DRŽAVNA II. DEŠKA MEŠČANSKA ŠOLA
V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1934-35
V	LJUBLJANI 1935
r4 '	/	V
l«
vw:&
DRŽAVNA E. DESKA MEŠČANSKA ŠOLA V LJUBLJANI
za šolsko 1 e t o
1934-35
V	LJUBLJANI 1935
Založba drž. II. deške meščan, šole v Ljubljani
Draga mladina!
Z veliko grozo in globoko žalostjo smo sprejeli vest o strašnem dogodku, ki se je odigral 9. oktobra ob U. uri popoldne v francoskem pristaniškem mestu Marseilles-u. Naš kralj je postal žrtev atentata. S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Nam vsem pa, kt ljubimo na neizmernih žrtvah ustvarjeno Jugoslavijo, vsem stiska srce velika bolest, vsa Jugoslavija žaluje; poslednja gorska vasica je v črnini.
Zbrali smo se danes v tem prostoru, da počastimo spomin našega blago pokoj nega kralja, da si ogledamo njegovo s samim delom ovenčano življenjsko pot, da se krepimo ob pogledu na njegovo veliko ljubezen do svojih državljanov, do Jugoslavije, da zajamemo novih moči, s katerimi se bomo z vso vnemo oklenili našega mladega kralja, Njegovega Veličanstva kralja Petra II., da bomo na ta način z zanosom izvrševali oporoko, ki nam jo je zapustil naš veliki kralj s svojimi zadnjimi besedami:
»ČUVAJTE JUGOSLAVIJO/«
In meni, draga mladina, je zadana tužna naloga, da vam orišem življenjsko pot največjega in prvega Jugoslovana — življenjsko pot blago-pokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Bilo je 17. decembra 1888. I. v Cetinju. V krasno vilo v črnogorski prestolici so stopale rojenice in sojenice. Ustavile so se ob vznožju posteljice, v kateri je počivalo ravnokar rojeno dete — čvrst dečko. Prišle so rojenice, da začrtajo princu stezo, po kateri naj hodi do svoje gomile.
»Učen bodi in moder/« de prva.
»Kraljevska krona naj Ti krasi glavo!« pristavi druga.
»Hrabrost in odločnost naj bosta njegova dika!« reče tretja.
»Zasužnjenemu narodu naj bo rešitelj in zedini naj svoj narod!« doda četrta.
»Neizmerno naj ljubi svoj narod, odposlanec miru naj ostane do konca dni življenja!« izgovori peta.
Izgovorivši svojo sodbo, so rojenice izginile.
In po tej poti, ki so mu jo začrtale rojenice, je hodil naš kralj vse življenje, kajti ta princ ni bil nihče drugi kot naš blagopokojni Viteški Kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Znano vam je vsem iz zgodovine, da je ded našega umrlega kralja knez Aleksander prostovoljno prepustil prestol knezu Milošu Obrenoviču, potem ko je uvidel, da del naroda neče razumeti njegovega blagohotnega prizadevanja po notranji ureditvi države. Vedel pa je tudi, da bodo v zdravem srbskem narodu vstali možje, ki bodo uvideli, kdo hoče narodu dobro, kdo je njegov pravi voditelj. Karagjorgjeviči so morali začasno zapustiti rodno zemljo. Sin kneza Aleksandra — Peter — si je izbral za družico na svoji življenjski poti črnogorsko princesinjo Zorko Ljubico. In tako je bilo srečno naključje, da se je naš vzvišeni blagopokojni kralj rodil v Cetinju.
Prve skrbne in nežne vzgoje je bil deležen doma. Kakor vsem svojim otrokom, je bil tudi Aleksandru prvi in najboljši učitelj njegov vzvišeni oče sam, ki je bil ves prepojen z globokim in resnim pojmovanjem življenjskih problemov in teženj svojega naroda, že kot mlad deček je moral zapustiti Aleksander skrbno okrilje svojega očeta, kajti mati mu je umrla, ko je bil mali princ dobro leto star. Odšel je skupno s svojim bratom Gjorgjem v Petrograd, kjer sta bila oba v zboru dvorskih pažev pri poslednjem ruskem caru Nikolaju II. Kasneje je skupno s svojim očetom živel v izgnanstvu v Ženevi. Tu se je temeljilo posvetil študiju. Ustvaril si je tako globoko podlago, da je vsak, kdor je imel srečo govoriti z njim, občudoval njegovo res svetovno izobrazbo in njegovo globoko spoznavanje življenjskih razmer po svetu.
Mnogi tovariši kralja Aleksandra se spominjajo dni, ki so jih preživeli skupno z njim v šoli. Naj vam prečitam, kaj piše o tem list »Journal de Geneve« 3. aprila 1909. pod naslovom: »Mali princ v šoli«, v trenutku, ko je princ Aleksander postal srbski prestolonaslednik:
»Mali srbski princ, ki je postal prestolonaslednik, se je šolal v Ženevi. Bil je v šoli Bourg - de - Four, ki sprejema vse stanove izmed našega prebivalstva in ki jo vodi s tako mehko in trdno avtoriteto duhovita in srčna žena. Osem let je bil star, ko je stopil v šolo, in 11, ko jo je zapustil. Bil je resen, vesten in premišljen. Imel je v sebi znano privlačnost slovanskih plemen in iz njegovih krasnih oči je sijala izredna prijaznost. Želel si je prijateljstva in nežnosti, kakor tisti otroci, katerim je bila v mladosti vzeta materina nežnost, in ko je že odšel iz šole, se je vrnil, samo da bi še enkrat objel svojo učiteljico.
Njegov oče je bil tako previden,	da	mu je dajal malo denarja, tega
ni	Aleksander zapravil s	svojimi sošolci.	Vodil je o njem natančen račun,
vedel je za trgovine, kjer so prodajali najboljše blago razmeroma najbolj poceni. Tudi svojim prijateljem je rad pokazal pot do njih. Hodil je k Rouxu ali Robertu. Pri Monardu je kupoval cvetlice ter jih zbiral v šopke, ki jih je potem poklonil svojim učiteljicam.
Bil je izredno ljubezniv. Na lastno pobudo je rad storil tiste majhne usluge, ki dajejo življenju toliko ljubkosti. Ko je njegov razred vodila stara dama iz Ženeve, je on edini računal z njeno starostjo in ji ni nagajal.
Tako je živel tri leta med ženevskimi malomeščani. Z njimi se je igral in z njimi se je učil. Med ljudmi ni delal razlike. Tikali smo ga in klicali Sandro.
Včasih je vprašal, zakaj živijo ljudje, ki so rojeni, da postanejo kralji, in drugi, da postanejo cestni pometači? Odgovorili so mu: Vsak ima svojo nalogo na tem svetu. Dober cestni pometač je več vreden kakor slab kralj. Toda jaz — je dodal po dolgem molku — ne bom nikdar kralj!
In vendar, postal bo	kralj. Stopil	bo	na tron monarha Petra, katerega
je	tako spoštoval. Morda	bi bil ubogi	deček srečnejši, ko bi ostal preprost
človek. Gotovo se je večkrat v obžalovanju spomnil te mirne družinske in srečne šole, kjer otroci skupno uživajo isto gotovost in od koder gledajo, kako se solnce igra z listjem na drevesih.«
Tudi svojim sošolcem je naš umrli kralj zapustil sliko samo dobrega tovariša, saj pravijo: »Tu v šoli smo ga videli oblečenega v črno, videli smo ga, kako se kepa s snegom, kako se igra. Kako je tekel za tovarišem in ga prosil za kolo, da bi se z njim malo peljal, ali pa, kako je lepil znamke v album na vrtu v ulici Monnetier )ned rožami, ki jih je njegov oče tako skrbno zalival.«
Ko je njegov veliki oče bil 2. junija 1903. poklican od srbske narodne skupščine na prestol kralja Srbije, je zapustil s svojim očetom Ženevo tudi naš blagopokojni kralj. V Beogradu je absolviral srednjo šolo, na kar se je posvetil študiju državnega prava. Dne 28. marca 1909. je bil oklican za prestolonaslednika. Sedaj se je v prvi vrsti posvetil vojaškim vedam. Vse svoje zanimanje je osredotočil k organizaciji srbske vojske, v katero je prvotno vstopil kot navaden vojak. Z dnem, ko je bil oklican za prestolonaslednika, so se pa zanj končali tudi mirni mladostni dnevi. Komaj so namreč pretekla dobra tri leta, že ga je klical narod, klicala ga je domovina. Oktobra l. 1912. je izbruhnila balkanska vojna. Prestolonaslednik je prevzel poveljstvo nad prvo srbsko armado. Pod njegovim poveljstvom je ta armada priborila prvo veliko in odločilno zmago nad Turki v bitki pri Kumanovem. Mladi prestolonaslednik pa je tudi zadal poslednji udarec turški vojski pri Bitolju. Na čelu svoje vojske je 13. oktobra 1912. zmagoslavno vkorakal v Skoplje. S temi slavnimi čini srbskega orožja je bil postavljen prvi temelj za poznejšo zgradbo velike Jugoslavije.
še večje in težje so postale naloge mladega prestolonaslednika, ko je bil 12. junija 191U. zaradi bolehnosti kralja Petra imenovan za regenta in vršilca kraljevske oblasti. Zdaj je ležala na njegovih ramah vsa teža politične odgovornosti, ki je postala naravnost velikanska, ko je zajela ves svet bojna vihra. In ko so malo Srbijo obkolili sovražniki od treh strani ter jim je ostala edina pot skozi albanske gore, sta spremljala svoj muče-niški narod tudi na tej poti veliki kralj Peter in njegov sin regent Aleksander. Koga ne bi albanska Golgota potrla in mu vzela poguma? Toda njemu
—	voditelju ni smel upasti pogum, duh mu ni smel kloniti. Krvavelo je njegovo srce, ko je gledal izmučene svoje junake. Neizmerna bol ga je prešinjala, ko je neizprosna bela žena opravljala svoj posel v taborišču utrujene srbske vojske. Zavedal se pa je tudi in ta zavest ga je držala na višini, zavest, da rabi srbski narod Kraljeviča Marka, junaka, ki naj dovede srbski narod zopet na sveta tla domača. Bogato je bila ta njegova zavest poplačana, ko so ga po zmagoslavnem predoru solunske fronte z navdušenjem sprejeli zopet osvobojeni srbski kraji, in ko je mogel dne 1. decembra 1918. s proklamacijo zedinjene Jugoslavije izpolniti ideal mnogih jugoslovanskih generacij. In ko je obiskoval mladi regent naše kraje, so tekmovali med seboj, kdo ga bo lepše in sijaj ne j še sprejel. Povsod je bil pozdravljen kot triumfator.
S koncem svetovne vojne in s sklenitvijo miru je herojska doba njegovega življenja minila, nastopil je dobo modrega vladanja. Vse svoje sile je posvetil delu na utrditvi in notranji ureditvi jugoslovanske države, časi so bili zelo težki, domovina je bila obkrožena od zunaj, znotraj pa ogrožena od mnogih voditeljev svojih političnih strank. S svojim modrim vladanjem je naš prevzvišeni vladar obvaroval državo in narod še večjih neprijetnosti. In ravno ta odgovornost pred narodom in zgodovino mu je nalagala, da napravi prepirom med brati konec, in da prevzame usodo države v svoje lastne roke.
Njegov manifest z dne 6. januarja 1029. pomeni zgodovinsko razdobje ne samo za kraljevo osebno življenje, temveč za življenje vsega jugoslovanskega naroda. To je bil pričetek nove dobe v zgodovini jugoslovanskega naroda.
Z enako ljubeznijo kot svojega kralja, se je naš narod oklenil tudi svoje kraljice Marije, s katero se je poročil naš blago pokojni kralj 8. junija 1922. Dne 6. septembru 1923. so oznanili topovski streli vsemu jugoslovanskemu narodu veselo vest, da se je rodil prevzvišenemu paru sin, takratni prestolonaslednik in sedanji naš kralj N j. Veličanstvo Peter II.
Po 6. januarju 1929. je začel snujoči duh blagopokojnega kralja neovirano posegati v zunanjo politiko. Uvidel je, da potrebuje ves svet miru, kajti le v miru je napredek, le v miru procvita in se razvija narod, in takega miru je želel dati naš kralj Jugoslaviji. Tej ideji so bila posvečena pota v sosednje države, zato obiski pri rumunskem kralju, zalo sestanek z bolgarskim kraljem Borisom, zato posel pri K e mal paši v Carigradu. To veliko prizadevanje je želo triumf ob zadnjem sestanku obeh kraljev v Sofiji. In sedanji triumf, ki se je pripravljal v Parizu, naj bi bil balkansko zvezo miru postavil na najširšo podlago ter zagotovil trajno sodelovanje velikega francoskega naroda.
Našemu kralju je ležal tudi na srcu narodov napredek v duševnem oziru. Zavedal se je, da bo višja kultura imela samo tedaj trdno podlago, ako bo omika prodrla v najširše sloje —■ predvsem preprostega ljudstva. Posebno si mu bila pri srcu ti, mladina. Zanimal se je za osnovno šolstvo, zlasti v pokrajinah, kjer imajo analfabete. Skrbel je, kot vladar naroda, ki je po pretežni večini kmetski, za napredek vasi in za kulturno življenje poprečnega človeka. Zato je ustanovil poseben fond, ki so iz njega podeljevali podpore in nagrade za prosvetno delo med ljudstvom. Marsikatera šola v Južni Srbiji in črni gori se je otvorila na njegovo posebno vzpodbudo in z njegovo podporo.
Poleg svoje znane skrbi za široko kulturo je še vedno našel čas, da pokaže živo zanimanje za posebne pojave višje kulture. Tako se je blago-
pokojni kralj zanimal zlasti za likovno umetnost in za starine. Krasna je bila njegova zamisel, da se stari dvorec v Beogradu prepusti v kulturne namene. Živahno se je zanimal za naše univerze, in slovenska univerza nosi njegovo ime.
Z druge strani je znano, da je naš kralj zelo čislal knjige. Njegova knjižnica šteje veliko število izbranih knjig v domačem in tujem jeziku.
Naš blago.pokojni kralj je vedno izražal željo, da se postavi na delo za boljši duševni napredek zdrave, pozitivne sile. Delaven je bil naš kralj tako na političnem kakor tudi na duševnem polju. Toda vsi oni, ki ne žele miru, ki jim ni po volji mirno sožitje treh po krvi enakih bratov, so uporabljali vsa sredstva, da zrušijo dolgo zaželjeno zedinjeno Jugoslavijo. Zato je prišlo do strašnega dne v Franciji. Blagopokojni kralj je svoje velike ideje — ideje miru — zapečatil s svojo mučeniško krvjo.
Draga mladina, našega velikega kralja ni več. Toda ni umrla domovina, a umrlo ni niti delo našega blagopokojnega kralja. Kar je hotel naš kralj, to mora hoteti ves narod, to mora hoteti vsakdo izmed nas! Na tebe, draga mladina, zre vsa Jugoslavija! Ti si doraščajoč narod. In tebi so v prvi vrsti namenjene kraljeve zadnje besede — njegova oporoka! Hodimo po stopinjah našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja, po potih, ki nam jih je začrtal s svojo neizmerno ljubeznijo do svojega naroda in domovine! Oklenimo se z vso ljubeznijo novega našega vladarja Njegovega Veličanstva kralja Petra II., ljubimo svojo domovino, delajmo za njen napredek, kajti le na ta način bomo res pravi izpolnjevalci kraljeve oporoke. Prav iz globine našega srca pa naj pride vzklik:
»Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju/«
»Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.!«
Govor nast. Cirila Kopitarja na žalni svečanosti II. drž. deške meščanske šole ob priliki tragične smrti našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
* IVAN J. KUNC
V	letošnjem šolskem letu je zapustil za vedno naš zavod dolgoletni njegov na-stavnik g. Ivan Kunc. Bil je izboren učitelj, najboljši tovariš, a mladini prijatelj in voditelj. Dičila ga je izvanredna točnost v vsakem njegovem opravilu, zato nas je iz-nenadilo, ko je nekega dne izostal od pouka. Vedeli smo, da je samo bolezen, ki ga je mogla zadržati od dela. Marljiv in delaven, kakor je bil, se je le s težavo dal pregovoriti, da si je šel iskat zdravja v bolnico. Mislili smo, da bo zopet kmalu med nami čil in zdrav. Toda nekega dne smo prejeli prežalostno vest, da našega tovariša ne bo nikdar več k nam, da je odšel po plačilo k Njemu za vse dobro, kar je napravil mladini, tovarišem in narodu.
Nastavnik Ivan Kunc se je rodil 24. sept. 1879. v Rovtah nad Logatcem. Tu je obiskoval tudi osnovno šolo. Starši so ga prvotno namenili domu; posvetil naj bi se kmetijstvu, zato so ga poslali v kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu, kjer je dovršil dva letnika omenjene šole. Pot, katero so mu začrtale rojenice in po kateri naj bi hodil mladi Ivan, ga je dovedla na učiteljišče v Koper-Istra. Temeljito se je pripravil na tej šoli za bodoči poklic. L. 1903. je nastopil svoje prvo službeno mesto. Kal, Ročinj, Batuje — ti kraji bi vedeli povedati, kaj jim je bil Ivan Kunc kot mladi učitelj in pozneje kot šolski upravitelj. Svoj prosti čas je daroval narodu tudi tam, kjer ga je potreboval. Bil je predsednik, tajnik in blagajnik pri raznih društvih. Kako zaupanje je imel narod do njega, priča dejstvo, da je bil izvoljen celo za župana. Te posle je moral vršiti v najtežjih časih, ki jih je preživljal naš narod tam v Primorju v času svetovne vojne in italijanske okupacije.
Vsled razmer, ki so nastale po svetovni vojni v zasužnjenih primorskih krajih, je bil prisiljen oditi od tu, in tako ga je življenjska pot pripeljala v Ljubljano na našo šolo, kjer je ostal do svoje prezgodnje smrti
—	t 27. marca 1935.
Pokojni Ivan Kunc je kot učitelj meščanske šole posvetil vse svoje sile njenemu napredku in njeni boljši bodočnosti. Bil je blagohoten tovariš, a učeči se mladini dobrohoten in mil vzgojitelj. S smehljajočim obrazom je prihajal v razred; sovražil je pretirano strogost in marsikatera razredna in redovalna seja bi znala mnogo povedati, kako te je znal zagovarjati, mladina, On, ki snuje sedaj svoj zadnji sen. Bil je pač srčno dober in zgleden človek, zato bo živel spomin nanj še dolgo med nami.
Tebi pa, ki Te krije hladna zemlja, mir in pokoj!
S
Iz šolske kronike
Novo šolsko leto se je pričelo po končanih popravnih izpitih dne 1. septembra 1934.
Od 1. do 3. septembra je bilo vpisovanje v vse razrede. Vpisalo se je 318 učencev. Opustili smo tretjo paralelko prvega razreda, a otvorili paralelko v tretjem razredu.
Za šolsko leto 1934./35. se je vpisalo za prvi razred 100 učencev, za drugi 110 učencev, za tretji 63 učencev in za četrti 45 učencev. Na zavodu je bilo 7 razredov.
Dne 10. septembra je bila otvoritvena služba božja.
Dne 14. septembra so si ogledali učenci pod vodstvom nastavnikov ribarsko razstavo, ki je bila v prostorih ljublj. velesejma.
V	nedeljo, dne 16. septembra, je bila ob priliki kongresa R. K. na Kongresnem trgu služba božja, kratka proslava in manifestacijski obhod po mestnih ulicah.
Dne 4. oktobra je nastopil na tukajšnjem zavodu svoje službeno mesto nastavnik Kopitar Ciril iz Tržiča.
Od 6. do 16. oktobra je bil zdravniški pregled učencev vseh razredov, črni dan vseh Jugoslovanov.
Tega dne je bil izvršen atentat na našega ljubljenega vladarja Aleksandra I. Zedinitelja v Marseju. V popoldanskih urah je umrl naš veliki kralj v tujini, zapustil nam je sveto oporoko:
—	ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJU! —
Naše mesto je bilo v prvih nočnih urah črno zastrto.
Ko smo se naslednji dan zbrali učenci in učitelji v učilnicah, smo čutili, da je v našo domovino, Jugoslavijo, posegla s svojo koščeno roko neizprosna smrt, ki nam je ugrabila našega očeta. Obnemeli smo ob velikem mrtvaškem odru. Prešerna in vesela mladina je utihnila, zavedali smo se težkih in resnih dni.
Žalostni dnevi so se vrstili drug za drugim vse do pogreba. Učenci so z žalnimi trakovi ovili slike kralja Mučenika, polagali so pred nje kite jesenskega cvetja in prižigali večne luči. Prebirali smo časopisna poročila in v duhu spremljali našega Viteškega Zedinitelja na njegovem poslednjem povratku v domovino in do poslednjega veličastnega doma na Oplencu.
V	naši telovadnici je bil postavljen žalni oder. Stražarji PJS so se izmenjavali ob njem pri častni straži. V odmorih je hitela mladina v telovadnico, v duhu se je poklanjala očetu svojega naroda in molila za njegov pokoj.
Dne 10. oktobra je odšla na bolezenski dopust prof. Željeznov-Kokalj M. in dne 22. oktobra je bila premeščena na meščansko šolo v Moste.
9. oktober.
Dne 15. oktobra smo imeli žalno svečanost. Govoril je nastavnik Kopitar C.
Dne 18. oktobra. Pogreb Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Mračen, meglen jesenski dan. V šolski telovadnici smo ob %8. uri poslušali poslanico g. bana Marušiča mladini, nato smo bili pri žalni službi božji v domači cerkvi. Udeležili smo se žalnih svečanosti na Kongresnem trgu.
Dne 22. oktobra je odšel na šesttedenski bolezenski dopust upravitelj A. Novak.
Dne 26. oktobra je odšla nastavnica Komar M. na drž. I. deš. mešč. šolo v Ljubljani.
Dne 31. oktobra so bila predavanja o štednji.
Dne 3. novembra so odšli učenci prvih in drugih razredov, ki spadajo v šolski okoliš Moste, na novo otvorjeno meščansko šolo v Mostah.
Dne 5. novembra je bila šolska sv. spoved in naslednji dan skupno sv. obhajilo.
Dne 7. novembra so bili učenci pri kino-predstavi: »Pogrebne svečanosti blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja«.
Dne 9. novembra je bila žalna služba božja za blagopokojnim Viteškim kraljem kot spominski dan na 9. oktober. Bil je tudi spominski govor.
Dne 10. novembra smo proslavili dan miru.
Dne 1. decembra smo proslavili praznik Zedinjenja še v smislu državne žalosti.
Od 1. do 8. decembra je bil obrtniški teden v zvezi z razstavo. Bila so predavanja o važnem pomenu in namenu obrtniškega stanu za zdravo državno gospodarstvo.
Dne 6. decembra je nastopil na tukajšnjem zavodu svoje službeno mesto učitelj Zupan France iz mešč. šole na Viču.
Dne 7. decembra je bil zdravniški pregled nastavnikov naše šole.
Od 23. decembra 1934. 1. do 10. januarja 1935. 1. je trajal božični odmor.
Dne 26. oziroma 27. januarja smo praznovali god sv. Save z govorom, deklamacijami in petjem. Naslednji dan se je udeležilo zastopstvo učencev iz vseh razredov svetosavske proslave srbske cerkvene pravoslavne občine v Nar. domu pod vodstvom nastavnice Tkačev M.
Dne 31. januarja se je končalo I. polletje.
Dne 1. februarja je nastopil na tukajšnjem zavodu svoje službeno mesto honorarni nastavnik za telovadbo Wildman Oton.
Dne 4. februarja je bil Strossmayerjev spominski dan s službo božjo in proslavo.
Dne 17. februarja je bil občni zbor zajednice »Dom in šola«. Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednik: Gorup Drago, podpredsednik: Novak Alojzij, tajnik: Medič Pavel, blagajnik: Perko Matija in 5 odbornikov.
Dne 5. marca je zbolel nastavnik Kunc Ivan. Odšel se je zdravit v občo državno bolnico v Ljubljani. Ni se več povrnil med nas. Umrl je 27. marca ob 17. uri. Bridko smo občutili njegovo smrt vsi; učenci in njegovi tovariši. V njegov poslednji dom smo ga spremili 29. marca ob 'Ali. uri. Učenci so mu zapeli žalostinke v slovo.
Od 1. do 3. aprila so imeli učenci duhovne vaje po bogoslužnem redu, ki je običajen za dijake srednjih šol.
Dne 9. aprila je minulo pol leta od smrti blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Pri pouku smo se ta dan spominjali minulih marsejskih dogodkov.
Dne 14. aprila je bila akademija PRK vseh ljubljanskih šol v Unionu, pri kateri so sodelovali tudi naši učenci pod vodstvom nastavnice Laharnar M.
Dne 17. aprila je bila proslava stoletnice ilirskega pokreta. Spored je obsegal petje, recitacije, govor in deklamacije.
Od 18. aprila do 6. maja je trajal velikonočni odmor.
Dne 7. maja je nastopil službo na tukajšnjem zavodu honorarni nastav-nik abs. filozof Rome Franc, dne 30. maja 1935. 1. je bil imenovan za uradnika pripravnika z odi. 'Min. prosvete S. N. br. 25.337/34.
Dne 11. maja je bila proslava materinskega dneva s predavanji. O materi so pisali učenci tudi šolsko nalogo.
Dne 12. maja je bilo slavnostno razvitje praporov PJS na Kongresnem trgu. Na predvečer je bila akademija v Unionu, pri kateri so sodelovali tudi naši učenci pod vodstvom nastavnice Laharnar M. Našemu zavodu je poklonilo prapor društvo: »Zajednica dom in šola«. Kumovala je praporu g. Gusti Gorup.
Dne 17. maja je bil ob pol 20. uri roditeljski sestanek društva: »Zajednice dom in šola«. Predaval je nastavnik Rom »O domači pomoči učencem«.
Dne 18. maja so bila predavanja o vlogi Rusije za osvoboditev balkanskih Slovanov.
Dne 19. maja je bilo na Taboru pri Sokolu I. razvitje prvega dečjega prapora v državi.
Dne 18. in 19. maja je bila akademija srednješolcev kot priprava in uvod na evharistični kongres v Unionu, pri kateri so sodelovali naši učenci pod vodstvom nastavnice Laharnar M.
Od 18. do 25. maja je bil teden zdravja. Bila so predavanja o škodljivosti alkohola in borbi proti tuberkulozi.
Dne 25. maja je predaval g. Horvat: »O težki bolezni našega naroda«.
Dne 24. maja je bila poučna ekskurzija k Iškemu slapu z učenci četrtega razreda pod vodstvom nastavnikov Zupana in Roma.
Od 30. maja do 1. junija je bila poučna ekskurzija v Zagreb z učenci četrtega razreda pod vodstvom nastavnikov Kopitarja in Roma.
Dne 31. maja se je končal redni pouk v četrtem razredu.
Dne 31. maja popoldne je bila šolska sv. spoved.
Dne 1. junija je bilo skupno sv. obhajilo.
Dne 5. junija smo proslavili 851etnico rojstva nadškofa dr. A. B. Jegliča s predavanji.
Dne 8. junija so bili popravni izpiti za učence IV. razreda.
Dne 11. junija se je pričel završni izpit s pismeno slovensko nalogo. Do 15. junija je trajal ustmeni završni izpit.
Od 5. junija dalje je nadzoroval na našem zavodu g. min. odposlanec prof. Gnjezda Fr.
Dne 19. junija se	je	končal redni pouk v vseh razredih.
Dne 20. junija so	se	udeležili učenci z nastavniki procesije	sv. Rešnj. Te-
lesa pri župniji sv. Frančiška.
Dne 28. junija je bila sklepna služba božja z vidovdansko proslavo, razdelitvijo izpričeval in izvestij.
Ob tej priliki	so	se razdelile tudi hranilne knjižice, ki	jih je poklonila
»Mestna hranilnica	ljubljanska« najboljšemu dijaku v	vsakem posa-
meznem razredu.
Nagrajenci so:
Hribernik Vincenc, I. a;
Rupar Vekoslav, I.b;
Čebul Janko, II. a;
Močan Jožef, II. b;
Trampuš Vladislav, III. a;
Gorup Rožo, III. b;
Letnar Pavel, IV.
Za velikodušen dar se upraviteljstvo v imenu učencev naj lepše zahvaljuje Mestni hranilnici ljubljanski.
Naslavniški zbor
Novak V. Alojzij, upravitelj. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje.
Poučeval: gm, gri v I. a in I. b; og v IV.; dr. v	I.	b	razredu	tedensko	9 ur.
Fabjanič N. Nikola, učitelj za srbohrvatski jezik.
Poučeval: sh v I. a, I. b, II. a, II. b, III. a, III.	b	in IV.	razredu;	tedensko
14	ur; na drž. II. dekl. mešč. šoli še 10 ur.
Hitzl št. Ana, učiteljica.
Poučevala: ne v I. a, I.b, II. a, II. b, III. a in IV.; ze v II. a; hi v III. a razredu; tedensko 22 ur.
Komar I. Marija, redna nastavnica. Usposobljena za slovenščino, francoščino in zgodovino. Odšla 27. oktobra 1934 na I. deško mešč. šolo v Ljubljani.
Poučevala: sl v I. a in IV.; ze v III. b; zg v I.a, II. a, II. b, III. a, III. b in IV.; dn v IV. razredu; tedensko 23 ur.
Kopitar Fr. Ciril, redni nastavnik. Usposobljen za slovenščino, zemljepis in zgodovino.
Poučeval: sl v II. a, II. b, III. b in IV.; ze v IV.; zg v IV.; dn v IV. razredu; tedensko 22 ur.
t Kunc J. Ivan, redni nastavnik. Usposobljen za matematiko, fiziko, kemijo, prirodopis in higijeno.
Poučeval do 4. marca 1935: ra v II. b, III. a in III. b; fi v III. a, III- b in IV.; ne v III. a razredu; tedensko 20 ur.
Laharnar E. Marija, redna nastavnica. Usposobljena za glasbo.
Poučevala: pe v I. a, I. b, II. a, II. b, III. a, III. b in IV.; ze v I. a in I. b; zg v I. a in I. b razredu; tedensko 17 ur; na drž. II. dekl. mešč. šoli še 5 ur.
Lampe I. Josip, redni nastavnik. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje.
Poučeval: ra v II. b; gm gri v II. a, II. b, III. a in III^ b; ne v II. b; dr v III. a; pi v I. a, I. b, II. a irt II. b; hi v II. b razredu; tedensko 21 ur.
Medič Fr. Pavel, redni nastavnik. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje.
Poučeval: ra v III. b; ri v I. a, I. b, II. a, II. b, III. a in III. bi razredu; tedensko 22 ur.
Rom Fr. Viktor, redni nastavnik. Usposobljen za matematiko, fiziko in kemijo.
Poučeval: ra v I. a, I. b, II. a, III. a in IV.; ke v III. a, III. b in IV. razredu; tedensko 23 ur.
Rome I. Franc, absol. filozof; honorarni nastavnik od 9. maja 1935, z odlokom Min. prosvete SNbr. 25.337/34 z dne 30. maja 1935 imenovan za urad. pripravnika.
Poučeval: pr v I. a, I. b, II. a, II. b; fi v III. a, III. b in IV. razredu; tedensko 18 ur.
Tkačev-Vidmar F. Marija, redna nastavnica. Usposobljena za slovenščino, zemljepis in zgodovino.
Poučevala: sl v I. a, I. b in III. a; ze v III. b; zg v II. a, II. b, III. a in
III.	b razredu; tedensko 22 ur.
Zupan J. Franc, učitelj; dodeljen z odlokom Min. prosv. SNbr. 43.922 z dne 27. decembra 1934.
Poučeval: ze v II. b in III. a; hi v I. a, I. b, II. a in III. b; ri v IV; dr v
I.	a, II. a, II. b, III. b in IV. razredu; tedensko 22 ur.
Željeznov-Kokalj 1. Marija, profesor. Usposobljena za narodni jezik in francoščino. 10. oktobra 1934 odšla na bolezenski dopust; 22. oktobra 1934 prestavljena na mešč. šolo v Moste.
Poučevala: sl v II. a, II. b in III. b; sh v I. a, I. b, II. a in II. b razredu; tedensko 20 ur.
Wildman J. Oton, honorarni nastavnik; dodeljen z odlokom Min. prosvete SNbr. 687 z dne 28. januarja 1935.
Poučeval: te v I. a, I. b, II. a, II. b, III. a, III. b in IV. razredu; tedensko 7 ur.
Rozman L. Maksimiljan, redni nastavnik mešč. šole v št. Vidu.
Poučeval dg v IV. razredu; tedensko 2 uri.
Kratice : verouk — ve, slovenščina — sl, srbohrvaščina — sh, nemščina — ne, zgodovina — zg, zemljepis — ze, fizika fi, kemija — ke, prirodopis — pr, higiena — hi, računstvo — ra, geometrija in geometrijsko risanje grn gri, prostoročno risanje — ri, opisna geometrija — og, telovadba — te, petje — pe, pisanje — pi, deška ročna dela — dr, državljanski nauk — dn.
Seznam šolskih nalog višjih razredov
III. a r. — Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina! Zvonovi žalostno pojo, pojo, da še nikdar tako. — V miru cvete omika. — Pot na semenj. — Kosovska devojka. — Ilirija oživljena. — V muzeju — (Pismo prijatelju). — Prizor pred sramotnim odrom.
—	Moja mati.
III. b r. — Oljki. — Kam so pohitele moje misli na vernih duš dan. —
Nehvaležnost je plačilo sveta. — Na železniški postaji. — Veseli večer pri pastirjih na Komni. — Morje, človeku prijazno in sovražno. — Prosta tema. — Moja mati.
IV. r. —	Junakom topliške vstaje. — Umrl nam je kralj. — Zakon	dela
svetu dan je, svet brez dela so le sanje. Delo	je	človeka	last.
Delu slava, delu čast! (Dr. Jan. Ev. Krek.) — Juri Kobila na gradu Razborških. — Ko zatuli sirena... — Hlapec Jernej išče pravice pri županu. — Sadno drevesce, podoba človeškega življenja. — Dr. France Prešeren in njegov pomen za Slovence.
Srbohrvaške Šolske naloge
III. r. — Uskoci. — Lov Kraljeviča Marka. — Sveti Nikola. — Zimski
dan. — Smrt Kraljeviča Marka. — Iz moga dnevnika.
IV. r. — Pred grobovima naših junaka. — Starina Novak. — Naši mana-
stiri. — Moje putovanje. — Kraljevo oranje. — Naše more!
Knjižnice
Učiteljska knjižnica ima 1402 zvezka, 880 knjig, 33 revije s 487 številkami in	45 brošur. — Prirastek v šol. letu 1934./35.	je	185 številk.
‘	40 knjig, 8	revij s 100 številkami in 45 brošur.
Knjižnica za učence ima 413 knjig. — Prirastek v šol. 1. 1934./35. je 37 knjig. — Izposojene so bile 1627krat 248 učencem.
Knjižnica za ubožne učence ima 168 knjig. — Prirastek v šol. 1. 1934./35. je 32 knjigi. — Izposojene so bile vse knjige.
Srbohrvatska knjižnica ima 84 knjige. — Prirastek v šol. 1. 1934./35. je 14 knjig. — Izposojene so bile vse knjige.
Učila
Važnejši prirastki v šol. letu 1934./35.: zemljepisje 2 zemljevida, zgodovina 2 zemljevida, kemija Hoffmanov aparat za elektrolizo vode; stekla in cevi.
Zdravstveno stanje učencev
V šol. letu 1934./35. so se zdravili učenci našega zavoda v ambulato-riju drž. šol. poliklinike v Ljubljani: za infekcijske bolezni 21 učenec, za očesne bolezni 34 učenci, za tuberkulozo v I. štadiju 12 učencev, za ušesne bolezni 3 učenci, za kirurgične bolezni 60 učencev, za živčne bolezni
3 učenci, za bolezni dihalnih organov 16 učencev, za bolezni prebavil
4 učenci, za žlezne bolezni 4 učenci, za kožne bolezni 8 učencev, za kon-stitucijonalne bolezni 1 učenec, za bolezni zob 27 učencev, za ostale bolezni 68 učencev, za bolezni kosti in mišic 1 učenec.
V splošnem je bilo zdravstveno stanje učencev povoljno.
Poučne ekskurzije
Učenci so napravili več krajših in daljših ekskurzij v bližnjo okolico, muzej, razstave in obrate. Posečali so tudi poučne kino-predstave.
Služba božja
je bila redno vsako nedeljo in praznik ob 8. uri s šolskim cerkvenim petjem, ki ga vodi nastavnica Laharnar M. V tein letu so bili učenci trikrat pri sv. spovedi in sv. obhajilu.
Razen tega je bila dvakrat žalna služba božja za blagopokojnim Viteškim Kraljem. Služba božja je bila ob pričetku in sklepu šol. leta 1984./35., na državni praznik Zedinjenja in na Strossmayerjev spominski dan.
Dijaške organizacije
Podmladek Rdečega Križa
vodi 6. leto učitelj Fabjanič Nikola. V vseh razredih je 88 članov. Za božič je obdaroval PRK 20 članov z gorkim perilom. V ta namen je izdal 449 Din 50 par.
Ob priliki tragične smrti blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja so okrasili podmladkarji RK s podmladkarji JS žalni oder in z njimi so se izmenjavali pri častni straži. Sodelovali so tudi pri manifestaciji RK dne 16. septembra in pri akademiji PRK dne 14. aprila v Unionu pod vodstvom nastavnice Laharnar M.
Nekaj bolehnih članov so priporočili, da so bili sprejeti v ferijalno kolonijo PHK in RK.
Podmladek Jadranske Straže
šteje 200 članov. Vodi ga učitelj Fabjanič Nikola. Podmladkarji so sodelovali pri akademiji PJS dne 11. maja z uspelimi pevskimi točkami pod vodstvom nastavnice Laharnar M.
Podmladek si je nabavil prapor PJS, denar mu je dalo društvo: »Za-jednica dom in šola«. Pri blagoslovitvi je kumovala g. Gusti Gorup, ki je darovala praporu lej) trak. Za Dom na Jadranu je daroval naš PJS — Obl. odboru PJS 200 Din.
Sokol kraljevine Jugoslavije
Poverjenik na našem zavodu je nastavnik Rom Viktor. Pri naraščaju in deci sokolskih društev telovadijo 103 učenci. Vsak razred prejema po en izvod »Sokoliča«, ki ga učenci prav radi in z zanimanjem prebirajo. Nekaj je tudi naročnikov obeh sokolskih mladinskih listov, tako »Naše radosti« in »Sokoliča«.
Ferljalnl Savez
šteje 9 članov. Poverjenik je nastavnik Kopitar Ciril.
Učenci ob koncu šol. 1.1934./35.
I. a razred 50 učencev
Razredni starešina: llitzl Ana
Odlični:
Dešman Franc Hribernik Vincenc
Prav dobri:
Artač Ivan Bergant Anton Cimperšek Rudolf Čebular Vitomir Drolc Milojko Fabijan Janez Gabrijelčič Bernard Habjan Vincenc Hobjan Anton Kragelj Franc Kvas Tomaž
Strlič Janez Velnar Miloš
Dobri:
Aybelj Vincenc Brezigar Bogoslav Hrovat Josip Jilek Marijan Kladnik Mihael Končar Boris Kos Stanislav Nanut Edvard Pavlin Avgust Perhavec Izidor Rozman Anton Smrekar Vincenc
Teran Anton Trpine Dragotin Verhovec Dimitrij Zupan Pavel
S popravnim izpitom:
Glinšek Miroslav Hvastija Cvetko Jenko Anton Jurman Stanislav Kopitar Franc Malik Ivan Modrijan Franc Morscher Josip Šraj Josip Vincek Srečko
Auguštin Franc Babnik Albin Jakopič Dragotin
Niso izdelali:
Kovač Ivan Prošek Franc Prošek Miloš
Snoj Vincenc Vidic Milan Zajc Franc
I. b razred 46 učencev
Razredni starešina: Medič Pavel
Prav dobri:
Brejc Albin Glonar Aleksander Godec Lovro Konič Ivan Lotrič Milan Rupar Vekoslav
Dobri:
Hešik Miroslav Istenič Rudolf Lepša Rudolf Leskovic Marijan Lončar Ivan Mrežar Slavko Nečemer Maksimilijan Novak Ivan Ovin Branko Perko Ivan
Skok Ivan Stojkovič Edvard Tome Bogdan Vertelj Boris Vizjak Vlastimir Vogrič Rudolf Zadnikar Julij Zupan Hugon Žvegelj Josip
S popravnim izpitom:
Arhar Stanislav Brodnik Ivan Čepon Oskar Elsner Ivan Franc Viljem Frece Josip Kovačič Marijan Loboda Srečko Markelj Stanislav
Štrukelj Ludovik Šuštar Martin Šuštar Viktor Terlep Ivan Vrhovec Ivan Žiberna Radovan
Niso izdelali:
Banko Vladimir Peruzzi Svetoslav Sadar Josip Spunt Miroslav Valentinčič Marijan Zajc Miroslav
Zapustili zavod:
Cergolj Viljem Jesih Alojzij Lichtenegger Rudolf
II.	a razred 51 učenec Prav dobri:
Čebulj Janko Globočnik Aleksander Krašna Miroslav Krašovic Jože Krištof Božidar Petelin Andrej
Stančič Rafael Škerjanc Bogomir
Dobri:
Bernot Josip* Bernot Mihael Cimperman Bojan
Razredni starešina: Rom Viktor
Ciuha Ivan Čebulj Silvester Dovjak Stane Ivanuš Milivoj Kačič Roman Kambič Maks Kirn Rajko Klobčič Stane
Kmetič Valentin Kordež Lojze Košir Miroslav Lušina Gabriel Pirš Anton Rakuž Tugomer Samotrčan Ladislav Seiko Franc Šabec Silvester Turk Marjan Turel Stanislav Urbančič Miloš
Zajc Anton Zupan Franc
S popravnim izpitom: Erklavc Franc Fuger Zorislav Kenda Miroslav Kirn Viktor Klobučar Viktor Lichtenberg Herbert Lončar Franc Štebej Janko
Niso izdelali:
Fingušt Vinko Fistrič Jože Gačnik Alfonz Gmajner Marjan Kreč Ludovik Makovec Ivan Moljk Karel Nartnik Franc Oražem Stane Ravnikar Peter
II. to razred 48 učencev
Prav dobri: Aubelj Štefan Brajnik Miroslav Ilovar Ciril Majce Bogdan Mali Konrad Močan Jožef Modec Anton Praprotnik Stanko
Dobri: Božič Pavel Dežman Bogomir Hiršman Viktor Hočevar Marjan Humar Vladimir Kobal Ljubo Koman Alojzij
Krapež Anton Kulnik Bado Lemut Stanko Mlakar Alojzij Pirnat Leopold Pleša Ladislav Poglej Leon Bazbornik Franc Bepanšek Marjan Bozman Ivan Bozman Mihael Slamič Franc Sočan Valentin Starin Ivan Strnad Alojzij Šuštar Anton Valentan Bajko Volavšek Ivan
Bazredni starešina: Lampe Josip S popravnim izpitom: Batič Franc Černigoj Milan Godec Ivan Kalan Avguštin Kroupa Franc Kurzweil Vinko Osenk Stanislav Tuma Alfonz Zalar Janko
Niso izdelali: Blaževič Leopold Bratovž Franc Klofutar Dušan Kraševec Anton Pilej Božidar Bazinger Herbert
III. a razred ‘27 učencev
Razredni starešina: Tkačev Marija
Prav dobri: Bernik Milan Jenko Franc Jeraj Ludovik Orehek Ivan Prašnikar Dušan Trampuš Vladislav
Dobri: Debevec Peter Dimnik Anton Gregorič Edvard
Hrovatin Milan Knez Vincencij Leskovšek Budolf Mugerle Stanislav Pavlovčič Ivan Pirš Branko Vončina Stanislav Žagar Dušan
S popravnim izpitom:
Demšar Anton Drašler Valentin
Kosec Franc Marinšek Dušan Švajger Miroslav Žigon Tihomil
Niso izdelali:
Drašler Bafael Kanc Josip Korošec Maks
Neocenjen: Hojker Ivan
III. I> razred 32 učencev
Bazredni starešina: Fabijanič Niko
Prav dobri:
Auer Anton Čebohin Božidar Gorup Božo Grošelj Anton Pajk Silvester Pavlovčič Alojzij Polše Vid Primožič Bogomir Sevšek Franc Vidmar Alojzij
Dobri: Dovjak Alojzij Drobne Josip Kastelic Edvard Kenda Stanislav Kisovec Ivan Klopčič Milan Koman Stanislav Pečnik Alojzij Perko Matija Šeme Srečko Turk Franc Morel Jakob
S popravnim izpitom: Cuznar Bojan Glušič Srečko Hübner Bado Kulnik Drago Notar Anton Bazbornik Drago Sedevčič Cvetko Snoj Ivan
Niso izdelali: Babnik Franc Besman Franc
IV. razred 46 učencev
Razredni starešina: Kopitar Fr. Ciril
Prav dobri:
Belantič Josip Bezek Ivan Drašler Emil Kavka Karol Koman Viktor Letnar Pavel Mikuš Vladimir Ojsteršek Josip Paškulin Peter Stopar Branko Terčelj Rudolf Žitko Adolf
Dobri:
Belec Ladislav Bernat Bernard Čamernik Stane
Flerin Anton Fojkar Stane Godec Josip Goršič Franc Kadunc Bogomir Kožuh Ivan Kranjc Zoran Kušar Anton Mirtič Milan Puterle Franc Sitar Franc Terlep Matija
S	popravnim izpitom: Apih Franc Baloh Evstahij Cvar Feliks Dermota Boris Erzin Bojan
Jagodic Dušan Kožar Egidij Medvešček Alojz Mlakar Drago Reholj Edvard Bojc Vojko Strašek Vilibald Sveiger Anton Tome Avguštin Valič Viktor Hribar Bogomir
Niso izdelali
Baloh Evstahij Bergman Josip Cvar Feliks Jagodic Josip Kogoj Franc
K završnemu izpi jal od 11.—15. junija.
Napravili so:
Apih Franc Belantič Josip Belec Ladislav Bernat Bernard Bezek Ivan Čamernik Stane Drašler Emil Erzin Bojan Flerin Anton Fojkar Stanislav Godec Josip Goršič Franc Jagodic Dušan
so se javili 43 učenci
Kavka Karel Koman Viktor Kožar Egidij Kranjc Zoran Kušar Anton Letnar Pavel Medvešček Alojz Mikuš Vladimir Mirtič Milan Ojsteršek Josip Paškulin Peter Puterle Franc Sitar Franc Stopar Branko
in 1 privatist. Izpit je tra-
Strašek Vilibald šveiger Anton Terčelj Rudolf Terlep Matija Valič Viktor Žitko Adolf Orehek Franc
Privalist: Kopitar Zmagoslav
7 učencev ima popravni izpit, 1 je odklonjen za 1 leto.
Navodila za pričetek šol- leta 1935. 36.
Ko so se 1. 1919. ustanovile v Ljubljani meščanske šole, katerih nam Avstrija prej ni hotela dati, so se vse te nove šole naselile v poslopjih osnovnih šol. število učencev pa je od leta do leta naraščalo tako v osnovni kakor tudi v meščanski šoli. V skupno uporabljajočih poslopjih je nastala tesnoba; posebno vidna je bila ta v šol. poslopju na Gasilski cesti 17, kjer so nastanjene razen naše meščanske šole še tri druge šole. Četudi so sc uporabljali vsi prostori, ki so bili zasedeni dopoldne in popoldne, sta bili obe deški šoli močno ovirani v svojem razvoju in napredku.
Vse to je upošteval ljubljanski občinski svet ter je na predlog krajevnega šol. odbora sklenil najeti za našo šolo s pričetkom šol. leta 1935./36. Waldherrjevo hišo v Beethovnovi ulici, kjer je bila nekoč nastanjena
III.	drž. gimnazija. S pričetkom prihodnjega šol. leta se bo torej naša šola izselila iz dosedanjih šol. prostorov v bivšo III. drž. gimnazijo v Beethovnovi ulici.
IS
Naši šoli, kakor tudi vsem drugim ljubljanskim meščanskim šolam, je po odločbi ministra prosvete Sn br. 36.788 od 28. decembra 1934 odrejen sledeči šolski okoliš:
Ljubljana - občina; srez Ljubljana - okolica (razen krajev, ki so dodeljeni meščanskim šolam: na Viču, Št. Vidu, Zg. šiški in v Mostah) in srez Kamnik.
Vpisovanje za šol. leto 1935./36. se bo vršilo za vse razrede v dneh 1., 2. in 3. septembra. Ali bo to že v novem poslopju, se bo pravočasno objavilo v dnevnem časopisju. Popravni izpiti se bodo vršili 30. in 31. avgusta — obakrat od 8. do 12. ure. Prošnje za popravne izpite je izročiti vsaj do 15. avgusta upravitelju. Prošnjo se mora kolkovati s kolkom 5 Din in tolikokrat po 10 Din, kolikor je popravnih predmetov.
Pri vpisu se mora vsak učenec izkazati z izpričevalom o dovršenem prejšnjem razredu. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovnih šol in še niso stari 14 let.
K vpisu mora vsak učenec prinesti razen izpričevala tudi potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom 20 Din. Starši, ki imajo v šolah več otrok, si morajo preskrbeti prepis potrdila in ga kolkovati z 10 Din. Za vpis več otrok v isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Državnim, banovinskim in občinskim uradnikom izda potrdilo urad, ki izplačuje prejemke. Roditelji, ki plačujejo manj nego 300'— Din davka, ne plačajo za svoje otroke šolnine, toda izkazati se morajo kljub temu z gori navedenimi potrdili. Oni roditelji, ki šolajo istočasno več otrok, plačajo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale otroke pa polovično.
Brez potrdila o plačanem davku in brez vplačane šolnine jc vpis nemogoč. Preskrbite si pravočasno — že med počitnicami — vsa potrebna potrdila!
Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20'— Din v zdravstveni fond ter izpolniti s 5 Din kolkovano prijavo na posebni tiskovini.
Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo počitnic.
Navodila o otvoritveni službi božji, o pričetku rednega pouka in drugo bodo razvidna na šolski deski.
I
' ’V' .''V-.\ ■'-~y ’-\Q'-:.' ■
^€'■{■}}■■'■'':■ ■ 'Q/iX' VÄi&Avif ■-■ ; V-'	■>•	■	■"■	'	fi£:	'	.-;	':"■	•	-
.■■■■' " "■■'■' >:. .
v ■
i&M. :
; $&	;k»*
&&&& ‘V.* ,'4,<Xi
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franc* Štrukelj)
002- 35