313
življenju, da pa je imel tudi mnogo prijateljev. — Črnologar je bil blaga, mirna duša. Vestno je izpolnjeval svojo stanovsko dolžnost in kazal pri pouku veliko živahnost, da je zbujal zanimanje za predmet. Skoro ves čas, kar mu ga je ostalo, je porabil za delo. Pogosto je poudarjal, da je edini učitelj-konservator v Avstriji, in to je mogel poudarjati s ponosom, kajti na tem polju je bil doma. Potrudil se je med kmete in ni mu ušlo izlepa kaj važnega iz rok, dasi kmetje tudi ne dado radi starih znamenitosti iz hiše. Bil je tih in molčeč. Mislil je mnogo; marsikaj več bi bil storil, in morda bi bil začel pisati zgodovino Šmarija, Višnje Gore in Zatične — saj poznal jo je temeljito — ko bi mu bil dopustil čas. In ravno to ga je spravilo včasih v nevoljo in si je rajši počil pri časi vina, ker je videl, da je vse zastonj.   Pri ljudeh in pri  šolski  mladini je bil pri-
sedaj gotov in tudi že v bron vlit. Delo je to domačega umetnika Ivana Zajca; delo, ki bode delalo čast ne samo umetnikovemu imenu, temveč vsemu narodu slovenskemu. Odbor je želel spomenik postaviti že letos in odkriti ga ob vsesokolski slavnosti; onemogočeno mu je pa to vsled nedostajanja sredstev. Za postavljanje spomenika potreba je namreč še najmanj 25.000 K. Dokler se ta vsota ne zbere, bo moral spomenik shranjen ostati v cesarski livarni na Dunaju."
Slavistika. Kako napreduje znanstveno slavistično slovstvo, nam dobro dokazuje „Vestnik slovanske filologie a starožitnosti". Iz njega posnemamo, da je izšlo 1.1900. in 1901. sledeče število slavističnih znanstvenih del:
JAPONSKE PREDNJE STRAŽE V BOJU.
PO JAPONSKEM IZVIRNIKU.
ljubljen, v družbo pa ni zahajal. Bil je rad sam in je mislil na svoje črteže, na stare cerkve, arhive, gradove in na to, kaj nam še v tem oziru manjka. Ž njim smo izgubili vestnega konservatorja in marljivega preiskovavca. Bodi mu blag spomin! J. L
Prešernov spomenik v Ljubljani, katerega so nameravali odkriti ob stoletnici pesnikovega rojstva, se je zakasnil. Spomeniški odbor javlja:
„Doneski za spomenik so prihajali tako počasi, da je odbor leta 1900. šele mogel razpisati natečaj za najboljši osnutek ter — računajoč z nadaljnimi zbirkami — oddati izvršitev  spomenika.   Le-ta je
1900.     1901. Listi, bibliografije, gradivo  za zgodovino in jezikoslovje......152       225
jezikoslovje  ..........356       413
zgodovina književnosti...... .   340       923
narodopis...........829       785
starožitnosti..........242       282
baltijsko jezikoslovje......40         50
L. 1900. je bilo torej vseh del 1959, 1.1901. pa že 2678.
„Manes" v Zagrebu. Češko umetniško društvo „Manes" razstavi še ta mesec okolo 150 slik in kipov v zagrebškem umetniškem paviljonu.