Dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka
Dopolnilni prispevek iz osebnega do-hodka delavcev je bil doTtočen predvspm \z dveh razlogov. Prvič, da se poveča vpliv komune na področju oblikovanja osebnih dohodkov delavcev na njenem ozemlju, a drugič, da so ob nekaterih po-gojih omogoči komuni, da si s tern instru.-mentom .zagotovi sredstva za rešitev ne-katprih  problemov njenih  državlja.nov.
Oblikovanjo osfbnih d-ohodkov delav-cev je odvisno od splošnpga in osebnpga uspeha v poslovanju gospodarske organi-zacije. Tu delujcjo razni činitelji tako v sami gospodarski orsranizaciji kakor tndi izven njc. Vsi ti činitelji, ki končno vpli-vajo na yišino dohodka. oprpdpijujpjo tu-di obseg osebnih dohodkov delaveev. No, razmerja ai nujno, da bi morala biti ved-no postavljena v pronifMn sorazmerjn. Predvsem ni višina dohoclka vodno popol-noma izraz prizadevanja delovnpga ko-lektiva. Nanjo učinkujejo splošna raz-merja v razvoju našcga gospodarstva, konkretna politika ccn in drugi Pinitclji, s katerimi vplivam-o na smer pribanja go-spodarstva. Zato mora biti hidi doliodek. ki je bil realiziran, occnjp-n. odkrvd jp in kako je bil dosežen..
Namen dopolnilnega prispevka
Veljavni sistem razdelHve in lestvice zajemanja osfbnega dohodka s proraeun-skim prisppvkom izhajata iz določenih splošnih razmerij, ki vladajo v našcm go-spodarstvu, Progrpsivno zajemanjp lahkn do neke mere zagotovi enak položaj vseh zavpzanccv prorarunskpgn pri^ppvka, k;>-likor sp, ne spnščaino v to. kako sp. je oblikovala podlaga za te ospbnp dohorl-ke. Če tega ne raziskujemo. tcdaj so vsi zavezanci v načelu v pnakom položaju in so obveznosti prispevka v sorazmerju z oscbnim dohodikom ob uporabi proprrp- ' sije. Smofer insirumonlov jc. da postavi-jo poslovanje p-ospodarske orfraTiizaci.ie v' enake splošno po^oje. to jc. da sc izloči tisti del dohodka. ki jc roziiHat pospbne-?a položaja gospoflnrsko orjranizarijp lx>-disi zato. ker je objektivno Tijen položaj povoljnej^i. ali zato. kor jo družbpna skupnost vložila vanjo modprnojša in večja srpd?tva in podobno. Klj'iib iemn se zaradi njihovega spkvšnejra učinka. a za-to tudi zaradi npmožnosti. da bi ta iifinpk v vsakem primoru prišpl v svo-jem popolnpm obspgn <lo izraza. lahko pri nekaterih orsanizaciiah. skupinah orsa-nizacf.f in opIo podroofih zgodi. da sc oMi-knje dohodpk — in iz njcsa tudi ospbni dohodek mimo in iznad splošne ravni. ki je bila iipoštnvana, ko je bil postavljen sistem zajemanja.
Tržni značaj frospodarjcnjia lahko ra-zen tejra omo^oči posebno nekaterim or-ffanizactjam. da realizirajo povečan do-hodek tudi brez povečanja delovne storil-nosti in obsega proizvodnje in da del fe-ffa dobodka pritegnejo nied osebne do-bodke.
Vsi ti momenii opozarjaio na mo/.nost oblikovania osebnili dohndkov iznad ali mimo fisfili mcril. ki jih jp mogofe tzpH kot pospodarska merila in na kalcrih jp v načelu zasnovan tudi ves sistem razdp-litTe čiistcga doli-odka m zajemanja oseb-np.ga prispevka  v korist. proračuna.
Da bi omogočil širši vpliv komune na oblikovanje osebnih dohodkov in na vzdrževanje splošnih raznierij v ray.de-litvi tako. da bi bila t« razmerja odvisna od dpjan«kpfra [x>večanja proizvodnje in delovne stor.ilnosli. je zakon dovolil, da Uihko uvede dopolnilni proračunski pri-spcvek iz osebnega dohodka tudi <>l>čina, in  to največ do  10 odstolkov.
Ko se pojavijo faki prhneri, te<Jaj ko-muna, ko uvede tak prispevek, dcjansko konkrelno spravlja v sklad razuierja v osebnih dohodkih. ki jih ni bilo mo^oče ugotoviti do te mere, ko so bili določenii ins-trumenti ali pa so se kasnejo sprcnie-nili žaradi npkih gibanj v gospodarstvn. S tako svojo funkcijo i.n saino s (akimi pogoji koinmia vpliva na vzdrževanjc in šc bol.jšo vsklajcvanjo razmprij y ravni osebnih doliodkov in osebnp potrošnjc, ki so določena  v družbpnih  plan.ih.
Razdolitpv srpdstpv na posampzne obli-kc potrošnjc je izliajala iz možnosti. in potrcb. Polemtakpm jp tiuli ravpn osob-nih dobmlkov prav tako P-na izined važ-nih prvin v tcj razdplitvi. ()b součinko-vanju dnijrih sros)>o(larskili ukrejKtv mo-ra zagot-nviti tudi določpno stopn jo stan-darda dolnvc-pv. Zato jc trpba. cc so na-stopilp kakšnp posebnp okoliščine. iz ka-forth ic niagočc ugotnviti, da po^arnezne gospodarskp organizacijc. skupinc orpa-nizacij, vpje ali pflsampznp dpjavnosti re-aflizirajo povpranp o«pbnc dohodkp. ki ni-so odraz povpfnnja clelovno stori'ln<isti aii obspsa prnizvodnjp. Ipnivef kakšnih dni-gih činitpljpv izvpn pospodarskf 'irjrani-zaoife. v fakih pritnprih uvesti dop<flniJni prispevek.
Nepravilna uporaba
Čc lakp okolišfinc niso nastopile. tedaj ni razlopra. razpn tistpga. o katprpni hr>-nto kasnpjp razprav] jali. da bi iivedli do-])olnilni prisi^vpk. Njegora tiverlba ne bi bila na črti vskla.jevanja ra/.morij pri obli.kovan pi ospbnih dohodkov. tPinvnč prav nasprotno. Urinkoval bo ki>t činitolj potonciranja razlikp mod zarezapci pri-sppvka iz ospbnpga dohodka bodisi v ko-nnini   a.li   mpd   komunami.
Pri iirajanju toga pri.spevka je razcn, Ipga potrebno ]K)sebej upoštpvati raven-realnih dohodkov in standarda. Ne smo-jo sp izkorisfiti vsi instruinpnti v vsph mogočih razniprali. Instrumenii za izvaja-nje gosjKMlarskih ukrcpov so določcni za različna ffibunja. Organi. ki so poobla-ščpni, da jih izvajajo. jili morajo upo-rnbljati v odvisnosti od dnjanskili gibanj. Zato ni mopoop- sprpjpti kot pravilno ori-eniacijo tistili komun, ki so ta instniment razuniple samo kot insfrnmpnt za dospgo doliodkov. Cpprav končno rpz<iltira kot dohodpik ol>činp. sra jp prpdvscin potrpb-no raznmcti kot dnpolnilni iirsfrumenf pri rosruliranjn razmerij v ospbnih d-oliodkih v komuni. Ta jp najbližji organ. ki lahko ia razmpria ugotavlja in ki lahko od-pravlja npkatprp npnravilnosti. Tu sp. ka-žc kot organ. ki vnliva na pogojc jrospo-darjpnja. na pravilno usmprifpv v razdp-l.ftvi oisfpja dohodka ifd. V fpj svoji fnnkciji bi prvgrešiln. pp bi npoš'pvaioč ssttio potrpbo po kakšnih srpd^stvih dolo-čila dopolnilni pri^ppvpk. pri Pomor nn bi npoštpvaia dovolj. ali je to za delavce
gle<ie na živiljenjske stroške m drujre por-vine standaTda znosno, posebno pa, če n« bi preg-Jedala in anaUzirala učinek čini-teljev v oblikovanju osebnih dohodkov pri   raznih   gos»podarskih   organi/acijah.
Primerc, da posamez.ne komune v ddrki zd sredstvi ne ocenjujpjo dovotj teh či-niieljev v gospodarjenjiu, tentveč da po-samezne instrument«. ki so jim dani t mehaiiizmu naše deTnokracije, uporab-ljajo mimo potrebnih in koristnih okvi-rov, že imamo. Tako uporabljanje i.nstru-mentov ni ii«to, kar pomeni v našem me-hanizinu neposrexiine cFemokracije uajbolj smotrno konkretiziranje politike danii razm«rij. Nepravi:!na uporaba teh iustru-mentov lahko povv.roči Sk<xjo smotrni iai gosp<xlarski razdelitvi sre-dstev. Z njimi jp mogoče vplivati na spremenHev sploš-nih razonprij v razdplitvi in ustvaritev rcovih razmcrij, ki. vlečejo sile v drugo siner. a  ne v  tisto, ki  je bila določena.
Reševanje komunalnih potreb z dopolnilnim prispevkom
Če je nujno zadovoljiti eno a-ti več potreb, ki ponienijo splošno potrebo dr-žavljanov v občini. a za katere tu-di sami državljani uvidevajo, da jih je treba rešvti. je mogoče začeti uvajati do[x>l-niln.i prispevek celo. če niso izpolnjend ti«ti pogoji, o katerih smo prej gK>vori'li. No, iu<li tu se zastavlja rprašanje treti-ranja posameznili zavezancev v imislu zakona. Zakon dopušča možnost uvcdbe dopolnilncga prispevka za pt>sainez-np de-javnosti, p<>sanie/,np gospodarske orsani-zacije. »kupine goijpod^arskih, orgauiza-cij iu gospodarske vcjc. C p gre za razlog. ki smo ga poudarili. tedaj je mosoča splošna in enaka obvcznost. če pa so dru-gi razlogi, o katprih smo fjovorili prej. tedaj je po našem maenju ne samo upra-vičPii razlog. tnmveč tudi potreba po različnih prispevkih. kpr lahko tisti činj-telji. o katprih smo govorili. razLično v-pli-Tajo na posameznp orga.nizacije. dejavno-sti.  skupine in  veje.
Ko se lotevamo problema uvedbe do-polnilnega prispevka. zato nikakor ne srnemo izhajati iz tc\?a. da \e samo f-n-stnimpnt za pridobivanje srerfste-v za ob-čins.ke potrel>e. Ta nistr^iment je po na-š*-m mnenju potrel*no prpdvsem razu-meti kot instrumpnt. s katprim sp splo-šna politiika v oblikovanju r>«pbnih <k>-hoclkov. dana v splošnih predpisih. kon-kretizira in prilagojuje dpjansko nasta-liim pogojem im razmeriptn v občini. V prinieru. ko pa je potrpbno. da se s pri-spevkom reši neki splošni problpm r ob-čini in zberpjo srpd*tva <>d vsoh nosil-ct*v osebnpga dohodka. je potrpbno tudi mnojro širšp posvptovamje z njimi. ali *o pripravljeni. da nosijo na svoiih «spb-nih dohodkih ta prispp^vpk. zaio da bi lahko z njim rešili nekatera važna vpra-šanja. ki so v s.kupn<?m intpresu vseh državljanov.
Ne smemo pozabiti. d<i jp moiočp tndi ta insfrump.nt knrfstno mx>rabiti <vkupaj z dniffiimf insifrumenfi. s katerimi občina rPjriilira določpna razmprja tia področjii krajpvnih doklnd1. taks. promptnpga dav-ka. komnnaliniii it«1 nsr in nodobno. vsi pa tprjajo. čc žplimo. da brw!o nP satno 20-srw>darsko. tpmrpf tndi polrtično prr.vilno nPinkovali. da se prpd vsako njihovo uved-bo iiffofoviio i,n analizirajo činifplii. ki unrnvičiijeio to uvajanje. in nčinkp, k; fiTi ž-elimo doceči. m to t smisln rsph •ribani pro»zvo(Tnje in razdeiitve na O7<>m-Iju občine. '                                      U. V.