Šolsko obzorje. Iz Železnikov. (Oortice o konecletnih preskušnjah.) Novi časi rodili so tudi pri šolstvu marsikaj novega. Tako se med drugim n. pr. tudi šolski uk konec leta razno sklepa. V nekterih krajih ravnajo se še po starem redu, namreč da imajo javne konecletne preskušnje; — drugje namestujejo le-to razne šolske veselice; — v posamesnih krajih pa se menda šola tudi kar brez vseh posebnost skončava. Po latinski prislovici: »Variatio delectat!« in na podlagi sv. pisemskcga izreka »Vse poskusite, najboljše pa ohranite!« scm našo šolo že dve leti prav originalno dokončal. Ako bi morebiti koga mikalo, kaj o tem slišati, sem mu prav rad na službo; liaj torej tii po večjem nekoliko povem. Lanskega leta od krajnega šolskega sveta zarad preskušnje prosti volji pripuščen, nisem botel mladini nič naznauiti, kdaj ravno da bomo šolo končali; ampak na pogostna vprašanja, sem vsclej odgovoril: vsaki dan bodite na to pripravljoni. In tako se je bilo približalo čisto na tihem jutro in dan, katerega sem bil odmenil za sklep šolskega leta. Ker mladina pri nas razun o zirni še vedno hodi vsako jutro k šolski sv. maši, smo to storili, so ve, tudi zadnji dan. Ko pridemo iz cerkvo v šolo nazaj, smo odmolili navadno molitev pred šolo, potem pa sem otročaje n. pr. tako-lc ogovoril: »Ljubi otroci! pač res je, da pod solncem vse mine! Veliko jih je že pred vami hodilo v to šolo, pa jo zopet zapustilo. Eni zmed teh živijo v domačem kraji; liektcri r.izšli so se križem svet; mnogi pa so se preselili tudi že v večnost. Tudi vi boste prej ali pozneje zapustili šole ljubi dom, razkropili se po raznih stanovib, in razno delali do smerti; Bog daj, da bi bili srečni! Da res vse mine pod solncem, nam zlasti kaže tudi današnji dan, in ravno sedanja ura, v kateri skončujemo šolsko loto«. (Otroci osupnjeni poslušajo, da si skoraj ne upajo dihati. Jaz pa nadaljujem:) »Za mnoge zmed vas ta tremitek ne more biti vesel; — precej veliko jih je namreč zelo zanemarjalo svoje dolžnosti. Opominja.1 scm pogosto lepo in tudi resno, pa zdalo je le malo; pri nekteiih skoraj nič!. — Po navadi smo imeli zadnji dan šolskega leta preskušnjo, pri. kteri so pridni in marljivi učenci in učenke pokazali, koliko so se naučili in koliko znajo. Letos bomo, da se kaj spromeni, to opustili. Vbogljivi učenci in učenke so vse loto in skoraj vsaki dan kazali, da jimj e za uke resnica in niar; lenuhi so delali ravno nasprotno. Druga lota smo poklicali najboljše učence in učenke, ter jih obdarovali in pohvalili, zanikcrneži so smeli to vsaj gledati; letos naj bo tudi to spremenjeno«. Za tim sem poklical iz vseh treh razredov one učence, ki so se slabo učili, ali imeli po starih razredbah 3. red. Po kratkih resnih bescdah odperl sem jim šolske duri, rekoč: »Za vas je šolsko leto skončano, odlazite!« — Potem sem poklical učence in učenkc, ki so se srednje učili. l)jal scm jim: »Vi ste bili sicer malo boljši mimo unih, ki sem jih mvnokar pognal iz šole; vcndar pa še dovolj leni, torej idite tudi vi za unimi!« Izmed le-teli jo seglo nekterim moje ravnanje že nekoliko k sercu, — tekle so celo solze, pa prepozno! Zapustiti so mogli tudi ti šolsko sobo. Ko je bil tedaj tako iztrebljen šolski plevel, sem nadaljeval: »Kar vas je še tu ostalo, ste bili eni izverstni, eni pa ste se učili prav dobro, eni le dobro. Mnogi bi bili laliko še boljši, kot so bili; naj se prizadevajo torej prihodnje leto, da se povzdignejo na višjo stopnjo marljivosti. Potom sem prebral najpred učence in učenke, ki so se dobro učili, ter obdaroval vsakega s kakim spominkom; tcmu je sledilo izklkanje izvorstnih šolarjev in šolarc, izmed kterih je sprejel vsaki lepe bukvice z zlato obrezo; konečno pa so bili imenovani še prav dobri ali pohvaljeni učenci in učenke, ki so tudi dobili vsak svoj dar, bukvice ali pa slovenske zemljevide. Potom smo opravili šolsko molitev, in šolsko leto je bilo končano. Morebiti bode kdo izmed učitoljev tako skončevanje šole grajal ali celo nepristojno imenoval. Vsakemu prepustim o tem prosto misel in razsodbo. Jaz pa sem skusil letos, da raoj original je vendar le rodil pri raarsikakem otroku dooer sad. Ko se je.bilo namreč jelo šolsko leto nagibati h kraji, in sem ne- ktere mlačneže opomnil, naj se varujejo, da zadnji dan ne bodo mogli zopet žalostncga serca iz šole, je marsikakega to tako k marljivosti spodbudilo, da sem konec leta res videl več dobrega sadu, kakor sem se ga med letom nadjal. Torej rečem k sklepu: Učitelji! mnogo poskusimo, najboljše pa ohranimo. Z Bogom! Jos. Levičnik. Iz Kranja. (Prijazna prošnja do vseh šolskih prijateljev.) 19. septembrat. 1. smo učitelji Kranjskega šolskega okraja vstanovili okrajno učiteljsko kujižnico v smislu ukaza vis. min. za bogočastje in uk od drie 15. dec. 1871, št. 2802. Izvolil se je tudi opravilni odbor. Ali kaj pomaga, ko pri pičli plači učiteljev splob in posebno v Kranjskcm okraji ni mogoče, da bi si učitelji sami mogli vsako leto kaj pritergati, da bi sami kupili za knjižnjico potrebnih knjig in učnih pripomočkov; od nikoder pa tudi ni upati zdatne pomoči. Obrača so torej opravilni odbor spolnovaje svojo nalogo, ktero mu je okr. uč. skupščina izročila, do vseh blagili šolsMh prijatcljev, duhovnih in svetnih, učiteljev in noučiteljev, s prijazno prošnjo, naj blagovolijo pogledati po predalih svojih knjižnic, morda najdejo kakošno v šolstvo pripadajočo knjigo, ktcre ne rabijo, in naj jo darujejo tej mladi knjižnici. Vstreženo bi bilo posebno s pedagngičnimi-podučivnimi hi sploh znanstvenimi knjigami in časopisi; hvaležno se bodo sprejele pa tudi drugc, še tako male knjižice, ktere se bodo, če bi ne bile prav pripravne za okrajno knjižnico ali čo bi bilo več uatisov ene verste, razdolile po knjižnicah ljudskih šol Kranjskega šol. okraja. Vse knjige in tudi denarni doneski na.j se blagovoljno in če je le mogoče tudi franko pošiljajo Fr. Špendal-u, kateliotu in ravnatelju 4 razredne ljndske šole v Kranji (Krainburg) na Gorenskem. Šolski prijatelji! pomagajte mladi knjižnici iia noge, pomagajte učitoljem k višemu izobraženju! Omika učiteljcva se bo prcsolila na vaša deca, slovenski izobražen narod vam bo še pozno hvalo vedel! Slovenski, pa tudi drugi šoli prijazni časniki so pa prošeni glede velike koristi okr. š. knjižnice blagovoljtio ponatisniti te verstice. Za opravilni odbor »učiteljske knjižnice Kranjskega šolskega okraja«. Franjo Špendal, predsednik. Iz Brezilice na Goreuskeni. Žalostno novico poročam »Tov.« V saboto 26. preteč. m. so našega učitelja g. Janeza Medjo (starega) na cesti od Potok do Mosta dobili ubitega. Kdo je njegov grozoviti ubijavec, se še do sedaj ne ve. U. Iz Stopič na Dolenskem. (Slovo!) Preselovaje se v svojo novo službo na Štajersko, kličcm vsem svojim tovaršein na Kranjskem priscrčni »z Bogom!«, ter želim, da bi se vam kmali zboljšal vaš matcrijalui stan vsaj toliko, da bi nam domovincem ne bilo treba hoditi za kruhom v drugc kraje. Fr. Silvetler, učitclj. Iz Ljubljane. Deželni zbor odperl bode se 5. t. ln. Vcčkiat smo že kranjski učitelji upljivo gledali na dcžclno zbornico, pa do sedaj še broz vspeha. Nadjamo se, da se bode vendar letos — skrajni čas že — naša stvar tu konečno in sicer rešila tako, da boderao kranjski učitelji, kar se tiče plače in drugih pravnih razmer, na enaki ali še celo boljši stopinji s svojimi tovarši v sosodnih deželah. Ako narodni zbor hoče koristiti narodu pri serčni korenini, naj podpira narodne, ljudske učitolje. —¦ Deželni odbor jo v seji 18. prctcč m. sklenil, da bode se obeniil na deželni šolski svet za sporočilo, kako je dandanes osnovan poduk v kmetijstvu v tukajšnjem izobraževališču za učitelje in, ali bi ne bilo potrebno, da se to iz- obraževališče glede kmetijskega poduka postavi na obširnejšo podlago, ker pred je treba v kmetijstvu dobro podučenih učiteljev; ob enem pa bode tudi kmetijsko družbo naprosil, da bi mu naznanila, ali in po kterem načinu bijej bilo mogoče, poduk v kmotijstvu v nadaljcvalnih ljudskih šolali zdatno podpirati. — Govori se, da o novem letu prideta v Ljubljaui dva nova šolska lista na svetlo — eden v slovenskem, drugi v nemškem joziku. Slovenskega bode vredoval g. Lapajne, nemškega pa g. g. Gariboldi in Zima. — Eavno kar prišla je v Miličevi tiskarniui na svctlo (g-lej današnji »Kazalec« !) mala knjižica z imenom: »Telovadba .v ljudskej šoli« za našo š(dsko mladino; spisal Jancz Zima, učitelj v Ljubljani. G. pisatelj pravi v predgovoru: »Namen te knjižice je — našo šolsko mladino seznaiiiti s tolovadbinimi izrazi, ker nuuk v telovadbi ima zdatno podporo v tem, da iraajo tudi učenci kako primcrno knjižico ali navod, ki jim kaže posamesne izraze v telovadbi. Zraven tega pa ima ta knjižica tudi ta namen, da so doseže potrebna edinost pri uauku v tclovadbi«. Ta, micna knjižica obsega tc-le bolj važne razprave: o tclovadbi sploli; nckoliko o vajuh; rcdne vaje; proste vaje; nektere vaje s pripravami in na pripravab; nektere telovadbine igre. Na koncu vsega tega pridjanc so tudi nektere pesmi (v slovenskim in nemškem jeziku) in dve še celo z napevom. Vsem ljudskim učiteljom priporočamo to knjižico, ktera jim bode prav dobro učilo in vodilo pri nauku v telovadbi. Dobiva se v Miličevi tiskarnici po 20 kr. — Tudi so ua svetlem že vdrugič natisnjene Gerkmanove »Perve vaje v pisanji« in sicer I., II., III. in IV. zvezek, ktere se dobivajo pri Giontinetu. Te vaje v pisanji so prav primerno sostavljone in zvezki imajo dober papir, zato jih priporočamo učiteljem in učenccm.