Hochlobl St. 45. V Gorici, 5. novembra 1880. Tecaj X. „So6a" izhaja vsak potek in velja t poito prejemann ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.......2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznamlib iu t>rav taUo j>ri „po- itanicak" se placuje za navaduo tristop- no mto: 8 kr. ee se tiska 1 krat Za vece 6rke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnifil v go-sposki ulici blizo „treh krdn". in na starcm trgu. — V Trstu v tobakarni-ci „Via dclla casemia 3". Dopisi liaj se blagovoljno poSiljajo uredniStvu ,,So6o" v Gorici v Hilarijanski tiskfirni, n&rocmna pa opravniStvu„So5o" na Korcnji v Sticsa - vi hiSi St* 10 II* nadstr. Rokopisi ae ne vracajoj dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim uepremoznim se narocnina rniia, ako se oglaso pri uredniStvu, Taaffe. Odkar u2»vajo avstrijski narodi ustavno jSivljcnje, niso nobenc vlade v dobi enega leta tako" razlifrio so-dili, odobravali in sovrazili, hvalili in obsojevali, ka-kor vlado Taaffejevo. Vredno je po takem to dobo v razli&iih prikaznth zasledovati in zlasti zdaj premi-Sljevati, ko se bli^a eas zimskega zborovanja v naSem drzavnem zboru. PrejSnja vlada gospodovalaje eno desetleijc tak6, da je biia zagospodarila zaupanje in upanje tudi pri oni stianki, za katero je dejansko edino delovala. Zarad popolue nerodovitnosti so se je bili nasitili u-stavoverei sarai; uenemSki narodi pa ji niso imeii izkazati niti iskrice hvaleziiosti. Slovanskim narodom bila je nakopi&ila toliko krivic, da bi nn bili zakrivili nifiesar, ko bi se jim bil vsled lastnih 2«lja povruil nekdanji absolutizem. Ofiitno so vodniki slovanski tugovali v svojih glasilih, da se jim hujSe ;nc more goditi, naj nastopi za Auersperg-Lasserjem katera vlada koli. PriSel je lani Taaffe na vrsto, in umevno jo, tla so ga zlasti Slovani sprejeli zadovoljni, dasi jim ni prino* Bel v svojcm spremstvu vsega, cesar so zeleli. Niso ya mogli biti popoloctn veseli, ker se je nekaj obdul Se s starimi greSniki, s polovico prejSnjih, po takem ni-kakor Slovanom prijaznih ministrov. Ali potlaceni narodi so radi optimistni, in Slovani niso a priori za-metali ali celo* obsojevali nenavadno zdruzenega mi-fiisterstva in vlade, katera je naznanjala, da hoce po taki poti nezadovoljnc narodnosti druzHti, sovraStvo zatreti in doseci zaleleno spravo. Po sporazumljenji so Slovani hrepencli v prvi vrsti; sorodne 2elje zadeli so ofiitno razodevati tudi previdniSi in praviCniSi Nenici. PriSlo je do novih voli-tev v drzavni zbor, in pokazalo se je kljubu krivemu in neopravieenemu volilnemu redu, da Cislitavija ob-sojuje prejSnji sistem, ker konservativni in obce av-tonomislni &vlji dobiii so v novein drzavnem zboru veSino, ce tudi po Stevilu zastopnikov ueznatno veCino. ZaCelo se ie novo in drugo gibanje; tlaceni narodi so se vzbuiHIi, in zaCeli so svoja hrepenenja iz-raievati z dcloCnimi zahtevami. Ministerstvo tmoralo je nehot6 raLuniti z drugimi glasovi Ijudskega zastop-ni§tva, kakor so se slisali preteklih deset let v dr* 2avni zbornici. Ob enem je ministerstvo samo vsled svojega poroda kazala drugo lice. Slovanom je ho-telo in moralo vsaj obeCevati, ako ne takoj izpolnje-vati izra^anih in naglaianih zahtcv in pravic. Ryso-lucije avtonomistne stranke so se sklepale, in no^a vlada je sama ob sebi zlasti Cehom nekaj praviCnih LISTEK. V Osodepolni: (a-hb)!i = i? Tragikomi^ne Crtice iz Mestoselskega GoricSana avtobiografije. ... „0n doit des e*gards aux vivants; on ne doit aux morts que la verite." Voltaire. sBiIo je menda 1. 1852., ko presto pirn v 3. gimn. razred v GM in sicer se spricevalom odlifiuega vspe-ha. Clovek o takem prestopu ni veC kar si bodi. Hoja je bolj ravna; Ce ga je le bilo koliCkaj z doma, dobil je u2e kot nadepolen^filozofek vseosrefievahio kaput-suknjo. Da nisem delai izjeme, labkoje misliti. Vsled slovusnega sklepa dru^inskega svetovalstva, ki so mu bili Se predsednik moj rajni ofie — Bog jim vecno sveti t — in ki so bili hud panslavist, ker so me enkrat prav Cvrsto sklofutali zarad izrecene fur-lanske besede, nikake zamere mene ne zapra§av§i... osreel i mene cnia suknena suknja in precej prevze-ten klobuk. Da-si smo se §olali v latinskih Solah 2 leti v toliko l-azvpitej mraCnjaSkej dobi, bili smo ven-dar u2e de^ki v latinsTmi, iiemSCiiii in sloven... Bog pomozi, y Slovenian, hotel sera reii^ Hababal To bi ukazov razglasila. Vlada je s tern in z imenovnnjem nekoliko slovanskih in Slovanom ne neprijaznih m6z za slovniiPke kraje upanje Se povecala in utrdila da ima resno voljo ravnati se po uacelih pruvega spornzum-Ijenja. Upanje do vlade je doseglo v Slovanili vrhu-nec, ko m jo po vseh dogodjajih iu spremembah tudi samo ininitertitvo §e nekoliko predrugafiilo in z nekateri-mi slovanskimi udi o6itui§e nagnilo proti desnici uli se-danji vefiiui dr^ivncga zbora. V takili veselih nadah so se ljudski zastopniki razSH, ko jo bilo letoSnjo pomlad dovrfteno drzavno zborovanje. Mi Slovenci smo skoro od veselja poska-kovali, ko so se vruili naSi zastopniki z veselimi porofiili v slovensko domovino. Ustavovflrna stranka bila je ze zafietkom nas« protnica Tanffojeva hi samo zarad toga, da ni dobila zopet svojih, pa drugih mto na krmilo. S tem bolj in manj prikritim, pa vendar v oMo zuanim povodom izpodkopavala je ta stranka sedanjo vlado z vsakovr-stnim oCitanjem, obrukoviinjem in lnnavstvom. Duiinj-sko Casopisje, ki jo v glavnih dehh v Lidov*kih rokab, jo br* zashitilo, daTaaffo ne bo mo^ za podeljevanjw in pnspegovanje borzijanskih in svetovalniSkib shw'b. Ni Luda, da so ti listi sami ob sebi stopili v eno vrsto v sluzbu sedauji vla'li nacelno nasprotujoie stranku. Te^avno pa bi nnsli primeiljaj, v katerem bi se narod siepil, dro^il in Clival z uajoLitui§imi la^mi, kakor so ustavovorci proSlo poletje do denaSnjoga due ncmSki narod zbegavali in takd rekoC za vstajo obo-ro^t'vali proti scdanji vladi in proti Slovanstvu. Red-ko kedaj se prikazc enaka prilika za ptepiiCanje, da se tudi drtigac\: pravifiuo Jjudstvo s Casoin vendar le vda la2em, in da se da voziti in slepiti ccl6 z oCitni-mi izjavami za sebifine in nizke namere, kakor se je to sfolostno stanje pokazalo letos ob ministerskem raz-glasu za enakopravnost dezeluih jezikov v uradnem slu^bovanji na Oeskem. Ustava§ki nepobolj§ljivi vodniki hodili so od mesta do mesta in razglasali iz-misljeno nevarnost ueinStva v Avstriji, njih glasila pa so siroko v svet iste slcparije raznafiali. Konecno so si po znanih potih na§li §e Bismarckove organe, ki Avstriji radi levite §tejejo, iu so v tern slu&iji narav-nost opominjali vodnika na§e zunanje politike, da naj jo tudi na znotraj s svojim vplivom zasukne drugace, ako ho6e Se daVje u^ivati takd imenovano sreco nem-§ke zveze z naSim cesarstvom. Take prikazui morajo cloveka vzgreti, ako ni §e izgubil vsega iuta do sa-mostojnosti drugace mogofiue naSa domovine, in kdor ima koliclutj Suta Se do pravice, mora se obruiti v stran prico Cakega preobracanja, rovanja in intrigo-vanja z nepoStenimi sredstvi, da govori'iio najoiilSe. bila vendar predebela laz. Ker ni si vefi golobradec, Ijiibi moj Citaselj, ve§ nemara i ti, da tedaj po Solah ni bilo o sloven§Cini, o kojej sedaj uze vsak nem§ki CevljarCek pri pivi, 6e jo ima, hudobni svoj jezik o-brusi, malo da ne ni sledu ni tiru, ne duha ne slu-ha, kakor hoces\ Da so nam bili poslali n. pr. za rav-natelja kacega Bleiweisa tarn iz bele Ljubljane, goto-vo bilo bi kaj v tem oziru. Nu, porefies ti, ki hnuca-no rad dvoumljaS bojefi se zmerom, da ti kedo kake na nos ne obvesi: ie ni bil iz Ljubljane, bil je pa kak drug domafiinec. Zaoral 1 celo tam is Vindobane (Dunaja, nquia bonum vinum dat" imenovaue, kakor trd! Seume v svojem: Spaziergang nach Syracus) pri-Sel je mo2 z velicimi, svetlimi a§pegli,u strah, trepefc in nemska groza vsemu, kar je pred njim bilo na gimnazijo. Ta bazar uemske kulture je bil tedaj nas vodja in profesor. Kri^ana bavtara, ta ti je znal glavo nositi po konci 1 Zmerom mu je bil nos proti nebu obrnen, in prisegel bi bil elovek, da mu §e po dnevi gtudira astronomijo. Kako bofies, za Boga milega, da bi bila zamogia poni^na slovonSema prestati pred o-blicjem tolicega ne uskega uCenjska, ako pomislil, ka* ko §e sedaj mavsikak nem§k kramoaosec po visoko-gospo.ko svoj nos zaniCljivo zavihne, kedar duje kaj o sloven§5ini, kar inesati se muzaSae po 2elodci. No vem sicer, kaj si je raislil g. dohjrr-vodja o naSea nboreH jeziku, da si je bil si<^r bist:a glava v evojem. Ni pa tudi cuda, ako se tudi mogofien politik prestroii in pretrese, iu ne bilo bi Ludo, ko bi bil Taaffe h\ obupal nad spravo, katero jo del svojenm piogramu na delo. Naj bo Taaffe odlocen ali neod» loton, predolgo U politikuje, da bi ne vedcl, kaj po-menijo namigljaji in opomini iz Nemfcije, zlasti ob fiasu zvvze za zunanjo politiko, Razumeti bi bilo, ko bi bil vsled povdarjenih pofietij od ustavaike ,straui na znotraj in od pruskih organov od zunaj sedauji ministeiski predsednik za nekoliko Lasa pretrgal sred-stva, s katurimi je hotel porazumljenjo pospeievati, in s katcrimi so ga podvizali in ga Se naganjajo Slovani, katerim bo politicno stanje nikakor lo ni zboljSalo. Taaffe sam je do^ivel letos Ludno razmero. Ob istem Lasu, ko so ga mislili ustavoverci popolncm u-niciti z najhujgimi sredstvi, so tudi Slovani najbolj omahovali in se pomikali od njega. Resuicno m jo pra^al Slovan, zakaj bi neki znupal taki vladi, katera bistvt no ni Se dclovala zanj, in da mo *; &< sliSati od politienih nitsprotnikov, {kakor da bi )ilo dost'glo av-stiijsko slovanstvo zo politicna nubesa po sedauji vladi. Po takem bil je Taaffe odlcno Btnuike po krivl-ci razvpit in sovras5en, od drugo strauko pa zopuSfien zarad mlacnosti in ncdostatnili dokazov za sparazum-Ijenje. In ako Slovani niso so popolnem izgubili vero, fakt vendar §e nimojo za zadostno tola^bo. Zato tudi Slovani TaaffejuoCitajo, da jo neodloCen, iu da ga no umejo prav. Taaffe hoce neki spraVo s BtaliSCtt, katero ni mod ' strankami, ampak nad strankami. Kot tak liofie po-sredovati z lepa. Posredovalci imajo tudinamen in nalogo, da se mirno pogajajo a Btrankanii. Zel6 je od-visno od posrednikovc modrosti, ali posreduje tudi s pravimi sredstvi. MogoCe je, da tudi politi(5en neved-mi tu pa tam zadene prava sredstva. Kobi bil Taaffe nezrel za svojo nalogo, rekli bi, da je do zdaj kako prav pogodil slucajuo brez svoje zasluge. AH v takem pomenu ni govoriti o nezrelosti Taaffejevi. 0-stane samo Se, da je njegov politiCni program ali i-dentieen ali pa radifien od zahtev in pravic, katero prifiakujejo narodi od njega. Denimo, da ima Taaffe svoja lastna nadela, po-tem je mogoCe, da dalje vidi, ali pa da je kratkovid-niSi od avitonomistnih zastopnikov, kateri edini imajo zdai potrebo terjati pravice. Z lastnimi nafieli pa vendar utegne Taaffe v sredstvih vjemati se do neko meje tudi z drugimi njegovim neenekimi zahtevami. MogoCe je celd, da se Taaffe takd obnasa, in da se njegova sredstva zdaj bli2ajo,zdaj oddaljujejo od ter-jatev avtonomistne stranke. Po takem bilo bi narav- tabru in celo pisatelj; samo to vem, da je za-nj, kakor naravno, le toliko storil ali po razmerah bil pri-morau storiti, da smo bili mi Sloveuceki vendar Se vredni, da nas je ufiil nekdo 2 uri na teden — zve-Cer pri osveLavi. Lejte si nol porefieS; vendar ni bil atiskavt ta g. dohtar, celo svetil vam jel To je vendar nekaj!.... Da dal Lej toraj inne reci, da namni se svefi privo§6il, ko je dobro vedel, da slovenSeini ne gre Se solncne svitlobe, ko drugim predmetom; ampak po kontrobantovsko zvecerna tihota — kaka kur-toazija 1 2ivio 1 — in tuili vefierni Wad (Da, Nemec zna takim re6em glasl). VidiS? u2e tedaj so nam Nemci svetili. V nebesa vriskajofia lojalnost, ki bi jo marsikak casopisec z debelimi Crkami zabilje^il, vsaj 9 krat poskocivii od samega veselja. Eakrat nas jo celo g. dohtar-vodja pri milej osvecavi osreCil se svojo samcato in osobno priCujocnostjo ; blagovolili so veleufieni gimnaziarh segnitivroko ufiecemu proiesor-ju, 6es, to je kaj; ker je M — o balzam kultur-nemu uSesu 1 — na mestu sloven§6ine, Cenfiljanje v nemSCini. Premleval je profesor slovnico sicer zaved-nega filologa iu nam vsem velo priljubljenega pesnika, naSega sladkozvofinega Bla2a Potofiuika. Gotovo je doktar-vodja drugi dan odpisal ministm: „Kaj Se, ekscelcnca; recite, kar bocete, in kakor pravite, da bo Slovenci nevr,rni ljudje; da troMaan. «v svojrog; da hoCejo posloveuitf m ^et, vse ^ezdo, v kojih no, ako bi Taaffe piiucipijalno ne mogel priseci, da , bo zadovoljil vse bistvenc tocke sedanje drzavnozbor- j ske veCine. V sredstvih pa se najvefii political siste- 1 inatik utegne motiti, in avtonomistna stranka iina tu-di pri ttduih nacelih Taaffejevih §e vedno povodov in j tudi upanja, da spojasnili in dogovori sedanje mini-sterstvo preprica tn pa tam o oji'govih zmotah in o sredstvih, katera vedejo po gotovisi poti do spravein slednjiL do enakopravnosti. Najbolj bi bilo zeleti se ve, da bi se naCela sedanje vladevjemala z nacelnimi zahtevami dosedaj tlaCenih narodnostij. Potcmbi se kmalu strinjali tudi v sredstvih. Enaka na&la zdruzujejo bistveno enake programs iu potem bi poirebovali samo se potrebue dobrc volje, Vidi pa se, da z lepa z ustavovcrci ni opravili nicesar. Za pravicnost so nemi in slepi; pri njih brez modi ni upanja. K sreii se nemSki narod sam spreo-braea, obnica in uagiba k avtonomistora sedanje dr-2avnozbo*ske vciine, in predno zaine novo zborova- I nje, bomo sliSali pomnoiene glasove nemSkega naro- I da, ki iele biti Slovanom pravicniSi in i njiini videti I krepko n;«Se cesarstvo. TaW se vlada Taaffejeva utrdi, da dose2e fcar mogoCe z lepa pa pri drugem delu neuiSkega naroda, I kar so Slovani s sedanjo vlado brezvspesuo npali od n- J stavoverske atranke. Mnogo dokazov pa ima ze se-daj Taaffejeva vlada, da trdno stoji, in da prisili pra | vico tam, kjer nimajo slnba za njo. Potovanje cesar-1 jevo po OeSkem, Galiskem, Bukovini in Sleziji je utrdi I o Taaffeja in pri slovanskih prebivalcih upanje, da bo sedanja vlada odloCnise stopila pred prihodnji driavni zbor. Zagotovilo, da se Ogri ne bodo vtikali v tosiransko politiko, poinanjSuje strah, da bi notra-njs mogotni iivlji zagradili in zabranili pot, katero je nastopilo sedanje ministerstvo. Zaupanje v sedanjo vlado pri nas imajo tudi v j tujih cte2i lab. Francoska zlasti se o njej prijazna izraza j v veljavuUi glasilib, in ustanovitev posebne francoske | tak6 iraenovane dezelne banke na Dunaji tudi dejan-sko priCa, da Taaffe uiiva zaupaoje francoskega naroda. Taaffe po takcm nima strahu, da bi ga kaka na-sprotna »apa tako* bii popihnila, zlasti potem ko se tudi na uajviSem mestu odobruje njegovo postopanje. Vse je na tem, da se avtonomistna stranka z vlado do Casa in jasno pogodi o sredstvih za izvrSevanje narodue enakopravnosti. Ha tedoih in niesecih ni to-)iko,ali doseiemo nekoliko preje ali pozneje. Cesar po-tiebujenio, paC pa je zavisDO vse od tega, da imamo gotovostza dosego mMh zahtev. Kolikor je flilati, vjeraa se T?iffe s terjatvami avtonomistnega izvrLevalnega odbora. Po takem imajo tudi Slovenci nado, da bo trpljenja in pofrpezlji-vosti konec, potem ko so do sedaj brezvspesno upali, tlasi so sedanji vladi izkazovali posrednje in neposred-nje najveCe zaupanje. Mi smo tukaj Taaffeju opthnistno priStevali do-loCeu program in potrebno politiCno modrost za po-sredovanje in koneCno tudi o blast no razsodbo kot pravemn sodniku, ki bode zares spravo pogoditi med dosedaj kriviCno trpeCiiui in razburjenimi narodi. Brez doIoCnosti in odloCnosti bise pa Taaffe zastonj trudil. Zato pa je boljse, da Taaffe pokaze ie za prihodnje drzavno zborovanje mero in moC svo-je odlo&iosti, in da takd odstrani negotovest, zarad katere ga Slovani obsojujejo, ee tudi iz dri'gih vzro-kov, kakor opisana ustavoverska nemgfca stranka. Do taCas pa mi Se upajmo, da ima Taaffe modra in avto-nomistnim vsaj sorodna nadela, in da je morda zarad politique previdnosti obotavljal se izvrse-vati, kar bi bii brez zaprck naglo izvr&L Kljubu ra-nam, katere nam njegova vlada vsekuje z iinenova-njem tujeev tudi in zk.3ti na slovenska tla, in da je za nas dozdaj nem, mu v najbujiem slucaji pripisuje- ljudje prebivajo; da, vse kote, kjer miSi in pajki mir-no 2ive. Eaergicno protestujem Cajte, g. minister ina-riveC so Slovenci sijajna akvizicija". Natoje pa morda g. minister zatrobental z Dunaja: „Da te cnii muri! Devet let bodes" za slovenskim hrbtom tihoso-pel in pazil, in §e le tedaj izveS morda, kaj te pasje du§e mblijo. Kako hofie§ tedaj ti, Iahkoverni dohtar, ki si §e le par mesecev v oncj deieli, kjer se kuha strnpena M§pi2aa proti Nemcem, soditi, kaj so in kaj niso ti Slovenci ? Ce te je res kaj, pazi, nastavljaj jib Ce nimas oslovskih uSes, ter porocaj, da bode kaj pe-lo tukaj po Dunaji. Vrag uzmi tebe in tvoje Spegle, ie nisi za drugo, ko da bi le sladko brisko rebulo lokal......tt Lejte, Clovek vecki-at ne sme biti poSten, 5e tudi hofie. Ljudje delajo osodo. G. dohtar-vodja, na ta-ko odlocne ministrove besede, izvle«e pruski 0. Ent-wurf iz raz^aljenega zepa. Hajdi, dej! Sedaj je zaSe-lo. Pozabii sem ti povedati, da je dohtar-vodja bii pripeljal se soboj §e druge prekoplanioske nem§ke kulturarje in strokovnjake (Mili Boie, vse ho5e dan danes biti strokovnjak!) Na mestu en^ga smo imeii po 4, 5, 6 profesorjev v enem razredu. Ti schreckeus-manner-ji so sedaj vladali in sosebno discipliuo nare-kovali, da je letelo vse vpiok. (Dalje.) no do prihodnjega zborovanja, da se je zuictil v sredstvib, ne pa v glavnem geslu svojega progoamai Dopisi. V GoriCi, 2. now (fzv. dop.) Doe 31. oktobi> obbajalo je Guri§ko vi'teransko diustvo svojo prvo obletuico. Predp. ob 8 tyo bila je sv. niaSa v crkvi sv. Ignacija, katere se j« prav lepa Stevilo veteranov, pa ] tudi odlifriih moi vs^rii krogov vdeb»2ilo. Veteraut so bili v dottcni praznieni obleki (unifoimi) se svojo re-krasno zastavo, na katerej je na eni strani potlolm niatrie Bozje. kot posrbne pokrovireljice trga drustva, in na drcgi strani pa «v>ti rj.^fct: grb. Pri niaSi je svi-rala vojagka gudba. Vse je bilo rts lepo in pobozno, ter seje tudi s tem, da se druitvovsakoleloua ta dan vdeleii sv. mase, kateta i-i* ilarnje za umile veteiane. zopet pokazalo, da ima to dnistvo rei> plemenite na-meue. Zveccr pa se je zbralo jako oblno Stevilo vete-ranov v prostorih gostiltie BEiiropa* viadostui vfier. Zbran je bii ves druStveni odbor se svojim velefasti-tim predsednikom veteianov Catiaelii. Tudi nekatcre naSelnike oddelkov ali filial slovenskih smo videli, med tend gospoda grofa JLunthieri-ja iz Reifenberga, Svigale so raznc napitnice, med kateriml tudi vec slovenskih, katere so so odobravale s pravo navduse-nostjo. Tn je kraljeval res pravi avstrijski pobratim-ski duh; Ce tudi veterani razuih narodnostij, vsi so spoStovali ra/ue narodne jezike, in veselo je bilo vi-tteti, kako lehko so pravi patrijoti sporazumejo in po-bratimsko razumejo. S pravo navdusenostjo sprejefa se je napitnica slovenskega veterana, ki je napil na zdrav-je resnifno veiezaslufeuega predsednika gosp. vit. Catinelli-ja in patrijotieno delalnega druStvenega odbora, poudarjaje, da sloveuaki veterani vedno boljezau-pajo v to dru5tvof kjer so na&li tla e»akopravnosti» kjer zamorejo pobratimsko sodelovati za domovino p«»l gesloin: Vse z Bogoiu za domovino in Cesarja. Zeleti bi bilo, ter se tudi nadejamo, da bodo vsi sIovei»*ki dos1o2eni vojaki vstopili v to patrijoticno Castuo di uSt-\ vo, katein ima tako prelep namen, budtti iu vterje-( vati pati ijoticni duh in olnaniti pobratimsko vez med j dosMenhni vojaki. Vsak stan ima svoje zadruge, prav I je torej, da imajo tudi doslu^eni vojaci svojo zbira-j li§Ce, da si eden drugemu pomagajo. Slovenski rodo-i ljubi t to druStvo je vredno podpore in vsestranske | vdele^itvel Iz GoriCB, 4. nov. (Na vernih du§ dan in go-mile.) Na Vseh svetnikov in Vernih dus dan obisko-vali so tudi GoriCani gomile svojih dragib v velikem J §tevilu. Popoludne so se kar trli na starera pokopa- J IiSei. Vrdeti je bilo mnogo resnih in zalostnih obra- I zov pri ovenfianih in neolepsanih spominkih svojih J dragih. Kakor ob dnigih prilikah, radovednost ob- I siplje najrajSe znamenitiSe mkve in gomile, in mar- j sikak zaslu^en pokojuik ima tudi ob takih dnevih za- I pu§Ceno in zauemarjeuo svoje zadnje poeivaliSCe. J Novo gori§ko pokopaliJCe je §e pre«ovi», da bi gii [ znatno obiskovali; staro pokopali^e pa tudi brant j malo takih, katerih zasluge bi sezale mnogo dalje cez [ krajne meje. Za Slovence v najbolj 2ivem spominu I poCiva tukaj prerano umrli Lavrifi. Priprost, pa o- I kusuo izdelan spomiuek krasil je ob tej priliki en I sam, pa Iep lavonkov venec. Dnigih znamenj ni bilo I videti in ne sli§ati, u. pr. petja, kakor se ta lepa na- j vada ponavlja, n. pr. na Dunaji na Kopitarjevi gomili I in drugod. Prijatelji domafie glasbe niso pozabili, I | da jim je smrt prezgoda odtiesla tukaj sem ostanke I j pokojnega Avg. Lebana; kajti znamenje njegovega po- I I Sitka bilo je tudi okincano. I j Ako se spominjamo spominkov grSkih in rim- i skih, in ako nam je pred oemi nedavno izkopauo po- I I kopali§ce atensko, pogreSamonagoriikem pokopaliSCi, j kakor tudi drugod po avstrijskib mestib, one pomet*-I ljive priprostosti v mojsterskem izdelovanji nagrobnih I plo§6, kakorSna takd obcutno in ginljivo izrazojejo j prizore iz zHvljeuja dragih pokojnikov. j Gorica je ze bolj na jugu uaSega cesarstva, in I obcuje bolj kot severna nasa mesta z Italijo. Ali I laSku pokopaliS5a niso se dosti biagodejno delovala na I izdelovanje nagrobnih spominkov, kakorlne nahajamo I n. pr. v Boloniji ali §e zlasti v Neapolji. Zdaj se je I odprlo novo pokopaliSCe; Ijudstvo in strokovnjaStvo I j ga obsojuje iz raznih razlogov. Veliko zadostenje • bodo imeli obiskovalci, da nasi unietniki vsaj premo2-ni§e clrugine vzbud6, spodbud6 in vzgoj6 za boIjSi o-kus. Na umetnikib je, da pokaiiejo pravo lepoto v svojih delih tudi na spominkih pokojnikov. Res je, da je rimljanski in grSki umetnik imei fabrike in rokodelce za pomuozevanje spominkov. Ali Se rokodelci so bili mojstri v svojih delih, katera so ! izdelovali tudi za deuar, kakor dena^nji dan. Okus, okus je treba vzbujevati tudi piakti6not in ne samo n. pr. kazati na trgc florcutiaske 1 NaSe mesto je po legi in vsled zidanja razmerno lepo in fiedno: raz-merje ia doba sedanjosti, zlasti pa ime naSega meata zahtcva, da se naroetiiKi in umetniki prizadevajo za esteti&ii napredek tudi za spominke na pokopaliSCih, bodisi da postavljajo priproste plo§Le in izdclane kamne, ali pa da zidajo raajhne kapelice. Naj bi ne bii na§ opomin brezuspeSen, in naj vzbudi wze sedaj upanje za ukusne spomiiike ua no-vem pokopalirifii. Za ta nameu klicemo umetnikom nasim: zahajajte najprej sami v Solo atensjkih spominkov 1 IZ Kanala. (Izv. dop.) Letos smo imeli §e dobro letino. Zita jc precej dosti, nekaj sadja in ziaven tudi nekaj kvincev cividina. Tega bi bilo se veC, ako bi nam ne bila trte pokoncala zadnja htida zima, U-pamo da so bodo na§i postistniki trudili ter nove trte za.sadili. 5c precej letnoSnja dpbra letina nam ven-dar nn pomaga veliko,* kajti primorani smo popro-dati, kar smo pridelali, za <5asa i>o vsaki ceni, da po-plafamo zarad zadnjih slabih letin z;u)s;tane davke. Zdaj pridejo pa §e taksi za naSe „untauglich" siuove; dobro je, da pri nas jih nimamo toliko, Minuli ponedeljek, na Vseh svetnikov dan, je na-§e slavno druStvo veteransko posebno praznovalo. Zbtali so se k slovesni sv. ma§i, ktera se je darovala tudi za r.ijuce iu §e ^ive koiege. Radi smo videli, v kak» kraticm dasu je precej naraslo Stevila in §e ve<5 nego na polovico v veteranski obleki opravljeiiih ve-teranov. Zato pa gre naSemu domafiinu, c. kr. stot-niku v pokoji. g. V. JakopiCu, kteri gre tudi kot pred-stojnik temu druStvu vsa hvala in Cast, da se je po • trudil zato in se s> dalje trudi; ravno tako tudi pc. gospodu na§emu dekanu Vidic-u kot castnemu udu omenjenega druStva. Oesarski prestol z veseljem sprejema veteranska druStva pod svoj §Cit, in domovina je pono»na, da ima take moSake v svoji sfedi. Veterani so Casino dostali svoja leta; njih drnStva nimajo nnmena, da bi se napravljala zo vojsko, paC pa da bi bili vedno v vzgled s pravim vojaSkim dubom iiovincem, in da bi bili pravi svetovalci v nevarnostih. Veterani vzbujajo patriotiCni duh v nas in nam dajajo poroStvo, da no ostanemo brez vodnikov tudi v najhujsih Casih, ker ravno oni ostajajo doma za strata in brambo. Vetfrani ostajajo tedaj v domovini v na§o brambo in tola^bo, ko so druge vojne Coto poklicane v boj proti sovra^niku, Castno je tedaj prikevati «u k u* dotn veterauskih dru§tev, katera vzbujajo in utijujajo ljubezen domovinsko. NajfitvsttiiSt; pa izvrSujejo to sveto nalogo na mejah dotnovine, in upanje imamo, da bodo veteranska druStva kot venec nas obdajala okoli in okoli od ioseske do soseske po na&i primor-ski domovini. Zima je uze pred durmi. Na§e sosednje Cital-nice si marsikako veselico napravijo, a na§a slavna Citalnica u^e dolgo Casa spi. Di bi nam vsaj na§a slav. eitalnica za praznike bozicne priredila kako veselo igro. Saj v tem ni veliko sitnosti; fantov in Cvr-stih deklet imamo dovolj; naj bi se jim do Casa dale naloge, po ena ali dve skupaj, pa je veselje doma. Potem nam bodo gotovo tudi na5i vrli pevei kako lepo zapeli s pomqCjo vrlega in zmoznega nam pevo-vodje. G. M. ^ega iiase pevsko druStvo spravi kmalu na noge. Narodni so, tudi na§i pevei upamo tedaj, da narodnastvar tudi pri nas kmalu zopet o?/ivi. Politi6ni pregled. V delegacijah se ustavoverci iz gosposke in poslanske zbornice niso mogli zloHti, da si svojo zloznost imajo vedno na jeziku. Nemci se vedno bolj obraCajo od ustavovercev, in ustavoverni poslanec Zscbok pravi naravnost, da bi bilo slabo za avstrijsko prebivalstvo, ko bi kak Plener postal minister. In ravno Plenerji imajo svoje organe, v katerih napenjajo vse mo^i za ministerske stole. Na Ceskem seje ustanovilo drustvo M0stredni Matice §kolskaK, ki bode ustanavljalo Seske §oie v nemskih krajih, kjer Cehi 2ive. Cehi so se tako povzdignili proti nem§kemu drnitta nSchulTereinK, katero hoce v slovanskih krajih ustanavljati tudi samo za pesCice Nemcev neruske §ole. Vsi domaci fiasopisi odobravajo u-stanovitev nemskemn nasprotnega drultva. Slo-venceni pa manjka denara in ener^ije za tako politicno delovanje. Tisza, ogerski ministerski predsednik, po-slaTljen je od cesarja z lastnorocnim pismohi, v katerem ga hvali za njugove zasluge, in mu po-deljuje veliki kri^ stefanskega reda in mu s to veliko castjo odpira pot v grofovski stan. Pruski deieini zbor odprl se je s pre-stolnim govorom, v katerem pi*avi kralj, da se je zboljsalo financno polozje, in da se drzavni davki znizajo iz pruskega deleza za 14 milijo- nov mark. Posebno tudi bvali prehod privatnih geleznic v dr^avno rezljo. U16inj ni §e izrocen, in evropsko brodo-vje se ni §e razslo. Poro6ajo eeld, da §e le zdaj prav prihajajo oborozene Sete v Uifiinj, in turSki glavar kar mirno gieda vse to. Serbska ministerska kriza je re§ena. Kistic*, ta slavniln zasluini drzavnik, je izstopil. Pirocauac je ministerski predsednik, Mijatovie* j zemp^ pravici g. dckaa Gabrijati bilo je v dveh tecajih 7 Dolenjeev poleg 4 Notraujcev in 2 Primorcev. Jilola ta vrlo uapreduje. Avstrijsko-ogersko Lloyd je znizaj voznino za duhovnike, ako potujejo v verskih zadevah v ju-trovih dezelab. Misijonarji 8 spricevalom „Propaganda fidei" pa so voznine popolnera prosti, in placujejo kofcla-ki samo za zivezV zanesljivega vira odgovor: Denarne podpore ni nobene pricakovati, resnica pa je, kar se haselnikom ponuja o polji, travnikih, pasnikih, oproSCenjiJod davka. pa minister vnaujih stvarij Eusij a in Vatikan sta se zadnji das dogovarjala o verskera pra§anji. Sedaj papeL prej ko ne dobiva vpliv na najviSem mestu ru-ske vlade. Imenitna zadnja encikliku ima tudi za ta del svoj pomen. Garibaldi potuje po Italiji. Zdaj je pri-gel v Milan, kamor so dospeli tudi razvpiti fran-coski radikalci, Tuje novine pa sarkasticno opo-zarjajo na mogoenost la&kih zakonav, katere sme prestopati Garibaldi in njegovi sorodniki! V juzni Afriki itueli bodo Angled zopet opraviti z divjaki. Irska, Azija in Afrika se mogoeni Angliji upirajo. V §vajei je bil zadnjo nedeljo zavrien predlog o reviziji ustavc Svicarskc zveze z 247.788 glasovi proti 119.205 glasovom. GrSka namerava, kakor se sliSi, vendar sama izvesti sklepe velevlastij. Aktivna armada se pomnozi do 80.000 inoz. Kuska in Kitajsko sta se dolgo po-gajala za »iir; konetoo se je vse razbilo. Vse kaze, da pride do vojske med tema velikanski-ma cesarstvoma, Bolgarski kncz Aleksanderjc obiskal tudi rumunskega kueza. Srbija, Crnagora, Bol-garija in Rumtinija so si geografske soseske in ena na drugo navczane. Ako se pribl&ujejo in zdruiijo v posebni zvezi, si bodo najboljSa po-tuoL proti tujira navalom, nevaniostim iu nakle-pom velike dfplomacije. V Perziji se je vzdignil divji in siloviti kurdski rod. Nad 20.000 usta&ev dela strah in smrt, kamor se zazwic. Pri odvoziii'ga y.adnjem srefikanji obiigacij loga goriSkega, ki so se za izplacijo iiaznaoile, so izzrebane sledece: Z odrekzi po 50 gld. Star vel. Stv. 243. „ „ « 100 „ „ „ „ 26.35.528.547. 753. 780. 885. 887. 941, 953, 954. 971. Z odrezki po 500 gld, Star. vel. Stv, 198. 208, 221 Slovstvo. » . . iooo » » „ „ 138. 171, 248. 390. 396. 415. , 443. 467. 517. 522. 525. 580. 534. 541 in 449. za delni znerek od 70 gld. star. vel. Z odrrzkt po 5000 gld. Star. vel. §1. 74 cika A za 90 » „ * * 184 » » n 90 „ „ . n 295. Domade stvari. Dr. Valentin. Janezld, brat pokojnega zasluS-nega pisatelja Ant. Junezica, imenovan je za stabnega zdravnika in voja§kega zdravstveuega naeelnika v Gorici. Okrajni sodnik Leopold Budal prerae§6cn je fa Toluiina v AjdovScino. V Kopra. je bilo lam na moSkem ucltelji&fi za Primorje 115 gojencev v vseli 4 tecajih; letos jih je samo 93. Med njtmi je v prvih 3 tecajih 34 Sloven-cev.' Pri izpitu 18. t. m. oglasilo se je kandidatov: 10 % italj. poueoim jezikom, 3 s slov. in 2 s slov. in nemSkioi jezikom. 4 uCiteljice so se oglasile z italj. poue. jezikom. Za meManske Sola oglasila sta se 1 ufiitelj in 1 nCiteljica; vsi diugi so za ljudske Sole. AloJ2ij Bader, svecar v Gorici, obdarjen je bil tudi na Graski letoSnji obrtnijski razstavi. Pri raz-»ib razstavah je dospel do najvefiih darit; letos ga Casniki obrtnijski za njegove izdelke vsakovrstnih vo-geenih sve5 hvalijo takd, da ga pnltevajo v prvo vrsto takih obrtoikov. sWiener-Commurjal-Pressee in dtmaj-ski „der neue Kaktus* trdita, da Bader ima tesiko vrednega tekmovaka v svojem obrtu. Po takera se tukaj deio samo bvali. Pred nekimi dnevi je zgorela 3 letna dekli* ca na Bregu pri Kauaiu, ker jo je bila mati pustila doma z 6 letnioi bratcom. Zanikarno mater so nazna* nili sodniji. Beloglavega jastreba (vultur falvns, weiss-kdpBger Geier) podaiil je te dui Tolminski cvetero-razrednici c. kr, okrajni glavar g. Schemer!, vjeli so tega planinskega velikana mrharjagori nekje podMa-tajurjem. Razkriljen meri nad dva metra. Iz Bovea nam porogajo: Danes, 4. nov., po no5i je padel po j^lem Bov§kem prvi ancg. Prezgodaj I VojaSki veterani Tolminski vdele&li so se v ondotni farnicerkvi dne 1. noveihbra ob 81/2 n. slu2-be bo2je, pri kteri se je pela Fajgelj-nova cvetero-glasnh ma§a in p- cesarska pesem. Na vino in sadjerejski Soli na Elapu (na Ipavskerc) udeleiilo se je pri presknsnji poleg gospo-de tudi mnogo kmeCkega ljudstva. V tej M\ „za vsak-dauji kruh«? kiikbr jo js ob tej priliki imeuoval po Potovanje degelnega prediednika Win- klerja cez Idiijo na Toluiiusko je tudi za Gori^ko zanimivo. „Laib. Zeit." povod oueinu potovanju raz-klada na drobno tako-!e; BU^ev letih 1808, do 1873., ko je bil mi& gospod de^elni predsednik okrojni glavar v Tolminu in nafielnik tnmoSnjetnu cestnemu od-boru, Mt\ je ^ivo, da hi se tudi oni kraj zvezal z dobriini cestami med Primorskim hi Kranjskiiii. V 0-uem 6a.su se je tudi odpila 7 niilj dolga okrajna testa skozi ithijsko doliuo. Na primoroki strani gre ta cesta cez sv. Lucijo samo do Zelina, v sodnijskem okrajl cirkniskem zavije se potem v cirkniSko doliuo tcr pride tlo kranjsko incje ficz Cirkno pri Planini, kjer se zdru?4 s kraiijsko Zavodcnsjco dolinsko cesto. Costa med obutim de^elama od Zolina v zgorenji idrijski tlolini h% YVScovjo do spodnje Idrije se ima dod'elati najdalje v 2 letih. Da bi se preprical, kako naprava ceste tu uapreduje, odpotoval je gospod de-^elui predsednik dne 12. t. in. na ogled cez Idrljo in spodnjo Idrijo, ter je videl, da se je delo na kranjski strani, kjer bode cesta eno uro tlolga, zdaj ptifielo,a na Primorski dvakrat tako dolgi e>ti, daje deloznat-no napredovalo, tako, da je treba cesto samo lu in tarn $e razslriti in posuti, pa se bode moglo voziti po njej. Iz idrijske doliue je §el gospod dezelni predsednik v backo doliuo, da bi videl, kaj da se je ondi na 8 ntilj dolgi cesti okolo Podbrda proti kranjski meji storilo med &tsom, odkar je od§el iz Tolniina; kajti tudi tukaj je nujno treba, da bi ena cesta §la od tod na Kraujsko. Na priinorski strani se ima, da bi se priSlo do kranjske mejc, kjer izvira Sora, dozi-dati §e poldrugo uro dolg, res da tezavun kos ceste Cez Pctrovobrdo. Na kranjski strani je gospodar na tamoSnji meji, Anton Zgaga, v sor§ki dolini predma-lo ieti od tam naredil na svoje stroske dve uri dolgo cesto za silo do tje, kjer se zavije okrajna cesta na goro proti Soriei. ObCina Sori§ka je u2e na drugi strani gore navzdol zgradila cesto za silo do ceste, ki se „Zgagova cesta14 imenuje, ravno tako obcina Davca, lezefia na levem bregu potoka, kar dokazoje, kako je treba pravilno dozidati to cesto ob vodi vijo-Co se, ki naj bi s pridruzenjem na Bafio dolinsko cesto iiv promet posmdovala med Kranjsko in Prnnor-sko. Tudi na to stvar hofie na§ gosp. delelni predsednik obrniti svojo po-sebuo pozoruost." Javna zahvala. nSIoenija na Dunaji" v svesti si svojega visocega naraeua, osnovala jev t. letu knji2-uico, da bi Sirila iu pospeSevala omiko in izobra^e-nost svojih clanov. Kakor je vedno zaCetek te^ak, imela je tudi ta lepa misel mnogo zaprek, ter tei5ko bi se bila vresnicila, ko bi nas ne bili dejansko pod-pirali iskreni, blazi rodoljubje. Dobili smo od raznih krajev lepo Stevilo knjig, da smemo u2e gledati z mirnim ocesom v knji^aice bododaost, preprican*., da ima se vedno na§e dru§tvo iskreoe prijatelje, ki se za-nje zanimajo in je radi ne le z besedo, nego tudi dejansko podpirajo. Odbor #Slovcnije ua Dunaji" §teje si v prijetno dolimost, izreCi vsem gospodom za do-brotljivo podeljene knjige toplo, presrcno zahvalo. Na Dunaji, 1. novembra 1880. Zavadlal, predsednik. Madon, arhivar. PojasnUo 0 naselbinah Bosanskih. Med dobrotami, ki se zagotavljajo naseljencem v Bosjii, se imenuje v 1. vrsti to, da vsak uaseljenec dobi de-narno podporo, da si zida liigo.itd., da pa dobi tudi orodje za obdelovanje polja. — Na to nazna-nilo je vredniStvu „Novictt do§lo sledefie pojasnilo od domoljuba, na cegar besedo se moremo zanasati: „Med pogoii za naselbine Bosanske vlada onega 0 den arni pomoci za stavljenje hi§, pa tudi onega 0 delitvi orodja poljskega ni razglasila, NaiaSfi sem 0 ..Ljubljanski Zvqn" imenoval se bo leposlovni list, 0 katerem smo ^e 2 krafc poroeali. Ob enem po-roCii „Si. N.a od toika, da bo ta list tudi znanstven. Po takem bo imel v sebi ist« predaie, kakorSne nKrcsw za-se naznanja. Toliko ve2 je iseleti, da se Se pred porcdom zdruzita oba lista v enega. -Drugaie ne bo-inu mogli po6etja odobravati z razlogi, kakorsne bi radi vselej na§tevali pri pravih narodnih voditeljih. Nacrt slika iz zivota naSega hrvatskogo naroda po SlavonijiiSriemu. To je dielo nagra-diia „Matica Hrvatska" iz zaklade grofa Ivana Dra* skoviea za god, 1878. Djelo je razdieljcno u tri dicla: I. Nacrt slavonskO'Sriemskih sold, njiva, sjenokoSa, sniiia, stoke i domade givadi; gdjekojih starih obicajA u druztvenom givotu; nacrt obce slike seoskoha Zivota onoga naroda; putopisna crtica iz Driema: nacrt njekih znamenitosti u Sriemu; 0 njekih pojcdinih vn^itijih mjcstih kuo: Znmun, Kar^ovci, Vinkovcl, Ilok, Mitrovica i 0 strarinah 11 Slavojiskoj Posaviui, — H„ Nacrt cetrdeset pojedinik slika iz zivota naroda. — IU. Puftki obifiaji: kod poroda i krScenja, Zenith e, kumovanja, smrti i progreba, koledovanja, svetlcova-nja uskrsa, ladovanja na Gjurgjevo, kresa na Ivanje, na iluftni (mrtvi) dan, badnjak i hoi'it. Mozchit ca\ so u ovih nacrtih slika iz Zivota naroda nari (oliko zaniiiiivosti, koliko ma u kojem stranjskom spisu 0 pnekih obicajih; jerbo obifiaji nalo-ga naroda kano i narodue nasi! pjesme i pripoviedke mogu se 11 svakom obziru takmiti sa stranlmi, a svoje je ipak svakoj rodoljubivoj duSi, svakom domorodcu 1 svakoj doinorodki niilije nego tudje. Mi tudje, ito samo valja, dostojno cieniino i ttvaiainof all svojo m to i prigrljujeino i iskruno Ijnbimo, Pozivam najuctivije rodoljubivo obdinstvo na predbrojeiijo do koncn mjescca studanoga 0., g., da se uzmogue ustanoviti, u koliko od prilike iztisaka moglo bi se isto djelo izdati. dim se javi toliko pred-brojulka, da bi se mogao tiskarski troiik bnrom u polak podmiriti, dodi t5-e djelo pod tisak. Oiena knjige od prilike 15—16 tiskaoih araka u osmini bit ce 1 for. 0 Zagrebu 23. rujna 1880. Mijat Stojauovii S tern pozivom vabi gosp. Stojanovifi na naro-Bo knjige, katera bode zanhniva tudi nam Slovencera, in tedaj vredna, da tudi mi pripomoremo z majhno uarofiniuo 1 gold., da pride na svitlo, BNovicett ff %'X"W-Jw«w«rl# ?«*• *** Gospodarstvo. Nova postava o ponarejanji vina. Cesar smo vinogradarji dolgo zastonj prosili, to so nam sklenili letos ddavni poslanci, namrefi postavo zoper ponarejanje vina. Postavo so cesar potrdili dne 21. junija 1880, ministerstvo jo pa proglasilo z izpelje-valnimi dolofibami vred due 16. septembra 1880. Ker je za vinogradarje pa tudi za vinsko trgovce.in vino-pivce velike va^nosti, zato objavimo postavo. Upamo namrec, da se bode zanaprej zvesto na prste gledalo onim goljufom, ki za pravo vi.no pradavajo tekocino, ki nikoli ui „na trsu prirastla", iu katero Nemciime-nttjej'o nKunstweinB, t. j. umetno narejeno ali flume-teljno* vino. Potreba je bila za to postavo prav vehka; ze tako so prisla viua avstrijska ob ves kreditpo zuna-njih de2elah. Predsednik gospodarskema cen-tralnemu rensko pruskemu drustvu je letos pruskemu ministerstvu porofial kar naravnost, da nv Avstriji in na Ogerekem je ume tn0 ponarejanje vina v takem cvetji, da vino ponarejajo vinski trgovci sami; vsako dobodro prodajajo za 6isto in po§teno.K ZatopaNemCijatakd visoko coluino. naklada na avstrijsko ogerska vina. t Postava, katero smo dobili, Steje 5 paragrafov ia 6. l. Izdelovanje vinu podobnih pijaC (umetelj-nega vina) pa tudi izdelovanje pijafi iz grozdja s pri-mesevanjem takSuih tvarin, ki ne sluiijo v to, da bi se vino zboljsalo ali trpezno uaredilo, ampak v to, da bi se ga velika mnozina pridobila, sme se v 3Maji, da sehoCc pridobljena tekoCina prodati ali to^iti, vrSi-ti le kot obrt, od kojega se ima obrtnina ali dohod-nina pladevati. Izvzeto je le izdelovanje tropmovca m vina, kojemu (v Primorskem) pravijo Bvmo piccolo ali „vinettoa, vendar le v tem sludaji, ako sum te-kofiina le za domaCe potrebe, nepa za prodajo. §.2. Od takSuih pijafi, ki so bile narejene. kakor je rece-no v § 1. se mora u2itnina pla6evati ravno tako, kakor od pravega vina. §. 3. Skrobni cuker (Starkezu-cker) rabiti pri izdelovanji tekocin, v § 1. navedenik, je prepovedano, §. 4. PijaCe narejene tako, kakor je v 8 1 razlozeno, se ne smejo prodavati ah tofiitipod imenom za vina navadnim, § 5. Prestopki v § 3. In e 4. te nosfcavezadrlanih zaukazov, kohkor ne spa- od obrtnijskc gosposke v denarjih od 25—500 fl., Le bi pa kazuovauci ne mogli plaeati, z zaporom t&ko, da se za vsaki dan zaracuni 5 fl. Tudi imajo obrtujj-ske gosposke grajauo pijata, €e je Se zdravju Skodlji-va, na stroske kaznovanceve uniCiti. Ako kaznovanec ponovi prestopek, zadene ga graven kazni v denarjih ali z zaporom §e zaselenje narejene pijaie, v kovist ubozni kasi one sreuje, kjer je se prestopek zavrsii; tndi se iam razsodba objaviti v dezelnem casniku in vrli tega Se tudi tako, kakor je v doiie:i?v» kraji na-vada^to pa^na stroSke kazuovanfieye. §. 6. Izvrsew nje te postage ptipada ministru z notranjih zadev in omnia za tigovstvo in poljedelstvo. Braza tndi prorokuje. Lotos ze odpada br«?-loto liitje na spodnjil* vejah in miadikah; zato pra-vijo, da ne bomo iroeli hudo zime, Ko bi se pa go-lile breza ie zdaj v whih, potem bi kazalo tako zua-neuje na hudo ziroo. Zimo pa imamo io zdaj, bomo videli, koliko je verjeti prorokiuji brezi. V I^ubljani bile so to dni konec letne presku-ioje t? podkovski in iivno zaravski soli. Bilo je 5 Kranjcev, 5 Stajarcev, 1 Hrvat iu 1 sam Primo-rec. Ucenci so pokazali, da uiso podkovani dobro sa-mo v podkcvstvu, ampak tudi v zivinozdravstvu in mc-Eenogleilstvu. Cas je ie, da bi tudi z GoriSkega poslali kakega fanta na to Solo: prinierno in vredno se nam zdi, da prioWimo naznanilo novega solskega leta te sole, ki so tako se glasi: „Novo Solsko leto se zaLae 15. dne prihodnjega moseca novembra. Kdor leli v podkovsko Solo sprejet biti, se mora izkazati: 1) s spricalom, da se je pri kakem kova€u za kovaSkega pomocnika (ksela) izudil in da je sposobeu uciti se podkovstva bolnih ali sicer na-pa&iib k«»pit, 2) z domovinskim listom, 3) s sprifibo svojt*ga fiijnoitra, da je poStene obnaSe, in 4) da zna vsaj brati slovensko. Ta Sola tratja pol leta. Kdor konec leta pre-akuSnjo dobro prcstoji, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobftl; drugafie po postavi ne more nobedeu postati kovaak mojster, ki ni po postavi predpisane pieskuSnje dobro prestal. 8 podkovsko Solo pa je zdntaa I i v i n o z d r av-ska Sola, katera celo leto traja. To Solo zamorejo ob enem obiskovati kovacJ, pa tudi drug! mladencl, kateri se zelijo umne zivinoreje in pa ozdravljanja bolnezi-vinc nauttti za svoje lastno gospodarstvo, ali da so zivinozdiavniSki pomocniki in izkoSeni mesogledi. Kdor hofie v to Solo sprejet biti, se mora izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) spricalom svojega fajmoStra, da je poStene obnase in vsaj 13 let star, in 3) da zua slovanski brati in pisati. Nauk v obeh Solah je v domaeem (slovenskem) jeziku in brez placlla; vsak ucenec iina skrbeti le za to, da si za Solski cas oskrbl iiveZ in stanovanje ter potrebne Solske bukve. SI. de2elni zbor kranjski je za licence iz Kranjskega dovolil 3 Stipendtje po 60 gld. Kerje po slovenskih dezeiah §e zmerom pre-malo popolao izufienih kovaSev in celd malo zivino-zdravniskih pomofinikov, ki bi v sili pomagali, ali pa sluibo povsod postavno vpeljanega mesogledstva opiavljali, zato uaj bi zupanstva svojo skrb obr-nila na to, da na stroSke obCiae pridejo za nauk spo-sobiii niladeuCi v to Solo. V Ljubljani, 3. oktobra 1880. Karol baron Wurzbacli, Or. Jan. Bleiweis, predsednik c. kr. kmetijske vodja podkovske in druibe kranjske. 2ivinozdravske Sole. Shod zarad Ijnbljanske podkovske in zivino-zdravniSke sole v Ljubljani je sklenil, da ostane Sola, kakorSna je, in da se pomnozi z enim pomoSnitn asistentom. Dr. Bleiweis je ucll 30 let brezplafino in bo uCil tudi dalje brezplacno; pribodnji vodja pa dobi remuneracijo. Ta shod naprosi vlado, naj se ustanovi v Ljubljani popolna Sola za zlvino-zdravnike z uCnim slovenskim jezikom, ker je za vse juzue kraje, z Dalmacijo in Bosno, gotovo treba posebue take, tembolj, ker je dozdaj samo na Dnnaji ena nemSka. Dunajska borza. Enotni dri. dolg v banlcovcih . Enotni drJ. dolg v srebru . . Zlata renta . . ..... 1860 dr2. posojilo . . . - . Akcije narodne banke . . . Kreditoe akcije ...... London......... Srebro .... ..... Napol.......... C- it. cekini ....... Drzavne marke...... 5 novembra 72 gl. 20 kr. 73 „ 30 „ 87 „ 20 „ 131 „ 25 „ SS » ~ ' 279 „ 25 „ 117 „ 75 " 9 5 57 Skoro zastonj! Yeltko zalo^o na ni& priile velike tovamte za liritanija-srebro, prodaja oskrbnistvo skujmi'ga blaga zarudi dolinega poplucevanja in zaradi popolutga treb- P^** za "5 od sto pod renitvijo, "TFQ tedaj skoro zastonj. Za gl. 6.70, tedaj komuj polo-vice tega, kar je d«'lo stalo, dofsiva se izvfstno «lcd«co pomi/je iz britanija-srultrr., ki je stal» prej 30 gld.. Ill snio porok za 23 let, da osfcuxe vsak komad zmerom bel. 6 namiznih itoiev z uvrsh«.> jekleno o^trino, — 6 Villi*, u pr.iv*'^.i. at^b's. bruanija-sn.'Wra., — 6 toskih ilic za jeili u l»ri:.a»i]u aivIum, 6.|aki> linib /He za kavo ix hrituniju-iivbk-n, — 1 t*-2ki zajenialec 2a ju-ho i/. britanijii-.^rcbru, — 1 t«v.kt zajemalee za mleko ix britanija*rirebru, — 6 podstavkov lino ri/ilnvanih, — 6 podnoznikov iz j,t\iv itobrcg* britanija-»rebra, — 3 lepi ti:z!»i ko/arceki z:t jat*a, — 3 krasni prav fira siadkorniki, — 1 i/viiiai solnjak ali poprnjak, — 1 iajni cedilnik, prav lint* wem, — 2 krasna soban-ska namizna svecnika, • 2 prav iiun, alaba^trnatta nastavka za svefnike. :»o komad. Yrtt>h tukaj naveiteiitU pfoI;r;nnih 50 komad gfigr stunt Hkupuo sld. B.70 "W& Narocbo ixrriiujcta po povz»rtjt ali proti postljatvi donara, dokler je kaj blc^u v zstFof;i, go^poda J i la 11 & Xi.it1111, Seaerai - Dspai k BriUacii - Silcer - Fabriken: Wien I y Elisabethstrasse 6. mT" Na Htotiuo zaliviilnih in pripozualnilt pisum jo na javni pn»gl«d v naisom buroau, Pri narocbah zudoatujo napis: BLAU & KANN, WIEN. O/iiiaiiiio in vljudna pro$nja. Vi§je izSolan in omikan, vrim tega tudi v opravilstvu popolnem izurjen, zdrav in 6vrst 40 letnik, ki je doloval med dnigim osera let tudi kot obdinski tajnik, ^eli stopiti pri kakem g. odvetniku ali notarji kot urednijsk ! vodja, pa tudi drugje kot translator v sluzbo. DostavSi tudi izpit vnekaterih finauSnih stmkak in- seznanivSi- se v teku mnogih let-z drzavnim in doLehtim zakonstvom, dostavlja, da je razen v starcjih in drugih romanskih jez'ikih, znanstvenu in opravilstveno popolnem izurjen v slovenskem, nemSkem, in ita-ljanskem jeziku v besedi in pismu, kakor tndi, da ima popolno ziianje furlanskega poana-reija. Ve6 so izve pri slavnem uredni§tvu velec. BSodetf, ki postrcze iz vljudnostj, za kar je topic) nnproScno bilo. Nepremakljiva zvostoba in neu-morna delalnost je in bode prosilcu steto gcslo, — >HK< Anton «sf. Obizzi, uradno poobla§ceni zemljerec naznanja, da jc prelo^il svojo pisarno v ulicc flVia Morelli" (Za mesnicami) v lastno luSo Stv. 22. D.r lei (I. Bojic. zdravnik za znotranje boiezni, porodnice in de-loma za oci, do zdaj v Zaloscih pri Dornberga, preselil se je v Gorico v nlico Tettnrini h. st. 7 tikoma gostilne npri zlatem angelu," Ange-Io d'oro. Na podloffi razsodbe v. c. k. de2. zdravni- Skega sveta od v. c. k. namestnistva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomoCek zoper vse ielodecne bolezni posebno pa se spona§a pri inete6nosti, zelodcfni slabo-sti, slabodi§eCtm dihu, ke-ilar cloveka napeuja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize (ali vjeda, pri 2elodi'Lnem kataru, zgagi ali rezaici, te se nareja pesek ali ka§a, pri pieobihtosti slia, zlaten-ci, pri studn in metanji, glavobolu, prihajajofiem od zelodca, zelodecuem krLu, pri zaprtem zivotu, ptena-sitenosti bodi z jedmi ali pijacami, pri glitab, vrancoih, jeternih alt he- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodn le- karniCarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo „treh kron**. Centralna zaloga za razpoSiljanje: Apotheke zum heiligen Scbutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehreti. Tisoc io s&& bos. PtiTljia is jntronh drill. Ilolj krarkofiaiiiih in mikavnih povoati ni knrnlo, kakor TisoS In tna no6; dokas; tnmu, da mo jih n'/,a skoro v«i uarodi v svojo lUornturo sprojoli. Vsak mesco jzhajata dva inopiCft v Hfinora jsavhku po 64 atrani in eno podo« bo. Vgo knjigo bodo obue-galo kakib 40 anopttov. Conn nnopiiu 20 kr., po poSfci 22 kr. Abonujo ho pri lololnlku J. Krajecu v Novomeatu, pa tudi p» vaeh bukvarnin,— Dobivajo m tudi spisi mm SMI Dozilnj izgla 2 zvozka Co* na zvezku, poHobno Hino vez. 70, trdo 40,mehk« 30 kr. Siavno obfiinstvc opozarjam na mojo i veliko zalogo vsakovrstnih rcfii za zimo. Dobivajo se pri men! rokovice, zapestni-| ki, nogovice, jope, Levljt, zaprte suknenc devlje, kratke botice podstavljene s kozo in obutvo vsake velikosti, zaboji in po-I potne torbe, zvepljenke brez smradu in vosfieni klindiki itd. potem dobro pre-I skrbljena zaloga drobnine in galanterijske robe, spodnjc sorte do najfiniiih vrst in I takd po ceni, kakor nikoder drugod. Jozef Culot, v Ea§telu in na Travniku. Pianistinja (koncertistinja), ki je izvrsi-la vse tecaje na dunajskem konserva-toriji z odlifinostjo in prvimi darili, in ki je na Dunaji vspesno poduceva* la, ponuja in priporoca se zlasti bolj izurjenim gospem in gospodicmam za glasovir in za teoreticne nauke v harmoniji, Oglasi se sprejemajo v nasi tiskarni pod naslovom: X-f-Y. pilepdja. [Bozjast, kree, tudi v prav hudih pri-[merih, ozdravljam jaz v najkraj§em 6asu po samo meni lastni in vedno vspesni mctodi tudi pismeno. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine ze ozdravii. Jzdavatelj iu odgowrni uredaik: J02KF Z&l — Tiska; 8Uiiari|jan5ka askant" y (siorici.