z razgovori, ki so se začeli 9. 1. 1937 na Jesenicah ter se nadaljujejo 12. 1. 1937 v Ljubljani smatrajo za potrebno podpisane strokovne organizacije podati javnosti sledečo
izjavo:
Kor zastopniki zakonitih delavskih strokovnih organizacij i mimo zakonito pravico in polno pooblastilo od strani zaposlenega delavstva, da razgovore » sklenitev nor®
Radio
Sreda, 13. januarja Ljubljana 12; Odmevi z Balkana (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored obvestila. _ 13.15: Iz opernega sveta (radijski orkester). — 14: Vreme, borza. — 18; .viiiadinska ura: Dijak v narodnipesmi (dr. Joža Lovrenčič). _ 18.20; Pletarji na plan (g. Zdravko Omerza). — 18.40: Minimalna delavska mezda (g. Filip Uratnik). — 19; (jati. vreme, poročita, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Umetna obrt Bosne (Ham-za Humo). — 1950: Šahovskj kotičeik. — £0- Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 20.45: Podoknice (plošče). — 21.15; Koncert radijskega orkestra. _ 22; Cas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Beograd 17-50; Koncert orkestra. — 19.50: Petje. — 20.20: Plošče in humor. __ 22.20: Narodna glasba. — 23.45; Nadaljevanje koncerta. _ Zagreb 17.15; Klavirekj koncert. — . 20: Prenos iz Ljubljane. —. 22.15; Lahka in I plesna muzika. — Praga 19.20: Operne uver-
I ture. — 20: Nabožne pesmj. 20.30; Zvočna igra. — 22.20: Orkestralna glasba. — Varšava 19.20; Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.30; Komorni koncert _ 22; Plesna muzjika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Pesmi s plošč. — 17.10; Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.35: Nadaljevanje koncerta. — 21.50: Koncert godbe na pihala. — 22.20; Nadaljevanje koncerta. _ Berlin Prenos iz štuttgarta. — 19.15; Operetna glasba. _ 20.45; Prenos Bi zetove opere »Diaanileh«. _ 22.30: Lahka in pleena muzika. — Miinchen 18; Ura vedre glasbe.
—	19; Orkestralni koncert. — 20 45: Odlomki fe priljubljenih oper. -. 22.80: Zabaven program. — 23: La!:^r. g'acba 6 plošč. — i
Gospodarstvo
Svetovno gospodarstvo v znaku dviganja
konjunkture
Spričo težav, ki jih skupaj * drugimi agrarnimi državami Se vedno opažamo tudi v Jugoslaviji, je naša širša javnost še vedno skeptična glede bodočega razvoja gospodarske konjunkture. Zlasti v Sloveniji, ki je tako hudo trpela zaradi sankcij in ^ vedno čuti v mnogih važnih panogah gospodarstva težo gospodarske krize, se malo čuje o zboljšanju konjunkture. Tako smo še vedno precej pesimistični. Zunaj v svetu pa je nov konjunktura! val pognal že tako globoke korenine, da je pesimizem skoro docela izginil. Gospodarsko življenje zlasti v industrijskih državah kaže, da pričakujejo gospodarski krogi nov živahen razmah konjunkture v letošnjem letu. Temu primerne so tudi njihove dispozicije, ki odkrivajo mnogo poguma in vere v bodočnost.
Začetek visoke konjunkture
Poučno je v tem pogledu poročilo, ki ga je nedavno izdal £avod za proučevanje konjunkture v Berlinu. To poročilo pravi med drugim naslednje: Najhujše posledice krize v svetovnem gospodarstvu so odstranjene. Produkcija se je že približala po svojem obsegu stanju pred nastopom svetovne krize in v nekaterih državah opažamo celo, da so precej izčrpane možnosti za nadaljnje povečanje produkcije, kar daje nekaterim povod za bojazen, da bo kmalu dosežen višek konjunkture. Berlinski institut pa pobija to mnenje. Res je, da je svetovno gospodarstvo doseglo najnižjo točko depresije sredi leta 1932. in smo že v petem letu dviganja, kar bi po prejšnjih izkušnjah kazalo na skorajšnji konec konjunkture. Vendar pa sedanjega razvoja ni mogoče primerjati z razvojem v prejšnjih konjunkturnih ciklih. Primerjava z letom 1929. kaže, da ni niti začetnih znakov, ki bi kazali na bližajoči se višek konjunkture. Za konjunkturno dobo od 1925. do 1929. je bilo značilno dviganje obrestne mere in leto 1929. je bilo docela v znaku kreditne napetosti. V današnji dobi pa opažamo, da se obrestna mera prav nič ne dviga in da je do zadnjega še nazadovala. Tudi gibanje cen je docela drugačno nego v dobi pred viškom konjunkture v letu 1929. Znano je, da so cene najvažnejših surovin od leta 1925. stalno popuščale, kar je bilo smatrati kot znak nastajajoče nadprodukcije. Navzlic naraščanju potrošnje surovin so se stalno večale zaloge. Danes pa ne more hiti govora o kaki nadprodukciji in nam nazadovanje zalog surovin celo kaže, da produkcija ne more v celoti kriti tekoče potrošnje. Nadaljnja razlika se opaža v konjunktura! tendenci posameznih držav. Enotnost v razvoju dviganja konjunkture je pričela izginjati 1. 1928., ko je že v nekaterih državah nastopil delni preokret; danes pa opažamo, da zboljšanje konjunkture šele prehaja na posamezne države, ki so v razvoju zaostale. Vse te znake označuje berlinski institut kot simptome prve faze vzgona in smatra, da je svetovno gospodarstvo v začetku in ne morda na koncu visoko konjunkture. To pomeni, da je kon-stelacija sil v svetovnem gospodarstvu ugodna za nadaljn.fi vzgon. Zlasti na kreditnih tržiščih opažamo nenavadno likvidnost.
Kot slabost sedanje faze konjunkture pa je treba označiti nezadovoljiv razvoj svetovne trgovine. Od leta 1932. je obseg mednarodne trgovine narasel po količini le za 15%, in še precej zaostaja za letom 1929., čeprav se je od najnižje točke depresije svetovna produkcija stvarnih dobrin že povečala za 29% in je prekoračila nivo pred nastopom svetovne krize. Nasprotje med notranjo konjunkturo posameznih držav in mednarodno trgovino pa je v bistvu problem strukturno zapostavljenih agrarnih držav in problem starih industrijskih držav. Med nerazveseljive znake je prišteti tudi težkoče v mednarodnem plačilnem prometu. Vendar se tudi v svetovni trgovini že kažejo znaki dviganja, kajti v tretjem lanskem četrtletju je bila svetovna trgovina po količini za 5% večja nego v letu 1935, po vrednosti pa celo za 10%. Upoštevajoč sedanje razvojne tendence, poudarja berlinski institut, da je po dolgih letih stagnacije v letu 1937. pričakovati, da bo prišlo do znatnega oživljenja svetovne konjunkture, čeprav zadržujejo ta vzgon tendence po avtarkiji posameznih držav kakor tudi spremembe v strukturi mednarodnega kreditnega trga.
Posledice razčttčenja valutnih vprašanj
Nov razmah je dobilo svetovno gospodarstvo zlasti po devalvaciji valut zlatega bloka. Zlasti v Švici se kaže očiten preokret na samo v tem, da kažejo vse panoge znak« oživljenosti, temveč zlasti v zunanji trgovini in v turizmu. Švica, ki je bila prej ena najdražjih držav, je danes zopet sposobna konkurence. Turistični promet je to takoj izkoristil in tako poročajo iz Bazla, da je samo v času od 19. do 28. decembra prispelo v Basel 76 posebnih vlakov z zimsko športnimi gosti. Bolj počasen je ta preokret v Franciji, kjer socialne reforme od lanskega leta še nadalje povzročajo dviganje cen. Tako se je v zadnjem tednu preteklega leta indeks cen v trgovini na debelo v Franciji ponovno dvignil od 496 na 500 nasproti 404 v zadnjem tednu pred devalvacijo. Nivo cen se je torej v Franciji od konca septembra že dvignil za 25%. Pri tem je značilno, da kaže v istem času indeks cen za uvozne predmete povečanje za 41% (od 319 na 450), kar ustreza obsegu devalvacije (cena zlatu se je dvignila za 42%), dočim se je indeks cen domačih proizvodov dvignil za 17% (od 451 na 528).
Švica kakor tudi Nizozemska beležita zadnje mesece ogromen dotok zlata, kar priča, da se vrača pobegli kapital in išče plodonosno udejstvovanje v domovini, sedaj ko so odpadle nevarnosti glede valute. Franciji žal ni uspelo nuditi pobeglemu kapitalu privlačnost za povratek, zlasti ker se je postavila na stališče, da konfi-scira valorizacijski dobiček S tem pa ni rečeno, da francoski kapital, ki je pobegnil v inozemstvo, tam nadalje mii-uje. Nasprotno, na svetovnem trgu je baš ta prej tesavrirani kapital povzročil povečanje likvidnosti. ker išče primerne naložbe odnosno udejstvovanja. Ker gre pri tem za ogromne milijarde, mora tudi ta moment po svoje vplivati na povečanje gospodarske živahnosti.
Svetovna industrijska produkcija je prekoračila rekord iz leta 1929
Omenili smo že, da se je svetovna produkcija stvarnih dobrin približala obsegu iz konjunkturnega leta 1929. Ce pa pri- ( merjamo samo razvoj industrijske produkcije, tedaj vidimo, da je ta prekoračila rekord iz leta konjunkturnega viška. Ce vzamemo za podlago indeksa povprečje iz dobe 1925 do 1929 (enako 100) tedaj dobimo po podatkih Društva narodov naslednje indeksne številke za razvoj svetovne industrijske produkcije:
indeks svetovne ndustrijske produkcHe
1925	91.3
1926	93.1
1927	99.5
1928	04.6
1929	H 1.6
1930	98.8
1931	88.5
1932	.	77.2
1933	86.7
1934	94.6
1935	105.8
sept. 1936	121.3
V sepetmbru lanskega leta je torej indeks svetovne industrijske produkcije dosegel že 121.3 in je bil pri tem za 9.7 točke ali 8.7% višji nego v zadnjem konjun-kturnem letu 1929. Zlasti značilno pa je pri tem, da je bil tempo dviganja v preteklem letu mnogo naglejši nego v prejšnjih treh letih od leta 1932, ko je svetovna industrijske nrodukcija dosegla najnižjo točko depresije.
Gornje številke nam potrjujejo splošno naziranje, da naša država v konjunktur-nem razvoju še precej zaostaja v. primeri s svetovno konjunkturo. To je deloma pripisati agrarnemu značaju naše države, kajti agrarne države več ali manj zaostajajo v konjunkturnem razvoju nasproti industrijskim državam. Upoštevati pa je tudi okolnost, da je pri nas kriza nastopila nekoliko pozneje in smo tudi najnižjo točko depresije zabeležili šele proti koncu leta 1933, to je več nego leto dni pozneje, nego je nastopila v svetovnem gospodarstvu. Kakor pa se navzlic odporu in prizadevanju nismo mogli izogniti krizi ln vplivu svetovne gospodarske konjunkture na razvoj krize pri nas, tako je naravno, da bo naglo dviganje svetovne ko-niunkture tudi v naši državi pokazalo kmalu ugodne posledice, četudi bi morda v gospodarski politiki delali pogreške.
Naša produkcija cementa
»Rudarski i topionički vesnikc objavlja v najnovejši številki nekaj zanimivih podatkov o naši produkciji cementa, iz katerih je razvidno, da se je produkcija leta 1935 precej dvignila, in sicer na 785.000 ton, to je za 103.000 ton ali 15.2% več nego v letu 1934 in za 135.000 ton ali za 20.7% več nego v letu 1933. ko je bila produkcija najslabša. Seveda pa naša cementna produkcija še vedno zaostaja za ono v letu 1928 do 1931, ki se je gibala na višini nad 800.000 ton letno.
Zanimivi so tudi podatki, ki se nanašajo na izvoz in na domačo potrošnjo, kar je razvidno iz naslednje primerjave (v 1000 tonah);
r	domača
produkcija izvoz potrošnja
1929	874 460 414
1930	860 417 433
1931	893 118 475
1932	665 311 354
1933	650 -558 292
1934	682 421 261
1935	785 472 313 11 mes. 1936 —2? 3 —
Gibanje konjunkture pri izvozu in na domačem trgu ni bilo enotno. Medtem ko smo v izvozu zabeležili v skladu z razvojem konjunkture v inozemstvu maksimum v le tu 1929., se je na domačem trgu potrošnja še dvigala do leta 1931 (v tem leta je bila gradbena delavnost v zvezi z valutno nesi-gurnostjo pri nas prav znatna). Najnižje stanje izvoza smo dosegli v letu 1932. medtem ko je bil m!' ' um prodaje na domačem trgu dosežen šele v letu 103L V le-
tu 1935 smo zabeležili že povečanje tako pri izvozu .Kakod tudi pri domači potrošnji. Izvoz, ki se je začel dvigati že leta 1933, je leta 1935 prekoračil maksimum iz pri izvozu. Kakor tudi pri domači potrošnji navzlic znatnemu dvigu v letu 1935. še precej zaostajali za rekordnim letom 1931, kar je razumljivo, če upoštevamo visoko ceno cementa v notranjosti naše države (odn. visoko trošarino), ki zadržuje povečanje potrošnje.
V	tej zvezi je omeniti še razvoj produkcije v cementarni Trboveljske premogokop-ne družbe, ki kaže vse fluktuacije gibanja domače potrošnje (ker prihajajo za izvoz v poštev le cementarne v Dalmaciji). Trboveljska cementarna je d06egfla maksimum produkcije v letu 1931 v skladu z največjo
J domačo potrošnjo cementa v tem letu. mi-i nknum pa prav tako v letu 1934. ko je po-1 trošnja v naši državi padla na najnižjo stopnjo. V letu 1931. je namreč znašala produkcija cementarne Trboveljske premo-gokopne družbe 64.380 ton in je poteim padla v letu 1934. na 34.650 ton, v letu 1935 pa se je zopet dvignila, toda le na 38.940 ; ton.
V	lanskem letu so se razmere bistveno spremenile. Medtem ko se je domača potrošnja ponovno povečala, smo zabeležili pri izvozu budo nazadovanje, in sicer predvsem zaradi tega. ker se je v zvezi s sankcijami docela ustavi! izvoz cementa v Italijo. V 11 mesecih lanskega leta je nai izvoz cementa dosegel komaj 273.000 ton nasproti 446.000 tonam v Istem rasdobfo prej- : $n»e«*a leta; nazadoval Je torej sa 38*. Za |
im lansko leto najbrf ne bomo doeegS a**
300.000 ton pri izvozu, to je manj nego ▼ najslabšem letu 1932. Ker ni verjetno, da smo • povečanjem domače potrošnje nadomestili znaten izpadek pri izvozu, ni izkl^i-čeno, da se je celotna produkcija cementa v lanskem ietu nekoliko zmanjšala. 0 tem pa še nimamo podatkov. Seveda pa eo zaradi padca izvoza prizadete le cementne tvornice v Dalmaciji, ki producirajo pretežno za izvoz, medtem ko so cementne tvornice v notranjosti države spričo povečanja notranje potrošnje morda še dvigpile produkcijo. ali pa so vsaj zadržale produkcijo na višini prejšnjega leta.
Vprašanje carinske preference za naš les v Franciji
Znano je, da uživa Avstrija v Franciji za svoj les znatno carinsko preferenco v višini 5.7 franka za kubični meter. V pogodbi med Avstrijo in Francijo, se je Francija celo zavzela, da te preference ne bo priznala nobeni drugi državi. Sedaj poročajo z Dunaja, da se bodo v kratkem pričela med Avstrijo in Francijo nova pogajanja zaradi te preference, ki je pogodbeno prizijana Avstriji le do 31. marca t. I. Prizadevanja Avstrije gredo za tem, da se višina preference na novo določi, in sicer glede na devalvacijo francoskega franka. Sploh se Avstrija sedaj zelo zanima za francoski trg, ker so se možnosti za izvoz v Francijo zboljšale in so tudi cene v Franciji narasle.
Izključna preferenca, ki jo že nekaj let uživa Avstrija za svoj les v Franciji, je bila že pogosto predmet nesoglasij med našo državo in Francijo, kajti docela upravičen je naš ugovor proti taki izključ-nosti preference za avstrijski les, saj bi v prvi vrsti naša država pričakovala od Francije take ugodnosti, ne samo glede na medsebojne prijateljske odnošaje, temveč tudi glede na težavno stanje, v katerem se nahaja prav naše lesno gospodarstvo. Zastaviti bomo morali vse sile, da o pravem času opozorimo Francijo na vse momente, ki govore proti temu, da bi Francija dajala Avstriji preferenco, nam pa ne. Ce pride do nove preferenčne pogodbe med Avstrijo in Francijo, tedaj se mora črtati določba glede izključnosti te preference, obenem pa mora Francija tudi nam priznati enako preferenco, kakršno priznava Avstriji.
Gospodarske vesti
= (:eškosiovaška nadalje prodaja svojo pšenico. Spričo ugodnega položaja na evropskem trgu pšenice je že lani v jesemii Češkoslovaška pričela prodajati pšenico iz svojih znatnih rezer-v. ki si jih je nabrala v naslednjih leljh. ko je po uvedbi žitnega monopola anariio nara-el pridelek. Sedaj poročajo \7 Prage, da ce vršijo pogajanja z ItaMr« za prodajo nadaljnje kol čine 1500 vagonov pšenice, kakor tudj z Albanijo jn Estonsko. Ta pogajanja bodo v kratkem zaključena. Nadalje proučujejo v češkoslovaški žfami mono-polekj družbi ponudbe, ki so došje iz Francije, Anglfie, Nemčjfe in Letonake. Do kanca decembra lanskega leta ie Ceškoslova^Mi že -zvozila 5500 vagonov pšenice.
Borze
11. januarja.
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.23, medtem ko v angleških funtih ni bilo ponudbe niti povpraševanja. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.15, angleški funti po 238 in grški boni po 31.3750, medtem ko so se španske pezete nudile po 3.00. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.82, v Beogradu pa so popustili na 12.6547 in v Zagrebu na 12.6050 odnosno za konec Januarja na 12.50 in za konec februarja na 12.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 376 377.50 (v Beogradu je bil promet po 376). Do zaključkov pa je prišlo v 7% Blairovem posojilu po 76.25 in 76.50 (v Beogradu po 76.50) in v delnicah šečerane Osijek po 160.
Ljubljana. Amsterdam 2376.15 2390.75, Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 731.44— 736.51, Curih 996.45—1003.52. London 212.73—214.78, Newyork 4306 4342.32, Pariz 202.56—204, Praga 151.93—153.04, Trst 227.0—230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.3350, London 21.38, Newyork 435.50, Bruselj 73.4250, Milan 22.9250, Amsterdam 238.4250, Berlin 175, Dunaj 79.25, Stockholm 110.25, Oslo 107.45, Kobenhavn 95.45, Praga 15.25, Varšava 82.20, Budimpešta 85.75. At«"* 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
376—377.50, 6% begluške 69.50, 7% in-vest. 83—84. 7% stabiliz. 84—86, 7% Drž. hip. banka 90 den., 7% Blair 76.25—76.50, 8% Blair 86.25—87; delnice: Narodna banka 7000—7150, PAB 195 bi., Trboveljska 200—225, šečerana Osijek 160—161, šečerana Veliki Bečkerek 700 den., Dubro-vačka 270 den.. Jadranska 360 den., Na-šice 410 den.. Osiječka ljevaonica 175 den., Danica 40 bi.
Beograd. Vojna škoda 376—376.50 ( 376). za februar 375.25—376 (376), 6% begluške 69.50—69.75, 7% stabiliz. — (84.75), 7% Drž. hip. banka 92 den. (92), 7% Blair 76.25—76.75 (76.50), Narodna banka 6920 den., PAB 193.50—194.50 (1&4—195).
Blagov" - tržišča
ŽITO
+ Chicago, U. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 134, za julij 116.375, za sept. 113.125: koruza; za maj 107.25
+ VVjnnipeg, 11. januarja. Začetni tečaj: pšenica; za maj 128-625, za julij 123.25. za akt. 115.
+ Novosadska blagovna borza ('» t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 170; bana tska 163 — 165, baška ladja Tisa in Bege j 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — 130, jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška in sremska, nova 69 — 70; bana tska 67 — 68; baška sušena par. Indjija 82 — 84. Moka: baška in bana tska >0g« in »Ogg« 245 — 257.50; »2< 227.50 — 237.50; »5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; »7c 147.50 — 157.50; >8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremskl. banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremskl, brez vreč — 330.
A
Elektrifikacija
Turčija bo v desetih letih najpsm
država v Aziji
industrijska
Z otvoritvijo dveh novih električnih cen-te-al v premogovnem okrožju Zoiigiildak so ir Turčiji otvorili stoto veliko centralo. To je veliko dejanje, če pomislimo, da so imeli ir tej državi pred dvajsetimi leti samo dve jeentrali in da je njih število stalno nara-iKalo Šele od 1. 1928 dalje.
Turčija je izvršila popolno prenovitev svojega poljedelstva in se industrializirala v prvi vrsti s pomočjo novih električnih central, in to komaj v dobi dveh petletk. Ve-
like tovarniške naprave v širnih ozemljih AnatoJije. ki so silno oddaljene od premogovnih ležišč, so mogle začeti z obratovanjem le zavoljo teli novih elektrarn. Poljedelstvo obratftje danes isto tako z elektriko. Na zadnji seji turške zbornice je neki poslanec med drugim dejal, da bo postala Turčija zavoljo svojih neizmernih premogovnih in vodnih zakladov najpozneje v desetih letih najpomembnejša industrijska dežela Azije.
„Nevmešavanje" v Španiji
»Španski« prostovoljci — namreč Francozi, Nemci in Angleži, vojaki mednarodne
brigade, ki se bori pri Madridu
Greta Garbo bo dala Siknit slovo
Tako vsaj poročajo (njeni managerji) iz Hollywooda • • •
Kakor poročajo iz Hollywooda, se name-:java Greta Garbo popolnoma odtegniti filmu in se vrniti v svojo švedsko domovino. Samo pri enem filmu bo še sodelovala, in sicer bo igrala glavno vlogo v »Gospe Var levski«.
Gre za znano zgodbo iz Napoleonovega {asa. Glavno moško vlogo bo igral Charles JJoyer. Kot vzrok, zakaj misli zapustiti film, navaja, da je njeno zdravje zelo slabo. Y zadnjih mesecih je navzlic vsej zdravniški pomoči neprestano izgubljala na teži. Rada bi se umaknila tudi hrupu svojega sedanjega življenja.
»Doma niso radovedni name«, pravi. »Ne Smatrajo me za kaj posebnega. Tukaj pa tekajo neprestano ljudje okrog mene in to
me razburja. Rada bi bHa prava osebnost, ne pa kurioziteta«. V desetih letih svojega filmskega delovanja je Greta Garbo zaslužila letno povprečno po 500.000 dolarjev.
Smrt zavoljo zobne ščetke
V Novem mestu pri Fridlandu na Češkem je hotela delavka Jožefina Altmannova se-žgati svojo staro zobno krtačko v ognjišču. V ognjišču je začela celuloidna krtačka goreti s takšno silo, da je bila že prav eksplozija. Dolgi plameni so zažgali delavkino obleko in preden je prišla pomoč, je Altmannova odnesla že tako težke opekline, da je kratko potetm umrla.
Drama v bavarskih planinah
Pessm9 ki js razjarila
Kakor znano, so Nizozemci o priliki neke nogometne tekme z Lippe-Detmolclci zaigrali neko lepo poskočno koračnico, v dobri veri. da je to narodna himna domovine soproga njihove prestolonaslednice. Pa so se s to pozornostjo strahovito zamerili Berlinu m ]e iz tega nastala cela afera. Pe-semca sama pa je zelo nedolžna, dasi precej nagajiva in segava. Začenja se z verzom:
Lippe-Detmold. eine vvunderschone Stadt darinnen ein Soidat. (Lippe-Detmold. čudovito mesto, ima enega vojaka).
Ta vojak v pesmi je edini zastopnik državne oborožene sile, kajti liliputanska državica L.ippe-Detmold ne zmore večjih naporov. Ko je prišla mobilizacija, pripoveduje pesem dalje, je šel na fronto tudi ta edini vojak. Bil pa je nesrečen in je padel na polju slave že prvi dan. Njegov general je zato ostal brez vojske in je moral skleniti mir, ko je tako izgubil vso svojo vojsko.
Pese mso zaradi živahnega napeva in vesele vsebine prav radi popevali oddelki kljukastega križa na svojih pohodih, za himno pa menda res ni primerna. Vendar pa strahovita zamera dovolj določno kaže, kako brez humorja so današnji Nemci ko so zagnali takšen hrup zaradi nje. Ce bi bili tiho, bi nihče ne vedel, kakšna je ta pesemca, tako pa se danes ves svet zabava na račun namišljene žalitve.
Lepa dediščina
umifsisi5,..
..J^s.	i. ve
.\i X-V f*
Zidarjeva žena Murysova iz Nancyja je podedovala po nekem svojem sorodniku iz Fl-tadelfije ogromno vsoto 420 milijonov frankov. Na sliki srečna dedična s svojim možem
Žena zidarja podedovala 420 milijonov frankov
žena nekega alzaškega zidarskega delavca po imenu Murys bo prejela dediščino 420 milijonov frankov. Pred tremi leti je umrl v Ameriki trgovec Garlett, ki je bil doma iz Alzaške. V deželi neomejenih možnosti si je pridobil velikansko imetje. Nič manj nego 8000 oseb se je oglasilo po njegovi smrti, da bi podedovale to imetje. Po pregledu vseh prijav so odločili, da je Mu-rysova edina prava dedična.
Naprava zoper požare v
letalih
Aeroplani avtomatično zavarovani pred ognjem
Angleško ministrstvo za zračno plovbo je uvedlo novo pripravo, ki naj avtomatično zavaruje letala pred požarom. Ta naprava prične sama delovati, če letaio kam udari ali pa se ponesreči na drug nač'n. Gre za cilinder, ki je v zvezi z motorjem in drugimi deli stroja. V istem trenutku ko dobi letalo kakšen udarec, steče iz i»o?ode n-ka tekočina, ki se spremeni takoj v plin in morebitni ogenj zaduši. Tud4 med t.oietom se da ta naprava uporabljat1.
V zadnjih dneh so napravili več poskusov s starimi letali, ki so jih zažgal' in v vseh primerih je izum delogal brezhibno. Vea gasilna priprava tehta le 6 kg in zadostuje v tej velikosti za običajna vojna letala. Tudi najbližnjem času bodo vsa angleška letala in začel eksplozivno goreti, je p->l vplivom gasilnega plina v trenutku uganil. le v najbJijnjem čspu bodo vsa an£i*šl:a letala ravarovali g to pnrravo.
Turško-francoskl spor za Alexandretto
Glavna ulica v Alexandretti
Rešitev iz zaledenele stene
Poročali smo o nevarnem doživljaju, ki sta ga imela dva monakovska plezalca, bratranca Freyeva v steni gore Watzmanna. Za novo leto sta jo hotela preplezati, pa ni^ta mogla zavoljo vremenskega preobrata na nekem mestu naprej ne nazaj. 0 tem dogodku sedaj poročajo, da ju je rešilna ekspedicija dobila 150 m pod južnim vrhom Watzmanna.
Oba plezalca sta bila že živa. Ekspedicija se je po zadnjih vesteh pripravljala, da potegne oba ponesrečenca z vrvmi na južni vrh, na kar bi ju preko zapadne strani Watzmanna spravila v dolino. Vreme je zelo slabo in ni mogoče reči. kdaj in kako bo rešiteljem prava rešitev uspela. Ze na poti do obeh plezalcev je morala premagati silne težave.
Zvočniki namesto muezinov
Zapadna civilizacija je občutno zavrla versko vnemo mohamedancev po Malajskem. Moderni promet je imel ta učinek, da verniki ne slišijo več glasov muezinov, ki jih s stolpov mošej vabijo k molitvi. Malajski mohamedanski voditelji pa so sedaj sklenili, da bodo civilizacijo pobijali z njenimi lastnimi pripomočki. Na vse štiri velike mošeje v Singapurju so n. pr. postavili velike zvočnike. Dočim je bilo slišati prej glas muezinov kvečjemu na daljavo 100 do 200 m, prenašajo zvočniki sedaj ta glas preko vsega cestnega trušča več kilometrov daleč.
Poroka Badoglievega sina
Ob veliki udeležbi družabnih in političnih krogov se je v San Remu izvršila poroka Maria Badoglia. sina italijanskega maršala z grofico Giuliano Rota. hčerjo senatorja grofa Rota Po poroki je mladi par odšel na potovanje. Sredi februarja se stotnik Mano Badoglio odpelje s svojo ženo v Carigrad. kjer prevzame vodstvo italijanskega konzulata.
Kaj se lahko zgodi v kinematografu
če pride k predstavi mož ločene zene s svojo ljubico
Nemška hribolazca, brata Frey, ki sta proSl) teden obtičala v zaledenell steni Watzmanna ter so jo rešili 8 skoro nadčloveškim naporom. Reševalce Je sprejel državni kancelar Hitler tet jisa je izrekel posebno zahvalo /
Ko je neki eleganten starejši gospod v spremstvu mladega dekleta stopil v neki veliki varšavski kinematograf, se je oglasil med vrstami sedežev nenadno ogorčen ženski glas. Glas je dejal tako. da je lahko vsak slišal: »Dovolite mi. gospoda, da vam v gospodu, ki je pravkar v družbi mlade dame stopil v dvorano, predstavim svojega bivšega moža Ta gospod je zelo znr.n trgovec. Na sramoten način me je prevaral in sedaj se pojavlja tu s svojo prijateljico. Poglejte, s kakšnim lepim krznenim plaščem jo je odel, jaz pa moral trpeti-grenko pomanjkanje!«
Lahko si mislimo, da se je splošna pozornost obrnila na to dvojico. Sele potem, ko
so luči ugasnile in jo je starejši gospod z mlado damo na tihem popihal, je bilo mučnega prizora konec.
tf at'a leti okolu sveta
V Brnu se je dvignil znani lastnik Ba-tovih tvornic, J. A. Bata, z velikim angleškim letalom, da se popelje okrog sveta. Prva postaja bo Rim, od koder namerava potem preko Severne Afrike v Indijo in naprej.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
ANEKDOTA
L. 1812., ko so se Napoleonove vojake va-liile preko Nemčije v Rusijo, so ee mnogi bali, kaj bo potem, ko ee bodo vsi tj ljudje vračali domov. Goethe, kj je nekje slišal takšno jadikovanje, pa ie dejal: >Počaka.ite najprej, da boste videli, koliko jih pride nazaj !<
VSAK DAN ENA
>Kako, gospa, ali imate kaj družine ?<
»Imam tri hčere«.
>In so še vse tri doma?<
»N©, niso namreč še omožeaec (»Rirec)
»JUTRO« št 9	,	Q	ToceL, 12. L 192SL
Poroka holandske prestolonaslednice princese Jttlijane
Na levi: Nevesta in ženin s spremstvom v dvorni loži. Poleg ienlna kraljica Viljemina — V sredi: Princesa J u 1 i -Jana smehljaje odzdravlja množicam, ki jo pozdravljajo na njeni vožnji na magistrat in v cerkev — Na desni: Princesa in ženin v kal vinski cerkvi sv. Jakoba v Haagu
R. URBAN:	40
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
»Hvala vam,« je rekel zdaj in ostal pred go-fipocfidno AdHercreuzovo. »Verjamem vam, kar ste mi pravkar povedali, čeprav je neverjetno. Stone' je govoril z morilcem, morilec — je ostal v sobi. Celo zaklenil se je. Med preiskavo me je enkrat obšla taka misel, pa sem jo zavrgel, ker se mi je zdela blazna. Zaradi vaših podatkov se znova vračam k nji, čeprav se ji še vedino ne upam verjeti. Bil bi najneverjetnejši kriminalni slučaj, ki ga je svet kdaj doživel. In zdaj govoriva o vas, gospodična Adlercreuzova. Jutri vas prevzame sodišče v redni preiskovalni zapor. Ako se ne morete odločiti in mi povedati, kdo je prav za prav ta Nils, težko da bi mogel prepričati odločilne ljudi, o vaši nedolžnosti. Razen tega bi se mi moral še posrečiti dokaz, da niste zaveznica tistega čudnega gospoda Kata, ki ste uživali njegovo tako imenovano gostoljubje, odkar vas je spravil k sebi, da vas obvaruje aretacije. Nič kaj verjetno ni slišati, da bi vas bil iz same ljubezni do bližnjega zaprl v svoje stanovanje.«
»Zastiran gospoda. Kata vam moram reči sama© to, da ga nisem prej nikoli videla,« je odgovorila gospodična Adlercreuzova. »Takrat me je vozil po Londonu sem ter tja, dokler se ni znočilo. Šele potem se je avtomobil ustavil; gospod Kat mi je zavezal oči in me odvedel v stanovanje, kjer mi je odkazal sobo s kopalnico in me zaklenil. Prihajal je navadno le po enkrat na dan, a vsaki-krat mi je prinesel obilno jesti, govoril pa ni veliko. tudi jaz ga nisem nadlegovala z vprašanji, saj sem vedela, da moja stvar slabo kaže, in ta omejitev svobode mi je bila še vedno ljubša od preiskovalnega zapora. In kar se tiče vašega drugega vprašanja, nadzornik Barton, vam tudi nanj po pravici odgovorim, ker vam zdaj popolnoma zaupam in sem prepričana, da ga ne boste pahnili v nesrečo. Tisti Nils je moj brat.«
»Hvala Bogu!« je rekel Barton.
23. poglavje
Po zadnjem zaslišanju gospodične Adlercretizo-ve je minila Robinu in Bartonu vsa noč s srede na četrtek ob napornem delu v Scotlond Yarde. Cela vojska kriminalnih uradnikov je bila zunaj in iskala ubeglega Kata. Vse železniške postaje, letališča in tudi obmejne postaje so strogo nadzorovali. Nenehoma so prihajaal poročila, ki jih štab umorske komisije B ni sam zmagoval, tako da je moral Scotland Yard klicati oddelek za oddelkom na pomoč. Ob devetih zvečer je bil Robin odredil izvedbo zdavnaj pripravljene velike racije
ia spravil v ta namen vse adarmae oddeSke na
noge. Se pred polnočjo so jeli prihajati na veliko sootlamdsko dvorišče prvi tovorni avtomobili, polni ljudi, ki so jih bili pobrali po zločinskih bez-nicah in drugih zakotjih. Ob dveh zjutraj so delali v policijskem glavnem stanu na vso paro.
Tedaj je stopil Barton z listnico pod pazduho v sobo višjega nadzornika.
»Kakor nalašč prihajate, Barton,« ga je pozdravil Robin; »veliko novico imam za vas. Naš strelski veščaik mi je pravkar povedal, da je orožje, ki sem ga izbil Katu iz roke, isto, ki so z njim ustrelili Stona.«
»Kaj,« je vzikliknil Barton, »ali je mogoče?«
»Je,« ga je pomiril višji nadzornik, v vsaka pomota je izključena, napaka v zavoju cevi je popolnoma svojevrstna. A jako čudno se mi zdi, da nismo v vsej preiskavi še nobankrat naleteli na ime Kat. In ta človek, ki sem postal prav za prav šele tedaj pozoren nanj, ko sem videl njegov pogled v zrcalu, je tisti, ki je zaradi njega v Scotland Yardu že deset dni vse narobe: porterhall-ski morilec in lahko da tudi Stonov morilec. A česa je iskal ta Kat, ki ni o njem prej živa duša slutila, da je robce na svetu — česa je neki iskal v Porters Hallu?«
»Ta Kat je res neverjetno bitje,« je menil Barton ter zmaial z glavo, »in nič kaj mi ne sodi v račune. Treba bo gledati, na hitro doženemo, kako^ je z njim. Pri tej priči se še enkrat popeljem na njegovo stanovanje in pogledam. Prej vam
moram pa "toffl Jaa poveflatf novico.« S temi besedami je odprl listnico in vzel iz nje brzojavko, ki jo je položil višjemu nadzorniku na mizo. Vsebina brzojavke je bila tale:
»Nils Adiercreuz, brat gospodične Margarete AdJeroreuzove je v Stockiholmu pri nekem političnem spopadu ranil nasprotnika. Nato je pobegnil. Ker med tem amnestija, ustavite zasledovanje.
Kriminalni tajnik Mertens.«
Ta novica ni šla Robinu nič bogvekaj do živega, kajti že med zasliševanjem z gospodično Ad-lercreuzovo je bil spoznal, da je bila policija glede njene osebe v zvezi s kriminalnim slučajem na napačni sledi. Ostalo je le še vprašanje, kje je zdaj Nils Adiercreuz, zakaj mogoče je bilo, da bi ga imeli prizadeti krogi takisto skritega, kakor do nedavnega njegovo sestro.	_;>
Barton je zdaj poročal višjemu nadzorniku o poteku zasliševanja z mlado Švedinjo in o važnih oporah za nadaljnjo preiskavo, ki so izvirale iz tega. Ko je omenil, da je gospodična Adlercreuzova tisto noč res slišala glas zvonca v služabniški sobi, mu je segel Robin v besedo: Stikalo je bilo vendar v spalnici umrlega Treeja, in na gumbu smo našli razločen odtis njegovega kazaJ-ca; to je dokaz, da ni mogel po njegovi- smrti nihče več rabiti zvonila, in Švedikina tozadevna izpovedba ne more biti resnična.«
»Gromska strela,« je vzkliknil Barton, »to sem bil čisto pozabil. Kaj bi utegnilo pomeniti?«
Kulturni pregled
češki spor za narodno kulturo
Za božič je priredi] znanj praški dnevnik ikNarodnj Listy« značilno anketo pod naslovom »Narodu narodno kulturo«. Z odgovori t-o se oglasilj razni politiki, pisatelji in znanstveniki ki se vaj ujemajo v sodbi, da se je i-odobna češka kultura, najsi gre za literarno, likovno in glasbeno, preveč oddaljj:la narodu in njegovim tradicijam ter zašla pod vpliv pogubnih tujih gesel jn ideologij.
Anketa ie značilen pojav. Nekako pred šestmi leti je skupina čeških pisateljev izdala posebno deklaracijo o potreb; narodne kulture in zoper pretirane tuje vplive v literaturi. Kdor je čital odgovore v navedeni anketi, je utegnil dobiti močno pesimistično sliko o sedanjem stanju češkega kulturnega življenja. Uredništvo jc uvedlo anketo z besedami, ki so že same huda obtožba. »Narodno zavedna javnost«, čiiamo v »Nar. Listih«, :opazuie z bolestjo in bojaznijo, da se predvsem v češkoslovaški umetnosti... skušajo vedno odločneje preriti kvišku smeri, kj zlorabljajo umetnikovo in znanstvenikovo poslanstvo za nepreočitno. zato pa leni nevarnejše šjrjenje razkrajalmih, če ne naravnost protinarodnih in protidržavnih tendenc ...« V nadaljnjem jc beseda o i kulturne m bolj" ševizmu:', o propagatoriih »morilnih idejt n pod. V odgovorih, čjjih podpisniki so seveda samo iz enega tabora, so se te trditve ponavljale še boli drastično. Sam dr. Krama? obtožuje oal. kulturo, da je po prevratu zatajila eeškost in ni umela ustvaritj nič svojega. V večini ostalih odgovorov se poudarja ogromen vpliv razkrajalmih idej na češkoslov. kulturno tvorbo.
Anketa ^Narodnih Listov« je zbudi J a po" zornost in odmeve v vsej javnosti. Ne inore biti nezanimiva tudi za nas — ne le zaradi tega, ker gre za češkoslovaško kulturo, mar-več ker se tiče žgočega sodobnega problema, ki v večjj ali manjši meri zadeva vse, zlasti manjše iu kulturno mlade narode: t- j. problemov narodnega duha in tradicije ter prisvojitve mednarodnih ideologij, ki streme po splošni ureditvi družabnih in kulturnih odnosov.
Glede čisto češke jn zlasti še praške strani te zadeve je treba pripomniti, da je anketa *Nar. Listov« neutailjivo očiten plod starega in še vedno ostrega boje med »levico« in »desnico« v češki kullurj. Ta boj je postal eden izmed motoričnih živcev češke kul turne sodobnosti in dobiva ponekod oblike, kj povzročajo inozemskemu prijatelju češke kulture nemajhne preglavice. Kajti »levice« in »desnicet ni mogoče ločiti po našem- Na levici so namreč mnogi pisatelji, ki po našem pojmovanju predstavljajo zmerno in zdravo, vendar pa progresivno usmerjeno fcredino. Med levičarje uvrščajo n. pr. Karla Capka jn celo vnetega katolika Jarostlava Durycha. Z druge strani pa ni mogoče trditi, da bi bili na tako zvani desnici sanij zakrknjeni konservativci, reakcionarji. pristaši protide-mokratjčnih in celo fašističnih idej. Tudi tam .-■o ljudje, ki bi sj po svojih idejah lahko prijateljsko segli v roke z mnogimi »levičarji«. Češko razločevanje »levice« in »desnice« je pojav zase jn ga je treba ocenjevati zelo previdno. Očitno je, da se pod tem razločevanjem skrivajo tudi stremljenja in interesi, ki dostikrat nimajo nič skupnega s kulturo.
Inozemski prijatelji češkoslovaške kulture se kajpak ne smemo jn ne moremo vmešavati v strategijo češkoelov. ideoloških front. Lahko pa priznamo, da nas ti pojavi iz daljave močno zanimajo in da jjh skušamo objektivno zasledovati, ne da bi se strankarsko opredeljevali za kakršnokoli določeno fronto. V teh sporih vidimo celo pozitivno učinkujoči kvas češkoslov. kulture, dokler ne prehajajo v zaščitno masko osebnih ali strankarskih interesov. Spori za življenjsko vsebino in za pravilno usmerjenost češkoslovaške kul-
ture dokazujejo, da narod skrbi za svojo kul turo pn da se skuša njegova kultura uravnovesiti s socialnimi in političnimi silami, ki sodločajo narodno usodo, ter preitj iz nekdanjega provincializma in evropske periferno-sti na višino, kjer postane tudi kultura majhnega naroda evropska ali celo svetovna.
Marsikateri udeleženec ankete »Nar. Listov« je pa seveda laudator temporis aeti in gleda na nove struje in pojave, na nove ideje in umetnostne forme z očmi svojega stoletja, kakor b-. dejal stari profesor v Wer-nerjevih »Ljudeh na ledeni plošči«. Z druge Stranj so lahko velike im načelne razlike v samem pojmovanju narodne kulture in tra dicije, v vprašanju družabnega razvoja itd. _skratka, vsa nasprotja, v kolikor so načelnega značaja in izvora, lahko reduciramo na nujne in neizogibne razlike svetovnih nazorov. Umljivo je, da se v svobodni demokratični držav; uveljavljajo razne ideologije, med njimi tudi ekstremne in da problem avtoritete v demokraciji vzbuja marsikomu skrbi. Toda pr; mnogih odgovorih v anketi »Nar listov« se človek ne niore ubraniti vtisku, da nekater; ljudje novih pojavov sploh ne poznajo ali ne razumejo jn da z druge strani vežejo z upravičenim odporom zoper destruktivne tuje ideje tudi druge, neboljševi-ake progresivne ideje al; da pod tem naslovom vtihotapljajo reakcionarno miselnost in ozko pojmovane razredne ali politično stran karake interese. So tudi nekateri, ki bj hoteli z narodnim duhom in tradicijo opravičeva-ti>nekvaliteto in kič v umetnosti, kar je vedno rn povsod slaba usluga narodni kulturi.
Položaj v češkoslovaški kulturi tudi za nas, ki ga objektivno presojamo iz daljave, nj tako črn, kakor ga je prikazala božična anketa »Narodnih Listov«, Bili so časi, ko je češko kulturo mnogo bolj kakor dandanes obvladala povojna moda destruktivnih idej in revolucionarnosti. V sodobni češkoslovaški kulturni tvorb; je dovolj zdravega in izrazito narodnega duha: zanj se mi iz daljave ne bojimo, čeprav opažamo, da je penetraci-ja tujih idej še zelo močna. Toda zato je Češkoslovaška kulturno križišče Evrope, zato je tako razgibana in na vseh področjih aktivna! Ta narod je preveč zrel, da ne b; mogel najti ravnovesja med svojimi narodnimi jn splošno človeškimi stremljenji.
Ne da bi hoteli izrekati simpatije tej ali oni strani v sporu za češko narodno kulturo, smo samo popravili neugoden vtisk, kj hj ga utegnila omenjena anketa vzbuditi tudi pri nas. V ostalem pa dajemo prav Karlu Capku, ki je v prvi letošnji številk; »Pritom-nosti« napisal in margine te ankete med drugim-' »Mislim, da tudi P° tej anketi ostaja edina ne samo aktualna, marveč tudi nujna naloga naše kulture, da ostane še nadalje zvesta tem zares najlepšim !n najplemenitej-šim tradicijam svojega naroda, da bi predvsem skrbela za absolutno vrednost, formalno popolnost in kvaliteto svojega dela; da bi ljubila in gojila narodni jezik in upodabljala lepoto narodnega sveta predstav; da bi bjla svoja in da bi bila živa; da bi odkrivala skrite vire narodnega duha. Ce bo poleg tega preživljala skupaj s svojim narodom in s svojo dobo le po>hitjčne skrbi in se udeleževala njenih bojev, naj tega nikdar ne dela na škodo nivoja in moralne svobode duha. Sicer jma do tega enako pravico kakor kdorkoli drug in naj bo pripravljena, da pr; tem troj z odporom drugih. Drugače pa nima v našem družabnem in narodnem redu nihče pravice predpisovati pisateljem, kateremu političnemu programu naj služijo. Temu namreč pravimo »usmerjevanje-?, a ia beseda se ne rima z nobeno izmed najlepših in najpleme-njtejših tradicij našega naroda in naše države«.	—
delavi Rimskega Korzakova. Počim je glasbene scene zaokrožil in zboljšal instrunien-tacijo, je mnoge krepke disonance ali karakteristične postope ublažil m s tem dejansko oslabil (kar jc za »Bor;sa« že docela do kazano).
Po daljšem presledku smo torej culi opero, ki daje tudi orkestru jn dirigentu možnosti, da se uveljavita. Ravnatelj g. Polič je popolnoma obvladal svojo nalogo; diskreten v spremljavi, odtehtan v dmam.ki, močan na dramatičnih mestih jc pripomogel k uglajenosti zvoka in učinkovitemu poteku glasbene plati. Njemu im režiserju g. Debevcu so delalj čast pevcj-solistj in zbor, ki se pa menda vedno bori z omejenim prostorom, kar se neredko opaža v gibanju in zakulisnem petju. Balet v koreografiji g. Golovina se je omeiil skladno glasbi v plesih na skrom nejši izraz kakor v znanih, hrupnejših »Po-lovjeckih« iz »Kneza Igorja«. Krepke in preproste dekoracije po osnutkih g. Ulaniščeva odgovarjajo zahtevam z izjemo poslednje slike. Alj se ne bi našla za ta, po teku dejanja odmaknjeni misticizem simbolionejSa rešitev?
Govoriti o pevcih je odveč. Dali so svoje najboljše. Dve centralni figurj: izdajalski knez Hovanski star., predstavnik plemstva, ki hoče rešili domovino na svoj egoistjoni način, in plemenjtj vodja starovercev, Dosilelj, k; mu je pot do zmage požrtvovalnost, sta našla v igri in petju verna tn mogočna ;n-terpreta v gg. Primožiču jn Betcttu. Slednji je bil izredno pri glasu ter vzoren v zvoku, dikciji in dahu. Ga Golob Bernotova kot nesrečna" vdova Marta, žrtev bojanske pohote in nezvestobe, ki najde uteho svojemu trpljenju v mučeniški smrti, je imela izkoristit* vse fflasbene lepote, ki jih nudi njena partija. Tenorji gg. Franci in Mareec kot kneza Hovanski ml. jn Golicin ter Banovec kot pisar so svoje epizodne vloge rešili kar najbolj zadovoljivo, enako ga Ribičeva kot dekle Eina. Učinkoval je g. Janko kot obskurni bojar Šakloviti, čgar besede o nem&tvu, obliki vladavine so nam prav danes v svoji aktualnosti umljive bolj ko kdaj prej.
S
Trening v hokeju na ledu
D revi ob 19. med dvema moštvoma Ilirije — brez vstopnine
Drevi ob 19. priredi Ilirija zanimivo hokejsko tekmo med dvema svojima moštvoma, ki naj ba bila predvsem propagan tne-ga značaja. Ilirija ima sedaj že precej dobrih hokejistov, kar je pokazala že druga tekma z nedavnim nasprotnikom iz Celovca. Sedaj hoče Ilirija sestaviti še drugo moštvo, ki naj bi zastopalo njeno ime v tekmah po državi.
Ker je ta tekma samo za propagando, se ne bo pobirala vstopnina, pač pa prostovoljni prispevki za morebitno nabavo še vedno manjkajoče opreme. Dolžnost našega občinstva je, da čimbolj podpre ta stremljenja naših hokejistov.
V nekaj vrstah
Agilni smučarski klub Dovje - Mojstrana je, kakor smo kratko javili že v pone-deljskem »Jutru«, preteklo nedeljo izvedel svoj klubski dan. Zelo težko 14 km dolgo progo je izbral finski trener Korhonen, ki je vodil zadnji čas trening v Mojstrani. Trasa je vodila v glavnem le v strmino in je imela le 1 km ravnega, sneg pa je bil leden. Klubski prvak je postal Klančnik Lojze s časom 1:05:14, drugi za njim pa je bil Klančnik Gregor s časom 10:09:22. Naslednja mesta so zasedli Kabič Miha, Lihteneger, narednik Miklavčič in Cebo-šek. Pozneje je startalo še cel roj mladine na 2 in 4 km. Tudi njej je progo pripravil Finec Korhonen, ki je s športnim duhom in športniki, kakršne je spoznal v Mojstrani, zelo zadovoljen, prav tako pa tudi oni ž njim.
Bitka na papirju med sedanjo upravo lahkoatletskega saveza in tkzv. prijateljsko zajednico lahkoatletskih klubov ali kratko opozicijo, se še zmerom nadaljuje. Zdaj smo dobili v roke daljšo izjavo sedanjega tajnika te zajednice Frančiča, v kateri pobija nedavno objavljene trditve predsednika JLAS dr. Fritscha glede poteka zadnje skupščine. Se vedno... V razpravi je spet znano osporavanje glasovalne pravice klubov, ki jih je v črtanje predlagal ljubljanski delegat Sancin in beograjski delegat Simič. Govornik opozicije poudarja najbolj dejstvo, da je opozici-onalnih 22 klubov ne glede na vse formalnosti vendarle močnejših, kakor pa vsa sedanja vlada. H koncu se g. Frančič bavi še s tujim državljanstvom sedanjega predsednika JLAS in namiguje na koncu izjave, da se bodo zaradi raznih izjav z one burne glavne skupščine videli najbrž tudi še na sodišču. Vlada in opozicija!
V Zagrebu so v soboto in nedeljo odigrali cele serije table-teniških partij, v ka-
Prcdsiava je bila premierska, pa ni pritegnila mnogo izvenabonmajske publike. Pri lcm pa so nekatere cenene operetne predstave, za katere se celo javno zavzemajo dolgoletni operni obiskovalci, prenatrpane; taki kulturni dogodki pa, ki nam priča« o Slovan skj umetnosti, najsi gre za . Hovanščino ali »Botro Smrtr. ne najdejo zasluženega odziva. Ne morda zaradi šjbkosli. temveč zato, ker se poedinej iz občinstva, ki hočejo biti člani narodne kulturne edinire, premalo zavedajo, da uživanje umetnin nj zabava, temveč zahteva sodelovanje celega človeka, pred vsem pa volje in sposobnosti Za prisvajanje "višjih kulturnih dobrin in sprejemljivo dušo.
P. S.
Zapiski
Priznanje goriški »Vedi«. V beograjski > Javnosti« št. 51—52 je izšel članek univ. prof. dr. Viktorja Novaka ;Gorička »Veda« pred 25 godina«. Pisec priznani historiograf našega zedinjevanja, se z velikim in laskavim priznanjem spominja ustanovitve goriške revije »Vede« in njenih zaslug za idejo narodnega edinstva. Posebej" omenja ustanovitelje >Vede«: dr. Alberta Kramerja, dr. Ivana Prijatelja in dr. Bogumila Vošnjaka. Pisec oklepa svoj članek: »Osnivaii, velik broj saradnika »Vede« mogu s ponosom da gledaju na jedno svoje zajedničko delo koje je pretho-dilo njihovim j opštim narodnim ideali-ma. Istup goričke >Vede« bio je od veli-kog značaja za vreme u kome je k r emu ta kao i stremljenja u njoj propovedana*.
SlovensK© pripomočke za učenje esperan-ta je izpopolnil Damjan Vahen z litogra-firano publikacijo o rabi slovniških končnic, predpook, priponk, predlogov kot preponk, tožilnika in drugih sklonov, časov in sestavljanja besed. Izdalo jo je uredništvo ».Verda revuo« za Jugoslavijo v Ljubljani.
T
terih so sodelovali naši najboljši table-te-nisti iz vse države. Namen tega turnirja je sestava državne reprezentance za Ba-den. Po dosedaj znanih rezultatih sta se najbolj izkazala ljubljanska kluba Ilirija in Hermes, med posamezniki pa Hermežan Marinko. Najboljši igralci bodo morali prihodnjo nedeljo še enkrat na izbirno tekmovanje.
JZSS (službeno). V zvezi z našo objavo za specijalnc trening-tečaje objavljamo še da bo tečaj za smuk in slalom na Rožci kamor odidejo takoj tekmovalci Praček Ciril, Ileim Hubert, Znidar Emil. Cop Franci, Novak Jože in Urbar Slavko. Tečaj se prične takoj; vodstvo tečaja prevzame do prihoda avstrijskega trenerja tekmovalec Praček Ciril, ki se mu morajo vsi udeleženci brezpogojno pokoriti. Udeleženci bodo nastanjeni v Skalaški koči na Rožci na stroške saveza. Ostale določbe prve objave za tečaje dne 9. in 10. t. m. veljajo tudi za ta tečaj. Opozarjajo se klubi, da so na stro:ke saveza v teh tečajih le tekmovalci, ki smo jih pozvali. Cc klub želi in smatra za potrebno, da se udeleži teh specijalnili tečajev še ka drug tekmovalec, morajo zato zaprositi z utemeljeno vlogo pri savezu. To so specialni tečaji, ki nai pripravijo naše kandidate za inozemsko ekipo in zato je tečaj omejen samo na one udcležence. ki so vanje pozvani.
Novšak in trening na Pokljuki. G. Albin Novšak je svojo izjavo glede udeležbe v skakalnem tečaju na Pokljuki, objavljeno v zadnjem »Pond. Jutru«, naknadno izpopolnil tako, da njemu glede na njegov trening v Planici z vednostjo saveza ne bo treba v tečaj na Pokljuki in bo lahko poleg treniranja do svojega odhoda na tekmovanja, za katera bo savez določil, nadaljeval s treningom mladine v šoli skakanja. Ker bo danes pripravljena za trening že 65-metrska skakalnica, bo mogel svoj trening sedaj nadaljevati tudi že na tej skakaliicl. Toliko, da bo vse točno in nikjer zamere!
Koturaškl savez Jugoslavije objavlja službeno; Opozarjamo se vsi koledarski klubi, člani saveza, da morajo najkasneje do 31. t. m. po § 6 saveznih pravil vplačati članarino za 1. 1937. Naslov blagajnika: Andrija Megla, Salon Ema, Zagreb. Ilica 22.
Medklubski odbor za tekme za zimski pokal. Drevi ob 20. seja odbora v restavraciji »Šestici«.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Jutri ob 18.15 naj bodo v garderobi igralci I. in II. moštva zaradi trening-tek me na dva Gola v popolni opremi. — Načelnik.
»Olimpijskega športa« štev. 11 in 12 iz 1. 1936 sta izšli v skupni številki z bogato vsebino in številnimi slikami. V zvezku jc več zanimivih strokovnih člankov in slik. najbolj pa bo atlete in športnike zanimala vrsta pregledov o rekordih m rezultatih najboljših petih v vsaki disciplini, številko moramo zato šc posebej priporočiti. »Olimpijski šport« se dobi v vseh trafikah, naroča pa sc v Zagrebu Gunduličeva ulica 22., čekovni račun 38710. Posamezne številke so po 4 Din.
Naše gledališče
DRAMA
Torek. 12. januarja; Zaprto. Sreda 13. januarja: Atentat. Red B. Četrtek 14. januarja: Na ledeni plošči. Ited Četrtek.
Petek. 13. januarja: Ob 15.: Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven. ★
OPERA
Začetek ob 20. uri. Torek 12. januarja; Scviljski brivec. Red A. Sreda 13. januarja: Cavallcria rusticana.
Glumači. Red Sreda. Četrtek 14.: Prj treh mladenkah. Izven. Cene do 30 Din navzdol. Popust za abonen-te.
Petek lo,- Zaprto.
*
Vse p. n. ahonenle opozarjamo, da imajo za predstavo operete »Prj treh mladenkah . kj se bo vršila v četrtek 14. t. ni. 30% popusta od dnevnih cen. ako se izkažejo liri blagajni z alionentsko izkaznico- Prosimo nakupite sedeže že prei.
★
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 12-: >Visakcwt pleše/. B.
★
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 11.: ob 20. Kadar se uti ;a oblak. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
Vremensko poročilo
Zveze za tujski promet v Sloveniji. JZSS in
SPD z dne 11. januarja ob 7- zjutraj:
Povsod jasno in mirno, barometer sloji visoko, sneg pršič, višina snega navedena v celoti, ker je podlaga pokrita visoko z novim snegom, smuka povsod odlična.
Bistrica-Boh. jezeio, daue»: —9", 20 pršiča.
Dom na Komni, dane^: —8°. sever, 75 prsiča.
^ Pokljuka, včeraj: —12°, 30 sreža in pr-siča.
Kranjska gora, danes: — 10°, 20 oni pr šiča-, drsališče 10 cm ledu.
Vršič, Krnica, danes; —10°, 00 cm pršiča.
Rateče-Planica, danes: —0, 25 do 4r) pršiča.
Tamar, danes: 45 pršiča.
Zelenica, včeraj: —5. sever, 60 spihanega snega.
Jezersko, včeraj: —4. sever, 40 cm pršiča.
Krvavec, danes: —10°, severovzhodnik, 30 pršiča.
Velika planina, danes: —8°, 5 sreža nn 50 podlage.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7-padavine v mm. 8. vrsto padavin. Tempem-tura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 10. januarja Ljubljana 7. 776 2. -5.2, 88, SW1, 0. —, —: Maribor 7. 775.1. —5.0. 80. NW2. o, —, —; Zasireb 7. 775.1, 0.0. 40, NNE4, 8, —, —; Beograd 7. 771.4. —2.0, NXW3, 10, —, —: Saraievo 7. 772.3. -4.0 93, O. 10. sneg, 3 0: Skopi je 7. 768.2. -1.0. 60. W4. 10, —; Kumbor 7. 767.0. 5.0. 40. NE9, 0, —, —: Spit 7. 768.5. 2.0. 4fl. ESE9, 0, —. —; Rab 7. 772.1. 0.0. 40. N7. 4, — —.
Temperature: Ljubljana —, —5.4: Maribor 4.0. —6.0: Zagreb 40. 0.0: Beograd 2.0, —3.0: Sarajevo —, —5 0; Skoplje 7.0, —1.0; Kumbor _ 5.0; Splil 5.0. 1.0; Kali —, 0.0.
11. jannarja
Ljubljana 7. 776.8, —6 2, 89, ENE2 0. —, —; Maribor 7. 775.7, —6.0 80. NW1. 0. —, Zagreb 7. 774.6, —2.0. 60. NW2 0. —, _; Beograd 7. 772.0. —30. 90, NXW2. 10, —. —: Sarajevo 7. 772.4, —5.0, 95. O 10. —, —; Skopi i e 7. 769.6; —1.0. 70. W3, 8. —, —.
Temperature: Ljubi ana —, -^6 5; Maribor 3.0, —6.0; Zagreb 3.0. — 2.0: Beocrad 1.0, _40; Saraievo —2.0, —5.0; Skoplje 1.0, —2.0; Spil 4.0, —.
Musorgskega »Hovanščina"
Za pravoslavne bož.čne praznike je opera uvedla to umetnino na novo v svoj repertoar Prav tako-' Saj so se v teh dneh tudi »no zemska gledališča jn radio-postaje oddolžile predvsem Rusom, ki zavzemajo na glasbenem polju med pravoslavnim; Slovan; edinstveno vlogo.
Narodna instrumentalna glasba (balalaj-ke) in cerkvena . pesem sta biila elementa ruske glasbe, dokler nj tudi tja posegla za-padna umetnost. Vpliv italjianskih komponistov (Araria), potovanj svetovnih virtuozov (n. pr. Liszta) in šolanja v inozemstvu n 60 izostali, vendar se je začel podvig ruske umetne glasbe šele, ko ji je začetkom !9. stol. slavni Gljnka vtelesil pristno narodno noto.
Politično, versko jn socialno zamotana zgo dovina Rusije je nudila domačim glasbenikom dovolj dramatičnih snovi. Ce je Musorgskega v v Bo risu Godunovu« mikala strahovlada »samozvancev«. si je k »Hovanščini« še samostalneie pa enotneje zasnoval dejanje k; nam kaže ruski narod dobrega pol stoletja kasneje: dinastija Romanovičev si je okrepila oblast in prestol, prihuljeno se ji 'ilanja propak) plemstvo jn dobičkarsbo
govstvo, tudi duhovščina je neomejeno pod njenimi vplivom. Le siaroverci razkolniki, narodna duhovna stranka se konservativno oprijemlje svetlejše tradicije in bije obupen boj protj podlosti jn nasilju nad narodom ' ter mučeniško umira na grmadah za svoj ideal.
Kolikor je Musorgskemu nedostajalo kom-pozične, instrumentalne in scenske tehnike, toliko je elementarnejši, samoniklejš;, a vendar globoko zakoreninjen v ruski naravi, tako da so si njegova dramatska dela zdavnaj j prebila pot do vseh svetovnih odrov. Njegov i realizem posega ponekod že v impresionizem (sl/ke z razstave!), katerega je ravno j on močno inspiriral. Tudi naturalistična sli-! kanja v Hovanščini (konjsko topotanje, j vzplamtenje grmad, kromatično padanje v končnem spevu Dositeljevem — v kolikor I tu Rimski Korzakov ni posegel vmes) nam ! dokazujejo že simbolistične primesi. Brez vagnerjanskih vodilnih motivov, bližj.; preprost; pesmi kot arij^ karakterizina Musorg-ekj svoje kneze in bojarje, strelce in razkol-nike pa narod. Nikjer nj najti figur in okraskov, ki b} preobložilj preprosti stavek; vsaka nota je pristna glasba. In vendar, kako j mogočna in učinkovita stavba! Kakor večino I sočasnih del, čujeoio tudi Hovanšči.no v pre-
POR
OTTTO'" ^T v
njBMSS
8
Torek, 12. I. 193? =-
CENE MALIM OGLASOM
>■*«> pai i.a besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) iščejo ilužh Najmanj?,) znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—„ Dopisi • n J.eniivt- se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka vsak ogla? tn enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje aasiovov Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi »stali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ea besedo, Din S.— davka oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje aaslo-.-ov >Jajiua?ijš; znese b za enkratno objav« oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f)£|| X.
odgovor, priložite
▼ znamkah
dobro
domačo hr^no
Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbiham še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
!''!TU'm v< -i ,*vi-t*k-
o*eii. 1'rnnp. c 1(1 dvnri-e:i-i4
■•»! sZtti&t&rfŠblč
'-hi. d»n lavefc » d'.i
t3 s !rr U iaianje naslovu
* [>ir Va;manjš!
'7 Din
Izložbenega
aranžerja
_ ntf-rjskt- .iK' • ut.iKturne in modre strok- 1ob>ega rja spTojm i.ikoj Ivan Savnik ;n s-nova Kranj.
489-1
Sobarja
z večletnimi spričevali, k! samotojno de a tudi v rtu t -r i i' vešč vrt-ii."=-fcega dela. .-prejme V: a do Ra-dan. Zaccreb. Mi har.avlčeva ul. 141.
441-1
Frizerka
■:i'h:.-t delavka. dob: stalno s!" -im. Ponudbe na podruž-
ffesrla Din i., vrk 3 r»:n i a šifro il; lajanje naslova > Din Na manjši ines^k 17 Din
Gospodična
ioljruif tn« 'uštruktorica. poučuje z uspehom — po zme-rn: ceni vse predmete /.a nižje razrede srednjih šol. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
4£M
Jutra Maribor - ? m (.sobna*.
poii 770-1
Gospodično
po-.fektno v nemščini, išeem k ■=:• feemu fantku za popol-•! •.';>< ure. Naslov v vseh P< -dovalrrt ah Jutra.
777-1
Postrežnico
7>i -o.dd-mske ure sprej-«•- n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
763-1
Prvovrstno
hot- ko kuharico
Mire imem ta Trt i i staviti
i za Jesenice, pri Rozman.
Dvor
766-1
Sadjarja
v-'"- £» v vseh sadjarskih poslib od rzsojf predela o IJ n benem čebelarju sprejmem Lahko je o--r'i:en. Porridhe ? *ahte vam: rta Dobro Kaufpr, F-"ka*.V. — d. Sftla kod S:.sVi.	752 1
Natakarico
pla -11 i mlajšo. ledne zu-».•>•; V.ft; vajeno manjših h^tiib del. takoj sprejmem. I ; ib" s si:ko in navedbo d >arr:'': služb na Poder <r-;-;iina. Laško
7iS-l
»šč m gospodinjo
I- 'iro kuharico, ki je že lnž3a ko-Si dobri h iS. '■>?:•; i!'f na og: odd. Jutra tod šifro »Samostojna in
7J-7 1
p-
V=aka dri -ek da :an;
)eseds 50 por ■ '' f i-n a r aasiova 5 D:n -s.'k n™
ft>»e<!» O • »r-t l>!i za 5:fro »I-; lajanje naslova * Din Majmanjš- znesek •7 Din
Prodam
>lol>ri> ohranjene kompletne jrarniture šablonov za pred-tiskarijo nočnih del za Din 50<t in veliko žeb-zno peč za Din 300. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
7G1-+5
Stensko uro
lepo dobro ohranjeno, prodati). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
756-6
Plošče in gramofone
b'-v?e tvrdke A. Rasberger
dobite po razfrrodajniih cenah Dalmatinova 10 (nasproti hotela Štrukelj).
332-6
Prodamo
po'nojarmenik (Vollgat ter), a'i ga zamenjamo za bukove tfv-tone.
Kupimo
al vzamemo v najem: skobelnl ntroj (Dlckten hobel). rezkalnl ^troj (Fraesma^chine) na krog Ijlčnih leža.iih. brusilni stroj za !es. Fonudbe na ogl. odd. Jutra fro sStroji 999-
528-6
'..Juda Din iavel; P, I a 5'frr alj dajanje nsslova Din Nainianjšl tnesek 17 Din
Izgubil se je
mlad črn dakel. PoSten naj-iitelj naj ga vrne proti na-jrradi. Slomškova ul
778-27
03203!
..i., ,jn lavek 3 za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
Nakup in prodajo Vam i zpo slu je najugodneje
Al Planinšek
Ljubljana 8eethovnova nI. 14/1. Telefon 85-10
39-16
Bančno kom. zavod
zvršuje oajboljše naknp m prodaje dRANILNia VLOG vseb denarnih zavodov ta jdgovoi Din 3 znamk. Maribor. Aleksandrova 40.
5S-I6
Hranilne vloge
supite »11 proflastt ootom moje pisarne aajbolj§e
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12. Telefon 38-10
375-L6
'■ -e.la Din	!>"•
'.a šifro ali lajanje	naslova
Din Naimanjl'	znesek 17 Din
Pozavno
prodam. Cerkvena ul. 21/11.
vrata št. 38.
754-2G
T: r-»vcAT pomočnica
žbann ■ "nrov:n: z me-š::-'im b!.-i2'-m. [ridna in po-!ii!;r<a želi službe. N--'«" v vseh poslovalni-
t.ra
i i.■
Rad bi dela'
b-djših ljudeh ali v Ponudbe na JiTtra rvod >Zdrav
rt J
za S:fro
U la i -K i)ir-il- J »:anje naslova Vi-mairš1 znesek •7 Din
Vajenca
!• ' ■'• "-'a -ti i" >renega. — - nem takoj. Hrana, -ta-ii > . nji- v liiš Prednost ima, kdor se je iste obrti r1 r časa	Krof' \'ik-
t»-r. plošn kf:-i;t<-<. P. raslo vre pr Ceijn
706-44
•-•».•!-, ..-r. iavek 3 Din m šifro alj dajanje naslova ' D;n Najmanjši znesek '.7 Din
Stroj za zapiranje konzerv, kozarcev
: upi Sever & Komp.. Ljub-
1 jana.

beseda ' Dir davek 3 D.n š:fro alj dajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din
Rdeče in belo vino
dobro, damo za rezan les. Ponudbe na ogl. odd. Ju-< i tna pod »Lest.
748-115
- • .Din lavek i 1> J '.i 5:frr il1 -lajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir
Ljubljana. WolFova ulica 1.
12-36
(j l^h. Rothman
Kozamurnik letovanje
r
nz
117
Narobe, spal je tričetrt ure. Nato se .}< 'budil. Svetiljka je bila ugasnila, (i :^,poc! Kozamumik se je ustrašil. F°-tografije so bile gotovo že razvite! Obriti: se je k vratom, da bi v kuhinji na-pr rinil svetiljko. A kaj je bilo t«? Za-k>njli -.o ga bili! Prižgal je žepno Svetiljko in jel razbijati po vratih.
Iščem financierja
za polno rentabilno podjetje do Din 300.000 za izdelavo brezkonkure.nČJiega artikla e državi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100% dobiček«.
760-16
Hranilne knjižice
LJUBLJANSKE KREDIT NE BANKE Vam vnov-čim takoj po najvišji ceni. Izposiujem tudi po fojiio na hrani.ne knji žice.
Al. Planinšek
trg. ag za bančne in kreditne posle. Ljubljana, Beethovnova hi 14/1
Telefon 35-10
734-16
Zahvala.
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam toplo zahvalo, ki mi je po smrti mojega očeta točno izplačala izdatno podporo. Dovoljujem si priporočati, posebno tovarišem obrtnikom, kakor tudi drugim gospodarskim osebam, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom.
MARIBOR, dne 9. januarja 1937.
MARIN FRANČIŠKA, obrtnica, hčerka.
Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din.
Proda se hotel-pension
(3 hiše) pri Dubrovniku z lastno peščeno obaljo; 33 popolnoma urejenih sob s tekočo vodo in elektr. razsvetljavo.
Informacije: odvetniška pisarna dr. V. KISOVCA, BEOGRAD, Kralja Ferdinanda Rumunskog ul. 8.
Ne samo čaj . . .
ZAHVALA
Vsem. ki so sočustvovali z nami in izrazili svojo sožalje ob smrti naše dobre mamice, oziroma stare mamice, gospe
MARIJE KOMEL,
se najiskreneje zahvaljujemo.
Vsem, ki ste ji stregli, jo obiskovali in tolažili v času bolezni in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in Vam, ki ste poklonili cvetje, najlepša hvala. CELJE, 10. januarja 1937.
Žalujoči družini KOMEL.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ tftf&errra te t> >&utru<t
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Uradnica
išče lo. januarja 10,37 centru primerno sobo s popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Šeparet.
755-23a
Prazno sobo
štedilnikom, iščem takoj. Ponudb« na ogl. odd. Ju tra pod »Soboc.
744-33a
ja šifro »b ia;anje n4<.ev»
~ Dtn Vaimaniš' znesek 17 Din
Dobrovpeljano
trgovino
stek'a. porcelana ln barv dam pod ugodnimi pogo ji v najem. Naslov M. Polak. Ormož 522-17
Seseda 1 Din lavek 3 Din is šifro al; lajanje naslova Din Najmanj!' tnesok 17 Din
Štirisobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami od dam s februarjem. Infor macije daje hišna lastnica med 13 in 15 uro na Kongret-nem trgu št. 15 II	537-21
Enosob. stanovanje
lepo. oddam takoj. Zg. Šiška 241, Pod Hribom.
773-2li
Dve dvosobni
stanovanji
s pritiklinami, oddam 1. februarja. Florjanska ul. 3fl.
7S6-31
Sobo odda
Seseda i Dn la.ek -i b-<a šifro a.L) lajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din
Elegantno sobo
v moderni zgradbi, strogi center, mirna, soln čna lega, separlrana. ves konfor, oddam s 15. januarjem samo boljšemu gospodu. Več Miklošičeva 14 (trafika).
570 23
Lepo sobo
»dda.m boljšii gospodični, tudi dijakinji v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
771-33
Sobo
centru mesta, oddam za 350 Din. Naslov v vseh po-Jovaluioaih Jutra.
770-23
Lepo sobo
sredini mesta, oddam gospodu sostanovalcu. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
704-03
Toplo sobo
opremljeno, oddam boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7.51-28
Opremljeno sobo
manjšo, v mestu, oddam 115. januarja gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	758-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam taJcoj. Naslov v vs«h poslovalnicah Jntra.
7550-33
Gospodični
oddam lepo sobico i vso oskrbo. Naslov v vseh po-slovalnicaih Jutra.
746-33
Sobe išče
Beseda 1 Din lavek 8 Dtn za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mesečno sobo
išče visokošolec. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Soba«.
762-23a
Dražbe
Beseda ; Din. davek 3 Din za šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prostovoljna
sodna dražba
v zapuščino pokojne Toma-žič Frančiške, zasehnice v Ljubljani. Ilirska ulica št. 3Ž/I spadajočih premičnin: pohištva, perila obleke itd. se vrši v petek dne 15. januarja 1037 — ob pol 9. uri dopoldne na licu me.-ta v Ljubljani. Ilirska ul. št. 22, X. nad. — Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar.	772-32
•....... Din. lave'	n
j* 4if-» »l! r.ajanje naslova Din Najmaniš1 znesek 17 Din
Na vsa zimska I oblačila dajemo [
15 do 20%
popusta.
Presker
Sv. Petra c. 14.
ZAKAJ DA BI BILI PLEŠASTI?
T
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila, previdena s tolažili sv. vere, nasa srčno ljubljena sestra in teta, gospa
»MORANA« DIPLOMIRANA V LONDONU Z »OF GRAND PRIX« IN Z ZLATO KOLAJNO (tisoči in tisoči so hvaležni njenemu uspehu). TUDI VI JO TAKOJ KUPITE, zahtevajte jo povsod! ODPRAVI PRHLJAJ, KOŽNE NEPRIJETNOSTI. KREPI IN HRANI LA-SIŠČE. USTAVI IZPADANJE LAS in LASJE PORASTEJO TUDI NA PLE-ŠAVEM MESTU.
Cena steklenici Din 40 poštnina Din 7
MODERNA KOZMETIKA, SPLIT
UČITELJICA V POKOJ L
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 12. januarja 1937, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Poljanska cesta 20, na pokopališče k Sv Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zj. v farni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 11. januarja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
DAME!
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
trg. s kurivom
BOHORIČEVA 5.. Telef. 20-59.
KLIŠEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOG^AFI K A SKPET&ANAM
!a>-i Lv\t/ !x\t/ >,\>f/!xvf/ !xVf/'
o s p e hov
na
en oglas
v
»JUTRU«
Ne zamudite ugodne prilike! Radi konca sezone razprodajamo damske in dekliške zimske plašče od 20f,č do 50% ceneje.
Ker si lahko sedaj po nizki ceni nabavite dober plašč, je v Vašem interesu da se takoj odločite za nakup, dokler je lepa izbira.
F. I. GORIC A Pi Ljubljana, sv. Petra cesta
Pazite dobro na naš naslov, in št. 29.
V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena in nepozabna soproga, mati, sestra in svakinja, gospa
FANIPREVC, roj. BAJŽELJ
gostilničarka in posestnica
dne 11. januarja t. 1. ob 8.30 zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, bog-uvdano za vedno zatisnila oči.
Blagopokojno prepeljemo iz ljubljanske bolnice na njen dom v Karano Gorico štev. 8, od koder bo pogreb v sredo, dne 13 januarja ob 4. uri popoldne na domače pokopališče.
Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Kamna-Gorica, Jesenice, 11. januarja 1937.
Žalujoči ostali: EDUARD, mož; EDI, sin; CIRIL BAJŽELJ, brat in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob bridki nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega dobrega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
ALEŠA STRNIŠA
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni častitim sestram zavetišča Sv. Jožefa, katere so mu tako požrtvovalno lajšale bol v njegovem trpljenju, in ga spremile na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi prečastiti duhovščini, pevskemu društvu Ljubljanski Zvon, za v srce segajoče žalostinkc, ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako v obilnem številu počastili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna hvala!
Žalujoče rodbine: STRNIŠA, OZVALD, DEVET
Zapustila nas je za vedno naša dobra in ljubljena soproga, mama. stara mama, sestra, svakinja in teta; gospa
Frasi|a Bolte roj. Dolinšek
ki je, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne ranjke se bo vršil v sredo, dne 13. januarja 1937, ob 16. uri iz mrtvašnice na Vidov-dar.ski cesti.
Priporočamo ranjko v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 11. januarja 1937.
FANČI KORSIKA roj. BOLTE; ROZI TRATNIK roj. BOLTE, hčere; GAŠPAR BOLTE, soprog ter ostalo sorodstvo.
		■1 • •:• -		
»■ * Sv-v. - v . .,	"•' ; "j?		— " v	
.j v- ■'<	- v--" .-.*			
Brez posebnega obvestila.
UMRLA NAM JE NAŠA NEPOZABNA, DOBRA HČERKA, OZIROMA SESTRA
AI^A
DNE 10. T. M. DOPOLDNE.
NA ZADNJI POTI JO SPREMIMO V TOREK, DNE 12. JANUARJA 1937, OB 4. URI POPOLDNE OD DOMA ŽALOSTI, ZARNIKOVA ULICA ŠT. 11, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
V LJUBLJANI, DNE 11. JANUARJA 1937.
Ing. PRELOVŠEK MATKO, mestni gradbeni direktor — oče; ELZA roj. pl. KUBANY — mati; dipl. ing. Demeter. cand. jur. Borut — brata, in ostalo sorodstva


Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del jo odgovoren Alojt Novak — 5fei v Ljubljani