^ttA LIR 25 KoStnlna platana — Sp*n Jugoslavijo in imajo manj izku-0ji h in strokovne sposobnosti1 za trgo-s tržaškim zaledjem, ne pa Trst. smo izraz'li bojazen, da bodo lislPtevni politični činitelji kljub silni t^jfOodarski krizi, ki že le a pritiska na p.r življenje v Trstu, zadobili premoč fj zdravim in hladnim preudarkom, ar< 1 Gospodarsko resničnostjo ter bo ta-a ■) onemogočena vsaka nova gospodar-za r ^°^dda Tržačanov, za katero bi bili ušiv ftef' ugodni pogoji v novem go-■ -,r(parskem in političnem ozračju med '^Navijo in Italijo. 'okv žalost i® Poznejši razvoj pokazal j Me bil ta naš strah popolnoma upra-’ pn. Pokazalo se je, da so ozki poli-.f' pogledi stare iredentistične misel-—prevladali nad zdravo pametjo in nad življenjskimi koristmi Trsta. Fflino tako se da razlagati, zakaj ni-^"Trst še danes tržaško - jugoslovan-p trgovinske zbornice, medtem ko v Jlanu že davno posluje Italijansko-ju-H°vanska trgovinska zbornica s čvr-" oporo trgovinske zbornice. V Trstu 'ti bil formalno ustanovljen niti pri-‘Si^vijalni odbor za takšno zbornico, če-si Slovensko-gospodarsko združe-^ že mesece prizadeva, da bi pristojne Zl tge okoli Trgovinske zbornice in dru-lOt/itv tožnih gospodarskih ustanov pre-'taioj da koristi tržaškega gospodarja terjajo večjo iniciativnost. Morda 1 fji ustanovitev takšne zbornice niti . tirnu zaželena? Tržaški gospodarski Si imajo gotovo še toliko vpliva v jlipU, da bi končno to vprašanje vsaj '^istiii. življenjskega pomena za tržaško go-''Carstvo je vprašanje, zakaj se še ne —^aja tržaška regiona’na trgovinska po-^tfa, v katero je bila vključena prej-ja trgovinska pogodba med anglo-priško vojaško upravo in Jugoslavi-' tržaški trgovci so po objavi te po-“tbe vprav hlastali po njej. Videli so ^ - tniej nov žarek upanja, ki bi lahko be<|tamil gospodarsko življenje v Tr-1 ‘z današnjega mrtvila. V resnici se 'Sodba še danes ne izvaja, ker si je ' Dogajanjih rimska vlada zagotovila ?vico, da izposluje prej pristanek \G0fbnega komisarja v Trstu — tunkcio-Pria, ki ga je sama imenovala in ki jfa izvrševati njena navodila. Zača-/ijflrjt krog torej. jOnevi in meseci tečejo. Blagovna iz-_J^friiava med Trstom in Jugoslavijo se še teže razvija kakor poprej. (Ta-' s« tudi začasni uvoz in izvoz ovira-i birokratičnimi formalnostmi pri žganju kavcije, ki se lahko dvignejo l"’0 proti vsakokratnem dovoljenju ic Z, !rr,a. z dlakocepstvom pri analizah ijša itd.) T žjaj fiči 7;a (0 uradno in poluradno ' ptrukcijo? Vse to diši po visoki di-^aciji. Vprašanje italijanskega ribo-v Jugoslovanskih terilorialnih vo-2 /j še ni bilo rešeno; pravijo, da se 0 hc Dogajanja obnovila v juniju. Ob-u domneva, da je izvajanje tržaške- __i fegionalnega sporazuma povezano s ^šgjanji za sporazum o ribolovu in da ■‘“^ska vlada ne bo dala svojega pri-rnka na uporabo tržaškega sporazu-rlr1 dokler se ne reši vprašanje ribo-1^' ki ga hoče rešiti v svoj prid. "^lh Un 23 tl0 vis°*<0 Polivko plača po-—afii^kem tržaško gospodarstvo. Prav _ domneva najbolj razburja tržaške gc-23'Narske kroge, ki ob tej priložnosti -s1ft poudarjajo, da je tržaško gospo-rtvo v zadnjj vojni prišlo ob svoje ^vččje bogastvo — ob svoje ladjevje f svoje zaledje — zaradi zgrešene po-VŽ.n1®9 Benita Mussolinija, torej po kriv-I drugih', ki so delovali izven tržaške-bla* Dbmočja. Negativno na razvoj trža-gospodarstva delujejo še danes roli* izven območja Trsta, ki pa niso da-°d konkurenčnih pristanišč. Te vpli-'i odločujoče na politiko italijanske medtem ko je sam Trst popol-I n5 oboe mo gel. IlCJlti 0seljevanie na Južno Tirolsko ^Ddstvo južnotirolske ljudske stranke i119 svoji seji 9. t. m. sprejelo nasled-p resolucijo: r Odbor stranke ugotavlja 9 let po rWsu pariške pogodbe, da bo stalno -rii.jpedujoče priseljevanje z juga potis-L° v doglednem času nemško narod-: slcUpino v njepi lastni matični deže-',v manjšino; 2. Odbor ugotavlja, da Jeleniča, ki je bila predložena rim-vladi o življenjskih vprašanjih juž-1 Tirolcev, ni privedla do zadovoljit-„ njihovih življenjskih potreb; 3. Od-T1, stranke jemlje na znanje odstop rnsa Dietla kot pokrajinskega sveto-1 [l a in odobrava njegov korak z parnega vidika zaradi obrambe pravic, O/Pb^ Pokrajinski statut priznava deželi P delnem upoštevanju pariške pogod-p °dbor si pridržuje pravico sklepa-^»J® 0 akcijah, ki naj jih začne južnoti-—ljudska strapka v zvez; s tem P^kom. j5aus Dieti je odstopil v znak prote-fl ker italijanska vlada še vedno ni ranila obvez sprejetih y pariški po-lefoi1?;®' glede pemške narodnostne sku-giJC6' Po odstopu Dietla so južnotirol-LNemci zastopani v sedmeročlanskem Polnem odboru le še po enem odbor- •ku. l^OPET V AVSTRALIJO. Ladja »Au-i la<< je 13. t. m. Vkrcala v Trstu 403 I Arijce in 115 izseljencev s Tržaške-1. , ozemlja. Z isto ladjo se je odpeljald ..P^ralijo še 386 Italijanov, na Malti a Jr vkrcalo drugih 221 potnikov. i.Tg^ko leto se je izselilo iz Trsta izzi sjll, letos jih po načrtu odide okoli Družba za mednarodno financiranje Amerika bo imela prvo besedo Franco biradi/eč denarja od Amerike BENELUKp lilij Vv' r U.S.S.R. '°U1N“ 1 --t •-... •N -\cZ6CH:--------i FRANCE/ .v /..... \ Vse države-članice Mednarodne banke za obnovo, ki jih je 56, so prejele te dni od Medparodne banke spomenico o pripravah za ustanovitev Družbe za mednarodno financiranje (Corporation de Finance Intarnationale), kateri so bila priključena tudi pravila nove u-stanove. Pravila je sestavila Mednarodna banka; v njih je podana osnova za njeno delovanje na področju medoarcd-nega financiranja. Misel ,da bi se ustanovila takšna družba, je že stara 3 leta in se je rodila v Posvetovalnem uradu za mednarodni razvoj (International Development Ad-visor Board) v Washinigtonu, ki jo ja predložil gosopodarski komisiji Organizacije združenih narodov. Za njeno u-resničenje so se zavzemale zlasti države Latinske Amerike, medtem ko je bilo v samih severoameriških krogih mnogo ljudi proti ustanovitvi takšne družbe, češ da se je ameriško gospodarstvo že dovolj vezalo v tujini s podobnimi investicijami. Ti ljudje se zavzemajo za razširjenje delovnega področja zavoia Export-Import Bank, ki ne podeljuje posojil, ako takšna transakcija ne zagotavlja dobička ameriški industriji in trgovini. Glede pristopa Amerike mora še odločiti Kongres. Da bi tudi v tej mednarodni finančni ustanovi imela prvo besedo Amerika, je jasno že iz samih pravil. Družba bo razpolagala z glavnico ICO milijonov dolarjev, ki bo med posamezne člane Dne 21. maja bo v Beogradu ustavni občni zbor Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice. Za udeležbo se je prijavilo veliko število jugoslovanskih podjetij, ki so zainteresirana na trgovinski izmenjavi z Italijo. Namen Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, ki bo imela svoj sedež v Beogradu, je krepitev gospodarskih odnosev med FLRJ in Italijo. Za izpolnitev tega cilja bo dejavnost zbornice osredotočena predvsem na ustvarjanje gospodarskih zvez in iskanje možnosti za čim večjo trgovinsko izmenjavo med obema državama, vzdrževanje zvez med zbornicama in podobnimi u-stanovami v Italiji zaradi poglabljanja medsebojnega sodelovanja, periodično izdajanje pregledov o konjunkturnetn stanju tržišča, dajanje informacij o zunanjetrgovinskih določbah in o kreditni in trgovinski sposobnosti posameznih tvrdk; postopek mirjenja in ublaževan-nja nastalih sporov trgovske prirode; izdajanje časopisov in biltenov ter plasiranje člankov V tisku za propagando in jačanje medsebojne izmenjave; organiziranje občasnih in stalnih razstav za propagiranje proizvodov, ki prihajajo v poštev za izmenjavo, dajanje pomoči pri udeležbi na sejmih in razstavah; organiziranje predavanj, prikazovanje filmov itd. Zbornica bo poleg rednih članov, ki so lahko podjetja ip organizacije s sedežem v Jugoslaviji, zainteresirana na pospeševanju gospodarskih odnosov z republiko Italijo, imela tudi dopisne člane, ki bodo lahko italijanski ali jugoslovanski državljani, ki zaslužijo posebno priznanje za delo na pospeševanju jugoslovansko . italijanskih gospodarskih odnosov. Zbornica bo imela v Beogradu svoje stalno tajništvo s potrebnim š evi.o.) upravnega osobja. Delegacija italijanskih industrijcev v Jugoslaviji V torek je prispela v Ljubljano delegacija italijanskih industrijcev, ki jo vodi g. Delta Volta, funkcionar Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. V Ljubljani je stopila v stik s Trgovinsko zbornico Slovenije v zvezi s pospešitvijo blagovne izmenjave na podlagi zadnjih gospodarskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo. Delegacija ostane v Ljubljani več dni, nakar odpotuje v Zagreb. Svoj obbk bo zaključila v Beogradu. ZA IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ JUGOSLAVIJE Iz Beograda poročajo, da je bil za dan 19. maja napovedan sestanek predstavnikov Jugoslavije, Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije v Ženevi, kjer bodo razpravljali o vprašanju Konkurenčna borba Genove in drugih luk naperjena proti Trstu je z go-spodarsko-zgodovinskega vidika zgrešena. Trstu so odvzeli brodovje in ga s tem odrezali od morja, že prej pa so ga politično in goso-ularsko odrezali od naravnega zaledja. V liberalnem gospodarskem sistemu, ki vlada pri nas še vedno, je seveda konkurenca ne samo dovoljena, temveč celo potrebna; toda nihče nima pravice, da bi svojemu tekmecu zaprl vrata in Pa odrezal od njegovih odjemalcev. Vendar ni vredno, da bi o tem govorili, ker se v današnji brezobzirni borbi za obstanek nihče več nč briga za to, na kakšen način, je ugnal svojega konkurenta. Bolj koristno bo, ako si ogledamo drugd stran tega vprašanja in pogledamo, ali ima ta borba glede na današnje gospodarske razmere sploh kakšen smisel in koristnot za Genovo In druge italijanske luke. Ci.nitelji, ki so se zagrizli v to konkurenčno borbo, se nahajajo miselno še vedno v dobi, ko so obogatela razna primorska mesta kakor Benetke, Genova, mesta nemške Hanse in holandska primorska mesta. Trsta ni bilo takrat med njimi. Čeprav je bil blagovni promet v omenjeni dobi mnogo manjši od današnjega, je bila to zlata doba za Benetke, Genovo in vsa druga podobna primorska mesta. Veletrgovci omenjenih primorskih mest so trgovali z deželami, ki so bile evropski javnosti popolnoma neznane. Nihče ni vedel, po kakšnih cenah so plačali v tujini kupljene! blago in po kakšnih cenah so razdeljena v istem razmerju kakor de leži držav-člarrc Mednarodne banke za obnovo. Po takšni razdelitvi bodo Združene ameriške države vplačale delež 35.160.000 dolarjev in si s tem zagotovile prvo besedo. Za njimi pride V. Britanija z deležem 14,400.000 dolarjev; nato razne druge države med katerimi je zadnja Panamska republika z deležem 5.000 dolarjev. Ako se prijavi za pristop 30 držav, ki bi podpisale 75% glavnice, bo družba začela poslovati. Računajo da -bo vse pripravljeno do novega leta 1956. Nova dužba bo vlagala denar v razna podjetja industrijske .trgovinske in kmetijske narave in ne bo zahtevala za svoje kredite jamstva krajevnih vlad. Vse kaže, da bo svoje delovanje osredotočila predvsem okoli industrijskih podjetij, in sicer na sektorju predelovalne industrije. Denar si bo nabavljala s tem, da bo izdajala obveznice, med-hem ko ne bo smela v ta namen uporabljati delniške glavnice. Svoj denar bo zbirala z imobilizacijo zasebnega premoženja. Skušala bo ustvariti takšne pogoje, ki bi privabljali zasebni kapital. Mednarodna banka za obnovo lahko posoja denar zasebnim podjetjem, ako za povrnitev posojila jamči dotična država. Družba za mednarodno financiranje bo posojala tudi zasebnim podjetjem brez državnega jamstva. Sedež nove družbe bo v Washing!onu, kjer je tudi sedež Mednarodne banke za obnovo. izvoza električne energije iz Jugoslavije v omenjene države. Gre za gradnjo velfkih hidrocentral -v Jugoslar viji (v Sloveniji in Dalmaciji), kakor smo že poročali v prejšnjih številkah. Te dni so bila tudi posvetovanja med predstavniki Jugoslavije in Italije v Benetkah. Italijanske vodne sile so že izkoriščene, tako da gradijo zdaj v Italiji termične centrale in deloma tudi že uvažajo energijo. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE E-NERGME V ITALIJI. V prvih dveh mesecih 1955 so velike italijanske elektrarne proizvedle 5 milijard 729,3 milijona kilovatnih ur električne energije (5 milijard 721 milijonov v istem razdobju lanskega leta). Povečanje znaša letos samo 0,14%. Narastel je uvoz e-nergije iz tujine, in sicer od 55,849 milijona kilovatnih ur na 65,038 mil. kil. ur. Uvoz je torej narastel za 16,45%. Izvoz je nazadoval od 256,725 milijona kwh na 35,914 mil. kwh v prvih dveh mesecih tekočega leta; zmanjšanje znaša torej 66,15%. Zmanjšala se je proizvodnja v hidrocentralah zaradi slabih vremenskih razmer, ki so ovirale dotok vode. PROIZVODNJA IN IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE V MARCU V ITALIJI. Proizvodnja električne energije je v mesecu marcu dosegla 3.065,397 kwh, to je za 274.291.000 kwh več kakor v istem mesecu leta 1954. Podrobno so proizvedli 2.448.451.000 kwh hidroelek-trične eregije proti 2. 322,444.000 v mesecu marcu leta 1954, 6.16.946,000 kwh termoelektrične proti 468.662.000 kwh. V tem mesecu so izvozili 38,723.000 kwh proti 89,728.000 y istem času lanskega leta, to je za 51,005.000 kwh manj. Uvozili so 52,203.000 (lansko leto v istem mesecu 23,336.000). Tako so v mar.n razpolagali s 3.080,877.000 kwh električne energije, to je za 354,163.000 več kakor v mesecu marcu lanskega leta. CENE AVTOMOBILOV ZNAMKE »MERCEDES« in »PORSCHE« v ITALIJI. V Italiji se prodajajo avtomobili Mercedes in Porsche, franco predstavnik, brez IGE po naslednjih cenah: Mercedes 180 na bencin 2,45.000 lir, idem 180 Diesel 2,600.000; Mercedes 220 3 milijone 100.000; Mercedes 300 4,600.000; Mercedes 300 cabriolet; Mercedes 300 S cabriolet e coupe 8,300.000; Mercedes 190 SL 3,800.000; Mercedes 300 SL 3 mi-lione 200.000; Porsche coupe 1500 2 milijona 700.000, idem »super« 3,000.000; Porsche coupe 1500 2,900.000; idem »super« 3,100.000 ; Porsche cabriolet 13C0 3,000.000; idem »super« 3,200.000; Porsche cabriolet 1500 3,200.000; idem »super« 3,400.000; Porsche 1500 »Speedstei« 3,900.000; Poroshe »Spyder« tip 550 6 milijonov lir. tam prodajali domače proizvode. Takrat niso poznali modernih prometnih zvez; niti ni bilo časopisov, ki bi kakor danes obveščali javnost vsak dan o vsem važnem, kar I3e dogaja po vsem svetu. Dohodku veletrgovcev so bili ogromni. Bill so taki, da so tudi prevozniki po suhem in po morju, težaki v veletrgovinah in prisitaniščih, trgovski uradniki, mali trgovci in sploh vsi prebivalci dotičnih mest dobro zan služili in veselo živeli Umetnost je bila tedaj v teh mestih na višku svojega razcveta. Tedaj so veletrgovci kupovali na svoj račun in njihova blagovna sklar dišča so tvorila središče mednarodne trgovine. Seveda iso bile to idealne razmere za velika trgovska primorska mesta in zelo razumljiva je želja njihovih prebivalcev, da bi ostalo vse pri Starem. Naš Trst je zelo malol užival to z1'•'ta dobo, prišel je na ta veliki ples šele, ko so plesali zadnjo polko-galiop. To se je zgodilo še pred začetkom prejšnjega stoletja, ko je Reyer, o katerem smo že pisal;, v št. 62 našega lista, leta 1788 ustanovil v hiši ob Velikem kanalu, kjer je bila do konca lanskega leta nameščena anglo-ameriška čitalnica, svojo veletrgovino. Franc Tadej Reijer (od 1. 1800 napreji Reyer) Predsednik Združenih ameriškin držav Eisenhower je v svoji poslanici na Kongres omenil tudi gospodarsko pomoč, ki jo bodo ZDA da-jaC-e Spaniiji in Jugoslaviji. Omenil je, da ti dve državi nista' bili Vključeni v pomoč iz Marshallovega plana. Njihovo goispodarstvo bo mogoče podpreti z novimi krediti, ki so potrebni za sodelovanje ZDAI z o-menjenima državama. Vprašanje ameriške pomoči Spa-* ni ji je preživljalo v zadnjem času kri- ^ tične trenutke. Spanci so zahtevali povečanje ameriške pomoči in zagrozili, da bodo prekinili sodelovanje z Američani ako jim ti ne ustrežejo. Vse kaže, da jim o Amerika zdaj ustregla. Ex-port-Import Bank ,ie dovolila Španiji dve posojili, in sicer prvo v znesku 20 milijonov, drugo v zneska 10,5 mi-milijonov dolarjev. Čeprav je bila gospodarska pomoč EVropi prekinjena, je Eisenhower zahteval od Kongresa o-dobritev 28 milijonov dolarje/ za prihodnje finančno leto. °rvotno pomoč 21 milijonov dolarjev za nakup ameriškega bombaža so Američani dvignili od 21 na 29 milijonov dolarjev, poleg tčga bodo Spanci lahko kupili v Ameriki za 4,5 milijona dolarjev železnin izdelkov in opreme. Po poročilih francoskih listov iz Madrida niso Spanci niti s tem denarjem popolnoma zadovoljni. Obžalujejo tudi, da so ZDA sklenile prodati Angležem za 6 milijonov dolarjev pomaranč. Španski izvoiz pomaranč bo tako prizadet. Poleg tega je bil letos pridelek pomaranč v Španiji 'Slab. Izvoz pomaranč iz Španije predstavlja običajno 23% vrednosti vsega španskega izvoza, medtem ko predstavlja izvoz ameriških pomaranč samo 1% vrednosti ameriškega izvoza. Ameriški! kongres proučuje možnost, da hi omogočil priselitev večjega števila beguncev iz vzhodno-evropsklh držav, ki žive v Španiji, da bi tako razbremenil špansko vlado, ki mora poskrbeti zaslužek novim 550.000 Spancev, za kolikor naraste vsako leto prebivalstvo Španije. Milliarde za luie vojska v Nemčiji V trenutku, ko je bila v Nemčiji s strani zahodnih držav zopet priznana popolna; vrhovnost (suverenost) in ko bo Nemčija lahko pričela organizirati lastno vojsko, so zanimivi podatki o stroških, ki jih je imela nemška vlada za vzdrževanje tujih vojsk v Nemčiji. Te vojske trenutno še ostanejo; na svojem mostu, vendar bo prispevanje za vzdrževanje te vojske z nemške strani počasi usihalo. (Izvirno poročilo) Hanno ver, maj a Pot iz Trsta do Wilhelmshavena, ki je še okoli 200 km naprej od Hannovra in nazaj v Trst, istane v III. razredu brzega vlaka 18.500 lir. Tudi v III. razredu se voziš tako udobno, da ti mi treba trošiti denarja za II. razred. V vlakih je dovolj prostora. Ti so dovolj pogosti, z druge strani pa konkurirajo železnici že avtomobilske ceste. Na splošno računajo, da je bil promet na industrijskem sejmu v Hannovru za 20% večji kakor lani. Obseg sejma se nenehoma širi. Da bi u-stregli novim zahtevam razstavljal-cev, bi morali sejmišče povečati in zazidati novih 40.000 kv. metrov površine. Vprašanje je, ali bi imelo smisla povečati velesejem, ker zavzema že današnji takšen obseg, da mnogi razstavljale! ne pridejo več do izraza. Tako nekatera nemška industrijska podjetja letos niso razstavljala prav iz tega razloga. Pr.d izložbo Kruppovega koncerna vzbuja pozornost kip orjaka, opasanega s širokim pasom, kj naj bi predstavljal nemško industrijo, a njegov pas — po mnenju nekaterih — pomeni verigo dosedanjih raznih omejitev s strani za hodnih sil, ki se jih nemško gospodarstvo hoče otresti. je bil doma iz Naborjeta, v južni slovenski Koroški. Reyerjeva je bila najvažnejša tvrdka za čezmorsko trgovino ne samo v Trstu, ampak tudi v vsej habsburški državi. Razen tega je bil Reyer začetnik in souistanovitel] avstrijskega Lk>yda, velikih tržaških zavarovalnic in tovarne 'strojev pri Sv. Andreju. V isti dobi, to je v začetku prejšnjega stoletja, so se začeli pojavljati parni stroji, železnice in sploh ves tehničen napredek, ki je naposled zrevo-lucioniral vse svetovno gospodarstvo in v Trstu dovedel do tega, da je bila 1. 1891 odpravljena svobodna luka, ker je ovirala razvoj tržaške industrije. Iz trgovinskega emporija je bilo treba preiti na tranzitno posredništvo; blaJ go se ni več v takšni meri kupovala in zbiralo v trgovskih hišah, ki so ae začele umikati špedicij skim posredovalnicam. Moderne komunikacije so zbližale najbolj oddaljene narode in so takorekoč veis svet spremenile v eno 'samo ogromno vas. Danes ve že vsak narod, kje in po kakšnih cenah dobi potrebno mu blago in trgovski monopol velikih trgovskih hiš v primorskih pristaniščih je izginil za vedno. Z monopoli so izginili tudi mastni dobički, čeprarv je blagovni promet za- Doslej je Zahodna Nemčija vsak mesec nakazala poveljstvom' zahodnih vojsk (angleške, ameriške in francoske) 660 milijonov mark kot svoj prispevek za zasedbene' stroške. Francija je od tega prejemala 111 milijonov mark (1 marka je okoli 150| lir). Francozi so uporabili ta denar za zidanje vojašnic in za vzdrževanje vojaške o-preme. Francoski vojaki so preiemali posebne dnevnice, ki jih je plačevata Francija iz lastne državne olagame. V ta namen je šlo okoli 50 milijard ria leto. Tako ie Francija prispevala ckoli eno tretjino za vzdrževanje svoje v< ske v Nemčiji. Po' enem letu od vstopa Zahodne Nemčije v organizacijo severnega ‘atlantskega pakta (NATO) bo Nemčija popolnoma prenehala prispevati za vzdrževanje zahodnih vojsk. Od sedanjih 660 milijonov mark se bo njen prispevek najprej zmanjšal na 500 milijonov na mesec, nata na 400, kasneje na 300, dokler ne bo popolnoma ukinjen. Francija bo prejemala v začetku 111 milijonov, nato 96, pozneje 76,2, nadalje po 57,0 ter končno po 30 milijonov UM vsak mesec. Od junija prihodnjega leta se bodo morale zahodne vojske • Nemčiji same vzdrževati. Izdatki francoskerra državnega proračuna se bodo zaradi tega povečali za okolj 3 milijarde frankov na mesec. Stroški za vzdrževanje francoske '. oj-ske v Južnem Vietnamu se bodo skrčili od 165 na 150 milijard no leto kei so Francozi pričeli štediti. Ameriški prispevek za francosko vojsko cr.Eša 100 nplijonov dolarjev, to je okoli 35 milijard francoskih frankov. Francozi ■so računali, da bo ameriška pomoč znašala 105 milijard frankov. Zaradi tega se bo francosko finančno breme zaradi Južnega Vietnama povišalo na 110-115 milijard frankov, ned teni ko bi moralo po prvotnih računih znašati samo 60 milijard. Ogromen dobiček petrolejske družbe Zpana petrolejska družba ESSO, ki ima tudi v Trstu svojo čistitaico, je skupno s svojimi podružnicami prodala v letu 1954 nič manj kot 105 milijonov top proizvodov, med temi 35 milijonov top, bencina. 30 milijonov ton plinskega olja, petroleja in kurilnih oli, kot tudi 34 milijonov ton težkih kurilnih olj. Proizvodnja surovega rudninskega olja se je povečala za 3%, predelava v čistilnicah pa za 4%. Cisti dobiček družbe v letu 1954 je znašal 440 milijonov dolarjev, napram 364 milijonov v letu 1953. Nove investicije v leta 1954 znašajo 764 milijonov dolarjev. V 10 povojnih letih je družba ESSO in vestirala skupno nad 5 milijard dolarjev. Obisk velesejma je bil izredno velik. Računajo, da se je samo s tramvajem za časa velesejma ipripeljalo na sejem 755.000 obiskovalcev. Prvega maja je sejem obiskalo čez 200.000 ljudi; pred sejmiščem je ta dan parkiralo čez 40.000 motornih vozil. Promet je vodil funkcionar mestne policije iz helikopterja. Kljub ogromnemu prometu je bilo ta dan 39 prometnih nesreč. Med tujci je bilo letos opaziti mnogo več obiskovalcev iz vzhodnoevropskih držav (tudi iz same Rusije), ki so pirhajali na sejem po večini v skupinah; mnogo več je bilo tudi obiskovalcev iz Indije, Daljnega vzhoda in Južne Amerike. Na sejmu so pričela prihajati tudi industrijska podjetja iz tujih držav. Letos so* bili prvič na industrijskem sejmu tudi A-meričani. Ameriški minister Weeks je med svojim potovanjem po Evropi obiskal tudi Hannover.. Popisovanje razstavljenih industrijskih proizvodov bi nas privedlo predaleč. Veliko je bilo zanimanje za stroje za obdelavo lesa, za opremo e-lektrarn, za prehranjevalno industrijo ter za stroje vseh vrst sploh. Za tujce je bilo tudi letos dobro preskrbljeno. Ako ni prostora v hotelih, prejmeš nakazilo za zasebno sobo, za katero plačaš uradno določeno ceno, Hannover, ki je bil med zadnjo radi neprenehoma množeče se proizvodnje ter naraščanja in izpopolnjevanja komunikacij silno narastel. Tranzitni pristaniški promet nikakor ni mogel nadomestiti prejšnje svetovne trgovine v velikih lukah; jadrnice so potrebovale razmeroma mnogo več kapitanov in mornarjev kot današnje ogromne motorne ladje. Razmeroma mnogo manj je danes tudi pristaniških delavcev in prevoznikov, ker se vse delo v lukah vedno bolj mehanizira in motorizira. Nekdaj so okrog veletrgovcev tudi drugi ljudje mnogo zaslužili im lepo) žjvelli. Veletrgovci so sami svoje mastne dobičke vlagali v nova podjetja in odpirali nova po-prišča za zaposlenost in zaslužek. Vsega tega danes ni več. Ne da m več velikih dobičkov, o ne,- ti so danes še neizmerno večji, kot So bili nekdaj, toda ti današnji 'Velikanski dobički se ne delajo v pristaniščih, ampak na borzah, daleč od morja, v današnjih finančnih središčih; to so špekulacije z delnicami industrijskih podjetij. Od teh dobičkov pa nimajo delovne množice nobene koristi, ampak le ogromno škodo. Brezposelnost, stavke, beda so posledice teh iz borznih špekulacij izvirajočih dobičkov. Povsod se to dogaja seveda tudi v središčih nekdanje blaginje, v velikih Neki ameriški časopis je diplomatske načrte Sovjetske zveze in Združenih a-meriških držav prikazal z zgor. zemljevidom. Sovjetska zveza hoče ustvariti na svojih mejah proti Zahodu pas nevtralnih držav (prvi zemljevid), ki bi zajel Finsko, Švedsko, Vzhodno Nemčijo in Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Švico ih Jugoslavijo. Proglasitev Avstrije za nevtralno državo je bil prvi korak sovjetske diplomacije na tej poti. Sov- Kako se razvija Pomorski promet »kozi tržaško luko je v prvih treh mesecih tega leta dosegel 1,143,990 ton (lansko leto 859.292 t im leta 1938 813.195 t). Ce podrobneje razčlenimo ta števila, bomo videli, da je razvoj ugoden samo po količini blaga, ne pa po kakovosti. Po morju je prispelo 884.755 ton (leta 1954 616.767 ip leta 1938 571.244 ton); odšlo pa je 259.235 t (243.162 jm 241.951 ton). Železniški promet je bil naslednji: v Trst je prispelo po železnici 218.928 t (leta 1954 219.903 in leta 1938 233.527); odšlo je po železnici v zaledje 576,242 t (315.731 in 244.466 ton). Tako je celoten železniški promet v prvem tromesečju leta 1955 znašal 795.190 ton (leta 1954 535.634 in leta 1938 477.993 ton). Promet je narastel zlasti zaradi večjega dovoza premoga im drugih trdih goriv po morju (leta 1955 301.605 ton, leta 1954 166.260 im leta 1938 84.733 ton) kakor tudi zaradi večjega dovoza po morju kamenja ip zemlje (172.578 v letu 1955, 11.400 t leta 1954 in 136.670 1. 1938) ter mineralnih olj (231.517 1. 1955, 221.835 1. 1954 im 178.106 1. 1938). vojno skoraj do dveh tretjin porušen, je danes v glavnem že obnovljen. Iz Hannovra me je peljala pot v Muench n, kjer je bila velika obrtna razstava. Razstavljeni izdelki kažejo, da ne gre več za pravo obrt, temveč že za industrijo. Pozornost zbujajo zlasti mizarski izdelki vseh vrst, med njimi tudi oprema za zasebna stanovanja in lokale. V Muenehenu kakor tudi v Hannovru sem opazil mnogo Jugoslovanov, poleg tega mnogo gostov iz vzhodnih držav, ki prihajajo zlasti na študijsko potovanje. Italijanov je bilo v Hannovru prav malo, v Muenehenu pa več. Nikdo jim ni branil fotografirati razstavljene izdelke, medtem ko so prejšnja leta veljale v tem pogledu razne omejitve. Na ulicah v Muenehenu je izredno živo, promet je silen. V mestu, ki šteje okoli 900.000 prebivalcev, je 100.000 motornih vozil. Porušene stavbe naglo obnavljajo, še nekaj o prehrani in prenočevanju. Opazil sem, da je meso v primeri z razmerami v Trstu poceni; saj ne stane v nadrobni prodaji več kakor 4 marke (okoli 600 lir kg, v Trstu 1200-1400 lir). Za dobro kosilo z vrčkom piva plačaš 4-5 mark. Hotelska soba s telefonom in radiem stane 8 mark (1200 lir). V kleteh velikih pivovarn, kjer Bavarci srkajo priljubljeno pivo, je izredno živo. .trgovskih pristaniščih med katerimi je tudi naša 'konkurentka Genova. Ge-novežani vidijo in razumejo le to, da je nekdanja blaginja izginila, ne marajo se pa potruditi, da bi poiskali resnične vzroke današnje težke gospodarske krize, ampak lahkomiselno mečejo krivdo na svod e konkurente in predvsem na naše meisito. Kakor so se v davnem1 preteklem času borili preti, Pizi in nekdanji kraljici Jadranskega morja (Benetkam), tako se v našemi stoletju borijo proti Trstu, da bi se kakor nekdaj polastili donosne prek-morske veletrgovine, ki pa je kakor smo videli zgoraj, pričela že davno pojemati. V tej borbi je Genova končpo dosegla popolno zmago. Naša luka se nahaja v poslednj.ih izdihljajih, a kljub temu se v Genovo ni povrnila nekdanja blaginja, kar nam dejanski dokazujejo velike stavke, ki so paralizirale pomorski promet v genoveški luki. Ne samo da si Genova ni mogla prilastiti neobstoječe tržaške! veletrg|orvine, (temveč je pričel celo mršavi sodobni tranzitni promet odhajati v druga pristanišča, namesto da bi šel v Genovo. Jalova je in bo ostala vsaka borba, ki prezira zemljepisne pogoje in zgodovinski razvoj. Srednji vek je že daleč za nami. Stroji so že marsikaj spremenili in bedo odstranili še vso zgodovinsko staro šaro. Blaginja se bo povrnila, toda ne samo za Genovežame in njim podobne, temveč tudi za nas in za vse. od— jefska diplomacija skuša še vedno pridobiti za to politiko tudi Nemčijo. A-merika bi rada odslovila Sovje'sko zvezo s tem, da bi iztrgala iz njenega območja Poljsko, Cehoslovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo (drugi zemljevid). Ameriška diplomacija nasprotuje ustvarjanju pasu nevtralnih držav in stremi za tem, da pritegne vrsto evropskih držav popolnoma na svojo stran. tržaški promet Vznemirljiva je okolnosit, da popušča dovoz po železnici iz zaledja (218.928 top leta 1955, 219.903 leta 1954 in 233.527 leta 1938). Popušča dovoz iz zaledja »faznega blaga«, ki označuje predvsem industrijske izdelke (v prvem tromesečju 1955 100.840, leta 1954 113.143 in 1. 1938 168.544 ton). Pada tudi dovoz lesa iz zaledja (68.623 1. 1955, 79.334 1. 1954 in 28.805 leta 1938). Premog odvažajo zlasti v zaledje, se pravi ,da ni morda toliko namenjen tržaški industriji ali ladjam. Po železnici je odšlo letos v zaledje kar 280.975 ton premoga, 103.439 t lani in 1.155 ton leta 1938. VEDNO VEG AVSTRIJSKEGA PROMETA GEZ HAMBURG. V mesecu mar-cu se je avstrijski tranzit čez hamburško pristanišče povečal nasproti prejšnjemu mesecu. Skozi to luko je odšlo 19.000 t avstrijskega blaga proti 17.000 v februarju, dočim je bilo pripeljano 7.900 t blaga za Avstrijo proti 6.650 v februarju. Gez Hamburg je šlo v mesecu marcu med zalednimi državami še največ češkoslovaškega blaga, to je 58 tisoč ton. Mnenje drugih Zgodovinsko dejstvo Ob proslavi 10-letnice ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini je imel slavnostni govor predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, ki je v njem tudi dejal: »Končno pomeni imenovanje prve slovenske vlade tudi prvič v zgodovini slovenskega naroda velik uspeh zaradi dejstva, da so bila prvič v njegovi zgodovini združena vsa ozemlja slovenskega naroda v okviru Ljudske republike Slovenije, da so vsi priznavali nesporno avtoriteto nove ljudske vlade Slovenije ini da so ysi plebiscitarno izrazili svojo pripadnost Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Mislim, da moramo v tej zvezi posebej poudariti dejstvo ,da je imel v tem času tudi Trst svojo ljudsko oblast, svoj Mestni narodno osvobodilni odbor, demokratično izvoljen, z vsemi pravnimi organi, ki je v mesecu maju imamifestativno priznal tako slovensko vlado kot tudi jugoslovansko vlado. Čeprav ta združitev celot nega slovenskega naroda žal ni mogla ostati trajna, 'mislim, da moramo vendar opozoriti tudi na ta pomen ustvarjanja prve slovenske vlade, ker bo to zgodovinsko dejstvo brez dvoma v bodočnosti igralo še važno vlogo pri urejanju odnosov med državami in med narodi na tem področju Evrope«. TITO O ODNOSIH Z ITALIJO V svojem govoru na proslavi 10-letnice osvoboditve v Pulju je predsednik FLRJ Tito glede odnosov z Italijo izjavil: »Zdaj imamo tu položaj, ki nas v resnici lahko navdaja z optimizmom, ker so italijanski voditelji pripravljeni na nadaljnje razvijanje naših dobrih odnosov in sodelovanje tako na gospodarskem kakor na kulturnem pa tudi političnem področju. V tem pogledu seveda še ni bilo vse storjeno in bo treba te mnogo napraviti. Potrebna je samo dobra volja na obeh straneh. Jaz pa lahko rečem, da nam dobre volje ne bo primanjkovalo.« OPTIMISTI SO V vrsti nemških časnikarjev, ki so nedavno obiskali Jugoslavijo, je bil tudi Manfred R. Beer, ki je iz Beograda listu »Die Welt« poslal daljše poročilo o svojih vtisih. V zaključku članka pravi, da je povsod palete! na prijazne ljudi, ki so mu radi šli na roko. Iz vrste razgovorov z domačimi gosti po javnih lokalih omenja tudi naslednjega: »Mi se ne vdamo. Mi smo ostali optimisti. Mi vemo, kje so pomanjkljivosti in vemo tudi, zakaj nastajajo. Mi govorimo o tem povsem odkrito, prav tako kakor govorimo odkrito tudi o zboljšanjih, ki jih priznavamo. Velik napredek vidimo v temi, da »mo v ysem tem popolnoma svobodni. Pred vojno nismo i-meli nikalešne industrije, zdaj jo gradimo. Zaradi tega se lahko tujcu zdi naša življenjska raven nizka; zaradi tega imamo visoke cene, zaradi tega lahko malo kupujemo.« Pisec je vprašal gosta, ali pripada k Zvezi komunistov. »Ne«, je odgovoril vljudno, vzel svojo čepico z obešala in odšel. S POTI V HANNOVER IN MUNCHEN Na industrijskem sejmu in obrtni razstavi f m po VAZEN OBISK SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV V BEOGRADU Zahodni svet je iznenadila napoved obiska visokih sovjetskih državnikov v Beogradu. Proti koncu tega meseca, menda' 26. maja, prispeio v Beograd: glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hrutščev, predsednik vlade Bulganin, podpredsednik vlade Miko-jan, glavni urednik »Pravde« Sepilov, pomočnika zunanjega ministra Gromi-ko in Rumikiln. Predsednik FLR Jugoslavije Tito je na proslavi 10-fetnice osvoboditve Istre, v Pulju dejal, da hoče Jugoslavija ohraniti dobre odnose z Zahodom in močno, iz,boljšati odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnb mi državami. Maršal Tito je tudi izjavi^ da je Jugoslavija hvaležna zahodnim zaveznikom, ziasti še Ameriki', ki je dajala in ji še dajiei pomoč. Dodal je, da Jugoslavija' ne >bo niti v P' i-hodnje, kakor ni doslej, sprejela nobenih jM.gojev za to1 pomoč. Ta pomoč je v zvezi s človečanskimi čustvi, a je tudi upravičena, ker jo jugosilovan-sko ljudstvo zasluži zaradi žrtev, ki jih je doprineslo v pretekli vojni in spričo sedanjih naporov, da bi ohranila mir na svetu, — Jugoslovanska vlada je o obisku sovjetskih državnikov obvestila poslanike zahodnih sil v Beagradu.V Pulju je maršal Tito nastopil vnovič proti .razkroj,itvi sveta na dva bloka, na Vzhod in Zahod. AVSTRdJA JE ZOPET NEODVISNA, Preteklo nedeljo, 15. maja, je bila na Dunaju podpisana mirovna pogodba z Avstrijo. Na Dunaj so prispeli zunanji ministri štirih velikih sil Francije, Vel. Britanije, Sovjetske zveze in Amerike, Avstrija je zopet postala! neodvisna država, tuje vojske bodo zapustile njeno ozemlje, Takoi je bila zaključena akcija^ ki jo je začela sovjetska vlada g tem, da je povabila v Moskvo avstrijskega kancler j a Ra,alba in je Avstriji ponudila mir pod pogojem, da ostane nevtralna in da se ne združi z Nemčijo. V znak veselja sp' po Avstriji zazvonili zvonovi, ponekod so Avstrijci tudi rajali po ulicah. PRAVICE KOROŠKIH S KOVEN C EV' ZAJAMČENE. Mirovna pogodba z Avstrijo, ki so jo sestavili diplomati velikih držav in pri kateri nisoi neposredno sodelovale manjše zmagovalne države, kakoiit Jugoslavija, zagotavlja narodnostnim skupinam,, to je Slovencem na Koroškem in Hrvatom- na Gradiščanskem^ vsaj osnovne narodnostne pravice. Uživali bodo iste pravice kakor ostali avstrijski državljani; poleg tega tudi pravice dp lastnih organizacij, zborovanja, tlaka in uporabe svojega jezika, pravice do osnovnih šol v materinem jeziku in do ustanavljanja lastnih šol na področjih s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom. Zajamčena jim ;e tudi pravica do uporabe lastnega jezika v uradnem poslovanju. Prepovedana je vsaka dejavnost, ki omejuje pravice slovenske in hrvatske manjšine. PROGLASITEV NEODVISNOSTI NEMČIJE. Dne 5. maja je bila Nemčija v Parizu svečano sprejeta v Organizacijo severnega atlantskega' pakta (NATO) in hkrati po 10 letih, od kar je brezpogojno položila orožje, zopet proglašena njena neodvisnost. V Nemčiji se niso posebno razveselili tega koraka, ker se je j ovečalai nevarnost, da ostane država razkosana na Vzhodno in Zahodno Nemlijo. Oboro-žiitvi Zahodne Nemčije in njeni priključitvi k ameriškemu bloku nasprotuje seveda Sovjetska zveza. Proti pristopu k NATO je nastopilo, 151 nemških socialistov, ki so zapustili državni zbor, ko je bila prebrana svečana izjava o proglasitvi Nemčije za neodvisnpi državo. »VZHODNI! NATO«. K0 so se dokončno zahodne sile odločile, da dovolijo Zahodni Nemčiji vojsko pol milijona ljudi in da sprejmejo v Olrganii-zacijo .severnega atlantskega pakta (NATO), je ruska diplomacija' pričela pripravljati tako imenovani »Vzhodni Nato«, to je obrambno organizacijo vzhodnoevropskih držav. To* je dovedlo do podpisa pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajiemni pomoči osmih vzhodnoevropskih držav, ki je bil izvršen v Varšavi 14. tega meseca.. Na čelu skupnega poveljstva vseh armad bo ruski maršal Ivan Konjev. ATOMSKA ENERGIJA V SOVJETSKI ZVEZI. Organizacija združenih narodov je priobčila poročilo o izkori-ščevanju atomske energije v prid'o-bitvene namene, torej ne v vojaške namene, na podlagi poročil, ki so jih predložile 'same države. Iz njih se vidi, da izkoriščano e atomske energije v Sovjetski zvezi ne zaostaja za izkoriščanj em v industrijske namene v Združenih ameriških državah. PERON PROTI CERKVtl. Poročilo iz Buenps Airesa pravi, da je argentinska vlada v petek zadala doslej naj-hujiši udarec katoliški cerkvi $ tem, oa je senat izglasoval zakon, po katerem ne bodo verske ustanove več proste davka. Pb dosedanjih zakonih so bile cerkve, samostani, verske šole in vsa iraovina cerkve oproščeni državnih in občinskih davkov. Odslej bodo morale cerkvene ustanove plačevati davke kakor vse zasebne ustanove. Poprej ie senat sprejel zakon, ki prepoveduje verski pouk v javnih šolah. Ta zakon je zdaj potrdila tudi, poslanska zbornica. POSARJE BO SVOBODNO. Ministrski svet Zahodne obrambne zveze je v bistvu potrdil sporazum med Francijo in Nemčijo glede Posarja. Posarska vlada bo pod nadzorstvom komisarja, ki je odgovoren ministrskemu svetu Zahodne obrambe; komisar bo imel približno takšne naloge, kakor bi jih imel tržaški guverner, le da bi bil ta podrejen Organizaciji združenih narodov. Končno usodo Posarja bo odiločil plebiscit, ki ga bodo nadzirali predsi arniki Vel. Britanije, Italije, Belgije, Holandije in Luksemburga. POSOJILO MEDNARODNE BANKE AVSTRALIJI. Mednarodna banka je o-dobrila posojilo Avstraliji v znesku 54 milijonov 500.0001 dolarjev. Ta denar bo avstralska država porabila za dvig kmetijstva, industrije (posebno električne) in za zboljšanje prevoza. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Med tržaškimi trgovoi) je izzvala precejšnje olajšanje izjava avstrijskega ministra za trgovino dr. U. Illiga, da bo za bodoče tri mesece — junij, julij in avgust sprostil izvoz 700.000 kub. m žaganega lesa v razne smeri. Ta kontingent bo razdeljen vnaprej za vse tri mesece. Trgovci računajo, da bo to preprečilo nadaljnje skakanje cene na trgu. V Italiji zelo primanjkuje lesa. Italijanski uvozniki le težko konkurirajo nemškim, ker so ti v Avstriji na glasu, da plačajo poprej in tudi, da niso tako izbirčni glede kakovosti lesa kakor italijanski. Na italijanskem trgu vlada zlasti veliko pomanjkanje gradbenega lesa. Za maj in junij bo razdeljen kontingent 10.000 kub. m tramovja; s tem nikakor ne bodo' pokrite italijanske zahteve. Zato računajo', da bo cena poskočila. Cene desk »tombante« franco vagon Trbiž se sukajo še vedno okoli 27.500 lir za kub. m. Iz tržaških trgovskih krogov poročajo1, da vztrajajo' jugoslovanski izvozniki pri visokih cenah in da zahtevajo, 32.000 lir za tombante franco Sežana ali fob v jugoslovanskih pristaniščih. PROIZVODNJA IN UVC:Z CELULOZE ZA TEKSTILNA VLAKNA V ITALIJI. V letu 1954 je italijanska proizvodnja celuloze za tekstilna vlakna znašala 582.124 stotov; se pravi, da se je povečala za 60,9 Vz v primeri z letom 1953. Uvoz je naras el na 827.037 stotov, to je za 35,1% več v primeri z letom 1953. Največ celuloze so uvozili s Švedskega, to je 73,88% celokupnega uvoza nato iz Finske 9,04%, iz Avstrije 6,06%. iz Norveškega 5,28 in iz ZDA 4,84%. NAPOVEDUJE SE POVIŠANJE CEN TISKARSKEGA PAPIRJA. Združenje nemških proizvajalcev papirja je sklenilo zvišati ceno rotacijskega papirja na 77 nemških mark za 100 kg, kar predstavlja povišanje 4,75 marke v primeri s sedanjo ceno. Cene bodo zvišali 1. septembra. COSENZA. Tiskovni papir satiniran navaden 14.200-18.800, sredlnje vrste 15 MD£7V/\I1> RUSKO ZLATO ZOPET NA LONDONSKEM TRGU. V zadnjih tednih so Rusi prodali v Londonu za 2 milijona funtov šterfingov zlatai (1 funt okoli 1.700 Ur) in za okoli 750.000 funtov srebra. Rusi hočejo izkoristiti skok cene srebra, ki ga je povzročil velik izvoz srebra iz Mehike v Savdovo Arabijo. Izvoz zlata pripisujejo okolnosti d>a So ruske devizne rezerve padle. NOVI KOVANCI PO 50 IN 100 LIR V ITALIJI. Kmalu bodo zamenjali bankovce po 50 in 100 lir s kovanci, ki bodo Imeli premer 28 mm (po 100 lir) in 25 mm (po 50 lir). Novi kovanci imajo zobčasti rob, da bi se laže razlikovali od kovancev, ki so že v obtoku. Kovani so iz tako imenovanega »acmontala«, to je iz nerjavečega jekla, katerega proizvodnja je poceni. Novi denar bo postopoma pri šel v obtok že proti koncu tega leta Konec leta 1957 pa bodo sedanji papirnati bankovci, zapadli. VEČJI DENARNI OBTOK V ZAHODNI NEMČIJI. Zadnji teden v a-priilu se je denarni obtok v Zahodni Nemčiji povečal za 1728 milijonov mark na 13.594 milijonov DM. Dosegel je stopnjo, ki je za 706 milijonov višja kakor doslej najvišji obtok dne 31. marca. POLOŽAJ LIRE. V tednu od 6. do 13. maja se položaj lire ni bistveno izpremenil. Tečaj nasproti ameriškemu dolarju je bil 6. maja 629. teden nato 630,50. Tako se tečaj na prosti borzi suka blizu uradnega (625 lir za dolar). Švicarski frank je 6. V. stal 148 lir, dne 13. V. 147,75, francoski frank 170,50 in 170,50, funt šterling 1695 in 1695, zlato 719 in 719. (Glej borzno poročilo na zadnji strani.) DEVIZE V ZAHODNI NEMČIJI. Bank deutscher Laend r obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 1 egiptovski funt 12,05 DM G (Geld — denar), 12,07 DM B (Brief — pismo); 100 italijanskih lir 0,671 DM G, 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,396 DM G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,135 DM G, 16,175 DM B; 100 portugalskih esku-dov 14,59 DM G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14,00 DM G. ZLATE IN DEVIZNE ZALOGE za-hodinonemške narbdipe banke (Bank deutscher Laender) ,so se V tretjem tednu aprila povečale za 22 milijonov na 11,58 milijarde mark. dopolnjene z omenjenimi dokazpimi listinami, sprejema Ministrstvo za trgovino,, Oddelek VI (Direzione generale importazkmi esportaziomi, Divisione VI) od 10. do 31. maja 1955. tisoč 200-24.300; pisemski navaden 16.000 do 21.400, srednje ViSle 20.000-28.300, fin 26.500- 36.000; trikrat klejen za obrazce, registrski navaden 18.000-25.000, srednje vrste 22.000-30.500, fin 29.000-38.000; pisemski srednje vrste 21.500-30.000, fin 30.000-38.G'00, extra 35-46.000; risarski papir 43-50.000; beli pergamin srednje vrste 40-60-80 g 21.500-30.000; ovojni prosojni papir srednje vrste 20-22 g 21.500- 28.000, fin bel 20-22 g 27.500 do 32.500; karton siv navaden 5300-78C0 boljše vrste 9.000-15.000; dvobarvni in triplex navaden 10.500-20.000, beli karton duplex in triplex 15.500-28.500; beli kartončini navadni 18-29.000, fini 27 do 30.000, tipa Bristol 32.000-50.500. KRIZA V AVSTRIJSKI KOŽNI INDUSTRIJI. Avstrijsko kožno industrijo zajema precejšnja kriza, ki ni sezonskega izvora. Oddelki za proizvodnjo podplatov delajo komaj s 50% zmogljivostjo, čuti se čedalje bolj konkurenca gumijastih izdelkov, hkrati pa tudi italijanske in nemške industrije. NOV SPORAZUM O OBMEJNEM PROMETU NA TIROLSKEM V Rimu se je sestala mešana itali-jansko-avstrij.ska komisija, ki jo predvideva pogodba o regionalnem prometu med Južno in Severno, Tirolsko. Ta pogodba je bila podpisana 23. junija lani. Komisija je v Rimu zasedala 14 dni-Lista, ki določa razne vrste blaga v izmenjavi je ostala neizpremienjeoa. Vrednost izvoza iz Italije (Južnega Tirolskega, v Severno Tirolsko in Vorarlberg, je ostala neizpremenjena pri 854 milijonih lir. Povečan je bil kontingent blaga, ki je prosto carine, in sicer na 250 milijonov lir v obeh smereh. DOSEŽEN JE BIL SPORAZUM MED NEMČIJO IN GRČIJO. Grškj minister za gospodarsko v,skladi: ev Papaligouras se je v Bonnu pogajal z ministrom Er-hardom o nemški udeležbi pri izvršitvi grških industrijskih gospodarskih načrtov. Dosežen je bil sporazum, tako da bodo Grki lahko izkoristili v ta namen: nemški kredit 200 milijonov mark. Nemško gospodarstvo bo prejelo, iz Grčije naročila, ki presegajo ta kredit. ITALIJA BO IZVOZILA 400.000 STOTOV SUROVEGA RIŽA NA JAPONSKO. Italija bo dobavila Japoncki 400 tisoč stotov surovega riža. Izvoz italijanskega riža v druge dežele se je nasprotno zmanjšal. Tako je Zah. Nemčija zmanjšala uvoz riža iz Italije v letu 1953/54 za okoli 3,4 milijarde lir. NEMŠKA DRUŽBA KRUPP BO PRIČELA IZDELOVATI TITAN. Znana nemška družba Krupp je razglasila, da bo pričela izdelovati titan in njegove zlitine. Krupp je prva evropska tovarna, ki bo proizvajala titan. Pričela bo z izdelovanjem jeklenih plošč, ki bodo prevlečene s, tiianom. CENE KOŽ V STUTTGARTU Na dražbi, ki jo je priredila dne 11. in 12. t. m. centrala za kože v Stuttgartu, je bilo razen malenkostnih ostankov razprodano vse, kar je prišlo kož iz Ba. varske in Baden-Wurttambeiške: 44.350 govejih (aprila: 55.000), 49.000 telečjih (57.000), 1310 ovčjih (1900) in 502 konjskih kož (505). Cene kož so ostale v glavnem enake cenam v prejšnjem me- secu, le pri govejih kožah je nastopilo zboljšanje za 5 do 7%. Tudi pri telečjih kožah je bilo opaziti podražitev (za kože iz Badena in Wurttemberga nad 7,5 kg okoli 10%). Za bavarske kože so na licitaciji plačali (v DM za 1 kg): telečje do 4 5 kg 5,76 do 5,88 (v aprilu 5,10 do 5,85); 4,6 do 7,5 kg 4,75 do 4,87 (4,55-4,78); nad 7,5 kg nespremenjeno 3,10; vse lanske kože 2,67 (2,67); volovske 1,50-2,55 (a-prila 1,47-2,54); goveje 1,80-3,00 (1,72 do 2,94); kravje 1,62-2,21 (1,61-2,20); bikove 1,16-2,67 (1,15-2,67). HMELJ NA TRGU V NUERNBERGU Na nurnberškem tržišču je bil promet z lanskim hmeljem v teku minulih tednov le neznaten. Bilo je sicer precej povpraševanja, toda le malo zaključkov. Zaradi malenkostnih zalog so krili potrebe z zadružnim blagom. Ker a se je povpraševanje v zadnjih dneh močno povečalo, so samo iz skladiščnih zalog zadružne centrale v Niirnbergu i prodali nekoliko tisoč stotov. V glav- l nem so prodajali hallertauer po 305 do 325 DM za 50 kg (tržne netto cene). Cene ostalih vrst hmelja so ostale skoraj neizpremanjene. MANJ IZVOiZNIH DOVOLJENJ ZA NIKLJASTE ODiPADKE iz Združenih ameriških držav. Ameriško ministrstvo za trgovino je poostrilo navodila za izdajanje izvoznih dovoljenj za nikljaste odpadke v mesecih aprilu, maju in juniju. TRGOVINSKHi SPORAZUM MED VEL, BRITANIJO IN JUGOSLAVIJO Te dni jie bil med predstavniki Jugoslavije in Vel. Britanije v Beogradu podpisan protokoli o trgovinski izmenjavi med; obema državama na podlagi 'sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1949 in je že potekel. Zdaj so bili sklenjeni dogovori glede izmenjave blaga za čas od 1. aprila 1955 do 31. marca 1956. Kakor doslej, bo za večino jugoslovanskih izdelkov prost uvoz na britanska tržišča, za uvoz angleškega blaga pa bodo še naprej ve-Ijali dosedanji dogovori. Britanski oddelek za garantiranje .izvoznih kreditov bo priznal kreditne olajšave za blago, ki ga bodo uvažali v Jugoslavijo, sprejete pa bodo tudi določbe o nerazlikovanju v brodarstvu. VREČE MILAN. Nove vreče iz jute 680-700 g 120x70 cm 205-210 lir komad; 700-730 g 120x70 cm 210-215; 550-570 g 105x70 cm 160-165 lir. — Rabljene vreče iz jute 550-570 g 105x70 cm 125-135 Fr kg. Kakor smo že zadnjič javili, Je bil za novega predsednika, Italijanske republike izvoljen Giovanni Gronchi, ki ga vidimo na podobi. Novi predsednik se je rodil 10. decembra 1887 v Pontederi pri Piši. Ker je bil iz revne družine, se je moral na univerzi sam preživljati. Že v mladih letih se je družil z domom L. Sturzom, s katerim sta leta 1919 ustanovila »ljudsko stranko«, ki naj bi katoličane politično organizirala neodvisno od cerkvene hierarhije. Od leta 1944 do 1946 je bil minister za industrijo in trgovino, dve leti nato je bil izbran za predsednika poslanske zbornice. Na tem mestu je ostal do zdaj. Po svoji izvolitvi za predsednika republike je zlasti naglasil, da mora, biti država pravična nasproti vsim državljanom in da mora zajamčiti vsem svobodo in enakopravnost. Po njegovi izvolitvi je predsednik vlade Scelba podal ostavko vlade, kakor to zahteva u-stava, Gronchi je ostavko, zavrnil Tako je ostal Scelba na vladi, ker so se glavni tajnik krščanske demokratske stranke Fanfani in predstavniki socialnih demokratov in liberalcev in republikancev izrekli za to, da ostane na oblasti sedanja vlada. Prišli so do tega zaključka, ker so odnosi med strankami takšni, da ni bilo upanja, da bi se spravila na noge boljša vladna kombinacija, kakor je sedanja. Drobiž z raznih področij PRISTOJBINA NA TUJE KAMIONE V JUGOSLAVIJI. Od 27. aprila se v Jugoslaviji pobira nova pristojbina na tovorne avtomobile, ki vozijo po jugoslovanskih cestah. Pristojbina znaša 100 dinarjev na dan za vsako tono nosilnosti, a najmanj 500 dinarjev. Tovorniki v tranzitu plačajo dvojno pristojbino. Pristojbino' pobirajo carinarnice. Na avtobuse in o-sebne avtomobile niso uvedli pristojbine, ker bi ovirala razvoj turizma. SODELOVANJE FRANCOSKE IN TURŠKE INDUSTRIJE. Med francosko skupino Constructioms Metali-ques et Entreprises in turško družbo Makine WE Kimya Endustrisi Ku-rumu je bil dosežen sporazum, da se ustanovi mešana družba za kovinsko industrijo. Družba bo gradila mostove, lope, dvigala, silose itd. Glavnici bodo, prispevale tudi turške banke'. PROIZVODNJA ŽVEPLA V AMERIKI Proizvodnja žvepla v Združenih ameriških državah je lansko leto dosegla 6,600.000 ton, to je 350.000 ton več kakor ]eta 1953. Računajo, da bo letos proizvodnja ameriškega žvepla še na-rasila. JjubuzMn—^ CARINSKE OLAJŠAVE ZA TURIST Glavna carinska direkcija pri mil1 strstvu za finance je z okrožnico št. * „ z dne 1. aprila t. 1. poenotila določi s, ■ o carinskih olajšavah za inozemske ti- v riste; nekaj posebnih ugodnosti pa 1%^ do uživali še naprej turisti iz preWLr morskih dežel. Va11 Za turista se ima poslej vsakdo, pride v Italijo z drugačnim namen«1, kakor z namenom priselitve; torej t j,ira di osebe, ki pridejo sem po poslih. a, študijske namene, na obisk in pod«fa *• no, pod pogojem, da se itu ustavijo n* w manj 24 ur, pa me več ko 6 mesecH j?01 in da imajo stalno bivališče izven Ital s en je. Prej so ,se številne olajšave priz« vale samo državljanom držav OEBm,, Jfl odslej pa 'nji več važno, v kateri držj a vi inozemski turist stalno prebiva. Olajšava se ne uporablja v obmc ,c nem prometu, prav tako pa tudi ne jf f'. osebah, ki prihajajo v Italijo po krat na mesec ali pa še niso stare |l Hisc GRADITEV TOVARNE CELULOZE V BANJA LUKI SE JE PRIČELA. Tovarno bodo gradili 3 leta. Letos bodo investirali v ta namen 600 milijonov dinarjev. Ob lOO - letnici aluminija Nesluten razmah njegove uporabe in proizvodnje UVOZ SVEČ ZA MOTORJE V ITALIJO. Ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo kontingent za uvoz 700.00 sveč iz držav, za katere velja ministrsko dovoljenje. Kontingent bo razdeljen med podjetja, ki lahko dokažejo, da so neposredni in ekskilusivni predstavniki tujih tovarn, in med podjetja, kj dokažejo s ca. inskimi listinami količino sveč ki so' jih uvozila v letih 1953 in 1954 iz katere koli države. Uvozne prošnje, Pred 100 leti so obiskovalci pariške svetovne razstave lahko prvič občudovali dotlej skoro povsem neznano, sijočo kovino. Razstavljeni kos kovine se j,e svetil kot srebro, kateremu je bil podoben ne samo po svoji zunanji obliki, temveč tudi po svoji ceni. T-da kovina je bila neprimerno lažja od vseh drugih znanih kovin. Pridobili so ja na zelo kompliciran način iz neke posebne vrste ilovice, katere je v izobilju v o količi vasice Les Baux v bližini Arle-sa, v južni Franciji. Po tej vasici so to ilovico imienovali boksit; kovini, ki se iz nje pridobiva, pa so dali ime aluminij. Trideset let so se kemiki trudili, da bi našli uspešen in cenen način pri c o-bivanja aluminija. Konično se je Francozu Deville-u posrečilo pridobiti večjo količino kovine, ki jo je nato tudi razstavil leta 1855 v Parizu. Kovina je bila zelo lepa in je imela kar dve prednosti: bila je 5 krat lažja od svini a tei precej lažja od kositra in cinka, pri tem pa znatno trša. Vendar -je njena cena bila previsoka, da bi se kovina mogla uporabljati v večjih količinah. Sele ko e o začeli pridobivata iz boksita al uminij po elektrolizi, je proizvodnja aluminija postala znantno cenejša in aluminij je začel svoj pohod, ki se še danes nadaljuje. Cena aluminija, ki je 1855 znašala okoli 600 dolarjev za 1 kg, je padla pred drugo svetovno vojno na pol dolarja za 1 kg. Glavna zasluga za nagli in neslutani razvoj avtomobilske in letalske industrije gre nedvomno aluminiju. Zanimivo je namreč to, da daje aluminij v zvezi z ,drugimi kocinami zlitine, ki so lahke, a hkrati tudi odporne. Toda ne samo pri avtomobilih in letalih se koristno uporablja aluminij. V elektrotehniki stopa aluminij vedno bolj na mesto bakra. V gospodinjstvu igra aluminij važno vlogo in še dalje izpodriva železno, stekleno in glinasto posodo. Stotine in stotine drugih večjih in manj ših predmetov izdelujejo danes iz aluminija. Najbogatejša ležišča boksita ima Francija. Njej sledi Madžarska z bogatim,; ležišči ob Blatnem jezeru. Tudi Jugoslavija zavzema znatno' mesto s svojimi ležišči vzdolž dalmatinske obale, v Črni Gori in v Istri. Proizvodnja aluminija stalno narašča. Leta 1855 so v Parizu kot posebno redkost razstaviti nekaj kg težak kos alu-munija, leta 1940 pa je samo Amerika proizvedla 800.000 ton aluminija'. . . Severni Ameriki ni cena aluminija posebno nihala. Stalnost cene seveda o-lajšuje promet. Proizvodnja aluminija v Severnih a-meniških državah in v Kanadi je v zadnjih 15 letih močno prekosite evropsko. Možnost pridobivanja električne e-nergije je zelo pomembna za razvoj proizvodnje aluminija. Ker razpolagata Jugoslavija in Norveška z velikimi količinami -neizkoriščene volne energije, se jima obeta v tem pogledu lepa bodočnost. Največ aluminija na svetu pridobi a-meriška tovarna Aluminiuim Cotmpany of America (ALGOA), in sicer nad 600 tisoč ton, za njo pride kanadsko podjetje Aluminium Ltd (510.000 ton), dalje ameriška ReynoldG Metals Compa-ny (370.000 ton) in Kaiser (350.000 t). V primeri s ■ proizvodnjo ameriške in kanadske industrije je proizvodnja evropskih podjetij skromna. Med temi so največja francosko Pechlney, za njim nemško Vereinigte Aluminium - Werke (VAW) in Aluminiuim - Industrie - AG. Proizvodnja Pechiney je leta 1954 dosegla 105.000 ton, AIAG (90.000 ton) in VAW (90.000 ton), proizvodnja Norveške 65.000 ton. Pomembno industrijo aluminija imajo še Avstrija, Anglija, I-talija in v zadnjem času Jugoslavija. Uporaba aluminija na glavo: Na občnem zboru švicarskega podje!-ja AIAG (Chipipis) je bilo podano po ročilo, ki vsebuje tudi podatke o upo- rabi aluminija na glavo prebivalca (v kilogramih): 1938 1954 ZDA 4.3 8.4 Kanada 4,6 5,3 Francija 2,1 2,3 Nemčija 0,5 2,4 Italija 0,5 1,3 Anglija 3,5 4,5 Švica 3,3 5 0 Proizvajalci aluminija v Evropi' so v Parizu ustanovili Centre Internationa; de Developpemente de 1’Aluminium, ki je nekakšna posvetovalnica, za čla.re. V Italiji porabijo mnogo aluminija zlasti za izdelovanje avtomobilov. Pri nekaterih vozilih porabijo nad 200 kg aluminija. Proizvodnja aluminija v Jugoslaviji Jugoslavija je doslej večinoma izvažala boksit in ga ni predelovala doma v aluminij. Zdaj je že v obratu velika tovarna aluminija v Kidričevem v Sloveniji. Njena zmogljivost znaša 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija na leto. Zmogljivost vseh obratov v Jugoslaviji doseže okoli 55.000 ton a umini-ja na leto. SODOBNA HLADILNICA V KIKIN-DI. Poleg klavnice, ki je bila pred vojno zgrajena v Kikindi, gradijo zdaj sodobno hladilnico, ki bo stala 204 milijone dinarjev. Gradbena dela so že končana1. Opremo so naročili v Angliji. VISOKA PROIZVODNJA CELULOZE IN PAPIRJA V AVSTRIJI. V mesecu marcu je -avstrijska papirna industrija dosegla rekord- Proizvedla je za 34.377 t papirja ih 34.532 t celuloze Proizvodnja papirja v prvem tromesečju tega leta je znašala 98.135 t proti 87.152 tone v istem razdobju lanskega leta; proizvodnja celuloze pa je dosegla 96.860 t proti 87.104 t v letu 1954. Proizvedli :o tudi 19.670 t lepenke (lansko leto 15.659). Izvoz se je y prvem tromesečju tega leta znatno dvignil. Izvozili so 53.806 ton papirja ( v istem razdobju lanskega leta 47.416) in 1.057 t celuloze (527). PROMET SKOZI SEVERNONEMSKE LUKE. V prvem tromesečju tega, leta je promet skoz; severne nemške luke zelo napredoval v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Promet je dosegel 11,658 milijonov ton, se pravi 2 260 milijonov več kakor v letu 1953. Zanimivo je, da je povečanje prometa med prvim; tremi meseci le'.a 1953 in 1954 znašalo samo 840.000 ton. Skoz; Hamburg je šlo 5,6 milijonov t( za 1,027 mil t več kakor v istem razdobju lanskega leta), skoz; Bremen 2 582 mil. t (410.000 t več), skozi Einden 1,482 mil. t (505.000 več) in skozi Luebeek 580.000 t (60.514 Ion več). BAKER IZ STRATEŠKIH REZERV Z 4 POTROŠNIKE V ZDA Kot se vidi iz poročila urada za mo bilizacijo in obrambo ZDA, bodo odstopili notranjim potrošnikom 16.000 ton bakra, ki bi ga morali oddat; v tretjem četrtletju 1955 za strateško rezervo. Na kovinskem tržišču v New Torku razlagajo to odločbo kot dokaz, da računa vlada s tem, da se bo pomanjkanje bakra na tržišču še nadaljevalo. gostilna FUR t AJST REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE! Za morebitna naročila in rezervecije, kličite telefonsko celico Hepentabor let; olajšavo carinarnica lahko odklo® 5^ kadar obstoji nevarnost, da jo bo 1 rist zlorabil (n. pr. v trgovinske nart' >», rYP>i in mo IrorToT" n./~vci +1 iiv-lic f r> a -zim ne), in pa, kadar nosi turist čezimeh količino stvari, ki se jim sicer priZ' olajšava. Turist sme uvoziti brez sleherne c! : rinske formalnosti: 200 cigaret ali 1 lt0't cigar ali 250 g tobaka; načeto ali polj jaJ steklenico vina in četrt litra žganja; ^ vo; trt litra toaletne vode in majhno k«' y , cino parfuma; začasno uvoziti pa stV1 > A VTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE ft. POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne e. M. «HIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ M.UTOVINE in IZDEEKOV Trst, Ulica I. dellaCroceA TEL. 94-570 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA priredi od fi. do 15. avgusta 1.1DNAIODNO RAZSTAVO EMBALAŽE PRIKAZ MODERNEGA EMRALIRANJA - KOLEKCIJA INOZEMSKE EMBALAŽE — MODERNI STROJI ZA PAKIRANJE IN IZDELAVO EMBALAŽE — DOMAČA IN TUJA LITERATURA - STROKOVNI FILMI Rok prijave za razstavljavce : 31. t/. t. I. Vse informacije : ,,Gospodarsko razstavišče" Ljubljana, Titova SO, tel. 31-322 — Telegram: Razstavišče Ljubljana VELIK USPEH NA pu oc’ Jw ri za osebno rabo, bodisi nove ali stat ^ Kot stvari za osebno rabo se inrti boi poleg primerne količine oblačil tudi A a0 tisti artikli, glede katerih se da upt pra vičeno sklepati, da jih bo turist oseb? ^ rabil; všteti so: osebni nakit, en fo?j syQ grafskj aparat z 12 ploščami ali 5 t mi, kinematografski aparat manjše V . f likost; z dvema filmoma, en prenos^ j l glasbeni instrument, prenosein grath d fon z 10 ploščami, prenosen diktaF (aparat za registracijo zvoka), prert''dt sen radijski sprejemni aparat, prenosi Val pisalni stroj, otroški voziček, šotor 1 druga oprema za taborenje, športna c prema in športni artikli (ribolov,ska 1 5 prema, lovska puška s 50 naboji, en dčej nou at; kajak dolžine pod 5,5 m, tja smuči, dva teniška loparja in podob ob; artikli), bicikel brez motorja ali z rtjTri torjem cil. maks. 50 kem. Od uvožen* gej ga radijskega aparata je treba plač« ti0 radijsko pristojbino v znesku 200 Fr1 ba( dobo 3 mesecev; uvoz bicikla z nav« la bo bistvenih podatkov mora italijans)1'20[ obmejna carinarnica zabeležiti y tul ^ stov potni list. Izvoziti pa sme inozemski turist br*j posebnih carinskih formalnosti sporni1 ,J ke (souvenirs de voya-ge) do vrednot .s 100 USA dolarjev. Za spominke se srn8 ^ 1 rajo predmeti; zlasti obrtmi proizvojjr ki so tipični ali karakteristični za Pr‘ izvodpjo kake dežele v Italiji, z izkljj r' čitvijo umetniških del in antičnih pr« 'ra metov, pa katere se nanaša zakon o W . ščiti stvari umetniške ali historične v« ^ nosti. Posebne ugodnosti, ki veljajo za č« ra: morske turiste, ,se nanašajo na uvoz t* ^ bačnih izdelkov, vina in žganja ter 11 tlic izvoz spominkov; za razliko od druž1 turistov smejo namreč izvozit; ,spoirt,]fal kov do 500 dolarjev vrednosti. Tudi turisti, ki italijansko ozemlje S1 .mo tranzitirajo in se tu ustavijo le mogrede, smejo izvoziti spominkov . MERI 1RS1, TBIESTE, UL XXX 0TI0BRE8 Telef. 29-812, Telgr. KAPI, Trieste Import Export vseh vrst PLUTOVIM in GMDBEMGA MATERIALA MDfO TREl/ISM TRST, ULICA S. MICOLO 21 - TEL. 24 018 Originalni angleški hladilniki znamke . ,r L E C: priprave za segrevanje in ohlajevanje prostorov, hladilniki na pritisk 100 l 200 volt hladilniki 160 l za bare in sladoledarne Slovito švedsko podjetje ELECTOOLUS nudi najnovejše hladilnike s 45, 70, 90, 140, 170, 206 l zmogii-sti 220 volt na petrolej ali na tekoči plin. Sesalnike za prah, stroje za čiščenje. Pralne stroje, motorje za čolne. Jamstvo 10 let. Direktno uvažanje franco Jugoslavija. Hladilniki CR0SLEY-BREDA na pritisk 170 1 L 159.000 franco Trst 225 l L 199.000 franco Trst Jamstvo 5 let p r i : R A D U lica Imkriani O N Z A Tel. 37-666 na vpoj od L. 50.000 dalje na pritisk od E. 95.000 dalje Reprezentanca sledečih firm A. E. G. - AMBRA - AUTOVOX -AQUILA - BOSCH - COLDRATOR GENERAL - IGNIS KELVINATOR - KAROSN - JUMAN REX - READV - WESTINGHOUSE POROŠTVO 5 LET Prodajamo na ohroke i 11(1 bil ki: je, ve Jakob V atove«* Nasi. TRST Via Torrebianca 19 Tel. 23-587, 37-561 ka . Ue ■'tk tk Uj' Uj sil Ve Pr sp ša uvoz i z v o z ;; Ui KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ \ L TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE §a R: ki oc kc v Ue e' H j le' primkom vaseg doeaska u trst POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGUZIHJ ENGLESKIH GT0F0M TRST - ULICA SAU MCOLO’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA VELIKI) I MALO ORIGINALNIH {* ENGLESK1H STUC01/A ZA MUSKA 1 ZENSKA 001 JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. m v£ til SEDEŽ. TRST UlICA FAI1IO PILZl ST. tn/l. ■ TELEFON ST. r«.OS SPOCARSKEGA ZDRUŽENJA Vloga ligovlnsl zbornic >ločt| , Zadnji čas zavzemajo v razvoju jugo-fce til, '"canskega gospodarstva vedno večji >a b*j^<)ri':en Trgovinske zborni e, zlasti še, >reMb:r se pripravljajo novi p;edpisi o , dtuževanju v gospodarstvu in o ureje-3o, b(janiu tržišč, v katerih bo prišla še bolj ien<)r, 'zraza nova vloga zbornic oziroma ej ti®ravic, ki jih bodo te prevzele od u-lih.Jg Vr|ib organov, za nadaljn i razvoj ju-jod^ 0j °vanskega gospodarskega sistema. V o n* Vei1tikalni povezavi samoupravnih go-sece*jP0ciarskih organizacij so bili naprav-Itallfni do sedaj le prvi koraki. Zdaj ob-riznj la;a stremljenje, da se omenjene funk jggf lJe postavijo na temelje samoupravne-! (jržt’,a združevanja, to je na bazo samo-a Pravnih vertikalno povezanih organi-bm^.^ij- Te bodo v imenu posamezpih vrst re P: J . Celotnega gospodarstva izdajale u-> reievalne ukrepe in to na podlagi pred. ire I Pisov in zakonov v soglasju z ustreza-klt^taa^ 30 tj jočimi državnimi odnosno društvenimi organi. Iz tega je razvidno, da bodo Zbornice imele vedno bolj odgovorno palo-go. Zaradi tega morajo biti povezane s političnimi izvršnimi organi, zlasti še s poslansko zbornico ter s Svetom pro-izvajakev. V smislu najnovejših zakonskih določb bodo zbornice imele mnogo širša pooblastila v okviru splošnega zunanje - trgovinskega poslovanja in v pogledu sprejemanja in določanja sankcij. Tako je ena izmed glavnih nalog zbornic, da prispevajo k izboljšanju kakovosti izvoznih proizvodov z izvajanjem potrebnega nadzorstva nad blagom, določenim za izvoz. POSLOVNI KOLEDAR SGZ obvešča vse trgovce na drobno, obrtnike, gostilničarje, svobodne poklice in druge, ki plačujejo davek nat po- slovni promet (IGE) v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu in, ki niso vložili prijave v letu 1954 dne 29. maja. Vsi tisti, ki ne bodo vložil prijave do omenjenega dne, bodo morali plačati globo, ki znaša prav toliko kot davek sam. Do 30. maja morajo imetniki restavracij, gostiln, barov, krčem, kavarn in drugih gostilnakih obratov z dovolilnico javne varnosti, plačati registrskemu uradu takso za upravno dovolilnico za drugi semester 1955. Do 31. maja morajo trgovci in indu-strijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek pa poslovni promet z mesečnim nakazilom, plačati ta davek na prodajo izvršeno v tem mesecu. Obvestilo: Aprila je bilo v Venezueli v Caracasu predstavništvo Zvezne zunanje trgovinske zbornice v Beogradu, ki ga vodi gospod Ernest Pilher (naslov pri SGZ). 6— borcem en in neodvisen odloča ie t, _______ jugoslovanske ali i t°iske j® na tržaškem vojaškem po-p0J ^Paiišču odkril generalni konzul Mit-ja; č 2a.Vošnjak. Spomenik je posvečen 42 , koi-n^om, ki so padli v bojih za Trst. stv / svojem govoru je generalni konzul staf *)°'1ka Tovarno elastičnih ovojev bodo pri--n c‘ ,.eH graditi v industrijski luki v 2av-P proti koncu tega meseca. To bo d0 ( ?Prat delniške družbe »Goetz Werke -Z- ni ri6ste<<- Pobudo za gradnjo je dala ,z® ^hiška družba Novadur (Desenza-!aCih ’ katere ravnatelj je ing. A. Sab-11 ‘ pdini. Gradnja same tovarne bo sta-•msl 2o ^ miHjortov lir, oprema pa okoli milijonov. V začetku bo zaposle- tu iiih v tovarni okoli 100 delavcev, poz- neie 200. 1 brf j i. omfl lpfrbitraža dnoi sma , ----- za zaporo v trgovini z e$om. Vzporedno z nekdanjimi itali-^Osko-avstrijskimi pogajanji za ob-od, Vo trgovinske pogodbe v Rimu so i pij tekli razgovori tudi o ustanovitvi ita- tudi tržaški krojači čutijo krizo JI' L L L LAV* X V-F » A v » A ‘ ^ - zkljf kjansko-avstrijskega razsodišča (arbi-preO“raže), ki pj, razsojala sjKire v trgo- 0 t| z lesom. Podpredsednik Združe- 2 v3: lesinh trgovcev v Trstu dr. Spi- P^tti je predlagal, naj bi bil sedež a tel fa2sodišča v Trstu. Italijani in Av-oz ti Arijci so ta predlog sprejeli. Zadevo er f> teora proučiti še Zvezni svet za lesno Iružj ^°S|podarstjv!a (BundesholzsvirtschatEts-on]i)jfat) na Dunaju, medtem ko so italijanski delegati izjavili, da bodo zaje s* Čevo predložili še Mednarodni trgo-e njij^bski zbornici. Razsodišče bi imelo >v !j5 Članov, 2 Italijana in 2 Avstrijca, a predsednik bi bil tujec. ima __________________________ ______________ :deli; raj! la f troij irm Kar je bilo še pred nekaj meseci irnij »einogoče, se je v najnovejšem času godilo: danes so si vsi, istomiišljeni-, j m nasprotniki, popolnoma edini v DH tem, da preživlja Trst krizo, ki bo Zdfi ostala v trajnem spominu. Ni davno naš tega, kar je 13.000 podjetij izvedlo žen- drugič poldnevno demonstrativno žarna Poro. stavka se vrsti za stavko; vče-3rit- raj delavci v ladjedelnicah, danes na-rah Peščenci socialnih ustanov in zava-1'0valnih zavodov, nato zopet profe-s°rji in državni uradniki. Povsod je ^ sl'čati protestne glasove, ki zahtevate- da se Trstu vrnejo ladje in paro-Plovne liniiije, nekoč ponos Trsta ter Vir dela in zaslužka. Zahtevajo se kkrepj za zaščito tranzitnega prome-i i a, ki predstavlja 5/6 tržaškega proti ?ete- Dolga brezpciselncot sili na'-y pljše delavce v emigracijo, s trebu- 1 pm za kruhom. Zaslužek se manjša, tepuj e se vedno manj in trgovine za-tean čakajo odjemalcev. Prizadeti so j ^ ,večji ali manjši meri vsi. Posledice fftee čutijo neposredno tudi obrtmi-Predvsem krojači. Na vprašanje, v kolikšni meri vpli-a na njegovo delo in zaslužek da-bašnja kriza, nam pove krojač v sa-/Jem mestnem središču, da sicer ne /tere navesti števil, ki bi natančno ■tekala primerjavo, ker ni še pomislil, ?a bi sestavil natančen pregled, ve Nov vozni red. Dne 22. bodo uveljavili nov vozni red. Uvedli bodo tudi boljše zveze med Trstom in Rimom. »OSMIČ« V TRŽAŠKI OKOLICI se Tržačani res veselijo; saj jim dajejo priložnost, da se naužijejo čistega domačega vinca. Tako si videl zadnje dni na cesti pred hišo bratov Kos pod Konkonelom in pri A. Gerlancu na Proseku vrsto vesp, lambret in drugih motornih vozil pa tudi avtomobilov. To je bil javen dokaz, da so se njihovi lastniki krepčali na osmici z zlato kapljico. Belo in črno vino so točili na osmicah po 180 Ur za liter. ČUDNO VREME. Na vnebohod je Tržaško presenetil hud mraz z vetro i in dežjem. V Brdih na Goriškem se je med nevihto vsula huda toča. Nanos je pobelil sneg. Na Angleškem je bilo dan poprej tako hladno kakor nikdar poprej v tem času. Novosti pri tržaškem radiu Družba RAI-TV (Radio Audizioni Italiane-Televisioni) je uradno objavila po svojem radiu, da bo prevzela »Ustanovo tržaškega radia« (Ente radio Trieste) dne 1. julija 1955. V tem obvestilu je bilo rečeno, da bo družba prevzela vse nameščence sedanje tržaške radijske ustanove; nadalje da bo omejila program radia Trst I (italijanske postaje) na triurno dnevno oddajo, medtem ko ostane program radia Trst A (slovenske postaje) neizpremenjem. Omenjeno je še bilo, da bo družba skušala program zboljšati. Radijska poročila in krajevne vesti je že sprejela v svojo upravo. 1. maja. Od 15. maja dalje je u-vedla nekatere spremembe slovenskih radijskih poročil, in sicer: vsa poročila bodo vedno četrt ure po ceh uri, da bi si slušatelji laže zapomnili oddajni čas, in sicer ob 7.15 (sedmi in četrt), 8.15, 13.15, 14,15, 20.15 in 23.15. Na novo so bila uvedena poročila ob 14.15. Jutranja poročUa ob 8.15 so bila podaljšana od sedanjih 5 na 15 minut. Slovenskih nameščencev je pri tržaški oddajni postaji 28; vseh. nameščencev pri dosedanji Ustanovi tržaškega radia, ki jo je prevzela RAI-TV, torej italijanskih in slovenskih, je bilo 130, se pravi, da je bilo Italijanov nad 100. Slovenci so samo pri radijskih poročilih in programih, medtem ko ni nobenega ne v upravi ne med tehničnim osebjem. Priprave na tržaški velesejem Kakor napovedano, bo letošnji VII. tržaški mednarodni vzorčni velesejem od 19. junija do 3. julija. Tuje države so tudi letos obiskovalcem dovolile popuste na železnici. Obiskovalci iz Jugoslavije bodo uživali 25% popusta na železnici; popust bo dovoljen tudi potnikom v tranzitu. Prevoz blaga na povratku bo brezplačen. Tudi Avstrija, Nemčija, Grčija in Belgija bodo dovolile 25 popusta na železnici. Obiskovalci iz Švice bodo deležni raznih turističnih olajšav. Genoveška družba »Italia« bo dovolila 30% popusta razstavljalcem na progah iz Lisbone-Gibraltarja, Barcelone in Cannesa; beneška družba »Adriatica« 30% popusta razstavljalcem za potovanje in prevoz blaga po morju. Jugoslavija bo prispevala k uspehu tržaškega velesejma s kolektivno razstavo v lastnem paviljonu. Zvezna zunanje trgovinska zbornica v Beogradu, ki vodi jugoslovanske razstave v tujini, se je odločila, da se bo Jugoslavija udeležila tudi posebne lesno razstave. Tako so bile premagane težave, ki so prvotno bile na poti jugoslovanskemu sodelovanju na tej posebni razstavi. Poročajo, da bo tudi letos Zvezna trgovinska zbornica delegirala dr. I. Plesa, svetnika pri Trgovinski zbornici za Slovenijo, da prevzame njeno predstavništvo in vodi jugoslovansko razstavo na tržaškem velesejmu. Tudi slovenski protoni odlomiSi Iz slovenskih grošesorskih k ogov smo prejeli; Čeprav so italijanski profesorji stavkali 31. marca in 1. aprila ,pa'o ponovno od 27.... do 30. aprila, jim vlada še danes ni izboljšala pravnega in c konomskega položaja, kakor ga predvideva zakon o ipooblas'ilib. Naspi o no prosvetno ministrstvo je ukazalo odtegniti plačo za vse dnevne stavke. S tern se je sindikalna borba še poostrila. Ce ne bo vlada ugodila zahtevam šolnikov, bodo tj pričeli s tretjo stavko 27. ma a. ki bo trajala do konca šo'skega leta. V tem primeru ne bodo zaključili ocenjevanja tretjega tromesečja in dijaki bodo ostali brez izpričeval, brez potrebnih izpitov in mature. Slovenski šolniki v Trstu so se prve stavke udeležili. Drugi s avki pa so se pridružili samo za en dan v znak solidarnosti z italijanskimi tovariši. Tretje stavke se najbrže ne bodo udeležili ker je pravni položaj slovenske šole in slovenskih šolnikov popolnoma neurejen in ločen od položaja italijanskih šolnikov. Zvezni odbor slovenskih sindikalnih šolskih organizacij na Tržaškem je izdal posebno okrožnico, ,s katero seznanja slovensko javnost s sedanjim položajem slovenskega šolstva. Takoj po londonskem sporazumu je Zvezni odbor šolskih organizacij stopil v stik z odgovornimi predstavniki oblastev ter jim predložil svoje predloge glede n,a led-njih vprašanj: uzakonitev slovenskih šol, organika za slovenske osnovne šo-ie, ureditev stalnosti vsega osebja na slovenskih šolah, spremembe strokovnih tečajev v strokovne šale ,ude'ežba Slovencev pri šolski upravi. Pristojne oblasti niso do danes rešile nobenega izmed navedenih vprašanj. Zato je Zvezni odbor dne 12. maja naslovil na šolsko skrbništvo, ravnateljstvo za javno šolstvo in na generalnega vladnega komisarja pisma z zahtevo, da žeti imeti do 18. maja t. 1. zadovoljiv odgovor na vsa postavljena vprašanja ki zadevajo slovensko šolstvo. V nasprotnem primeru bodo slovenske strokovne šolske organizacije prisi jene seči po- skrajnih sredstvih za dosego svojih pravic. To je suho poročilo o stanovskem položaju naših profesorjev in njihovem gledišču nasproti stavkovnemu gibanju srednješolskih profesorjev po v ej Ila-liji. Ni dvoma, da je vsa maša javnost na strani vzgojiteljev njene mladine, katerih življenjski obstanek ni niti osnovno urejen. Italijanski profesorji se borijo za zvišan, e plač, ki naj bi do segla dohodke nameščencev v sodni u-pravi. Položaj slovenskih šolnikov pa je popolnoma neurejen. Angloameriška uprava ni v devetih letih svojega vladanja našla časa, da bi uredila pravni in gmotni polož_aj naših profesorjev. To je zgodovinsko dejstvo, ki daje nelaskavo izpričevalo o anglo-amiariškem pojmovanju demokracije in človečanskih pravic. Zdaj je na tem, da italijanska uprava, ki je poleg vsega vezana na jasne določbe londonskih sporazumov o Trstu (Spomenica iz posebnega statuta) pokaže, kako ona pojmuje demokracijo ki je poleg vsega še krščanska. POSTAVE 0 zgiadaiml in davčni piostosn Vse nove zgradbe, vštevšd primere, ko se stare stavbe temeljito pijeuredijo, so podvržene plačilu zgradarine (hišnega davka) v splošnem šele po preteku dveh let, odkar so postale uporabne za stanovanje. Poleg te splošne imamo pa še nekaj drugih davčnih ugodnosti, ki jih hočemo v naslednjem našteti. Tako so oproščene zgradarine, kakor tudi občinskih in pokrajinskih doklad za dobo 25 let: 1. Stanovanjske hiše, ki jih ne moremo prištevati k razkošnim, in sicer tudi talce s pisarniškimi ali trgovskimi lokali, pod pogojem, da so se začele graditi po 17. juliju 1949, p® ne pozneje kot do Konca tekočega leta 1955, in da se gradnja dovrši v roku dveh let po pričetku del. 2. Povečanje obstoječih stanovanjskih ne razkošnih hiš, tudi s poslovnimi lokali. pod pogojem, da soi se gradbena dela začela po 17. juliju 1949 in da se dovršijo do konca tekočega leta 1955. 3. Obnovitev hiš, ki so bile kakor koli ali zaradi česar koli porušene, in sicer pod istimi pogoji, kakor smo jih navedli za povečanje obstoječih hiš pod prejšnjo točko 2. 4. Novogradnje, kakor tudi povečanje ali obnovitve zgradb, ki niso deležne državnega prispevka in za katere je pristojna občina izdala gradbeno dovoljenje po 15. 4. 1949, pod' pogojem', da se gradbena dela končajo' vsaj v dveh letih po njihovemi pričetku. 5. Zgradbe, namenjene za civilna stanovanja, ki so bile porušene zaradi vojnih dogodkov, katerih zgraditev na i-stem ali pa drugem kraju se dovrši vsaj do konca tekočega leta 1955. To velja tudi za primer, če so porušene stavbe bile obnovljene pred 30. aprilom 1947 in če se obnova ni izvršila izključno na državne stroške. 6. Delavske hiše, ki se zgradijo po Fanfanijevem načrtu. Davčna prostost za tisti del zgradbe, ki obsega trgovske lokale, se v navedenih primerih prizna samo, če pripadajo lokali istemu lastniku in če njihov donos ni večji od četrtine skupnega donosa cele zgradbe. IN DELO Davčno prostost tako za normalno dobo dveh let, kakor tudi za izjemno dobo 25 let dosežeš, če vložiš njjnrej v roku dveh mesecev po pričetku gradim ih del, potem pa v dveh mesecih po končanih delih prijavo na okrajni urad za neposredne davke, in sicer bodisi na obrazcu, ki ga dobiš pri tem uradu, ali pa prosto na nebolkovanem papirju. Zadnji prijavi moraš priložiti občinsko potrdilo, da je hiša uporabna za stanovanje. Kadar se stavba popolnoma poruši, pogori ali podre in pa v primerih, kadar pridobiš pravico do davčne prostosti zato, ker si 'Zgradbo namenil kmetijstvu ali industrijskemu, ne v najem danemu obratu, dosežeš davčno prostost (eventualno- v sorazmerni višini) od tistega dne dalje, ko je stavba prenehala dajati dohodke, oziroma od tistega dbe, ko ji je bil spremenjen namen. V ta namen moraš vložiti na ®e-kolkovanem papirju prošnjo na okrajni davčni urad, in, sicer v roku treh mesecev od dne, ko je bil objavljen davčni spisek ali odkar se je pripetil dogodek, ki daje pravico do davčne prostosti. Ce ta rob zamudiš, te bo davčna oblast oprostila zgradarine šele od tistega dne dalje, ko- boš vložil prošnjo, za oprostitev. Davčni zavezanec ima pravico na odpis že plačanega davka, če je stavba, ki se oddaja sicer v najem, ostala zaprta ali prazna, brez najemnikov, nepretrgoma vsaj eno leto. Vendar to ne velja za gledališča, gradove, počitniške vile in podobne stavbe. Oblast ti mora povrniti plačani davek, če vložiš pri o-krajnem uradu za neposredne davke na nekolkovanem papirju prvo prijavo v 30 dneh od dne, ko je najemnik zapustil stanovanje in je to ostalo prazno, drugo prijavo pa prav tako v 30 dneh od dne, ko je poteklo leto, ne. da hi bila hiša spet oddana v pajem.. Cp ostane hiša še naprej brez najemnika, moraš prijavo obnavljati vsako nadaljnje leto, in sicer prav tabo v roku 30 dni. POLITIČNI PREGANJANCI Generalni komisar je z odlokom št. 138 raztegnil na Tržaško ozemlje zakon z dne 10. 3. 1955, št. 96, ki priznava antifašističnim in rasnim političnim pre- 'V'/artiianiscu Kurilna olja - nov vir energije premislijo, preden zavržejo kot nerabno obleko ali površnik. Tako je na primer prejel letos 4 komade v »obračanje«, kar se že dolgo ni dogajalo. Kolikor se spominja, je zadnje »obračanje« imel 1. 1946 ali 1947. Ta pojav ne prinaša ničesar dobrega. »Obračanje« pomeni dvakrat več dela kot pri šivanju nove obleke ali površnika, a zaslužek je le enkraten. Ne more odbiti tega dela, ker se noče zameriti klientu. Ta pa se ravna po svojih možnostih in pazi na svoje koristi. Ce upoštevamo, da štedijo ljudje že pri vsakdanjem kruhu, nam je popolnoma razumljivo, ko se še prej odrečejo obleki ali plašču. Izhod iz te stiske? Dajte ljudem dela in zaslužka, dajte jim gotovost, da ne bodo kar čez noč brez dela in brez sredstev! Ko bodo dobro zaslužili, bodo tudi trošili. Od tega pa bodo vsi imeli le koristi. Stef. Po drugi svetovni vojni je Nemčija preusmerila svoj uvoz. Namesto bencina je začela uvažati nafto, ki jo predeluje doma. V ta namen so v Nemčd. i razširili že obstoječe rafinerije in zgradili nove ter tako povečali predelavo nafte. Z destilacijo se iz nafte pridobivajo: kurilni plini (butap, propan itd), lahki in navadni bencin, petrolej, Dieselovo olje. Po končanem .destilacijskem postopku ostanejo na dnu še znatne količine težkega katranskega olja. Po zgledu Zedinjenih držav so tudi v Nemčiji začeli uporabljati te ostanke destilacije kot kurivo. Kurilna vrednost tega katranskega olja se da najbolje ponazoriti, če povemo, da nadomešča 1 tona takih destilacijskih ostankov dve toni premoga. Razen večje kurilne vrednosti ima katransko olje še druge prednosti: njegova kakovost je stalnejša kakor pri trdih gorivih; olje se da laže spraviti v posode, laže vskladiščiti in laže prevažati; prihranek na prostoru (1 kub. meter kurilnega olja da trikrat toliko toplote kot ista količina premoga); prihranek delovnih moči pri prevažanju, pri kurjenju itd. Nič-čudnega torej, ako se kurilno olje uporablja danes v Nemčiji v železarski in v steklarski industriji, v industriji cementa, v sušilnicah, v kemični industriji, y plinar- nah, v tovarnah porcelana in glinaste posode in opekarnah. To pa je šele začetek. Uporaba se čedalje br ij širi in posega v nove panoge. Tako je kurilno olje, ki se je doslej uporabljalo v glavnem samo v industriji, prodrlo tudi v privatne domove. Tudi v kuhinjah ga že uporabljajo. Seveda so za to potreb-e posebne peči. Med glavne razloge za njegovo čedalje širšo uporabo štejemo njegovo visoko kurilno vrednost. Ta znaša 10.000 kilokalorij za 1 kg olja. To je količina toplote, s katero lahko pripravimo do vrenja 100 litrov mrzle vode. Tudi pri nas dobimo že peči na kurilno olje, za domačo rabo, nemškega in ameriškega izvora. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Triglav« je prispela v Trst 30. aprila z Bližnjega vzhoda, vkrcala 1288 t blaga in 4 potnike, izkrcala 430 t in odplula 4. maja na Reko. »Sarajevo« je priplula 1. maja iz Aleksandrije, izkrcala 593 t blaga, vkrcala 265 t in 2 potnika ter odplula 4. maja v Benetke. »Makedonija« je priplula 5. maja iz Severne Amerike, izkrcala 271 t, vkrcala 13 ton in odklula 5. maja na Reko. »Rijeka« ja priplula iz Severne Evrope dne 12. maja, izkrcala 267 t in odplula 13. maja na Reko. »Zagreb« je prispela 13. maja iz Aleksandrije, izkrcala 550 t vkrcala 1190 t in odplula 17. maja na Reko. »Titograd« je prispela 17. maja iz Benetk, izkrcala 148 t, vkrcala 120 t in odplula 18. maja v Spilit. Pričakuje se prihod: »Srbije« 24. maja iz Severne Amerike, »Titograda« 27. maja z Reke, »Lovčena« 29. maja, »Topuska« 2. junija, »Romanije« 4. junija z Daljnega vzhoda, »Cme Gore« 5. junija iz Severne Amerike in »Zadra« 8. junija iz Severne Evrope. Jadrolinija. »Lastovo« je prispela 3. maja iz Grčije, izkrcala 48 t blaga in 15 potnikov, vkrcala 15 t in 9 potnikov ter odplula 4. maja v Pulj. »I- stra« je prispela 10. maja iz Grčije, izkrcala 18 t laga in 7 potnikov ter odplula 11. maja v Pulj. »Lastovo« je prispela 17. maja iz Grčije, izkrcala 137 t ih 8 potnikov, vkrcala 8 t in 11 potnikov ter odplula 18. maja v Pulj. Pričakuje se prihod: »Osijeka« 24. maja in »Lastova« 1. junija. POVIŠANJE BRODARIN ZA IZKRCAVANJE BLAGA V INDIJSKIH LUKAM. Plovne družbe, katere vzdržujejo proge v Indijo, so skleni'e povišati bro-darino zaradi raznih težkoč, na katere naletijo ladje pri izkrcavanju v indijskih pristaniščih. NOVA ZVEZA MED TRSTOM, ORGIJO IN SMIRNO. Družba »Hellenic Levant Limes« vdržuje novo progo iz Trsta v grška pristanišča im Smirno. OKREPITEV PLOVNE PROGE IZ TRSTA V BRAZILIJO. Genoveška družba »Italia« je najela ladjo »Per-la« (10.000 ton), da bi okrepila progo Trst—La Plata (Brazilija), na kateri je doslej vozila samo ladja »Antoniet-ta Bozzo«, ki je odpotovala konec a-■prila. ganjancem posebno rento, če so zaradi pregona (zapora, konfinacije, dejanskega nasilja) postali vsaj 30%-ni delovni . invalidi. Podrobni pogoji za dosego rente so razvidni iz zakona, ki je bil objavljen v rimskem Uradnem listu z dne 26. marca t. I. Prošnje se morajo vložiti na zakladno ministrstvo v Rimu v roku enega leta; priporočljivo pa je, da se vložijo v šestih mesecih, ker bo v takem primeru tekla renta, če bo priznana, že od dneva, ko je bil ta zakon u-veljavljen. TAKSNE NOVOSTI Od 11. 5. je dosedanji 5%-mi dodatek na registrske dedne in hipotekarne pristojbine povišan na 10% (odlok gen. kom. št. 153). RAZSODI RAZSODIŠČA ZA MINIMALNE MEZDE (Iz Uradnega vestnika z dne 2. maja) Do konca februarja 1956 (št. 7 samo do konca letošnjega maja) je podaljšana veljavnost nasledrnjih razsodov za uslužbence in podjetja, ki niso včlanjeni v strokovne organizacije ali, ki iz kakega drugega razloga niso vezani na kolektivne delovne pogodbel: 1. glede uslužbencev pri obrtnikih-optikih; 2. glede uslužbencev pri obrtnih podjetjih za pranje, likanje in barvanje; 3. glede neuradniškega osebja pri industrijskih podjetjih za pranje, likanje, barvanje in čiščenje; 4. glede uslužbencev pri fotografih; 5. glede neuradniškega osebja v tovarnah za izdelavo ploščic in cementnih izdelkov; 6. glede neuradniškega osebja pri stavbnih podjetjih; 7. glede uslužbencev v tovarnih za e-lektrične žarnice in svetilne cevi. Razsod pod št. 5 predpisuje nove dia-ginjske doklade, razsoda pod št. 6 in 7 pa sploh nove, poenotene plače, v katerih je zapopadena temeljna plača, valorizacijski znesek ter draginjska in krušna doklada. MED ITALIJO IN TUJINO Danska. Trgovinski dogovor z dne 10. 4. 1954 je bil podaljšan za eno leto do 14. aprila 1956 ob istočasnem povišanju nekaterih kontingentov italijanskega izvoznega blaga (v tisočih danskih kron); zgodnji krompir od 500 na 1.000, paradižnik; (komservirani itd), od' 1.200 na 1.500, grozdje od 500 na 600, sadna pul-pa in sadni sokovi od 750 na 1.100, vina od 6.500 na 8.000, leseno pohištvo od 250 na 300, mozaični izdelki od 50 na 100, plošče iz .peščenjaka ali majolike od 400 na 500, plinski števci od 100 na 200, harmonike, drugi glasbeni instrumenti im sestavni deli od 600 na 700, ra. dijske žarnice in radijski material od 600 na 800. Na novo so bili določeni kontingenti: plinski in drugi štedilniki itd. (200), pisarniški artikli (100), zglobi, blatniki, sedla itd. za bicikle im motocikle (150), tempi naočniki (250), Kontingent danskega izvoznega blaga (konservirano mleko - 200) ni bil spremenjen. Sicer pa veljajo med obema državama ukrepi o sprostitvi uvoza y skladu z odločitvami OEEC. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodariva« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 za cono B letna 380, pol!. 200 Se naročajo neposredno pri upravi »Go-s/odarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« Gospodarstvo koprskega okraja v doselili lotili Odpirajo se mu nove perspeKtive povsem zanesljivo, da se je za-jjtežek prav občutno znižal. Dober aei rednih klientov, ki so njegova števna opora, je izostal. Ljudje ni-teajo denarja, da bi si dali krojiti ob-eke kot doslej. Mrtva sezona je bila teios nenavadno dolga. Tudi z veliko JteSjo se položaj ni popravil kot bi *)o pričakovati. številčno dotok k'tentov ni bil zadovoljiv. Zanimivo da so letos njegovi klienti, ki so tednoma srednje dobro situirani, ne-teteri pa tudi premožni, prinesli ce-jtelše, že na oko kakovostno slabše kanine. Lljudje, ki so prej izbirali Janine kar pri krojaču in jih pri ■Jtem tudii naročali, so skoraj do zadetega odpovedali. Kar se jih je ogla-'te, so prinesli kupljene tkanine, ®činoma s podlogami vred, kar se ”6j ni dogajalo tako pogosto. Na plašno, njegovi dohodki so se zmanj-v v tolikšni meri, da misli odšlo-vlti pomočnika in zadržati le še eno Alenko, a pomočniško delo opravlja-^ sam ter pritegniti na pomoč tudi s n°. čeprav lima ta polne roke dela Pospravljanjem, kuhanjem in vzgo-,0 dveh otrok. Približno enake so pritožbe druge-|a' starejšega krojača iz predmestja, azlika je le v tem, da ima kliente, * so skoraj izključno delavci. Prve jteraze krize je temeljito občutil že °hec lanskega leta. Čeprav dela po-T®1" je imel za božič znatno manj p a kot prejšnja leta v istem času. —' [ av tako je v primerjavi s prejšnjimi ^ Dimel v delu nmogo manj oblek in I Površnikov tudi na spomlad. Tudi on , ^ mnenja, da so se klienti preorien-j/. te na cenejše tkanine, in da si sa-l m kupujejo tudi podloge. Časi zahte-; la pač varčevanje! Ljudje ne samo apj kupujejo, temveč se tudi dobro Pjran, 14. maja 1955 Koprski okraj ,kakor tudi ostali kraji nekdanje Julijske krajine so mese-a maja praznovali desetletnico osvobodi -ve. Zlasti pomembna je ta obletnica za Slovensko primorje, ker mu je odprla nove perspektive za njegov gospodarski razvoj. Po izročitvi Trsta i alijanskj u-pravi je namreč Slovensko primorje postalo najbližji izhod LR Slovenije na morje, ki je zaradi tega primorana posvečati mu največjo pozornost. Zato je že v gradnji modema avtomobilska cesta. ki bo spajala glavno mesto te republike s Koprom in ostalimi obalnimi mesti. Prav tako je tudi projektirana gradnja nove železniške proge, ki bo vključila Koper v ostalo železn'ško o-mrežje Slovenije. Iz istih razlogov je bila ustanovljena Splošna plovba, ki že danes razpolaga s precejšnjim številom večjih in manjših ladij. Pa tudi v teh desetih letih od osvoboditve dalje, ko je bilo še negotovo, komu bo pripadlo to ozemlje, je koprski okraj pod jugoslovansko upravo dosegel na gospodarskem polju občuten napredek, kar nam bodo še najbolj nazorno potrdile številke, ki jih navajamo piže. Gospodarski razvoj koprskega okraja v desetih letih po osvoboditvi bi lahko razdelili na dve obdobji. Prvo obdobje se nanaša na prva povojna leta in traja nekako do leta 1951. To obdobje je bilo posvečeno skoraj izključno obnovi opustošenega podeželja in prometnih zvez, obnovi industrije na njenih prejšnjih temeljih in preusmeritvi trgovine, kj jo je zahteval novi politični položaj. Drugo obdobje, ki se pričenja z izročitvijo uprave tovarn in podjetij delav-•u, pa postaja že ustvarjalno. Ze obstoječa industrija se razširja in' modernizira (tovarna Arrigoni v Izoli, Piranske ladjedelnice, tovarna mila v Piranu itd.), gradijo se nove tovarne (Me-hanotehnika v Izoli, Lama v Dekanih itd), in ustanavljajo se nova podjetja. O tem preokretu v gospodarskem razvoju koprskega okraja nam še najbolj jasno govore podatki o investicijah, ki so bile vložene v poslednjih treh letih v gospodarstvo koprskega okraja. Investiranih je bilo v milijonih din.: 1952 1953 1954 v industrijo 218 345 618 v kmetijstvo 131 84 412 v ribolov 28 57 161 v promet 193 115 255 Temu primerno je znašala vrednost proizvodnje: 1952 1954 v industriji 665 1098 v kmetijstvu 859 898 v ribištvu 22 80 v prometu 125 318 FF D Patentiran stroj za omctavanjc omB|;a I im SS PRI HUNI služi za brizganje ometa, cementa in tehiičega apna. Izbrizgava 1 nv‘ uro In Vam NAPOR ČAS DENAR S A V H »I A Dl. alla Rocca 17 ITALIJA = MEHAAHČISE DELAVNICE = FRATELLI ING. G. FERRERO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA- GORICA VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32 Vzporedno stem razvojem je naraščalo tudi število zaposlene delovne s le, 1 ki je znašalo leta 1952 4.418, leta 1953 4.983, leta 1954 5.742. Ker so zaradi velikih investicij (nad 3 milijarde dinarjev) perspektive za gospodarski razvoj v tekočem letu še bolj ugodne, se predvideva, da bo letos število zaposlene delovne sile doseglo 7.500. Obžalovanja vredna pa je okolnost, da se kmetijstvo, ki ima jzredipo ugodne pogoje za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva, me razvija y istem, tempu, kot se razvijajo ostale panoge gospodarstva v koprskem okraju. S tem ni nikakor rečeno, da bi ljudska oblast ne posvečala kmetijstvu tiste pažnje, kot jo zasluži .Saj je bilo v dobi od leta 1948 do 1954 vloženih v kmetijstvo okrog 850 milijonov dinarjev. Ker pa je bil znaten del teh investicij uporabljen za melioracije, ustanavljanje novih kmetijstikh posestev in še nedokončane objekte za predelavo kmetijsk h pridelkov, se. bodo čutile ugodne posledice teh investicij v razvoju kmetijstva šele v prihodnjih letih. Kljub temu pa bo morala ljudska oblast posveti l tej za koprski okraj tako važnj gospodar- . ski panogi še večjo pažnjo, .kot jb je posvečala doslej, zakaj brez dobro razvitega kmetijstva se tudi industrija ne more uspešno razvijati dr. F. J. S A B A«. h. l. MILANO, via L. Papi 20 — Telefon 540530 ; : Ročne žage na verigo za žaganje dreves in hlodov z električnim motorjem ali motorjem na tekoča goriva _ F. SPA DARO _ SPEDICIJSKži TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT GINO BENUZZI BOLOGNA - Via Dccumano 48 Telefon: 51-658 Telegram: Gl BEN BOLOGNA USPRAVNA FREZA sa kružecom pilanom sa jeclnom sam o ni osovinom, koja zauzima svaku inklinaciju izmed ju 0 : 90 stepeni Mod. GIBEN BETS MORANDO ASTI - ITALIA Stroji za izdelovanje raznovrstne opeke Stroji za izdelovanje zidakov + Mešalni stroj i 4 Stroji za valjanje ilovice ♦ Stroji drobilci ♦ Stroji za dovajanje materiala + Stroji transporterji A Stiskalnice za strešnike (marseljeze) P H tklli RT Ulil K JI! CEI, RTIVIH OBRATOV Stran 4 TRŽNI PREGLED Tržaški trg TRST. Na tržaškem tranzitnem trgu je povpraševanje omejeno na srednjeameriške vrste kave, ki jo vedno bolj primanjkuje v Evropi. Navajamo povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio IN.Y. 5 28,25; Rio N.Y. 3 50,25; Santos superior 65; Santos extra prime igood to large bean 69; Victoria 5 good to large bean 43,25; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 59,25; Salvador naravna 60; Kostarika 71,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Otoma 330; Moka Hodeidah 1 430; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda o-pirana in prečiščena 252; indonezijska kava, v holandskih floriintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 290. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za ikg neio ponovno pretehtamo: brazilska: Rio N.Y. 5 1200; Rio N.Y. 3 1220; Santos superior 1425; Santos extra prime good to large bean 1450; Victoria good to large beam 1175; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1420; San Salvador 1520; Kostarika 1610; arabska: Gimma 1230; Moka Hodeidah 1 1370 ; afriška: Uganda oprana im prečiščena 1070; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1100. KAKAO TRST. Cene kakava v Trstu so precej popustile, pod vplivom razmer na mednarodnem trgu. Vrsta Gold Coast good fermemted malin crop kvotira 290 šilingov za 50 kg proti vkrcanju v maju-juliju, 292/6 šil., proti vkrcanju v juni-ju-avgustu in 295 šil. proti vkrcanju v oktobru-decembru; vrsta Summer Arri. ba isuperior kvotira 302/6 šil. za 50 kg cif. Trst proti vkrcanju y maju-juniju SLADKOR TRST. Na mednarodnem tržišču se je sladkor podražil zaradi velikih nakupov Sovjetske zveze. Angleški sladkor v kristalu kvotira 43 8/6 funta šterlimga za tono cif. 'Trst. Belgijskega in holandskega sladkorja pi na trgu zaradi previio-kih cen. Strokovnjaki so mnenja, da se bo cena sladkorja ohranila visoko, ker pričakujejo manjšo proizvodnjo. Madžarski sladkor še vedno ne kvotira na tržaškem trgu. POPER TRST. Vrsta Sarawank special kvotira 285 šilingov za cwt cif. Trst ponov-io pretehtano blago proti vkrcanju v juliju, 280 šil. proti vkrcanju v avgustu. Mountok beli poper kvotira 400 florin-tov za 50 kg cif. Trst proti vkrcanju v juliju in 395 florintov proti vkrcanju v avgustu. Itadijaunski trg V preteklem tednu je bil italijanski trg s kmetijskimi pridelki neustaljen. Cene pšenice so se zvišale za 50-100 lir pri stotu. Koruza se je tudi podražila, na nekaterih tržiščih celo za 200-300 lir pri stotu, zaradi pomanjkanja zelene krme. Zaradi istega vzroka se cenia druge krme drži visoko. Cene neolušoeme-ga in oluščenega riža so se okrepile. Prekupčevalci z rižem svetujejo kmetom, maj bi skrčili riževa polja na površino 150.000 hektarov (lansko leto 184 tisoč); tako bi proizvodnja ne prekašala 7,500.000 stotov in tako spravila v ravnovesje ponudbo s povpraševanjem. Pomanjkanje dežja v nekaterih pokrajinah je povzročilo krizo v proizvodnji nove krme. Cene sena so ostale na isti višini kakor ob koncu zime. Nenavadno aa ta čas je, da se je povečala ponudba klavne živine. Miren je trg s prašiči; cene so se ustalile (v zadnjih tednih so namreč padle). Masla je več na trgu. Na trgu s sirom je bilo sklenjenih malo kupčij; cene so ostale na splošno neizpremenjene. Cene olja so se dvignile; v Bariju n. pr. prodajajo olivno olje do 0,80 stop. kisline po 500 lir. Trg s sadjem in zelenjavo je miren. Manjše je povpraševanje po limonah in pomarančah. Suho sadje ne gre od rok. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo/ krave (prves-nice) 5 stotov težke 135-200.000 lir glava; telice 2 stota težke 65-80.000. Vprežna živina': voli 250-300 lir kg žive teže; junice 200-260.000. Klavna živina: voli I. težki 6 stotov 280-330.000, H. 190-220 tisoč; krave I. težke 6 stotov 270-320 Ur kg, H. 190-220; junci težki 5 stolov I. 300-360, H. 210-270; telički I. 400-460, II. 210-270; molzne krave 180-250.000 lir glava. Prašički za rejo 15-20 kg 500-550, 20-25 kg 500-550, suhi prašiči 30-50 kg 420 do 500, 50-80 kg 370-430; debeli prašiči 100-150 kg 320-340, 150-200 kg 340-350, 200-250 kg 350-360. Vprežni konji I. 180-220.000 lir glava, II. 80-110.000; konji za zakol I. 240-200 lir kg, II. 180-200; žrebeta za zakol 320-330 lir kg; mezgi za delo I. 90-100.003 lir glava, II. 60-65.000; mezgi za zakol I. 170-190 lir kg ,11. 140-1501; osli zadelo I. 75-80.000, II. 50-60.000; ovce 220-250 lir kg; jagnjeta 300-320' lir kg. PERUTNINA MILAN. Zaklane race 550-600 lir kg; račke za rejo 200-220 lir komad; pišče-ta za rejo 100-110 lir komad; živi zajci 350-400 lir kg, zaklani is kožo 450-500, zaklani brez kože 475-525, žive kokoši 600-650, inozemske 550-600; zaklane kokoši 750-850; zmrznjene inozemske 550-650; gosi za rejo 550-650; zaklani golobi 750-850; živi piščanci I. 875-925, II. 725- 775; živi inozemski piščana 550-650; zaklani I. 1.000-1.100, II. 850-900; inozemski zmrznjeni piščanci 650-700; inozemske zaklane pure 400-500; sveža jajca 25-26 lir komad. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 760 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 710; čajno maslo 810; sir Grama proizv. 1953 730-780 lir kg, proizvodnje 1954 510-590, star 1-30 dni 350 do 370, star 30-60 dni 380-400; Sbrioz star 1 mes. 400-420, čez 3 mes. star 530 do 570; Emmenthal svež 450-490, nad 3 mes. star 540-570; Provolone star 1 mes. 420-450, nad 3 mes. star 490-530; Gorgonzola nad 8 dni star 220-230, pos an 360-380; Italico nad 8 dni star 360-370, postan 400-430; Taleggio in Quartirolo nad 8 dni star 280-300j postan 370-390 OLJE FIREiNZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 485-495, do največ 1,5% kisi. 470-485, do največ 2,5% kisi. 460-470, do največ 4% kisi. 450-460; dvakrat rafinirano tipa »A« 495-505, tipa »B« 440-445; semensko olje 360-365; olje iz zemeljskih lešnikov 380-390. VINO ASTI. Barbera 11,5 stop. 7350-8225 lir stot, 12-13 stop. 8500-9900; Grignolino extra 11.200-11.800; Freisa sladko 7450-8700; Nebbiolo 11.500-12.000; Barolo proizvodnja 1953 14 stop. 20.000-22.000; Mal-vasia orno 10.000; Moškat 8200-9.500; Šampanjec s steklenico 380-450 steklenica; Vermut beli ali rdeč 14.500-15.500 lir stot. VICENZA. Clinton 10-11 stop. 5100-5500 lir stot, domače črno 10-11 stop. 5400-6000; belo 10-11 stop. 5600-6300, 11-12 stop. 6300-6800. ŽITARICE ROVIGO. Kupčije z žitaricami so o-mejene; cene so kljub temu visoke. Cena pšenice je poskočila za 50 lir pri stotu, pšenična moka pa za 100 lir; tudi koruza je poskočila za 100-200 lir pri stotu. Pšenica fina 7800-7900 lir stot, dobra 7700-7800, navadna 7450-7700; pšenična moka tipa »00« 9900-9950, tipa »0« 9350-9450, tipa »1« 8900-8950, tipa »2« 8700-8750; rumena koruza maramo 6100 do 6200; činkvantin 5400-6100; bela koruza 5100-5200; rž 4800-4900; oves 44i0 do 4800; koruzna moka rumena ali bela 6600-6700; pšenični drobi 3750-3850. MANTOVA. Neoluščani riž; P. 6 6500 do 6700; fip Vialane 8200-8400, extra R. B. 6900-7200; oluščeni riž: -P. 6 11.500-11.700; Vialone 15.000-15.300 ;extra R. B. 12.600-12.800; Arborio 16.300-16.500. KOZE MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 215-230 lir kg, nad 30 kg 215-230; junci z glavo ip parklji do 30 kg 260-270, nad 30-40 kg 225-235: voli z glavo in parklji 40-50 kg 215-225 nad 50 kg 210-220; biki madl 40 kg 160 do 170; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 770-820, 3-6 kg (osoljene kože) 680 do 720; 6-8 kg 550-580, 8-12 kg 450-490, 12-20 kg 370-430; 170-180; mezgi 100-110; osli 70-80; jagnjeta 50-60 kg 100 kož 300 do 360 lir; koze 14-16 kg ducat 950-1050 lir koža. Kože iz čezmorskih dežel fco italijanska pristanišča, ponovno pretehtano: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 350-365 kg: Capo (suhe kože) I. izbire 18-20 Ibs 420-430; Capo osoljene suhe kože 30-40 Ibs 80/20 290-300; Addis Abeba 40/50/10: 0-8 ibs 340-350, 8-12 Ibs 320-330; nad 12 Ibs 300-310; kože iz angleške Vzhodne Afrike: 0-4 Ibs 580-600; 4-8 Ifas 550-580, 8-12 ibs 470-490. 12-16 ibs 410-440 lir kg. MEDNARODNA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)...... Koruza (stot. dol. za bušel)....... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)......... Cin (stot. dol. za funt)........... Svinec (stot. dol. za funt)........ Cink (stot. dol. za funt).......... Aluminij (stot. dol. za funt)...... Nikelj (stot. dol. za funt)........ Bombaž (stot. dol. za funt)........ Živo srebro dol. za steklenico..... Kava (stot. dol. za funt Santos 21 . LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ....... Cin (f. šter. za d. tono).......... Cink (f. šter. za d. tono)......... Svinec (f. šter. za d. tono)....... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... TRŽIŠČA 19, 4. ■'21 i-‘A 140 72 32.-92.37 15.— 12,— 23.20 64.50 33.95 320.-58.75 335 -723 -0974 105 Vz 438.- 3. 5. 18/5 2113/8 221 1435/6 14476 36.- 38,- 91.37 91.50 15.— 15. - 12.— 12,- 23.20 23.20 64.50 64.50 34.70 34 90 319,— 307.- 56 50 54,- 301 33072 710 Va 714 ^ 2 88 3/4 90 — 103 103‘/4 420.- 420,- Ugoden razplet mednarodnih političnih odnosov se je odražal v preteklem tednu tudi ma svetovnih blagovnih borzah. Kljub temu so napredovale cene nekaterih proizvodov v zvezi s poročili o sami proizvodnji, oziroma z razvojem kupčij. Značilno je povišanje cene pšenice, pa tudi sladkorja. Baker je še vedno v središču splošne pozornosti. ŽITARICE V zvezi s poročilom ameriškega ministrstva za kmetijstvo, ki ceni letošnji pridelek pšenice na 652,386.000 bušlov (pred enim mesecem je bila cenitev bolj optimistična in .se je' glasila na 622.252.000) je cena pšenice v Chicagu poskočila. Preostanki od lanske pšenice znašajo 630,4 milijona bušlov (lansko leto so znašali ostanki od letir.ie 1953 559.5 milijona bušlov). V Chicagu je cena v tednu od 13. maja skočila od 216 3/4 na 220 3/8 stotinke do1 ar ja za bušel. Koruza je med tem časom nazadovala od 144 3/4 na 144 1/4 stotinke do larja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja se je v New Yorku dvignila od 3,37 na 3,41 stotinke dolarja za funt pri takojšnji izročitvi. Višino kupčij, sklenjenih v zadnjem tednu na svetovnih trgih, cenijo na 100.000 t sladkorja. Iz vzhodnih evropskih držav so prispela na Kubo nova povpraševanja po .sladkorju. Tudi ta okolnost je vplivala na povišanje cene. Tudi Francozi nameravajo kupiti večjo- količino sladkorja na Kubi; gre menda za 400 tisoč ton. Kava je v New Yorku popustila od 53,05 na 52,25 stotinke dolarja za funt. Med proizvajalci la inske Amerike so v teku razgovori za ustanovitev mednarodnega urada za kavo, za katero se je odločila že konferenca v Porto Ricu. Kakao je samo nekoliko popustil, in sicer od 33 na 32,90 stotinke dolarja za funt. Tovarnarji čokolade na Angleškem so sklenili znižati cene čokoladi. Angleška nakupna ustanova na Zlati o-bali je sklenila povišati nakupno ceno kakava pri proizvajalcih od 72 pa 80 šilingov za vrečo (po 60 kg); to povišanje bo nastopilo, že 20. maja. VLAKNA Bombaž je v New Yorku v tednu od 13. maja nekoliko napredoval, ip sicer od 34,34 na 34,95 stotinke dolarja za funt. Objavljeni so bili končni podatki o ameriškem pridelku lanskega leta. Ta je znašal 13,679.000 bal (po 500 funtov), medtem ko so Združene ameriške države leta 1953 pridelale 16,465.000 bal. Med letom 1943 in 1952 je znašal pridelek povprečno 12,448.000 bal na leto. Egipt je dovolil vzhodnim državami nekatere olajšave pri nakupu bombaža. Od začetka letošnje sezone je Sovjetska zveza kupite v Egiptu 103.000 bal vrste Karnak, kar predstavlja vrednost 1,7 milijona egiptovskih funtov. Vzhodna Evropa je pripravljena kupiti v Egiptu za 2,5 milijona egiptovskih funitov bombaža. Na novih dražbah volne v Londonu je nastopilo precejšnje povpraševanje po tem blagu. Pokazala se je tež nja navzgor. Vrsta 64’s B je šla po 117 34 penija za funt, prejšnji teden 117. V New Yorku je bila cena 13. maja 148 stotink dolarja za funt (147 teden poprej); v Roubaixu v Franciji 1155 frankov za kg (1130 teden poprej). KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka napredovala od 31,37 na 31,70 stotinke dolarja za funt. Potrošnja para-vnega kavčuka v ZDA znaša še vedno 43% skupne potrošnje. Ako bi .padla na 40%, bodo Združene .države še vedno kupovale po 50.000 ton kavčuka na mesec, čeprav je cena naravnega kavčuka za 7 stotink dolarja pri funtu dražja kakor cena sintetičnega kavčuka. Cene so v Singa-puru poskočile, ker je prišlo tam v preteklem tednu do nemirov. KOVINE V Londonu je cena bakra popustila, ko je bila določena cena za baker iz Rodezije na 280 funtov za cif angleška pristanišča. To ustreza povprečno ameriški ceni 35 stotink za funt, se pravi, da je angleška cena za 1 stotinko nižja/kakor zahtevajo ameriški proizvajalci za baker. Cena bakru se je popravila, ko se je razširila vest, da namerava Zahodna Nemčija kupiti na Angleškem za 25 milijonov nemških mark te kovine, Ameriški predstavniški dom je sprejel zakon, s katerim se podaljša veljavnost sedanje oprostitve carine na uvoz bakra. Carina bi sicer znašala 2 stotinki dolarja za funt. Trgovci posvečajo precejšnjo pozornost razvo;u cene cinku. V aprilu je proizvodnja cjnka v ,ZDA dosegla 93,804 ton, medtem ko je v marcu znašala 89,179. Zaloge so se zmanjšale od 90.857 na 74.745 ton. Naročila >so se povišala od 60.057 na 65.127 ton. Cena elektrolitičnega bakra je v New Yorku napredovala od 35,65 na 35,80 stotinke dolarja za funt; cink Saint Louis je ostal pri 12,00, prav tako svinec pri 15,00; antimon Laredo pri 28,50; lito železo neizpremenjeno pri 56,59 dolarja za tono; Buffalo pri 56 50: staro železo pri 37,33 dolarja za tono in živo srebro pri 317-320 dolarjev za ste klenico. Cene v Zahodni Nemčiji 14. maja: svinec 139,44 zahodnih nemških mark za 100 kg, cink 11,55 in cin 887 DM za 100 kg. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 4. 5. 55 16. 5. 55 Min. Maks. Dinar (100) 80 80 Funt šterling 5.075 5.075 5.950 6.025 Napoleon 4,126 4.175 4.125 4.175 Dolar 635,— 634.- 634.- 635,— Franc, frank (100) 175-50 171 50 170. 171.50 Švicarski frank 148.25 148,— 148.- 148 30 Funt št. papir 1.720 1.725 1.720 1.730 Avstrijski šiling 24.25 24 40 24. - 24.40 Zlato 720 720 720,- 723 BANKOVCI V CURIHU 16. 5. 1955 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,50 Anglija (1 f.št.) 11,64 Holand. (100 fi.) 112.20 Francija (100 ir.) 2.15i/ Švedska (100 kr.) 78=74 Italija (100 lir) 0,67 Izrael (1 f.št.) 1.80 Avstrija (100 š.) 16,31 Španija (100 pez.) 10.07 Cehoslov. 8— Argent (100 pez.) 13 70 Nemč. (100 DM) 100.9 Egipt (1 f.št.) 10,95 5. 5. 55 17. 5.55 Min. Maks. Južna železnica 1.616 1.633 1.616 1.648 Splošne zavarov. 17.310 17.510 17.250 17.775 Assicuratrice 4.700 5 070 4 700 5.070 Riun. Adr. Sic. 6.750 6.700 6.700 6,750 Jerolimič 5.190 5.190 —.— —.— »Istra-Trst« 801 801 —.—' — »Lošinj« 8.250 8.250 —.— — Martinolič 4.750 4.750 —.— —.— Prem uda 14.800 13.800 13 800 14.800 Tripkovič 11.850 11.250 11.250 11.850 Openski tramvaj 2.400 2.400 —.— Terni 239,— 239 - 239,- 242,- ILVA 377.— 378,— 377.— 382 Zdr. jadr. ladjedel. 402,— 381,— 381,— 402 Ampelea 1.400 1.400 — — Arrigoni 1.000 1.000 — — reStn/Ji KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FIUZI ŠT. 1Q ». - TELEFON ŠT. Ho hodim sem ler Ha po Krasa Šola nat bo živijent&ha ustanova RAHLJAJMO Običajno, je Ko hodim sem in tja po naših tržaških vaseh, se rad po-razgovorim z pašim človekom o tem in onem ter se od njega tudi kaj naučim — da. večkrat celo dosti naučim, ker je v prist nosti in preprostosti mnogo klene modrosti. V kraški prirodi in med njenim življem začutiš — in to še posebno v tem razkošnem mesecu — dobro voljo, ki se stopnjuje, ko vidiš kako si Kraševec prizadeva, da čim bolj skrbno obdela vsak kos orne zemlje, pada pa ob pogledu na zemljo brez gospodarja. Tako lahko rečemo zapuščenim njivam, katerih lastnike je trenutna blaginja preveč razvadila. Tudi pa takšne primere trčimo, čeprav bolj redko. Ni prijeten vtis, ko vidiš ,kako vse gospodarsko življenje mrzlično izkorišča tehniko, le naš zemljak se ostenja skoro izključno na svoje žilave roke. Zanj .se ne zanima nikdo. Pač — saj je njemu namenjena državna ustanova' kmetijsko nadzorništvo in njegov ne posebno majhni aparat. Njemu? Evo vam na to sodbo našega kmeta: »Mi ip. naš kmetijski urad smo si kot žlah-ta v dvanajstem kolenu.« Torej dva tuja si svetova, od katerih ima eden le zveneče ime »kmetijski« drugi pa gara !e pod nadzorstvom svojih izkustev in na srečo tudi precej krepkega lastnega razuma. Nedavno je nanesla priložnost, da sem trčil v neki vasi na tamkajšnje učiteljstvo. Pogovor se je sukal okrog šole: o nagibih in napredku šolske mladine, o ovirah, odnosih med šolo in domom, o šolskem ustroju itd. Med drugim sem zvedel, da je ondotna občina z vsem razumevanjem nabavila šoli šivalni in pletilni stroj ter kuharske pripomočke za pouk v goepo-dinjstvu. Njihova šola je namreč zaključena (vseh 8 šol. let), ker je brez nadaljevalnega tečaja (avviamenta). Učiteljstvo skuša dati pouku čim več življenjske vsebine in mu vliti značaj delovne šole skladno z načinom življenja v njihovem šolskem okolišu. Ta učni smoter more ob pravilni učni metodi pospešiti oanovpo izobrazbo (računstvo, geometrijo, jezikovno znanje, prirodoslovje itd.), ker združuje vse učne discipline, in to v obliki, ki je mladini najbolj dostopna. Občina — recimo ljudstvo, ker občinski svetovalci predstavljajo ljudstvo — zna pravilno oceniti vzgojno prizadevanje svojega učiteljstva: zna njihovo delo obsojati ali mu — kot kaže ta primer — dati svoje priznanje. Ta ukrep kaže, da so nabavljeni učni pripomočki plod vzgojnih teženj ip praktične aktivnosti dotičnega učiteljstva. Napraviti iz šole delovno, življenjsko ustanovo, ki naj vsaja v mladino ljubezen, smisel in razumevanje za prirodo in njene zakope, ljubezen za tvorno delo na svoji grudi. Ce kje, je to poslanstvo prvobitna naloga prav naše šole, zlasti pa vaške. Koliko je šolnikov, ki to občutijo in razumejo? Povsem naravno je, da se u-čiteljstvo dotične vasi z občino vred tako zelo zavzema za ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega tečaja. Kako velika škoda — pravijo — da se naraščaju naših pridnih in delavnih ljudi ne daje možnosti .seznaniti se z naukom, ki bi ga ta mogla s pridom izkoristiti! Koliko bi mladina s tem pridobila in skupnosti tudi dala! A zadevni organi (iz dvanajstega kolena) so za to gluhi in, slepi. Ce bi bilo med učiteljstvom več takih vzgojnih prizadevanj, več razumevanja, čuta. dolžnosti in odgovornosti za naše ljudstvo, bi odnesla mladina iz naše šole manj formalnosti in več življenjske sposobnosti. Res ni naloga šole — ne osnovne ne druge— le v tem, da mladino nagači z mrtvim didaktičnim materialom. S tem nismo izpolnili niti polovice svoje naloge in prazninai ki se na ta način pojavi, le veča nesoglasje med nalogami, ki jih stvarnost nalaga sodobni šoli. Naj na tem mestu podčrtamo, da je priroda trajen vzgojni či-nitelj. »Spoznavaj prirodo!« j,e že staro vzgojno načelo. Z razvojem znanstvene tehnike pl to načelo zastarelo, temveč je njegov pomen še večji. Čimbolj se prirodi približamo, tembolj smiselno j,e naše delo ip življenje, tembolj znamo ločiti trajne vrednote od začasnih, pristno od mrtve lepote, resnično bogastvo od namišljenega. Tembolj bomo cenili .svojo grudo in umno ter zato tudi bolj uspešno izvabili iz nje pogoje za svoj obstanek. J. F. ZEMLJO! pri nas v poletnih mesecih močno pomanjkanje padavin ip zemlji primanjkuje vlaga. Na majhnih povrt-ninah -to lahko nadomestimo, z zalivanjem, a le delno, ker razen talne potrebuje rastlina tudi zračno vlago. Druga pomanjkljivost zalivanja je v tem, da zemljo bolj ali mapj stlačimo im tako prepreči dostop zraka vanjo. Pravilno in uspešno je večkratno rahljanje zemlje. V ta namen uporabljamo viličasto orodje, s katerim zemljo nekoliko privzdignemo, pe da ranimo (odtrgamo) rastlinske korenine. Čimbolj je zemlja rahla (luknjičava), tembolj pronica vanjo zračna in talna ali vlaga iz spodnjih plasti in tembolj ji tekne vsaka rosa oziroma zalivanje. Tudi na njivi se borimo proti učinku suše z rahljanjem. Ta trud in zamuda časa se vsekakor izplača. VE C ŽIVINE V SLOVENIJI Pri zadnjem popisu živipe po okrajih so ugotovili, da je število goved v Sloveniji narastlo za 8-10%, prašičev za 7-9%, medtem ko je število kopj padlo za 4%. POMORSKO - GOSPODARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI V Domu sindikatov nia Miklo. šičevi cesti so odprli razstavo pomorske srednje šole v Piranu, ki prikazuje razvoj pomorstva na Koprskem. Sodelujejo še Splošna plovba iz Kopra, »Ribič« iz Pirana, Piranske soline, S cepljenjem preprečiš obolenje Kmet in vrtnar konec maja Na njivi in na polju. Vse o- kopavine moraš pridno pleti in okopavati, da bodo imele rahlo zemljo in da jih plevel ne bo zadušil. Se je čas za .setev fižola in koruze. Krompir moraš tud, nekoliko osipati, še preden je v polnem cvetju. Pregleduj krompirišče, ali g® ni morda že napadel krompirjevec. Tega najhujšega sovražnika krompirjevih nasadov moramo temeljito zatirati ob prvem .njegovem pojavu. Ker je vreme v tej dobi navadno vlažno, poškropi krompir proti krompirjevi plesni ali peromo-spori. Škropi,lu 1% brozgi, oziroma »Caffaru«, primešaj odgovarjajočo količino škropilnega DDT pripravka; tako boš z istim škropljenjem varoval istočasno krompir pred peronosporo in pred krompirjevcem. Zadnji čas je, da žito na njivi očistiš hujših plevelov zlasti dračice itn kokalja. Žita moraš požeti, preden popolnoma dozorijo, omlati jih pa pozno poleti, ko bo popolnoma dozorelo v snopeh in kadar boš imel več časa. Na vrtu. Sej v semenjak pozno jesensko zelje, ohrovt in zrak, da se vino ne bo kvarilo. Sode odpiraj čim manj mogoče in toči vino le po pipi. Za domačo, sprotno potrebo drži vino v malem sodčku ali pa v pletenici (damižanki). Ce se je vino morda v sodu pokvarilo, pretoči ga hitro v zdrav sod, ki naj bo dobro žveplan, in porabi vino čimprej; kajti z naraščanjem toplote se bo še hitreje kvarilo. V sadovnjaku. Listje in plodovi sadnega drevja so v tem času še zelo nežni in jih zaradi tega napadajo raznovnstni škodljivci ip bolezni — gosenice, črvi, listine uši, škrlu-p ali grinta-vost, plesni, gniloba in kodra-vost. Zaradi tega moraš sadno drevje spomladi ponovno škropiti proti navedenim škodljivcem. To opraviš najbolje z mešanimi škropili po navodilih strokovnjaka. Na deteljišču in travniku. Ne odlašaj več s košnjo detelje in tudi travo moraš pokositi pravočasno, še preden odcvete. Sicer boš vozil slabo seno ali slamo, ki ima mnogo manj hranilnih snovi kot dobro seno od mlade sočne trave. cvetačo. Presajaj še paradižnike, jajčevce in papriko ter gomolj asto zeleno in poletno glavnato solato. Cisti plevel in rahljaj zemljo okrog vrtnih rastlin ,ki so že presajene! Ne pozabi tudi na pletev čebule in česna. Preščipavaj prve poganjke kumar, melonov ip paradižnikov, ker so drugi stranski poganjki bolj rodovitni od prvih. Pazi na semenice, da ti jih ne uničijo ali oškodujejo razni škodljivci. Zlasti listne uši hudo napadajo v tem času vsakovrstno vrtnino ter jo šibijo in kvarijo. To golazen uničujemo najuspešneje z nikotinskimi pripravki (Nikol, Monital iid.). V vinogradu. Ne odlašaj več z drugim škropljenjem tr,t proti peronospori in proti plesni (oidjju), ker se je po prvem škropljenju listje in grozdičje trt močno razraslo. ,Za žveplja-nje uporabljaj škropilno žveplo, n. pr. Mormino, ki ga lahko mešaš z bordoško brozgo in tako braniš trte z istim škropljenjem pred strupeno roso in pred plesnobo. Kadar trte cvetejo, pusti jih pri miru. Trte očisti po možnosti pred škropljenjem in odstrani od njih nepotrebne poganjke in zalistnike (bastar-dine). Sedaj je primeren čas za cepljenje divjih in za precepljanje slabih, nerodovitnih trt z dobrimi sortami »y zeleno« z gumijevim 'trakcem. Ne pozabi zatirati po potrebi tudi grozdnega molja ali kiseljaka, ki v tej dobi navadno že močno napada zarod. V hlevu naj bo čist in. svež zrak. Tudi v svinjaku .pazi na čistočo. Od časa do časa moraš hlevske prostore razkužiti, kar napraviš najenostavneje, če stene, strop in tla poškropiš z ap- PRVE ČEŠNJE NA GORIŠKEM Zadružno trgovsko podjetje »Flores« iz Šempetra pri Gorici je organiziralo odkup češenj v vaseh okoli Nove Gorice. Prve pošiljke so bile poslane tudi v Trst. 'Podjetje računa, da bo odkupilo okoli 1.200 ton češenj, od tega naj bi izvozili okoli 800 t v Avstrijo, Švico in Anglijo. Pridelek češenj je letos obilen, le slabo vreme v zadnjih dneh jih je precej poškodovalo. .Sezona bo letos kratka, ker so kasno dozorele. Nekatere kužne bolezni se pojavljajo v določenih letnih časih. Včasih te bolezni zavzamejo tak obseg, da je vsako razkuževanje hlevov zaman. Pojav bolezni v lastnem hlevu bomo preprečili le z zaščitnim cepljenjem, ki ga bo izvedel živino-zdravnik. Vsako leto nam povzročajo veliko gospodarsko škodo sledeče kužne .bolezni: slinavka - parkljevka, prašičje kužne bolezni (kuga in pa zlasti rdečica) in pa kužpe bolezni perutnine. Skoda, ki nam jo povzroči slinavka - parkljevka, je neznatna zaradi pogina živali. Mnogo, mnogo večja pe je gospodarska škoda. Breje živali rade zvrže-jo: preneha se vsaka molžnja krav mlekaric, voli niso za vprego, živali se znatno posušijo. Prašičje kužne bolezni ,so pa vzrok 'hitrega pogina živali ali pa včasih kroničnega obolenja zaradi katerega žival hira. Kokošje kužne bolezni mam včasih uničijo skoro vso perutnino. Skoda je v vsakem primeru velika. Zatorej bo umen živinorejec žrtvoval vsako leto nekoliko denarja za cepljenje. Kdaj naj cepimo? Slinovka-parkijevka: Ta bolezen se pojavlja, ko prične toplo. Največji obseg zavzame pozno jeseni. Pozimi poneha. V primeru, da se v kraju pojavlja vsako leto, bomo cepili spomladi, v nasprotnem primeru, čim zvemo, da se pojavlja v bližini. Delna odponnost proti obolenju nastopi 5-6 dan po cepljenju, popolna pa šele po 12-14 dneh in bo trajala 4-8 mesecev. To je predvsem odvisno od tipa oziroma od povzročitelja, od njegove napadalnosti in pa od odpornosti posamezne živali. Prašičja rdečica se širi bojj v jeseni, vendar se lahko pojavi tudi poleti. Zaradi tega bomo cepili živali pozno spomladi. Odtpornost nastopi šele 3 tedne po ceplejnju in traja 4 do 6 mesecev. Prašičja kuga; Ni nam znan še učinkovit način cepljenja. Najboljše cepivo ,so virusi umor jeni s formalinom. Odpornost proti obolenju nastopi šele po treh tednih in traja samo nekaj mesecev. Rdečica se pojavi s temperaturo 42-43 stop.; napada živali od 3 mesecev do 1 leta starosti. Kuga se pa pojavi s temperaturo od 40,5 do 42 stop. ter napade živali vseh staroeti. Kokošja pasteureloza ali kolera nastopa pa poleti .zlasti pa na jesen z visoko vročino do 44 stop. Priporočljivo je cepiti koncem maja ali pa, kadar prične razsajati v našem okolišu. Cepili bomo putke tudi v kokošnjakih, kjer bolezen že razsaja. Kokoši bodo tedaj umrle dokler le nastopi odpornost. Ta nastopi šele teden dni po cepljenju. Traja pa komaj 2 do 4 mesece, leveda je veliko odvisno od cepiva. Za kokošjo kugo obolijo predvsem piščanci in mlade kokoši, in to zlasti na pomlad. Griža nastopi le malokdaj. Cepimo zelo zgodaj in to samo v kokošnjakih, kjer ne razsaja bolezen. Odpornost nastopi 15 do 20 dni po cepljenju in traja malo časa. Cepljenje moramo ponoviti 8 doi 12 dni po prvem in potem vsak mesec pri piščancih, vsaka dva meseca pri odraslih kokoših. Zlasti pri poginu kokoši moramo paziti, da spoznamo pravo obolenje in da v tem smislu cepimo. Cepivo zoper kokošjo kugo ne prepreči obolenja po pasteurelozi (koleri) ali obratno. Tega se mora zavedati vsak kokošjerejec. Seveda bo razliko med enim ali drugim obolenjem ugotovil predvsem živinozdrav-nik, ki ga bomo pravočasno poklicali. D. R. Kosi ob prai/em času! Za praktično kmetovanje so potrebni poleg izkušenj tudi številke, ne le številke lastnih zapiskov, ampak tudi številke znanstvenih izsledkov. Take številke so posebno važne za krmo ,ki je temelj živinoreji. V naslednjem, naj podamo nekaj podatkov o kakovosti sena; Cista Surovo beljakovina vlakno Škrob Prebavlj. beljakovin v odstotkih Otava 11.2 26.7 35.6 64 Normalna košnja 9.2 23.0 42.5 82 Zgodnja košnja 9.6 32.8 22.8 57 Pozna košnja 7.9 31.7 27.9 56 Izprano seno 7.0 23.7 36.9 65 nenim beležem ali še bolje z 2 do 5% bordoško brozgo in s pomočjo trtne škropilnice. Nadležne muhe moraš uničevati od prvega začetka njihovega pojava .z DDT ali z drugimi ustreznimi pripravki. V kleti ohrani največjo čistočo in kolikor mogoče hladen Ce pobiiže primerjamo prednje številke glede surovega vlak na najdemo, da ga je pri zgodnji košnji 23%, pri pozni pa že 32.8%. To nam pokaže očitno izgubo, ki nastane, če odlašamo s košnjo. Tudi pri škrobu opazimo veliko razliko. Seno pozne košnje ima le 22.8 kg škrobne vrednosti, zgodnje pa 42.5 kg in prekaša celo otavo. Zanimive so nadalje številke glede beljakovin, tega najdraž-jega in najvažnejšega hraniva. Pri zgodnji košnji ima normalno suho seno 9.6% čiste beljakovine, ki je 82% prebavljiva, PUTMK T^idka »Riba« iz Izole in ladjedelnic2 v Piranu. Piransko pomorsk0 šolo je od leta 1946 do danes, % biskovalo 810 dijakov - navti kov in strojnikov. NE ČAKAJ NA DRŽAVO! Angleški kmetijski strokovnjak George Henderson, ki tuj di sam obdeluje zemljo, je n3' pisal knjigo »The Parmimg LacH der« (Kako dvigneš kmetijistvoJi f ki izide te dni v jtalijansken1 — ^ prevodu. Uvod h knjigi je napi-sai dosedanji predsednik Itaili'!LEy janske republike Luigi EinaUl^^ di, ki je zelo znan tudi kot goj Sipodarstvenik. Henderson braB'1 osnovno mnenje, da mora kme'j| lovalec sam iskati nove polj, ka-1 ko bi zboljšal obdelovanje zeffl' 1 Ije, da bi ta dala več iz sebe ne da bi vedno čakal pomoči oj pj, države. Izkušnja uči, da se d2 ^atn tudi na majhnem kosu zemljc J en, mnogo pridobiti. Einaudi pripet v fj minja, da se birokracija prevei f}Co meša tudi v kmetijske razmere čeprav se pogosto ne razum* nanje. trž^ •kerj Ne 4ose (947 kari tern % |952' šteiE kate 283 *• a veča ,2Al( ftan ton Pi ke Pod vojr ital siln 'ija ie t (94( •kot ton ktte ita: 4qv luigi zom Radio- elektrika prodaja in popravila. — Popravlja tudi električne stroje. IMPORT EXPORT G o ric a, Corso Verdi 1 Telefon : 23-64 TUMSTIČK0 P0DUZECK ZAGREB - JUGOSLAVIJA Tel. 32=257, 8, 9 Odjeljenje za inoslransti/o telefon: 32 = 726 Vrši: hotelske rezervacije, prodaje sve vrste vozni: isprava za zemljo i {onstranstvo - željezničhe, brodeke, avionske - organizira izlete, potovanja i eksknrzije, vrši mjenjačku službo, slnžbu pasoša i viza te fotoslužbn uvoz JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo OBVESTITE SOBOENiKE DA RAZPOŠILJA DARILNE PAKETE! TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 K & M^MAMIČKA D1EIL AVHIC A ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 TELEFON 96-130 - Trst Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PRLV0ZN1ŠR0 PODJETJE SONETA (iORIZUNA ftETOTRUSPORTI G0RIZIA - VIA DONIZETTI N. 27 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Ribarič uvoz Ivan IZVOZ v »H Alb kiir keis V.) koci k (pr, tile hej Trs 360; Soj Pril kies ik kvt osti So teš; tet; '»bt Pra vPe ka kot r kat Pa< cer Poi kei 150 kilt Ve 6 t Pri lo ost kje roe ka tko koi iilt !% svc VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 = ULICA DELLE MILIZIE 19 TEL. 93-502 ■ TEL. 96-510 ; »ri pozpi košnji pa padejo beljakovine na 7.9% s prebavljivostjo le 75%. Ce nas pri sušenju moti deževno vreme, tako da je sepo izprano, padejo beljakovine še bolj, celo na 7% in njih prebavljivost na 56%. Ti izsledki nam jaspo kažejo, kako važna je pravočasna koš- G o St Lin. a U/SFtžO" vIvHSsi. CAKDUCd U Postrežemo Vam z najboljšim domačim in ist skim vinom in domačim pršutom nja. Seveda pa moramo pravočasno pokošeno seno tudi skrbno spraviti, da ne izgubimo tudi potem še najvažnejšega hraniva, beljakovin. Toliko se je že razpravljalo ip pisalo o košnji, pa še kljub temu najdemo kmetovalce, ki kosijo seno v avgustu ali morda celo z otavo skupaj. Ce hočemo biti v živinoreji gospodarsko ntočni ,tedaj pač moramo gledati, da bo košnja pravočasno opravljena, ker je krma in sicer le tečna krma podlaga za živinorejo .O tem ne dvomi noben gospodar, a kljub temu ne kosijo pravočasno. (Konec prihodnjič) JUGOLINIJA RIJEKA Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni: JUGOMIVIJA - RIJEKA 2G-51, 2B-52, 2fi 53 Teleprinter : JDG0LIIUE 02526 VZDRŽUJE REDKE RLAGOVKE 1W POTKIŠHE PRODE Z/MA JADRAM - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec ORGIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI “N 0 R D-A D R I A,, Agenzia Marittima di V-— Telegrami: „N0RD-ADR1A“ Trieste - Tei. Zastopstvo v Trstu: B0RT0LUZZ1 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degti Abruzzi št.l