128. st. S. geto., Poštnina pavšailrans. Posameine številke i Din. V Ljubljani v petek 2. lunlja 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglask enosrolpna m.m vrsta za ®Hkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA Obvezni iZVod PoStnine prosto Vsei’čcliški knjižnici v Liubljani. Uredništvo: i ulica l/l Tslefoc 360. j Uprava; I trg S. Telafon | kopisi se ne vračajo I mjem je priložifi znaiuto i za odgovor, ■HESSOSl Kraljeva poroka. S400 HRVATSKIH SELJAKOV SE UDELEŽI POROČNE SVEČANOSTI. ! — italijanska mornarica na kraljevi porokl uJ^ad, 1. junija. (Izv.) Zagrebški aamestoik Juraj Demetrovič in predsednica zenskega društva gospa Zlatka KeV’-ČeTa sta Prijavila prihod £4UU hrvatskih seljakov v Beograd, ki • ? .Prisostvovali kraljevi poroki. Ti *®tetje prinesejo seboj kot poročno dank) krasno vezano narodno nošo, ki jo IP&rneravajo poklonoti bodoči kraljici. Beograd, 1. junija. (Izv.) Svečanim manifestacijam na vodi potom poroke 'kralja Aleksandra bo prisostvovala tudi Debata o volilnem zakonu končana. KOMPROMIS MED DEMOKRATI IN RADIKALI. — VPRAŠANJE KOLIČNIKA REŠENO. Beograd, 1, jun. (Izv.) Konferenca zastopnikov vladnih strank o volilnem zakonu se je danes končala. Člani konference so se zedinili, da je treba ustvariti jungtim med predlogom ministra Pribičeviča in ministra dr. Marinkoviča ter med predlogom radikalskih poslancev. V zmislu predloga Pribičeviča se količnik tako izračuna, da se deli število vseh oddanih glasov s številom poslancev, ki odpadejo na dotično okrožje, pomnoženo z enim glasom. Dr. Marin- kovič je predlagal, naj pridejo v onih okrožjih, ki volijo šest do devet mandatov, one liste vpoštev, ki sicer niso dosegle količnika, vendar pa imajo največ glasov pod količnikom. V okrožjih, ki volijo več kot devet poslancev, prideta vpoštev dve taki listi, ki sicer nista dosegli količnika, se mu pa najbolj približata. Radikalski poslanci so predlagali, da nosilec okrožne liste ne sme nastopiti kot kandidat v okraju. O teh predlogih se bodo klubi povetovali. Angleži zahtevalo primati© iwg©si©» vanskih dolgom. DOLGOVI JUGOSLAVIJE ANGLIJI ZNAŠAJO OD 12—20 MILIJONOV FUNT ŠTERLINGOV. — VSOTA DOLGOV SE BO TOČNO DOLOČILA ŠELE POZNEJE. 12 milijonov funtov, dočim so Angleži izračunali, da znaša okrog 20 milijonov funtov. V ta znesek so vra- Beograd, 1. jun. (Izv.) Včeraj je finančnega ministra dr. Kumanudija posetil angleški poslanik na našem cvoru in je imel z njim daljšo konferenco. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se je angleški poslanik Izrazil v istem zmislu kakor aineri-C I P0.slanik’ da se morajo priznati Vsi dolgovi, ki jih je naša država napravila med vojno v Veliki Britaniji. Vsota teh dolgov še ni določena. Po računih naše vlade znaša okrog čunaU tudi one vsote, ki so jih Angleži izdali za obleko in preskrbo vojakov prj umiku čez albanske gore. Angleži sedaj ne vztrajajo na vprašanju višine dolgov, ampak zahtevajo le, naj se ti dolgovi sploh priznajo. Končna rešitev pade šele kasneje. n/ Zabela ne odstopi. REŠKA KONSTITUANTA ODLOČNO PROTI DEM1SIJ1 ZANELLE — ŽELJA MATI MISLI. to privoiiti reška konstituanta. Kon L Kraljeviča, 1. jun. (Izv.) Že nekaj oni so razširjene govorice, da narne-jrava odstopiti predsednik reške vlage dr. Zanella. O tej demisiji so raz-“jj£ene razne verzije. V krogih kon*-stituante se vse te vesti odločno za-® ajo. Predsednik Zanella že zaradi ega ne more odstopiti, ker mora v stituanta pa stoji in pade z Zanello. Umik predsednika dr. Zanelle iz javnega življenja bi le ustregel žeijam raznih Contarinjev in Castellijev, ki pa pri rešitvi reškega vprašanja predstavljajo italijansko vlado. Rusko .bolgarski sporazum. Bolgariji se prizna dobrudža, rusiji besarabija. - bol- G ARI J A SE JE OBVEZALA, DA IZŽENE VSE WRANGLOVCE. - Bukarešta, 1. jun. (Izv.) >Lupta«, poroča, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski sklenil z hiskim delegatom Rakovskim v Genovi pogodbo, po kateri se Bolgariji priznava Dobrudža, Rusiji pa Bes- arabija. V zmislu tega sporazuma se Bolgarija obveže izgnati vse Wran-glavce, s čemur se razlaga tudi izgon ruskih emigrantov iz Bolgarije. Ta sporazum bosta v kratkem ratificirali tudi obe državi. Cehoslovaška za mir v Evropi. IDR. BENEŠ PROTI PACIFISTIČNI DEMAGOGIJL — ZA POLITIČNO i IN GOSPODARSKO SODELOVANJE V SREDNJI EVROPL Praga, 1. jun. (Izv.) Na današnji •eji senata je bil sprejet ekspoze ministrskega predsednika dr. Beneša o 'zunanjem položaju z glasovi večin skih strank. V svojem sklepnem govoru v debati o vladni izjavi je na-Rlašal ministrski predsednik, da je gospodarska in splošna politika češkoslovaške republike od vsega začetka stremela za tem, gospodarsko najprej obnoviti lastno državo, potem pa pomagati sosednjim deželam, da na ta način pomaga država s svojimi Skromnimi močmi ščititi mir v Evropi. Ministrski predsednik se je potem bavil s strujami, ki prevladuje- jo v Evropi in je izjavil, da je odločen nasprotnik pacifistične demagogije, zlasti pacifizma onih, ki so bili pr ed vojno naj večji nacionalisti in militaristi, ki tako kompromitirajo pacifizem. Dr. Beneš je nadalje izjavil, da je bil cilj češkoslovaške republike, omogočiti politično in gospodarsko sodelovanje v srednji Evropi. Prva država, ki je po vojni sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, je bila češkoslovaška republika Velika nasprotstva, ki smo jih imeli s Poljsko in Avstrijo, so sedaj odstranjena. Z Madžarsko skušamo priti do sporazuma. Nadaljevanje pogajanj o inozemskem posojilu. italijanska torpedovka *69 PM*, ki bo pri slavnostih zastopala itlijaasko vojno mornarico. Beograd, 1. junija. (Izv.) Povodom oficijelnih čestitk na dvoru povodom poroke ne bo sprejel kralj Aleksander nobene deputacije tujih državljanov razen oficijelnih inozemskih delegacij. Beograd, 1. jun. (Izv.) Doznava se, da je doslej prijavljenih okrog 400 deputacij, ki bodo kvalju Aleksandru čestitale k poroki. PROTESTNI SHOD proti raspuslu občin. ljubljanskega se vrli danes ©b 6. v Unionu. s vsi m sit« s Beograd, 1. jun. (Izv.) Včeraj ni oilo mnogo posvetovanj o inozemskem posojilu. Stališče Hollgarteno-Ve skupine še ni popolnoma jasno. Belgijska skupina je potem našega jJOSlanika Mtoiaa ponudila jdadJ .40. milijonov funtov in ne 30, kakor se je prvotno poročalo. Ta belg. skupina je stavila ponudbo, da bi 20 milijonov funtov posodila v gotovini, za ostanek pa bi dobavila razno blago. JUGOSLAVIJA PROTESTIRA PROTI VPADOM BOLGARSKIH ČETAŠEV. Beograd, 1. jun. (Izv.) Včeraj je izročila vlada inozemskim poslanikom v Beogradu noto, v kateri izjavlja, da vbodoče ne more več trpeti akcij bolgarskih četašev, ki jih bolgarska vlada tolerira in favorizira. Izjavlja tudi, da mora jugoslovanska vlada odklanjati vsako odgovornost za nadaljne dogodke. Nota se izroči zvezi narodov. JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA POGAJANJA O UREDITVI VPRAŠANJA JUŽNE ŽELEZNICE. Beograd, 1. jun. (Izv.) Italijanska vlada je pozvala našo, naj odpošlje svoje delegate v Benetke, kjer naj bi se dne 12. junija sestali z italijanskimi zastopniki glede ureditve vprašanja južne železnice v zmislu člena 320 st. germainske mirovne pogodbe. Naša vlada je sprejela povabilo in bo odposlala delegate v Benetke. IZ SEJE GOSPODARSKO-FI-NANČNEGA KOMITEJA. Beograd, 1. jun. (Izv.) Snoči je imel gospodarsko-finačni komite ministrov sejo, na kateri je dovolil ministrstvu za zunanje stvari kredit za organizacijo konzularne službe v inozemstvu. Sprejet je bil nadalje predlog ministra za vojno in rnorna-rco, naj se na račun vojne odškodnine nabavi v Nemčiji delavnica za popravila hta.1 Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje koncesije, katero je zaprosila francoska družba So-ciete Generale iz Pariza, da uredi v Beogradu veliko brezžično postajo. To^ vprašanje se ni moglo rešiti, ker minister za pošto in brzojav ni prisostvoval seji. Sicer pa ta koncesija najbrže sploh ne bo sprejeta, ker se po zakonu nikomur ne more dovoliti koncesija za izrabo brzojava. SEDEŽ PR1MORSKO-KRAJINSKE OBLASTI NAJ BO SUŠAK. Beograd, 1. jun. (Izv.) Poslanca Kučič in Angjelovič sta stavila vladi predlog, naj se sedež primorsko-kra-jinske oblasti ustanovi na Sušaku in ne v Karlovcu. V parlamentarnih krogih se razmotriva o možnosti, da se vse hrvatsko Primorje s SuŠakom prideli splitski oblasti. MINISTRSKI SVET O SPORAZUMU MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Beograd, 1. junija. (Izv.) Nocoj je bila v ministrskem predsedništvu seja ministrskega sveta, na kateri sta minister dr. Krstelj in delegat dr. Rs^bar Poročala o sklenjenem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo glede izvedbe ra-pallske pogodbe, satero naj vlada san-kcijonira. Tekom debate so bile stavljene rasne opazke, ki se nanašajo na vprašanje manjšinskih šol, kakor tudi izvoz živil na Zadar itd. Pričakujejo, da se ministrski predsednik Pašč povrne v Beograd, nakar bo ministrski svet definitivno klepal o vsej stvari. SPORAZUM MED REPARACIJSKO KOMISIJO IN NEMČIJO. Pariz, 1. junija. (Izv.) V odgovoru na pismo nemškega državnega kanclerja dr. Wirtha z dne 28. maja jemlje reparacijska komisija korake, la jih je Nemčija ukrenila ali ki jili bo še storila, na znanje in priznava resna stremljenja nemške vlade ugoditi zahtevam komisije. Zaradi tega je sklenila, potrditi začasui moratorij, ki se i& dovolil dne 31. marca za del plačil , ki se imajo izvršiti letos, tako da stopi v veljavo s 1. junijem. Moratorij pa se razveljavi, ako bi komisija ugotovila, da Nemčija ni izpolnila predpisanih pogojev, ako ne bi bila zadovoljna z napredovanjem ureditve še nerešenih vprašanj, ali pa, ako ne bi Nemčija izvedla ukrepov za sanacijo visečih dolgov. SPOPADI S FAŠISTI V BOLOGNI. Bologna, I1. junija. (Izv.) Noč je potekla mirno. Posebnih dogodkov ni bilo Mnenje neprizadetih. Vlada je razpustila ljubljanski občinski svet in postavila na magistrat vladnega komisarja, da ne izgine iz spomina ta častitljiva dedščina iz starih avstrijskih časov. Zakaj je vlada io storila? Odgovor: Ker se ji je to zli ubil ot Drugega razloga ni bilo in ga vlada niti ne skuša navajati. Torej akt vlade: samovolja! Njen, oziroma njenih inspiratorjev in zaplet« nlkov cilj: zadnjič je dobile demokratska stranka relativno največ glasov, zalO dobi že eo ipso po tem računu pri novih volitvah polovico manj eden vseh mandatov in potem še številu njenih glasov odgovarjajoč odstotek ostalih man* d atov. Na magistratu bo zopet sedel demokrat in mirna Bosna. To je račun demokratsko-radikalne vlade. In račun ljubljanskih volilcev? *e Če gredo posamezne stranke ločeno v volilni boj, vsaka s svojo listo, ji sicer mnogo verjetnosti, da navzlic temu ne bo sedel demokrat na stolcu župana slovenske Ljubljane — možno pa je vendarle! In to možnost je treba odstraniti. Res je, da imajo stranke, ki so tvorile dosedanjo koalicijo, različne socijalne in kulturne programe, ampak ravno tako je res, da je temeljna točka vseh teh programov — svoboda in zakonitost. Kajti kaj pomagajo vsi tepi Programi, če ti njih izvedbo brez vzroka in proti zakonu prepreči vlada, kadat, in kjer se ji zljubi! Hiša se ne začne graditi pri strehi ampak pri fundamentth Priznamo, da je ta konstatacija žalostna 'za nas — a je resnična. -t In če ne bi imele stranke koalicije nobene druge skupne programne točke kot boj proti nasilju in samovolji, bi jim moralo to zadostovati za to, da stvori jo blok, ki se bo boril proti tem metodam. ,/ Vendar imajo stranke prejšnje koalicije še drugo nič manj važno skupne, točko: vse so avtonomistične, kar so pokazale tudi v dejanju. In tukaj si ni treba delati iluzij: v Beogradu pomeni Ljubljana Slovenijo in boj za avtom* mijo ne bo tako dolgo prav uspešno bojevan in dobojevan, dokler bo sedet na magistratu v slovenski Ljubljani demokrat. Tega so se v Zagrebu dobro zavedali. >$i Ker sta boj za zakonitost in avtonomijo danes naj glavne j $1 programni točki koalicijskih strank, ne bi mogli razumeti volivci prejšnje koa* licije, če se ne bi stvoril na temelju teh dveh točk blok za volitve. Samo ob sebi umevno pa je, da ne bo smela nobena stranka v bloku uveljavljati tistih točk svojega programa, ki so najbolj nasprotne programu ostalih strank bloka, ali pa postavili na skupno listo osebe, ki so strankarsko preveč izrazite in ekspo* nirane. Torej: uvidevnost in takt! Francija ostala konsekventna. Pariz, 1. jun. (Izv.) V odgovoru na interpelacijo o zunanji politiki je ministrski predsednik Poincare žigosal napade in hudodelstva, izvršena na zavezniških četah v Gornji Šle-ziji, in je izjavil: Dokler Nemčija ne bo pomagala izslediti krivce, bo Francija upravičena dvomiti o nje- nem mišljenju in se po tem ravnati. Odredbe za izvedbo ljudskega glaso*. vania so izvedene. Najboljši način ščititi mir v Gornji Šleziji, ob Renu In drugod je, da se ne moti splošni miri in da se vsakdo drži sklenjenih mi« rovmh pogodb. Plačajte profesorje I Včeraj se je vršilo v retavraciji »pri Novem vetu« pri nabito polni sobi zborovanje profesorjev, starišev in tangiranega dijaštva. Govorilo je več govornikov, ki o vi opozarjali na važnost^ našega trgovskega šolstva in bičali brezobzirno in škandalozno potopanje naše vlade, ki noče zpla-čati profesorjem strokovnih in trgovskih šol honorarjev za nadure. Zborovanja se je udeležil tudi narodni poslanec Anton Brandner, ki je obljubil vso pomoč, da se bodo zaščitile zakonito priznane pravice pro- fesorjev. Soglasno je bila sprejeta nato resolucija, v kateri združeni profesorji omenjenih šol odločno odi ločno zahtevajo od merodajnih fak*, torjev takojšnje izplačilo za nadure — sicer bodo izgubili vsi dijaki na omenjenih šolah eno leto vojega Študija. (Upamo, da je bil to zadnji klic vpijočega v puščavi! Mi smo pravo* časno opozarjali na nevarnost — kof se vidi — do sedaj zaman. Morda bo ta poslednja grožnja pomagala. Op. uredništva.) ... . _ GRŠKA VLADA NE ODNEHA TOLIKO ČASA, DA DOBI CARIGRAD. 'Atene, 1. junija. (Izv.) Vladno glasilo »Katimerini« poroča, da Grčija ne more rešiti svojega narodnega vprašanja, dokler ne zasede Carigrada in na ta način prisili Angoro k popuščanju. »Patris« zatrjuje, da je generalisim Pa-pulas predložil svojo ostavko, ker odobrava akcijo onih častnikov, ki so pripravljali upor v Mali Aziji tudi po odredbah velesil glede evakuacije in da je zaradi tega prišel v konflikt z vrhovnim komisarjem Dergiadisom, ki je dobil tozadevno povelje in je tudi že pripravil vse potrebno, da se to gibanje zatre. Izdal je potrebne odredbe, da se vse pripravi za izpraznitev Smirne. AMERIKA IN HAAŠKA KONFERENCA. Pariz, 1. junija. (Izv.) Po neki vesti iz Washingtona je državni tajnik Hughes sporočil, da Zedinjene države ne morejo sprejeti vabila k udeležbi na haaški konferenci. Poslaniki zavezniški hdržav so se zglasili v državnem departementu in predlagali, naj odpošlje ameriška vlada svoje delegate v nekatere komisije v Haagu, ki se bodo bavile le z gospodarskimi vprašanji. STAVKA KOVINARJEV V GORNJI ITALIJI. Milan, I. junija. (Izv.) Včerajšnja pogajanja med delodajalci in stavkujo-čimi delavci kovinske industrije so bila brez uspeha. Delavci se upirajo znižanju mezd. Davi je izbruhnila stavka tudi v Lombardiji. Borzna poročila. Zagreb, 1. junija. (Izv.) Berlin (IzpM. Cllo) 25.25—26.50. Dunaj 0.625—0.65, Budimpešta 8.60—8.75, Bukarešta 47—50.50. Italija (izlačilo) 369—372, London (izplačilo) 314—315, New York (ček) 70—71, Pariz (izplačilo) 635—645, Praga (izplačilo) 137— 138. Švica (izplačilo) 1330—1345, Varšava 1.80—185. Valute: Ameriški dolarji 68 70, češkoslovaške krone 130—133.75, nemške marke 26—27, Italijanske lire 0—368. Beograd, 1. junija. (Izv.) Devize. Berlin 25.70, London 314.10, Pariz 645, Ženeva' 1335, Milan 370, Praga 137, Dunaj 0.65. Bukarešta 49.50, Budimpešta 8.70 V iun; (l2v’) Berlin 1-92, New York 522.50 London 23.27, Pariz 47.65, Mi-lan 27.2a, Praga 10.10, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.86, Bukarešta 3.90, Varšava 0.14, Duna) 0.0475, avstrijske krone 0.04875. L Ozv.) Dunaj 2.43, Budim-S f^nn A iIan, 1413-20’ ^aga 525.30, r ■•'u°,’London 1210-95- -New York 272.15, Curih 5203.45. lin ..S,1' i™- osebno pred sodišče se pa nikomur ne mudi. Od Stritofove afere so minula že leta le ni razčiščenja, od početka Protič-EjJblčesjčev.o afere je po- li le ni raze llsrciffiinjE* teklo Že več mesecev in še ni prišla afera pred sodišče — radovedni smo sedaj, koliko mesecev bo preteklo, preden bo svinčena afera prišla pred sodišče In s tem do razčiščenja. Upamo, da se gospodje, ki so pri njej prizadet!, ne bodo oprijeli praktike zavlačevanja in se niso preveč zagledali v g. Svetozarja Pribičeviča. Vsaj v interesu javne morale bi to ne bilo. Gospodorska konsolidacijo. Naše časopisje dan za dnem toži, kako razrvane so pri nas gospodarske razmere, da ni nobenega pravega gospodarstva. Zahteva po gospodarski konsolidaciji je vsesplošna. Ce se bo država gospodarsko konsolidirala, potem bomo dosegli ravnovesje v proračunu, naša trgovska bilanca ne bo več pasivna in popravila se bo naša valuta. To slišimo dnevno. Kaj pa si predstavljajo ljudje, kadar govore o gospodarski konsolidaciji? Mnogo jih je, ki se jim ti besedi dopa-deta in ponavljajo fraze kakor papiga. To so oni, ki jim je »gospodarska konsolidacija« ravno tako všeč kakor »državotvornost«. Ali te pustimo na strani! Resnim jemljemo samo one, ki dajejo temu izrazu čisto jasno vsebino. To so oni, ki razumejo pod gospodarsko konsolidacijo: zboljšanje prometa, uredi- tev uprave, finančne zakonodaje in pravično razdelitev davkov, ekonomično uporabo državnih dohodkov in črtanje vseh nepotrebnih Izdatkov, kontrolo nad državnim gospodarstvom in upravo, dvigniti produkcijske sile in jih organizirati, aktivno plačilno bilanco, zlato valuto. Ogromno dela zahteva gospodarska konsolidacija. Ali je to delo v današnjih razmerah možno? Ne! Delo na gospodarski konsolidaciji zahteva urejene politične razmere in široko politično demokracijo. Dokler ta dva predpogoja nista izpolnjena, tako dolgo ni misliti na gospodarsko konsolidacijo. Politične razmere pa so danes pri nas vse prej kakor pa urejene. Zemlja se zvija v težki ustavni borbi. Vidovdanska ustava je navaden oktroa ra-dikalno-demokratske velikosrbske klike, kt je pognala iz parlamenta ogromno večino zastopnikov hrvatskega naroda, poleg tega pa vzela 59 poslancem mandate. Hrvatsko-srbski spor je stacijo-naren. Boj, ki se danes vrši, ni boj za centralizem ali avtonomijo. To je boj za monarhijo s srbsko nadvlado na eni in boj za jugoslovansko federativno republiko na drugi strani. Ce pa pogledamo problemu globlje, gre v bistvo za hoj med hrvatsko in srbsko buriuazijo, Ali naj vlada samo ena, ali pa si naj delita oblast. Tako stoji vprašanje sedaj. Dokler to vprašanje ni rešeno, ni misliti na nobeno gospodarsko konsolidacijo in ozdravljenje. Opasen pa je ta boj radi tega, ker se vsled intranšin-gentnosti obeh strank ta boj ne vrši na parlamentarnih tleh, marveč Izven parlamenta. Vsled tega ima ta boj tem opasnejše posledice na gospodarskem polju, kar se javjja zlasti v kurzu naše valute, ki Je padla po sprejetju ustave pod 4 in padla od takrat pod 2. V ozki zvezi s tem bojem pa je seveda tudi ves absolutističen režim. Parlamentarizem je v resnici še samo na papirju in isto velja v ustavi in v vseh zakonih. V parlamentu je vladna koalicija sedaj absolutna gospodarica. Prave močne opozicije ni. Poleg tega je tudi ves poslovnik urejen tako, da je parlament samo stroj za glasovanje. Tak parlament pa ne more vršiti kontrole, ki je neobhodno potrebna. V zvezi z režimom v parlamentu pa je tudi režim izjemnih zakonov, ki stavi izven zakonov vsako nevarnejšo opozicijo pod pretvezo, da je nevarna državi in da hoče državo uničiti. V takem režimu se med ljudstvom ne more razviti zdravo gospodarsko življenje. V takem ozračju uspevajo samo bacili, ki razjedajo vsako zdravo gospodarsko življenje. Samo petologične narave z nagnenjem k zločina lahko uspevajo v taki dobi. Taki tipi potem pridejo na vodstvo in vodijo gospodarstvo. Slika, ki jo je podal ravnatelj Jadranske banke, je verni izraz sedanjih političnih razmer. Zato trdimo: Dokler se ne reši spor, k! je danes najbolj akuten in ž njim v zvezi ustavna borba in dokler se ne za-sigurajo demokratične svoboščine, tako dolgo ni računati na konsolidacijo gospodarstva pri nas. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Petek, 2. Junija »Madame Sans 3»ne«. A In E. Sobota, 3. junlla »Lfliom«. C. Nedelja, 4. junija »Peterčkove poslednle »anie«. Otroška predstava. Začetek ob 3. popoldne. Izven. Pondeljek, 5. junija »Llliom. Izven. Torek, 6. junija zaprto. Opera: Petek, 2. junija zaprto. Sobota, 3. junija »Triptgchon«. B m D. Nedelja, 4. junija »Trovatore«. Izven. Ponedeljek, 5. Junija »Faust«. Gostovanje g. Sergeja Nikolajeviča Iz Novega Sada. Torek, 6. junija Pevski In baletni večer kubanskih kozakov. Izven. Dr. Z. PoJMka In gospodar« siv© l*l®wisk@ Avstr!ie Kultumobojni klic odmeva tudi v avstrijski republiki, a ne od svobodomiselne strani, katero zastopajo dosledno le socijalisti, ampak od katoliškega tiska in predvsem od pastirskih listov avstrijskih škofov. Ti čutijo pač instinktivno, da je vojna izpodkopala prejšnje solidne temelje slepe religijoznosti in hočejo zavreti kolo nevzdržnega razvoja rellgijozne apatije. Hud boj se bije zlasti za versko neobvezen Ijudskošol-ski pouk. Seveda stopijo politična in kulturna vprašanja pred dnevnimi gospodarskimi vprašanji v ozadje. Za povprečnega državljana je merodajno le ugodno mate-rielno stanje, vse drugo je zadeva drugega reda. Največji križ je malovred-nost in nestabilnost valute, ki onemogoča vsako pozitivno kalkuliranje. Ce je danes 1 zlata, torej mirnodobska krona vredna 2000 papirnatih nemško-av-strijskih kron ter bo dosegla v enem mesecu verjetno že vrednost 2500 papirnatih kron, potem je ravnotežje med dohodki in izdatki težko dosegljivo ne samo za državni budget, ampak tudi za industrijska podjetja in predvsem za meščanovo in delavčevo gospodinjo. Cirkulacija bankovcev znaša povprečno blizu 400 milijard kron, tako da pride na glavo okroglo 60 tisoč kron. Devalvacija krone sama bi razen za male mirnodobske štedljivce, ki so izgubili na ta način takorekoč vse, še ne bila tako usodepolna, ker so se zvišali vsem produktivnim slojem vsaj primeroma odgovarjajoče tudi dohodki in je trgovski stan na boljšem kot kdaj poprej; za narodno gospodarstvo je fatalno posebno to, da ni videti konca padanja valute. Vzrokov za bedno stanje avstrijske denarne edinice Je sicer mnogo, glavni leži brezdvomno v neracijonelnem gospodarjenju prvih 3 povojnih let Država je v teh letih izdala ogromno za prehrano ljudstva, ki jo je morala kupovati po večini za zlato valuto, dočim so ostali dohodki globoko pod višino izdatkov. Res, da se je morebiti tem potom izognila monarhistično-restavracij-sklm prevratnim poskusom, a vendar bi Se bilo dalo doseči če že ne ravnovesje v budgetu, saj polovično kritje državnih stroškov. Nehote pride človeku občutek, da niso imeli v teh letih niti državni krmilarjl, niti ljudstvo samo interes na obstoju države, ki se je v Senžermenu obvezala plačati del vojnih stroškov. Od berača ne more zahtevati nikdo ničesar in to je dosegla Avstrija. Še več, dobila je kredite in jih upa še dobiti, tako da sinančno stanje ni tako brezupno. Davki so tudi še danes relativno veliko manjši kot v katerikoli zapadni državi in Nemčiji, kmečki stan si je zopet opomogel od vojnih nadlog. V industriji je nastopila sicer momentano mala stagnacija, verjetno le začasno. Srednji sloji, posebno državni nastav-ljenci, ki so bili še pred letom dni pol slabše plačani kot v Sloveniji, dobivajo danes prejemke, ki so znatno višji od onih pri nas. Slično je pri delavstvu. Sicer gre večinoma plače iz rok v usta, ampak take mizerije, kot jo tolčejo naši uradniki, so se najbrže odrešili za dogleden čas. Povišanje plač, oziroma dra-ginjskih doklad se izvrši vedno avtomatično z rastočo draginjo. Priljubljena fraza naših časnikov, s katero so opletali do zadnjega časa tako radi, — če nisi zadovoljen, pojdi v Nemško Avstrijo — je postala danes, saj kar se delavstva In uradništva tiče, vse prej kot resnici odgovarjajoča. Gospodarska obnova se opaža vkljub težkem, a še daleko ne obupnem flnan-cijelnem in ekonomskem položaju, že na zunaj. Dočim se še lansko leto ni gradilo skoro ničesar, je opažati letos precej živahno stavbeno gibanje. Sličen je preokret tudi drugod v pozitivno smer. (Konec.) Po genovski bonfenl. iv. Nemčija in Rusija. i Antantinemu bloku pa sta stali na konferenci nasproti Nemčija in Rusija. Anglija je kljub velikim notranjim na-sprotstvom v antanti ohranila vsaj za silo enotnost tega bloka, Nemčiji je določila antanta posebno ulogo. Nemčija bi imela po naročilu antante kot organizatorica in poznavateljica ruskih razmer reorganizirati Rusijo na kapitalističnem temelju. Obenem pa bi imela za« sigurati antantinemu kapitalu primerno obrestovanje. Nemški dobički v Rusiji pa bi imeli služiti v to svrho, da omogočijo Nemčiji plačevanje reparacij. Za Nemčijo je Genovska konferenca izgubila svoj pomen v tistem trenotku, ko se Je izključil reparacijski problem. Jasno je pač vsakomur, da se Nemčija ni mogla navdušiti za ulogo, ki so ji jo hotele izročiti antantine države v Rusiji, kjer bi naj ona garala za antanto. Nemčija skuša doseči predvsem redukcijo reparacijskih bremen. Brez tega je normalno gospodarstvo v Nemčiji in tudi v celi Evropi nemogoče. In ne sa- mo to! Nemčija bi morala poleg tega dobiti velik inozemski kredit, da bi lahko izpolnila vrzeli v svojem produkcijskem aparatu in dvignila produkcijo na predvojno višino. Pozicija Rusije je v bistvu slična oni Nemčije. Rusija mora dobiti predvsem kredite za obnovo svojega gospodarstva. Vse drugo, kar je mogla dati Genova, kakor priznanje sovjetske vlade, obnova trgovskih stikov itd. je za Rusijo zelo podrejnega pomena. Na priznanje svojih obveznosti lahko misli samo tedaj, če se ji s podelitvijo novih kreditov nudi možnost, da plača obresti starih in novih kapitalij. Rešitev je otežkočena radi tega, ker Rusija ni kapitalistična država. Vsled tega ne najde zaupanja pri kapitalistih, ki zahtevajo za svoje kapitale čisto posebne garancije. Cisto logično zahtevajo kapitalisti predvsem priznanje starih dolgov in vrnitev nacijonaliziranih obratov. Istotako logično se brani Rusija proti drugi zahtevi. Tu trčita drug ob drugega dva bistveno različna družabna sistema, lato se mora šele najti nova oblika, kako je ustvariti v prehodni dobi zvezo med državami raznih družabnih sistemov. V. Ostale države. Med izvenevropskimi državami zavzema Japonska posebno stališče. Kapitalistična dežela, revna na surovinah išče monopolistične investicije za svoj kapital. Te najde v Aziji, Koreji, Mandžuriji in v Sibiriji. Sibirsko vprašanje je ono, ki ustvarja posebno pozicijo med Japonsko in Rusijo. Ker se da to vprašanje rešiti ugodno za Japonsko samo z vojaško sik), zato se Japonska ozko na- slanja na ravnotako militaristično, Ra* siji sovražno Francijo. Za usodo Genovske konferenoe postala odsotnost Amerike posebno važna. Združen« države so danes v 2 spodarskem in finančnem oziru najmogočnejša dežela na svetu. Predpogoj za znižanje reparacij je, da se P°Pusl® medalijirani dolgovi. To se pa_ ne da izvršiti brez Amerike. Na drugi strani pa tudi evropske dežele niso v stanu, da bi same dale Rusiji kredite v oni v-šini, kakor jih ona potrebuje za obnovo svojega gospodarstva. Amerika P<* n obnovi Rusije ni neposredno interesira-na. Nasprotno se Amerika boji konkurence ruskega žita na svetovnem trgu, kakor to izhaja iz izvajani lista »ri-nacial Times«. Odsotnost Amerike je zelo zmanjšala možnost, da pride konferenca do kakega rezultata. Od držav, ki se konference niso udeležile so še važne Turška in Kitaj. Turška je izostala proti svoji volji. Le bi se bila ona udeležila, bi se Še ostreje pokazalo angleško-francosko nasprot-stvo. Ce bi se bili udeležili konference pravi kitajski mogotci, bi se bilo pojavilo nasprotstvo med Japonsko in Ameriko in Anglijo glede eksploatacije u dežele, ki je za kapitalizem izrednd važnosti. Načrtali smo samo najbolj splošne poteze interesov velesil. Vsekakor Pa zadostuje i to v svrho spoznanja, zakaj konferenca ni mogla ustvariti enotne fronte teh držav uapram Rusiji, zakaj so se posvetovanja tako zavlačevala in zakaj je bilo zadržanje posameznih držav tako kolebljivo. Izjemo je delala samo Francija, ki je dosledno stremela za tem, da razbije konferenco. PoSitilna vesti. 25 letnica češke narodno socialistične stranke. Včeraj se je odpeljala pod vodstvom strankinega načelnika Ivana Deržlča v Prago močna deputacija narodno-soci-jalistične stranke, da se udeleži proslave 25 letnice češke narodno socijalistične stranke. Ob tej priliki bo deputacija poklonila ustanovitelju in voditelju čeških narodnih socijalistov senatorju Vaclavu Klofaču krasno izdelano spomenico s čestitko k 25 letnici uspešnega njegovega političnega delovanja. Tekst in sliko je izdelal dovršeno slikar gospod Vavpotič, mapo v masivnem usnju jako posrečeno gosp. Karel Vahtar. V Celju in Mariboru so se deputaciji priključile še deputacije iz drugih krajev Slovenije in Hrvatske. Nekaj o podkupovanju! Včerajšnje »Jutro« trdi, da so vsi listi, ki so prinesli KamenarovičeVo poročilo podano na občnem zboru Jadranske banke, bili mastno podkupljeni. Velika je smešnost te »Jutrove« trditve za katero ne more doprinesti niti naj- manjšega dokaza, niti verjetnosti ne. Ali misbjo gopodje okoli »Jutra«, da je naše občinstvo res tako zaslepljeno, da verjame na same besede, pa če je tudi kaka »častna« vmes. — Pri tem se nehote spomnimo, kako da se g. ministeti dr. Žerjav ni oglasil pri sodniji takrat, ko ga je slovensko časopisje ob znani sodni razpravi dolžilo, da je podkupoval s posredovanjem gosp. Tribuča g. Vavpotiča. Radovedni smo, če je bil za podkupovanje namenjeni denar tudi plod svinčene zadeve. Kar ostanimo na kopnem. Včerajšnje »Jutro« bi rado spravilo svinčeno afero na barke in na morje v, upanju seveda, da se tam potopi Na to kaže njegov članek z bombastičnim naslovom afera Navigazione generale ita» liana. Gospodje, ostanimo kar pri svincu, pri koroškem in vseučiliškem fondu. To javnost bolj zanima, kakor barke in morje. Torej upamo, da nam pojasni »Jutro«, če se je okradlo imenovan« dva fonda ali ne! Ostanimo kar lepo M kopnem. Ciospodarstvo. r-F Oddaja inozemskih vrednostnih papirjev. Avstrijski državljani, katerim so pripadle 16. julija 1920 posestva, pravice in interesi na ozemlju Belgije, Francoske, Grške, Velike Britanije in Italije (izvzemši ozemlja, katero je bilo odstopljeno od Avstrije na podlagi državne pogodbe v St. Germain) s kolonijami vred, imajo v najkrajšem času pri oddanjih mestih, katera so navede-da v seznamu, ki je priložen naredbi zveznega ministrstva za finance z dne 3. marca 1922 B. G. BI. No. 133 oddati vse na taka posestva, pravice in interese nanašajoče se in jim na razpolago stoječe pogodbe, potrdila, listine iti druge posestvene naslove. K temu spadajo tudi akcije, zadolžnice in drugi vrednostni papirji vseh po postavah teh držav pripuščenih družb. r-f- Nova tovarna za sukno. Pogoreli Majdičev mlin v Jaršah namerava kupiti neka družba ter ga preurediti za tovarno sukna. r+’ Naši državni rudniki lepo napredujejo. Prvo leto je imela država ž j njimi skoraj 2 milijona kron izgube, leta 1919-20 so dali že 19 milijonov, leta 1920-21 pa celo 96 milijonov K dobička. Premoga se je pridelalo lani 9 milijonov met. stotov, torej za 1 milijon 200.000 več kot leto poprej. + Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prometu. Po naredbi ministrstva za pošto in br* zojav se s 1. junijem t. 1. zvišajo telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer: V 1. pasu (zračna razdalja do 100 km) na 5 dim, v II. pasu (zračna razdalja čez 100 do 200 km) na 8 din., v III. pasu (zračna razdalja Čez 200 do 400 km) na 12 din., v IV. pasu (zračna razdalja čez 400 km) na 15 din. + Dobava drv. Komanda Potiske divizijske oblasti v Subotici želi nabaviti 31200 ms drv za razne svoje garnizije. Interesentje se pozivajo, da stavijo svoje ponudbe intendanturi Potiske divizijske oblasti v Subotici. Natančnejše podatke dobe interesentje v pisarni trgovske in obrt zbonup*' X Ljubljani. ”-f' Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se sklenejo dne 8. junija t. 1. ob 10, dopoludne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandi vojnega okruga v Celju in Mariboru tert pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici pismene neposredne pogodbe za dobavo mesa za čas od 1. julija do konca septembra 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice X Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava amonijevega solitra ta trlnitronaftelina. Smodnišnica v Kamniku razpisuje na dan 14. junija 1922 ob 11. dopoldne drugo ofertalno licitacijo glede dobave 320.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitronaftilina. —* Predmetni oglas z natančnejšimi po« datki je v pisarni trgovske in obrtni' ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava kruha ta mesa. V intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ulica 30 a) sklenila se bo dne 7. junija t. L ob 10. uri dopoludne pogodba glede dobave kruha za garnizije Varaždin, Cakovac, Dol. Lendava, Murska Sobota in Martinščica s Kralje* vico; dne 3. junija t. L ob 10. uri dopoludne pogodba za pečenje kruha iz državne moke za iste garnizije ter dno 8. junija t. L ob 10. uri dopoludne pogodba za dobavo mesa za garnizij« Karlovec z Delnicami, Varaždin, Čakovec, Dolnja Lendava, Murska Sobot« in Martinščica s KralJevico. Predmetni ogasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice X Ljubljani Interesentom na vpogled. "-f Sejmski vestnik. V najkrajšem času izide 1. številka sejmskega vestnika, ki bo prinesla razne sestavke nar ših prvih strokovnjakov na gospodarskem polju ter bo tudi v ostalem tako urejena, tako da bo v polni meri ustrezala vsem željam interesentov. Zato že sedaj priporočamo vsem, da pridno segajo po njej ter s tem dokažejo, d« znajo uvaževati trud * “ Kafoo sc odvomore uradnJikt bedi Sarajevski »Jugoslovanski list* roročal da je ondotna finančna oblast izdala r.ekŽ beVjenlp"1 nUr^d-iiku. pIsmeno dovoIisnjc za otrok tPr‘n-UrS ie 0ŽenJen- oče Štirih Plačo zdržeS^odbinT"6 * SVOi° meSeČn° xn 'Naprej* je objavil slede- “S00; »Jugoslavija« z dne 31. maja )e i ’>NaxP/eJa* 2 dli? 31- maia članek uržavnl nameščenci na Cehoslovaškem In sncinfi^: 'l® d? bI navedla v1ra- Za narodne socialiste je sicer razumljivo snubljenje državnih nameščencev, venila r bi od niih pričakovali več takta.« Ne bomo se spuščal! V polemiko z »Naprejem« glede takta pri-bUemo samo, da smo še vedno v posesti originalnega rokopisa omenjenega članka katerega smo dobili nekai rini »o n I. priobčil »Naprej« »a Kr&r*™. nism° “»s sjs k vih« urednikov Kospodov »Napreje- 5tvo kier sp hn SC potruc*i v na^e urednl-ko na lastni ° resnici uvedenega lah-tudi do mmn i preprlčaJ hi prišel morda komu netaktnost 1’ t-?3 ie netaktm) 0ČitatI raka v svTh« u. c>okIcr se nl storil° niti k°-Kar na c objektivnega spoznanja stvari, od niih narodnlh socialistov tiče, smo pa Preievo }Vn,° -tako "ezavisni, kot od »Na-mokradje jugoslovanske social-de- ■Vn ~Z- 9. letošnji letini je izdalo poljedel-?ifr,J is*vo dokaj ujjodno prognozo. nnoiLJ50 ve so v °^če povoljne, dasl so rP,i£j zaos,t.aie v rasti ter so mestoma UKe. Jara žita uspevajo bolje od ozimnih. *°r“za le v vlažnejših in hladnejših krajih irai«u i *?. P°rurrienela, dočim je v gor-krajih dobro vzklila ter se lepo raz-yi)a‘ grmske rastline kažejo večinoma Ja-ko dobro. Trave na travnikih in pašnikih leju .napre Zofija Inkret. Starlši so sedaj deklico izsledili in Je zopet doma. Umrl Je na Gomilskem v Sav. dolini, posestnik in mesar Franjo Kunst v 42. letu starosti. Krojaška šola »UniverzaU je včeraj 1. junija otvoril tečaj v dvorani Narodnega doma v Celju. Poučuje prof. š. R. Rosič. Učenca kmetijske šole v JurJn o katerih smo poročali, da sta utonila pri ko-panju v Voglajni je eden sin župana Jezer-S ,martnem* drugi pa se piše Janez Zabukošek In je d,oma v Teharjih pri Celju. P^r- glavarstvo Celje razglaša odredbo tičočo se preprečenja razširjenja lubadarja po smrekovih gozdovih. Gozdni posestniki, podjetniki sekanja in lesni trgovci, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, bodo kaznovani po obstoječih zakonih. Turisto\’ski vlaki. Na progi Celje—Tr-bovlje vozi turistovskf vlak ob nedeljah in praznikih. Isti odhaja iz Celja ob 5.10 ln prihaja v Trbovlje ob 19. — Na progi Ce-lje—»b.ovenjgradec vozi istotako turistovskl vlak ob nedeljah in praznikih. Odhaja lz Celja ob 4.10 zjutraj. Oba vlaka vozita od 1. junija do 30. septembra. BinkoStni izleti. Izlet na Pohorje se vrsi in Celjani odhajajo z vlakom v nede-ijo ob 2.10 zjutraj. — Istotako se vrši izlet n.a. Urško. Odhod v nedeljo zjutraj s savinjskim vlakom ob 8.10. £%kraišg?a. Slovenj gradeč. V lepi Mislinjski dolini .Pn ^i£aravn"!, k!asot- meJ Veliko Kapo ta veličastno Urško Goro ležeče naSe me- f1!!110 1!- Juniia t- !• izvanredno slavje 50 letnega obstoja gasilnega društva. Osemindvajsetega julija 1872 se ]e ustano-vlla prostovoljna požarna bramba pod po-goji, kakor so hili isti čas v Avstriji običajni, ko slovenski živelj sploh ni smel priti do veljave in so požarne hrambe iskale zgledov in smernic v Gradcu in Celovcu. Z našim osvobojenjem zasijalo je pa tudi temu društvu solnce svobode! Kmalu po prevratu začetkom 1919 zavedali so se trezno misleči in revni člani našega društva kal hitro svete dolžnosti do svoje mlade domovine, zljubljene Jugoslavije in hipoma, čez noč je poslalo naše društvo ob enoglasnem sklepu član slovenske gas. zveze v Mubljani. Kar se je zvršilo namah in mirno je vplivalo tudi odločilno na naša sosedna društva. Kaj čuda torej, da se prvič v naši domovini pripravlja ne le dmštvo ampak celo mesto z mrzlično razburjenostjo in velikim veseljem na proslavo 50-let-mce Odbor pod vodstvom načelnika tovariša Druškovlča je sestavil raznovrstne odseke, ki so — posebno damski odsek — marljivo in skrbno na delu, da zamorejo ljubim gostom, dragim tovarišem dokazati bratsko ljubav v naši sredini. Zato prosl-nio, bratska društva, da se udeleže našega slavlja, naj pokažejo s svojim obiskom, da hočejo pod okriljem naše Jugoslavije nam hiti res zvesti tovariši pri skupnem dolu v korist, blagor ln zaščito človeštva. Tako hočemo utrdi« temelj našim — tihim Junakom in Jim klicati Iz srca: Na pomoč! Poziv in prošnja slovenskemu narodu. Dne 12. aprila 1922 je minulo 10 let, odkar Je umrl znameniti slovenski pisatelj, aavokat dr. Janez Mencinger, ki sl Je pridobil zaslug za probudo in napredek slovenske književnosti. Pred kratkem se Je osnoval odbor v Bohinju, ki si je dal nalogo, da vzida v rojstno hišo dra. Janeza Mencingerja spominsko ploščo, da pobira za kritje s tem združenih troškov po vsej Sloveniji prostovoljne prispevke in da morebitni prebitek i porabi za »Dr. Janeza Mencingerja dija-' '-'o ustanovo«, odnosno za kak drug slovenski kulturni namen, ako bi se za prvo ne -iosegel zadostni prebitek. Podpisani »Odbor za proslavo spomina dra. Janeza Mencingerja v Bohinju«, »Slovenska Matica« V Ljubljani in »Društvo slov. leposlovcev «v Ljubljani poživljajo ln prosijo vse zavedne Slovenke ln Slovence, ki uvidevajo, kaj nam veleva naša narodna dolžnost, da v zgoraj navedeni namen po svojih močeh ne žrtvujejo le sami, temveč vsak v svojem krogu znancev in prijateljev zastavijo svoje sile, da ta naša kulturna akcija uspe kar najsljajneje. Odkritje spominske plošče b! se vrJllo v nedeljo, dne 2. julija 1922. leta. »Odbor za proslavo spomina dra. Jamza Mencingerja v Bohinju.« i-?-« i Sokolstvo« Tokma za prvenstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza so vrši dne 4. in 5. junija t L na telovadišču Sokolskega društva 1. na trgu Tabor, Tekma je obenem izbirna tekma za vrsto, ki se udeleži mednarodne tekme v Ljubljani. K tekmi se Je prijavilo 15 bratov. Tekmuje se v prostih vajah, v vajah nabradljl, drogu, konju In krogih, skok v višino, metanju železne krog-je, težke 7.25 kg (7 m = 1 t., 9 m = 10t.), plavanje na 50 m (tekma se vrši v Ljubljanici na športnem kopališču) in tek na 100 metrov. Tekma je zelo težka in bo nudila mnogo zanimivosti. Vabimo vse brate in sestre, da se udeleže te tekme v kar največjem številu. Vstopnina: sedeži na tribu-r*a*i 10 Din, stojišča 5 Din, naraščaj in deca Pln:. Vstopnice veljajo za oba dneva. Dne 5. junija ob pol 9. url zvečer se vrši v dvorani Narodnega doma pozdravni večer Sokolstva. Istotako se razglasi tam rezultat tekme. Pri pozdravnem večeru sodeluje orkester Sokola I. In pevski zbor. Sokoli v kroju. Vstopnina 5 Din. Vabimo brate in sestre, da se tega bratskega sestanka udeleže v kar največjem številu. Izlet naraščaja (moška deca) ljubljanskega Sokola v Horjul se vrši v nedeljo dne 1.1. junija. Zbirališče ob pol 12. dopoludne pred Narodnim domom, od koder se odpeljemo točno ob 12. uri. Povratek med 7. in 8. uro zvečer.. Za starše in prijatelje sokolskega naraščaja bo pripravljenih nekoliko voz. Naraščajniki se vozijo brezplačno. odraslim bo plačati 50 K za vožnjo tja in nazaj. Izleta se vdeležl tudi naraščaj Sokolskih društev v Šiški, na Viču in na Vrhniki. Sokoli turisti, Sokoli kolesarji, 11. t. m. vsi na naraščajev dan v prijazni Horjul! Starši in drugi, ki se nameravajo vde-ležltt Izleta, naj se prijavijo do 8. tm. po dopisnici pri bratu Kajzelju, da se bo za-rooglo preskrbeti zadostno število vozov. Štiridesetletnica »Mozirskega Sokola« se je had vse pričakovanje vkljub slabemu vremenu sijajno, dostojno in smotreno obnesla. Nimamo kadila, da bi ž njim zaslužnemu odboru, vrlim starim in mladim »So-kolom, starim In mladim koreninam, dlčnlm in odličnim prisostvovateljem kadili. Pre-prcall ste se sami. Podrobnejše poročilo priobčimo. Sokol J. Gospodarski odsek, priredi v soboto dne 3. Junija ob 8. uri zvečer »Večerni koncert« na 1 e tu e m telovadišču trga Tabor. Igra društveni orkester pod vod-stvom br. L. Pahorja. Za okrepčila bo preskrbljeno. Vstopnine ni. §s»ort in turistika. Razvoj tujskega prometa v Sloveniji. . akoj začetkom letošnje letoviške sezone moremo ugotoviti velik razmah tujskega prometa. Tujci iz najrazličnejših krajev kontinenta, predvsem naši južni bratje, -se zelo zanimajo zastl za naša gorenjska letoviška. Tujcem bo vsekakor treba iti na roko m jim nuditi ugodnosti, kakoršnih so navajeni po svetovnih letoviščih Lep napredek v tem pravcu je otvoritev vožnje z •mo-omnlbusi, ki vozijo od 1. iunija t. 1. dalje redno med Bohinjsko Bistrico in Bo-ninjskim jezerom. Avto-omnPmsl lmalo zvezo z vlaki, ki prihajajo na bcl.injsko blstri-co od 10. 22 hi ob 15., a ob nedeljah ob 8.30, dalje z vlaki, ki odhajajo \i Bohinjske Bistrice ob 13. in 18.30. a ob nedeljah cb 20. Vožnja iz Bohinjske Bistrico do hotela »Sv Janez« stane 8 Din, do hosplca »Sv. Duh« 15 Din in do hotela »Zlatorog« 15 Din za ! oseoo. j Jugoslovanski rekordi. (Službena objava.) Tek 100 m. Matz R. (Hašk) 11 sek. m‘ ^atz R- (Hašk) 22.6 sek. ?ek 400 m Kojič Br. (Hašk) 55.4 sek. se!.1 00 m- Sehneller Kol. (Hašk) 2 : 13.4 sek1 ^ 1500 m' SchneJler Ko1- (Hašk) 4 :40 10Tek214°°se?' Steian0Vič D’ (Hašk.Šparta) sJSrMs0 ra05.8ZsekkerSS B‘ {AmateUr’ rinSffia(4Ha>š\)104°7TefUkaVina’ K°ilč’ K1' Štafeta 100 + 200 + 300 + 400 ra Kaiser, Games, Boranič, Sladovič (Maraton). Poljska — Švedska 2:1 28 maia !n SviriV Stock.hoImu tekma" med Poljsko tlu°’ pn *mur )e prva dosegla, in sicer bolj po sreči, navedeno zmago. Burnley — Liverpool 1 : 0. V Milanu anot^Ii51!3 velika Propagandna tekma med angleškimi profesionalnimi moštvi Burnlev m Liverpool, ki se ravnokar nahajati na 5bhuan,u ?° S0™11 Italii>- Italijansko ča-*’ \se le Utra vr5ila Povsem flegmatično, v ostrem nasprotju s tempe- rodrfv^H’ X.ročekrvno igro romanskih na-?melodičnost. mirnost, tehniko angleških moštev, pri čemur jih primerjajo tikanjem ure. Občudujejo sicer precizne napade ln brezhibno obvladovanje žoge, vendar so smatrali celo Igro za dolgočasno. Union Altona, ki gostuje te dni na Du-naju, ima tako velik nogometni obrat, da postavlja k prvenstvenemu tekmovanju nič mani kot 45 moštev. Prvenstvene tekme. Na Binkoštne praznike se vrše sledeče prvenstvene tekme. Dne n. m mi\Do i?rišCu I1,rlie ob 16. uri Jadran-.il SodnIk K- Kramaršii Dne 5. t m igrišče Sparta-Primorje ob 1(.. url Hermes 'f; ~ Jadran rez. Sodi g. Boltavzar. Ob 17.30 Istotam Slovan—Ilirija rez. Sodi g. Gledališče in glasba. Slavnostni koncert. Udru?cnje gledall- g mes‘ni 0dD0r Ljubljana pri- redi o priliki poroke svojega visokega NI. V« kralja mMK?fVR liostnl koncert dne 8. junija ob S. zvečer v opernem gledališču. Sodelujejo vsi prvi so-ti opere in sicer: ga Thierry-Kavčnikcva, ga. Lovšetova, ga. Lewandovska, gdč šter-i a’n Zlkova, gg. Drvota. Sovilski, Ko-D ?^novskxi; ?atbey, Zupan, apelnika gg. Balatka m Nefiat ter harflnistlnla gdč. Dubiavska, Strogo umetniško Izbran spored objavimo v prihodnjih dneh. Opozarjamo slavno občinstvo, da sprejema pisarna Udruženja naročilo vstopnic vsak dan od 3. do 6. dramsko gledališče, pritličje. Spored svečanega koncerta MnziU*, dravske divizijske oblasti. ki se vrši v petek 9. junija ob 8. url zvečer v dvorani »Union« v proslavo poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. s princeso Marijo: 1. Edvard Grieg: Poklonitvena koračnica. 2. Bedrlch Smetana: Vltava sintonična slika iz c Kart, Norimberk in Karlsruhe. Povsod spra> jemajo Zikovce simpatično, dr. Dreschet p!Se 0 kvartetu: »dle phenomenale und Ida« alste Ouartettvereinlgung, dle vir bi* Jettt kennen lernten«. Na velikih umetniikffi uspehih Zikovcem srčno čestitamol Moškim zborom priporočamo sledeča lahke pesmi: E. Adamič: Vasovalec, 12 številka Male pesmarice. Z. Prelovec: Zapot mi pesem dekle, Skrjmčku Dva moika os-merospeva (moška zbora) z bariton solom« Dobe se v Zvezni tiskarni v Ljubljani. — »rrije moški zbori« in Pet veseUh pesmi Emila Adamiča. Partiture in glasove (Demokratije« Pod: Gospodln Clro Kamenarovlg jednu lažnu notico o nekakvoj kupovld municije i oružja i šiljanju istih n Al< banjju. Konstatlram, da sam Ja sa svoj&n Ir-vjescem istuplo javno i pod svojim podpisom, člme sam preuzeo za sve pumi odgovornost, pa pozivljem ovlm jnfor-matore Jutra i Demokratije, da izadja na javnost sa svojim potpisima, da ih budem mogao uzeti na odgovornost, a da se ne skrivaju kukavički za odgovor, nim urednicima. Isto vri jedi i za sve ostale eventualne notice po bilo kakvim listovima, Jer ln.™ ozblljnljee posla no „ lis tim aT Sa makar kakvim kam^-ni- Ljubljana, 1. juna 1922. Čiro Kamenarovič član upravnog odbora i ravnatelj J ar dranske banke. Za poslaro odgovarja uredništvo h v okvirju zakona. NaS novi scsiislek t C. N. In A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Menili so, da ne bodo varni, dokler ne spravijo Stephena s poti. Neki prijatelj ga je posvaril, da mu strežejo po življenju. Stephen je prišel naravnost k meni ter povedal Vse. Niti on niti jaz nisva Imela dosti upanja v rešitev; bila sve prepričana, da ne uide maščevanju svojih bivših tovarišev. Tedaj pa se je zgodil čudež. Vlak, s katerim se je Stephen odpeljal, se je razbil. Vsi potniki v Stephenovem vozu so bili mrtvi — razen njega edinega. In Stephenu se je porodila umna misel. Vzel je srebrno cigaretnico, v katero je bilo vrezano njegovo ime, ln jo vteknil v žep mrtvega svoje postave in velikosti, ki je bil tako razmesarjen, da ga ni bilo moči spoznati. Nato se je splazil s pozo-rišča in ostal skrit več dni. Ko je mislil, da je nevarnost minila, ml je pisal, vedoč, da objokujem njegovo smrt. Vprašal me je, ali hočem pobegniti ž njim na Rusko in začeti tam novo življenje pod novim imenom. Razume se, da sem pritrdila. »Pustila sem šolo; par draguljev, ki sem jih imela je pomagalo živeti, dokler se ni našla ladja, ki bi naju bila prepeljala na Japonsko in odon-dod v Rusijo. Vkrcati se je trebalo ,v San Franciscu. Nemudoma sva odpotovala, vozeč se samo ponoči, z navadnimi krajevnimi vlaki. Nadejala sva se, da naju tako ne vidi nihče tistih, ki naju poznajo. »Ali so naju videli ali ne, je težko soditi. Le eno vera: tisti dan, ko se je Stephen poslovil od mene, da bi nama šel kupit vozne listke, sem ga videla zadnjikrat. .Kampa’ ga je ugrabila, in s tem se je začelo moje mučeništvo. Teden dni so me pustili brez sporočila; nato so mi pisali pismo, lz katerega sem doznala, da je Stephen ujet in bo kaznovan s smrtjo, ako ga jaz ne odkupim. Hkrati so ttie posvarili, naj se ne drznem hoditi na policijo, ker bi oni zvedeli in takoj umorili brata. Ako sem se voljna pogajati, naj pošljem v tainta (dnevnik .osebno’ vest, ki se mora glasiti: .Stevova sestra pravi da’; potem mi napovedo sestanek ter ml irazodenejo, s čim morejo oteti Ste-pnenu življenje. »Lehko si misliš, da sem ubogala. Ze drugi dan je isti časopis sporočil .Stevovl sestri’, kje in kdaj dobi na-daljna pojasnila. Na kraju sestanka me je čakal menda Schmelzer sam, ki se je bil pravkar vrnil iz Evrope. Nastopal je oblastno in samozavestno, kakor mi ga je opisoval že Stephen. Svojega imena takrat ni povedal, a kasneje sem zvedela, da mu pravijo ,Cheffinsky\ Da rešim brata, mi ni bilo treba drugega, nego dobiti sveženj papirjev, ki so bili lastnina Johna Herona. Imel jih je spravljene v AlbuquerQuu, v hiši svoje soproge, ker je mislil, da jih ne bodo Iskali tako daleč od njegovega red-iskali tako daleč od njegovega rednega bivališča. Toda vohun, ki so ga najeli .tovariši’, da se je ponudil gospe Dolores za vrtnarja, je prestregel neke besede, s pomočjo katerih je dognal, kje skrivajo tiste važne papirje. V svojo žalost se jih ni mogel polastiti, ne da bi ubil človeka. (Dalje prih.) Vozni rad državne železnice v Slovenili (Veljaven od 1. junija.) V noči od 31. maja na 1. junij stopi na vseh progah novi vozni red v veljavo. Po novem voznem redu bodo vozili tik potniški viaki; Ljubljana — Karlovac. Odhod iz Ljubljane gL koL ob 7.40, 12.27 in 18.07; odhod lz Grosupija ob 8.42, 1320 in 19.02; odhod iz Trebnja ob 10.00, 1425 in 20.10; odhod iz Novega mesta ob 10.46, 15.00 in 20.47, Prihod v Karlova« ob 14.14, 18.00 In 23.59. Karlovac — Ljubljana. Odhod lz Kertovo* ob 4.05, 820 in 13.30. Odhod iz Novega mesta ob 7.05, 11.32 in 17.12. Odhod lz Trebnja ob 7.37, 12.09 k 17.50. Odhod iz Grosupija ob 8.45, 13.29 in 19.10. Prihod v Ljubljano gL koL ob 9.21, 14.10 in 19.52. Ljubljana — Zagreb drž. kol Jf: via KarloVac. Odhod iz Ljubljane ob 2322 in prihod v Zagreb ob 6 JO. V nasprotni smeri odhod Jz Zagreba ob 22.00 in prihod v. Ljubljano ob 5.35. Noro mesto — Karlovac. Odhod iz Novega mesta ob 3.10, prihod v Karlovac ob 7.35. V nasprotni smeri odhod lz Karlovca ob 18.45, prihod v Novo mesto ob 23.41. Trebnje —- Novo mesto. Odhod iz Trebnja ob 7.42, prihod v Novo mesto ob 8.13. V nasprotni smeri odhod lz Novega mesta ob 9.09, prihod v Trebnje ob 9.45. Grosuplje — Kočevje. Odhod Iz Grosupija ob 820, 13.35, in 19.15, prihod v Kočevje ob 10.47, 15.32 in 21.10. V nasprotni smeri odhod lz Kočevja ob 629, 1122 in 16.48, prihod v Grosuplje ob 825, 13.15 in 18.45. Trebnje — Št Janž na Dolenjskem. Odhod Iz Trebnja ob 10,04, 14.30 ln 20.20, prihod v Št Janž na Dol. ob 10.55, 1529 in 21.15. V nasprotni smeri odhod lz št. Janža na Dol. ob 6.20, 11.13 in 16.45, prihod v Trebnje ob 7.20, 12.04 in 17.40. Novo me9to — Straža — Topilce. Odhod iz Novega mesta ob 5.28, 10.40 in 15.10, prihod v Stražo —Topilce ob 5.46, 10.58 in 15.28. V nasprotni smeri odhod lz Straže-Topllce ob 632, 11.07 in 16.17, prihod v Novo mesto ob 6.50, 11J2S in 1625. Ljubljana gL koL — Jesenice. Odhod iz Ljubljane gL koL ob 7.00, 11.28, 3.10 in 19.03, prihod na Jesenice ob 9.17, 13.39, 17.17 in 2122. V nasprotni smeri odhod Iz Jesenic ob 5.43, 10.13, 13.57 in 19.49, prihod v Ljubljano gL koL ob 7.40, 12.03, JL6.00 in 21.55. Razen 'tega bodeta prevažala med Ljubljano drž. koL in Kranjem potnike tudi dva tovorna vlaka, odhod Iz Ljubljane drž. kol. ob 9.00, prihod v Kranj ob 10.18. Odhod iz Kranja ob 17.10, prihod v Ljubljano drž. koL ob 18.28. Od 1. junija do 30. septembra ob nedeljah in praznikih izletniška vlaka: Odhod iz Ljubljane gl kol. ob 5.00. Prihod na Jesenice ob 7.17. Odhod lz Jeseni« ob 20.53, prihod v Ljubljano gL kol. ob 23.05. Vsi vlaki imajo na Jesenicah zvezo proti Bohinju in vozijo direktno do Bistrice Boh. jezero odnosno Podbrda. Jesenice—Ostrica B. L—Podbrdo. Brzovlak: Odhod iz Jesenic db 8.10 in 19.25, prihod v Podbrdo ob 9.04 in 20.19. V nasprotni smeri odhod iz Podbrda ob 9.17 in 2027, prihod na Jesenics ob 10.05 in 21.15. Vsi brzovLaki imajo postanek v Bistrici B. j, na Biedu in Jesenicah. Potniški vlaki: Odhod Iz Jesenic ob 9.30, 1429, 17.32 in 21.40, prihod v Bistrico Boh. L ob 1022, 14.57, 18.26, odnosno v Podbrdo ob 10.56, 15.51. V nasprotni smeri odhod iz Podbrda ob 11.30 in 16.30, odnosno iz Bistrice Boh. J. ob 4.39, 8.52, 12.34 in 1827, prihod na Jesenice ob 520, 9.46, 1325 in 1920. Izletniška vlaka od 1. junija do 30. septembra ob nedeljah in praznikih: Odhod z Jesenic ob 7.30, prihod v Bistrico B. j. ob 8.19, odhod Iz Bistrice Boh. L ob 19.33, prihod na Jesenice ob 20.34. Ljubljana gL koL — Kamnik. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 8.10, 14.30 in 18.30, prihod v Kamnik ob 926, 15.42 in 19.42. V nasprotni smeri odhod lz Kamnika ob 5.54, 10.28 ln 16.24, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.13, 11.46 in 17.35. Od 1. junija do 30. septembra ob nedeljah in praznikih izletniški vlaki: Odhod lz Ljubljane gl. koL ob 13.00, prihod v Kamnik ob 14.17. Odhod iz Kamnika ob 2<£12, prihod v Ljubljano gL kol. ob 2125. ■v - ■ Jesenice — Trbiž. Odhod z Jesenic ob 10.35, prihod v Trbiž ob 13.10, odhod iz Trbiža ob 14.37, prihod na Jesenice ob 17.05. Med Jesenicami in Planico: odhod z Jesenic ob 17.59, prihod v Planico ob 19.00, odhod Iz Planice ob 4.36, prihod na Jesenice ob 5.18. Med Jesenicami ln Kranjsko goro izletniška vlaka, odhod z Jesenic ob 21.45, prihod v Kranjsko goto ob 2224, odhod Iz Planice ob 19.06, odnosno iz Kranjske gore ob 19.43, prihod na Jesenice ob 2020. Kranj —Tržič. Odhod lz Kranja ob 8.15, 1620 in 20.55, prihod v Tržič ob 9.10, 17.15 in 21.40. V nasprotni smeri odhod Iz Tržiča ob 521, 1021 in 19.16, prihod v Kranj ob 6.35, 11.05 in 20.00. Celje — Velenje — Dravograd — Meža. Odhod iz Celja ob 8.00, '15,32 in 2020, prihod v Velenje ob 9.28, 17.03 in 22.00, prihod v Dravograd — Meža ob 11.10, 19.00. V nasprotni smeri odhod Iz Dravograda—Meže ob 728 in 15.08, odhod Iz Velenja ob 525, 925 ln 17.10, prihod v. Celje ob 7.05, 10.59 in 1826. Potniška vlaka od Slovenjgradca do Dravograda —Meže: odhod iz Slovenjgradca ob 527, prihod v Dravograd — Mežo ob 525, odhod iz Dravograda— Meže ob 19.10, prihod s Slovenjgradec ob 1928. j The J L19 E H" najboljši in najcenejši j j gr pisalni stroj 3E§ | 0 Zastopstvo In zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina v 0 Ljubljani, Sv. Petra cesta &2.*»»»»» 0 • • • • • Veliki denarni zavod išče verziranega, v knjigovodstvu popolnoma samostojnega uradnika SMS—MM za svojo podružnico v Metkoviču. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali, referencami in označbo zahtev na: poštni predal 15 glavne pošte v Ljubljani. mmmmm Koikaintzi Od Velenja do Slovenjgradca: odhod lz Velenja ob 6.00, prihod v Slo-venjgradec ob 7.48. Izletniška vlaka od 1, junija do 30, septembra ob nedeljah ia praznikih: odhod iz Celja ob 5.10, prihod v Velenje ob 6.45, odhod iz Velenja ob 2023, P%Jhod v Celje ob 21.55. ^ Med Mfincbenom in Beogradom vozi v obeh smereh direktni voz preko Ljubljane — Karlovca in Zagreba. Odhod lz Miinchena ob 8.35, prihod v Ljubljeno ob 21.55, v Zagreb ob 6.30, v Beograd ob 17,40, odhod Iz Beograda ob 8.15, Iz Zagreba ob 22.00, iz Ljubljane ob 8.00, prihod v Mituchea ob 21.35. Nadalje med Beogradom in Bistrico Boh, j, odhod Iz Beograda ob 19.40, iz Zagreba ob 7.10, prihod v Bistrico Boh. j. ob 1820, v nasprotni smeri: odhod iz Bistrice Boh. j, ob 8.52, prihod v Zagreb db 1920 ter v Beograd ob 625. Direktni voz bode vozil tudi med Ljubljano in Bakrom, odhod Iz Ljubljane ob 18.07, prihod v Baker oj? 6.31, odhod Iz Bakra ob 21.55, prihod y Ljubljano ob 921. Podrobnejši podatki so razvidni iz oglasov, razobešenjh pri postajnih osebnih blagajnah. Stenske vozne rede dobe državni uradi izven Ljubljane po poštL oni v Ljubljani pa pri inšpektoratu, soba številka 24, proti primernemu potrdilu, brezplačno. Privatne stranke pa si jih lahko naroče pri vseh postajah. Založba Jsme tiskarnE" je izdala Hčne razglednice NL Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolti Cena komada 1*— Din v nadrobni prodajL Preprodajalci imajo 25°/« popusta. Naročajo se pri vezni knjigarni*, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetja ali pa če se pošlje denar v naprej. FR. GOVEKAR: SVITANJE (541 strani) jjillltt ^llllP ti« I zgodovinski roman s Šestimi Ilustracijami se dobi v ZVEZNI KNIGARNI ■V LJUBLJANA : MARIJIN TRG 8 : ! HALI OGLASI PRODAJA: BENCINMOTOR, 4 do 6 PH popolnoma nov, Dre* napake iz tovarne Ježek, Blansko, sodovičarski stroj, na peresih in kočija. Lovro Rogelj, Vrhnika. ____932 ŽELEZNA POSTELJA, skoraj nova, Kje, pove u-vava Usta. 966 PRODAJALNISKA OP RA-V A za špecerijsko trgovino popolnoma v doofera stanu radi opustitve prodaje na drobno. Ogleda se lahko v trgovini Marije Hrast In c; ug, Ljubljana 7, Celovška cesta št 26 (Motel Vega). Istotam se dobi moka vseh vrst. __________%7 LEPA HIŠA, podobna VjllS, okrog hiše 900 m’ vrta na lepem kraju v Ljubljani. Polive se od 12 do 13 ure in od 19 ure naprej pri Merljaku, Krakov-ska ulica 27._______964 VREČE za oglie v dobrem stanju; večje množine po nižki ceni. Naslov pove lz prijaznosti uprava tega lista. 961 PRODAJALKA se Šolski drevored St. SLUŽBE: TRGOVSKI POMOČNIK nianufakturne stroke se išče za Maribor. Ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Ma-rlbor. 958 sprejme. St. 8. 959 STROJNIK in g&terUt se sprejmeta takoj v tovarno in perno žago. Pogoji: izurjen strokovnjak z dobrimi izpričevali in brez otrok. Pismene ponudbe na d. z o. z. »Zora«, Črnomelj._________________R96 GOSPODIČNA želi hoditi učit otroke (začetnike) 3 ure na teden na klavir, kjer imajo klavir doma. Ponudbe do 10. t m. na upravo lista poa »Učna doba«. ŠOFERJA za tovorni Saurer auto, treznega, zanesljivega, sprejme pre-mogokop. Ponudbe x navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na premogokop Ključarov-ci pri Orrtiožu. Štajersko. RAZNO: CENTRALNA VISOVCE-VALNICA za živo in za-kiano itvino v Ljubljani bo prodajala na »Prosti stojnici«, od petka 26. t. m. da- lje, dokler bo kaj zalog« od 3. ure popoldne preka-leno meso »reberra«. Cena za 1 kg K 60:- 962 KOLARSKEGA POMOČ NIKA sprejmem takoj-Imam tudi več raznih vozov naprodaj ter IzdeluienJ Iste po naročilu. Miha Lt>-žar, tvornica. Dragomelj, p. Domžale. 9W •••••• • •••#•• Hlode in trame vsakovrstne, bodisi v gozdu ali postavjjene na vagon km pim proti takojšnjemu plačilu-Ponudbe pod „ADRIA“ RO An. zav. Drogo BoMlIok 8 drug, Ljubljana, Sodna ul £ • •••••• • ••••• • •••••• za člane, članice in narašča) kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka Ut IIIIEUE Ljubljana, Mestni trg 1®* •••••• •«••••• Preda se I «*- Spisal sera knjigo,! da z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet na stane niti vinaija ter ga pošljem vsakomur. Iti se čuti bolnega, narazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga ja produkt SOletnih Študij in 50 letnih izlcuSenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in doVolj dokazov prvih učenjakov. Kdor se hoče rešiti naj, se ravna po mojih načelih, ki so pom^ali Se p' tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapomosti ali lahkomiselnosti in nezmernosti. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojna energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnlh, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko mol kažipot. Dopisnico naslovite na: immsi m no., imioiz ti ! enonadstropno hiša j i 1B stanovanji in obsežnim vrtom na periferiji Ljubljane ob Tržaški cesti, dobi na jesen stanovanje v hiši. pove upravništvo .Jugoslavije”. Kupec Naslov J šalje poštom: Trapist sir 1 kg w Ute. 28,-taislt 1 to po Din. 30,— Uriti* Iti do Din. 18.-Cajno masio 11m po DHL 39.— od 5 kg gore. •••••• • •••••• Stavbeni materUal imRta v zalogi ter prodajata po najnižjih cenah: strešna lepenka ...... od K 205 — do K 290*— izolir plošče ........ _ 70’— vatproof................. 12-50 karbolineum............. „ 1650 drvocement..................... 15*50 etc. etc. Pr! večjem naročilu popust cene. Kosta Novakovič In drus, Vttetrg. s stavb. Hif rnalom Ljubljana. Miklošičeva cesta it 15. m Bf e ircfotio Mi Mre ln M liei Ib »MORAN A“ »MORANA" temeljito uničuje »tenice in njihovo zalego. «6* Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, aaasaa Pri vetjih naročilih, popust trgovcem rabat davni in odeovorni urednik Zorko Fakin. ’?dala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zveua (lilnraai ■ Hnhllsii