LETO XXXV., ŠT. 1
Ptuj, 7. januarja 1982
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Sklep ustavnega sodišča SRS (stran 3)
Za skladen razvoj KS (stran 4)
Iz spominov na Edija Kocbeka (stran 5)
Telesna kultura v letu 1981 (stran 7)
Kako bo v letu 1982 (stran 10)
OBVEŠČANJE ZA ODLOČANJE
Dragi bralci!
z današnjo številko Tednika za-
čenjamo uresničevati naš program
obveščanja zfl leto 1982. Stopili
smo v leto, ki bo zahtevalo od vseh
nas veliko naporov, odrekanja in
zavzetega dela, če hočemo uresni-
čiti naloge, ki smo si jih začrtali v
resolucijah o druibeno ekonom-
skem razvoju. Še nobeno leto po
osvoboditvi nismo načrtovali tako
nizke stopnje gospodarske rasti,
kot prav v letu 1_982. To je nujno
in potrebno, da bomo dosegli cilje
gospodarske ustalitve, ki so v po-
večanju izvoza, zmanjšanju uvoza,
s tem bomo zmanjšali primanjkljaj
v državni bilanci, stopnjo inflacije
pa omejili le na 15 odstotkov. To
so naši glavni cilji in tem vpraša-
njem bomo na gospodarskih stra-
neh Tednika namenjali tudi glavno
vsebino — z namenom, da delav-
ce, delovne ljudi in občane priteg-
nemo in spodbujamo za zavestni
boj za doseganje teh ciljev.
Uresničevanje te naloge zahteva
od nas, da moramo več in bolje
delati, odgovorneje opravljati svo-
je dolžnosti, se odvajati doseda-
njemu preveč razsipniško in ba-
havemu načinu življenja ter se na-
vaditi živeti po stvarnih možnostih
in ne po željah in potrebah.
Pred nami so volitve, naš dele-
gatski sistem bo začel svojo tretjo
mandatno dobo. Kadrovske osve-
žitve na odgovornih položajih in
pri opravljanju delegatskih
dolžnosti bodo prispevale k trdno-
sti našega socialističnega samo-
upravnega razvoja, bodo pomenile
nove spodbude k dograjevanju de-
legatskih odnosov. Pred nami so
tudi kongresi Zveze komunistov in
kongresi drugih družbenopolitičnih
Organizacij, povezano s tem pa
programsko-volilne konference
občinskih organizacij, kar vse bo
priložnost za trdne dogovore, za
odločnejša dejanja in za ostrejšo
odgovornost pri opravljanju skup-
no dogovorjenih nalog.
Vse to bo živo dihalo iz naših
delegatskih, kmetijskih in drugih
strani, da bomo s tem skupno
ustvarjali ustrezno družbeno kli-
mo, skupno oblikovali našo zavest
za iskanje čim boljših rešitev, za
čim bolj neposredno in čim boljše
odločanje. Pri tem bodo strani na-
šega Tednika ostajale vedno od-
prte za različna mnenja, za demo-
kratične razprave o posamičnih in
skupnih interesih z namenom, da
prispevajo k iskanju najboljših re-
šitev, k najboljšim odločitvam, ki
pomenijo tudi nadaljnjo graditev
našega samoupravnega in delegat-
skega socialističnega sistema.
Pri uresničevanju te naloge se
bomo v prvi vrsti opirali na vas,
dragi bralci, saj bomo še bolj kot
doslej le z vašo pomočjo oblikovali
vsebino našega Tednika. Število
naših dopisnikov iz leta v leto na-
rašča, od 180 v letu 1977 na 250 v
letu 1981. Poprečno nad 50 od-
stotkov prostora nam informativ-
nih straneh Tednika zapolnjujejo
zunanji sodelavci — od nosilcev
javnih funkcij, tudi najodgovor-
nejših, strokovnjakov na posamez-
nih področij dejavnosti pa vse do
navadnega občana — delavca,
kmeta, dekleta in fanta. Malo po-
krajinskih časnikov se lahko poh-
vali s tako bilanco, zato bo naša
usmeritev v podružbljanje obve-
ščanja predvsem v tem, aa bodu
glavno vsebino časnika oblikovali
bralci sami, tisti, ki jim je name-
njen, da bo vsak v njem našel ne-
kaj zase, za svoje boljše odločanje.
Tudi naš ,, Temeljni delegat Luj-
zek" bo včasih k temu prispeval
kako resno na svoj dobrodušni na-
čin.
Včasih se zgodi, da dobivamo od
posameznih bralcev ali predstavni-
kov pripombe, da ta ali oni prispe-
vek ni bil primeren za objavo,
najpogosteje se s tem oglašajo ne-
posredno prizadeti, da podatek
tega ali onega dopisnika ni prever-
jen in podobno. So tudi primeri, da
posamezniki na izziv ne odgovorijo
javno, češ, da ni vredno,,polemizi-
rati na tako nizki ravni" in podob-
no. Če pa smo stvari podrobneje
'pregledali, smo navadno ugotovili,
da odgovora ni zato, ker ni trdnih
proti argumentov. Ta ugotovitev
velja med drugim tudi za športno
stran.
Strani, namenjeni kulturi,
izobraževanju, mladim dopisni-
kom, delu društev in podobno, ne
načrtujemo vsebinsko menjati, še
naprej bodo odprte predvsem zuna-
njim sodelavcem. Da bodo strani
,,mladih dopisnikov" kar najbolj
pestre pa je v precejšnji meri od-
visno tudi od mentorjev v osnovnih
šolah, predvsem učiteljev slovenšči-
ne in risanja, zato se še naprej pri-
poročamo za njihovo nesebično so-
delovanje.
Stran za razvedrilo bo ostala pri-
bližno enaka kot doslej, morda bo
le še bolj časovno družbeno anga-
žirana. Za rubriko ,,humor" dobi-
vamo ud bralcev zelo različne, če-
sto tudi nasprotujoče si ocene, od
kritičnih do najbolj laskavih. Med
drugim smo dobili tudi takole oce-
no: „ To je tedenski pregled najpo-
membnejših dogodkov v petih sli-
kah ". Eden od naših zavzetih sode-
lavcev meni, da z risbami in besedili
predvsem zbadamo in opozarjamo
na razne nepravilnosti, zato predla-
ga, da bi naslov ,,Humor" zame-
njali z BODICAMI. Poslal nam je
celo ustrezno likovno obdelan na-
slov. Z veseljem ga bomo v leto-
šnjem letu včasih uporabili, vendar
bomo takrat tudi poskrbeli, da bo-
do pod tistim naslovom resnično
samo ,,bodice". Sicer je s humor-
jem danes težko, ker nimamo v no-
benem splošnem aktu točno opre-
deljeno, kaj je humor in kaj ne, za-
to sipa lahko stvari vsak razlaga po
svoje. Tudi resne zadeve včasih po-
navljamo tako resno, da izzvene
humoristično . . .
Tako, dragi bralci, na kratko
smo vam poskušali predstaviti našo
programsko usmeritev v letu 1982.
Kot ste lahko razbrali iz teh vrstic,
bomo poskušali predvsem z vašo
pomočjo kar najbolj izboljšati vse-
bino Tednika, ki Jiaj bo taka, da bo
v njej vsak bralec našel nekaj zase,
obenem pa našel tudi usmeritev k
našim skupnim ciljem in nalogam.
Če bomo to uresničevali, bomo s
tem tudi prispevali k svetovnemu
miru, k naši neodvisnosti in varno-
sti, ki je pogojena z našo notranjo
enotnostjo, bratstvom in prijatelj-
stvom ter s splošno gospodarsko in
družbeno stabilizacijo.
Franc Fideršek
PAAZNi dSČtNE SLOVENSKA BISTRICA
GOSPODARSKI RAZVOJ
PRIHODNOST OBČINE
Območje občine Slovenska Bi-
strica meri okrog 37.000 kvad.
kilometrov in je po površini med
srednje velikimi slovenskimi obči-
nami. Nad polovico površin po-
krivajo gozdovi. Prebivalstvo na-
rašča počasneje od poprečja v SR
Sloveniji. Po zadnjem popisu pre-
bivalstva je bilo v občini nekaj nad
31.650 prebivalcev.
Zadnje ocene kažejo, da v sre-
dnjeročnem obdobju 1976—80 ni-
so dosegli vseh načrtovanih nalog,
zlasti ne na področju prestrukturi-
ranja gospodarstva. Kljub temu so
dosegli precejšnje uspehe, saj se je
letno dvigala rast družbenega pro-
izvoda v poprečju za 24 odstotkov,
realno pa za 6,5 odstotka. Fizični
obseg industrijske proizvodnje je v
minulem srednjeročnem obdobju
naraščal letno za 5,5 odstotka, za-
poslenost v združenem delu pa po
stopnji 2,7 Tudi izvoz je po-
prečno letno rasel za blizu 10 od-
stotkov, kar je nad realno rastjo
družbenega proizvoda. Pod pred-
videvanji so bile v minulem sre-
dnjeročnem obdobju investicije v
gospodarstvu, predvsem zaradi
neučinkovitosti in preseganja
predvidenega roka za dokončanje
investicij. Nekoliko nad material-
nimi možnostmi pa so rasle inve-
sticije v negospodarstvu, kar je
povzročalo določene težave na tem
področju.
Sedaj je v občini zaposlenih ok-
rog 7.600 občanov, od tega v ne-
gospodarstvu le 937. Od leta 1976
se je v občini povečalo število za-
poslenih le nekaj nad 1 odstotek, v
negospodarstvu pa se je število
zaposlenih celo zmanjšalo za 2 od-
stotka. Poraslo je tudi število sa-
mostojnih obrtnikov, ki jih je se-
daj v občini že okoli 370. Porasel
je tudi družbeni proizvod, ki je v
letu 1980 v občini znašal
2.608,487.000 difl, v 1981 pa
nommalno 3.09^_.7tJb.000 lUnarjev.
Pri t sm velja,p4udaj;'jtlv da jp v le-
tu 1980 znašal dTObeni projtevod
na prebivalca	din^ tb pa je
le 65 odsotkov poprečnega družbe-
nega proizvoda na prebivalca v
SRS.
Najpomembnejša industrijska
dejavnost bistriške občine je pro-
izvodnja in predelava aluminija in
njegovih zlitin, ki vsako leto uspe-
šneje prehaja na višjo stopnjo fi-
nalizacije. Vse bolj se povečuje
t'idi izvoz, rospbno še " d^^^eie v
razvoju in razvijajo višje oblike
mednarodne menjave.
Druga najpomembnejša dejav-
nost v občini je gozdarstvo in le-
sno-predelovalna industrija, njen
razvoj pa je odvisen od razpolo-
žljive lesne mase. V občini je kar 5
večjih temeljnih organizacij zdru-
ženega dela za predelavo lesa, dve
v Slov. Bistrici, po ena pa v
Oplotnici, Poljčanah in Sp. Pol-
skavi. Te se tudi vse bolj preu-
smerjajo v finalizadjo proizvodnje
in osvajanje takega programa, da
vključujejo tudi druge surovine,
predvsem plastiko, steklo in alu-
minij.
Zlasti v zadnjih letih posvečajo v
občini posebno skrb urejanju in
usposabljanju novih kmetijskih ze-
mljišč z agro in hidro melioracija-
mi ter z zložbami zemljišč pred-
vsem v dolini Ložnice in ob
Polskavi. V minulem srednjero-
čnem obdobju je bilo na območju
občine melioriranih 750 ha
zemljišč, v tem srednjeročnem ob-
dobju pa načrtujejo meliorirati Se
okoli 680 ha zemljišč v družbenem
in 750 ha v zasebnem sektorju.
Zavoljo zmanjšanja investicij-
skih naložb na domačem trgu, se
je glavni nosilec gradbeništva v
občini TOZD Granit Slovenska Bi-
strica v večji meri preusmeril na
področje mednarodne menjave de-
la, kar jim uspeva predvsem v ok-
viru delovne organizacije Kon-
struktor Maribor. Njihovo vklju-
čevanje se uveljavlja predvsem v
gradnjo objektov v deželah v raz-
voju. Neizkoriščene možnosti
ostajajo tudi na področju trgovine,
kjer je glavni nosilec te dejavnosti
v občini delovna organizacija
Preskrba.
Doseženi rezultati na področju
gospodarstva in v družbenih de-
javnostih so trdna osnova prizade-
vanj za dosego hitrejšega razvoja
celotne občine v srednjeročnem
obdobju 1981—85. V trgovini si
bodo prizadevali razširiti prodajne
v^t-n. večjih
krajih (Poljčane, Slov. Bistrica) z
gradnjo večjih blagovnic. V ostalih
krajih pa bodo poskrbeli predvsem
za posodabljanje prodajne mreže,
boljšo ponudbo in kakovost pro-
daje.
V	drobnem gospodarstvu bo tre-
ba izkoristiti prednosti, ki jih daje
aluminijska industrija, les in grad-
beništvo. Tudi na področju turiz-
ma in gostinstva v tem srednjero-
čnem obdobju niso brez načrtov.
Najpomembnejša je sanacija in
obnova gradu Štatenberg, ki bo
potekala etapno. Za hitrejši razvoj
gostinstva in turizma v bistriški
občini je nujno tudi poenotenje tu-
ristične ponudbe, izboljšanje ka-
kovosti storitev in podobno, saj
obstajajo vsi pogoji za razvoj tu-
rizma tako na območju Haloz kot
Pohorja.
Na območju manj razvitih K S
Makole, Studenice in Laporje ter
nekateri predeli Pohorja, so bili v
preteklem obdobju doseženi po-
membni premiki k izboljšanju go-
spodarskega stanja, predvsem z
odpiranjem novih delovnih mest in
pridobivanja novih obdelovalnih
površin, kar je tudi osnova za na-
daljnji razvoj.
V	občini imajo že več let večji iz-
voz kot uvoz. To ugodno razmer-
je pa bodo še izboljšali v korist
izvoza. Največji izvoznik doslej pa
tudi v prihodnje je DO IMPOL
Slov. Bistrica, ki ustvari 3 četrtine
celotnega izvoza. Med pomem-
bnejšimi izvozniki so še delovna
organizacija Steklo Slov. Bistrica,
LIP TOZD Otroško pohištvo
Poljčane, EMI Poljčane in Iskra
DO Avtomatika TOZD Releji
Makole. Med izvoznike se bodo v
bodoče vključili tudi Granitna in-
dustrija Oplotnica, Kmetijski
kombinat in KZ Slov. Bistrica ter
TOZD Granit. Vse naštete delovne
organizacije se z manjšim delom že
sedaj uspešno uveljavljajo na zu-
nanjih tržiščih.
Na podlagi stvarne ocene gospo-
darskih zmogljivosti v občini Slo-
venska Bistrica načrtujejo v sred-
njeročnem obdobju 1981—85 po-
rast družbenega proizvoda (realni)
za 5,4 odstotka, zaposlenost v
združenem delu za 2,5 odstotka.
Samo v letu 1982 načrtujejo orga-
nizacije združenega dela povečanje
izvoza na konvertibilno področje
za 18,5 odstotka, medtem ko na-
črtujejo za celotno srednjeročno
obdobje 8 odstotno povprečno let-
no rast izvoza in 2 odstotno rast
uvoza.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
SredBče Slovenske Bistrice
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7. januar 1982 - tednik
Hmezad iz Žalca
odslej tudi v bistriški
občini
Poslovno sodelovanje med Kmetijsko zadrugo Slov. Bistrica m
Hmezadoni iz Žalca je zadnje obdobje kazalo pomembne uspehe, kar se
je Se posebno kazalo na ugodnejših poslovnih rezultatih tudi pri Kme-
tijski zadrugi Slov. Bistrica. Iskanja Se trdnejših skupnih razvojnih poti
ni.so bila zaman, še posebno zato ne, ker je bistriška kmetijska zadruga
videla v Hmezadu iz Žalca nove razvojne možnosti v prodaji svojih
proizvodov in tudi v zagotavljanju strokovne pomoči. Res so strokovno
pomoč dobivali tudi v okviru SOZD Tima Maribor, kamor so bili do
nedavnega vključeni, vendar je v okviru Hmezada bistriška zadruga
našla trdnejšo in predvsem jasnejšo razvojno pot v prihodnjem obdobju.
Takšna spoznanja so Kmetijsko zadrugo iz Slov. Bistrice pripeljala
do razmišljanj o tesnejšem povezovanju s Hmezadom. To so v soboto. 26.
decembra 1981 potrdili tudi na referendumu, s katerim so se odločili za
priključitev v Hmezad. Daje bila odločitev resnični odraz hotenj članov
tega kolektiva, je pokazal tudi referendumski rezultat, saj seje glaso-
vanja udeležilo skupno 90 odstotkov vseh članov, od tega se je 87,86
odstotka odločilo za vključitev v SOZD Hmezad.
Kmetijska zadruga Slov. Bistrica s tem korakom samo uresničuje že
začete korake v smeri hitrejšega gospodarskega razvoja, saj bodo ob
pomoči Hmezada že v letu 1982 zgradili na območju bistriške občine 500
stojišč za govedo in 200 za bekone. Odpirajo pa se nove možnosti
kmetovalcem, da svoje pridelke še uspešneje prodajajo. Pri kmetijski
zadrugi pa bodo kljub izločitvi iz SOZD Tima do te organizacije iz-
polnjevali vse sprejete obveznosti, ki temeljijo predvsem na spoznanju,
da z reorganiziranostjo bistriške zadruge, območje Podravja ne bo slabše
oskrbljeno z živili.
Viktor Horvat
Problem gramoznic
še vedno ni rešen
Na zadnji skupščini lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj je bil
ponovno na dnevnem redu problem gramoznic. Tako ostaja neskončno
vehko število razprav ali gramoznica na levem ali desnem bregu Drave,
še vedno brez konkretne rešitve. Po predlogu naj bi bila gramoznica za
skupne potrebe na desnem bregu Drave v Cirkovcah, na levem br»gu pa
v okolici Dornave; za potrebe Haloz pa bi se lahko koristil lomljenec v
okolici Žetal in Stoperc. Drugi problem je tudi cena gramoznega ma-
teriala, kije brez ustrezne družbene potrditve in tako tudi brez kontrole.
Skupščina je tudi razpravljala o predlogu za uvedbo prispevka za m^
prodanega gramoza, ki bi se naj gibal med 10 in 15 dinarji; zbrana
sredstva pa bi se namenila za izredne namene, kot na primer na
vzdrževanje po izrednih obremenitvah. Skupščina lokalne skupnosti je
zato pooblastila izvršilni odbor, da v najkrajšem času skupaj z ustreznimi
organi v občini, ki so to nalogo dobili že pred časom, poišče ustrezno
rešitev.
MCj
AKTIVNOSTI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Poudarek množičnim preventivnim akcijam
Zaradi nenehno rastočega prometa se dogaja
na naših cestah vse več prometnih nesreč. Kljub
številnim preventivnim akcijam, so te številke
vse bolj črne, vse več je smrtnih žrtev, žal pa je
tudi vse več posledic z omejeno ali trajno inva-
lidnostjo. Vse večja je materialna Skoda, ki je
bolj kot na vozilih vidna in občutna posredno v
vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v
ožjem družinskem krogu, ipd.
V	ptujski občini posvečamo zadnjih nekaj let
posebno pozornost prometni vzgoji občanov;
od najmlajših do najstarejših. Pri tem ima svo-
jo pomembno vlogo svet za preventivo in vzgo-
jo V cestnem prometu, ki deluje pri skupščini
občine Ptuj. Delo v tem svetu je razdeljeno po
posameznih komisijah v okviru katerih so člani
izvedli številne preventivne akcije po šolah,
kraievnih skupnostih, na cestah in drugod.
V	letu 1981 so v tem svetu svojo aktivnost še
podvojili, predvsem če upoštevamo število ak-
cij, ki so jih izvedli in njihov odziv. O tem smo
kramljali s tajnikom sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj, Francem
Jerenkom, ki je dejal:
,,V lanskem letu smo izvedli kar 22 različnih
večjih preventivnih akcij, v katerih smo zajeli
takorekoč vse strukture udeležencev v cestnem
prometu. Naj začnem pri preventivnih predava-
njih v 0§, ki smo jih izvajali skozi vse leto.
Organizirali smo gradnjo dveh prometnih poli-
gonov, enega v KS Destrnik, drugega pa v KS
Gorišnica. Na teh poligonih se lahko učenci
praktično usposabljajo za vožnjo s kolesi ali
pešhojo ob upoštevanju prometnih znakov in
signalizacije. Izvedli smo tudi več akcij ,,pešec v
prometu" in ,,pravilno parkiraj!". V teh akci-
jah smo udeležence opozarjali na nepravilnosti,
ki jih povzročajo in s tem ovirajo promet.
Izvedli smo tudi tekmovanje ,,kaj veš o
prometu" in srečanje pionirjev prometnikov
Slovenije. Skozi leto smo izvedli več akcij
,,brezhibno vozilo je varno vozilo", ki so nam
dale zanimive in predvsem zaskrbljujoče rezul-
tate. V teh akcijah smo namreč pregledali čez
1000 osebnih avtomobilov in ugotovili, da je od
teh kar 627 vozil bilo tehnično nepopolnih, saj
smo odkrili na vozilu povprečno 1,35 okvare.
Najpogostejše so bile napake prav na naj-
pomembnejših delih vozil, na krmilnem siste-
mu, na zavorah in pnevmatikah in na svetlob-
nih telesih. Pri teh pregledih seveda nismo
upoštevali manjših hib na vozilih, kot recimo
slaba zarjavela pločevina, ipd."
Akcija ,,brezhibno vozilo je varno vozilo" pa
je potekala tudi v okviru republiškega sveta. Ali
so znani rezultati?
,,Vsekakor, saj tesno sodelujemo z
republiškim svetom za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. Po podatkih, ki so nam jih
posredovali so lani pregledali 7.132 vozžl in kar
pri 4.132 vozilih so ugotovili tehnične pomanj-
kljivosti. Med 6.534 vozniki, ki imajo v svojih
vozilih vgrajene varnostne pasove je bilo le 792
takih, ki so bili pripeti in ki varnostne pasove
uporabljajo redno. Ostali vozniki se očitno ne
zavedajo kako koristen je lahko varnostni pas,
v kolikšnih primerih je že rešil človeška življe-
nja.
Vse bolj nas bodejo v oči črne številke. Prav
zastrašujoč je podatek, da umre v Jugoslaviji na
leto več kot 5.000 udeležencev v prometu. V
Sloveniji jih je v letu 1981 umrlo prav gotovo
čez 500, da ne omenjam ogromne materialne
škode, ki nastaja neposredno ali posredno, kot
posledica prometne nesreče."
In kakšno je najučinkovitejše ,,orožje" v bo-
ju zoper prometne nesreče na naših cestah?
,,To orožje nosi vsak voznik vedno s sabo.
To je predvsem zavest vsakega posameznika,
da vozi previdno, preudarno in prilagojeno
razmeram na cestišču. Da upravlja tehnično
brezhibno vozilo, da ni pod vplivom alkohola,
itd."
V vaših preventivnih akcijah dajete posebno
pozornost šolski mladini, kako vam to uspeva?
,,Na začetku in ob zaključku vsakega šolske-
ga leta izvajamo akcije za zagotovitev večje
varnosti otrok v prometu. Učencem dajemo
napotke, kako se naj obnašajo med šolskimi
počitnicami, kje naj hodijo, kako naj vozijo, da
bo njihova pot varna. Predvajali smo tudi več
prometnih filmov, ki so izredno učinkoviti."
Sedaj, v zimskem času so vozne razmere Se
posebej težke, s kakšnimi akcijami vplivate na
zavest udeležencev v prometu?
,.Trenutno izvajamo akcije preventivnih pre-
davanj za poklicne voznike v združenem delu.
Obstaja podatek, da povzroči vsak 20 voznik
avtobusa prometno nesrečo, da ne omenjam
voznikov težjih tovornjakov s priklopniki, ipd.
Sedaj v januarju 1982 bomo izvedli tekmovanje
med poklicnimi vozniki o znanju cestno
prometnih predpisov. Izvedli bomo tudi kviz na
temo Kaj veš o prometu. V sodelovanju s sve-
tom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno
samozaščito bomo izvedli po KS predavanja
pod naslovom traktor, varnost in promet. Ra-
zen tega naj opozorim vse voznike, da bomo tu-
di v prvih treh mesecih letošnjega leta izvedli
vsako prvo sredo v mesecu brezplačno preventi-
vno akcijo tehničnih pregledov v Agisovih ser-
visih v Ptuju. Vabimo voznike, da se teh akcij
udeležijo v čim večjem številu. Vse ostale obča-
ne pa pozivam da redno vzdržujejo svoja vozi-
la, da sproti odpravljajo manjSe napake, za
večje naj poskrbijo poklicni mehaniki. Hkrati
opozarjam na skrajno previdno vožnjo. Se
posebej v zimskih in spomladanskih mesecih,
ko so cestišča najslabše vozna. Nihče si ne želi
prometne nesreče, zakaj potem delamo tako, da
nas iz dneva v dan presenečajo?
M. Ozmec
Tovarni olja zlati znak sindikatov Slovenije
Kljub številnim težavam, s ka-
terimi se je ta okoli 150 članski
kolektiv srečeval v proizvodnji
jedilnih olj ni obupal. Težavne
razmere so jih še tesneje povezale.
Skupno so premagovali težave,
saj so se morali marsičemu od-
povedovati. med drugim so se
zavestno odločili za nižje osebne
dohodke.
Vztrajnost, da se s skupnimi
močmi izkopljejo iz težav je, sicer
počasneje od želja, končno pri-
nesla tudi pričakovane re-
zultate. Da so jih dosegli, pa so
morali delovati enotno in pove-
zano. To jim je uspevalo in jim
uspeva tudi danes, ko so že pre-
magali večino glavnih težav. Da-
nes se že lahko pohvalijo, da so za
boljše delovne in življenjske po-
goje zaposlenih dosegli po-
membne uspehe. Med najpo-
membnejšimi je prav gotovo iz-
boljšanje delovnih pogojev, ure-
dili so lastno družbeno prehrano
delavcev, poskrbeli za reševanje
stanovanjske problematike, dvi-
gnil se je njihov življenjski stan-
dard, poskrbeli pa so tudi za izo-
braževanje članov. V ta namen so
organizirali tečaje za doseganje
internih kvalifikacij. Ob vsem tem
pa niso pozabili na razvoj rekre-
ativnega in športnega življenja ter
redni letni oddih zaposlenih.
Uspeh je toliko pomembnejši,
ker jim je tako hiter napredek iz
težav uspel v dokaj kratkem času.
Za kvaliteto svojih izdelkov p^so
sprejeli že nekaj pomembnih
družbenih priznanj. Za dosežene
uspehe jim je Zveza sindikatov
Slovenije podelila zlati znak sin-
dikatov. ^ J., .
Besedilo m posnetek:
Viktor Horvat
Tovarna olja Slov. Bistrica je z vstopom v SOZD Zvezda Zagreb odprla
tržišče svojim proizvodom na nova jugoslovanska tržišča.
ELKOM HIKO OLGA MEGLIČ PTUJ
PRIZNANJA DELAVCEM
Zad^e dni decembra so delavci delovne organi-
zacije Elkom HIKO Olga Meglič Ptuj praznovali
SVOJ tovarniški praznik. Pred tremi leti je ta delovni
kolektiv v Dolanah pri Cirkulanah odprl nove
delovne prostore. V te prostore se je postopoma
preselila celotna proizvodnja, ki je organizirana v
dveh temeljnih organizacijah združenega dela in
to: TOZD ASPO (avtomobilska, stavbena in
pohištvena ter plastična oprema) in TOZD HIDO
(projektiranje m proizvodnja hidravlične, pnev-
matske in dvižne opreme). V Ptuju je le še sedež
delovne skupnosti skupnih služb. Od^prtje tovarni-
ških prostorov v Dolanah, to je na nerazvitem
območju ptujske občine, pomeni konkretni korak
k razvoju tega predela Haloz, kar je tudi pogojeva-
Ip, da so se delavci odločili vsako leto ob obletnici
tč delovne zmage praznovati svoj tovarniški
praznik.
Na slavnostnem zboru delavcev, predstavni-
kov ptujske občine in krajevne skupnosti Cirkula-
ne je govoril Simon Pešec, direktor delovne organi-
zacije, ki je orisal dosedanji razvoj delovne organi-
zaciie in "med drugim ugotovil, da pred tremi leti
zgrajeni sodobni tovarniški prostori postajajo že
pretesni. Med programskimi usmeritvami cielovne
organizacije je poudaril, da se bodo vse bolj
usmerjali na tehnološko zahtevnejše proizvode, ki
jih moramo sedaj uvažati, če bi pa povečali proiz-
vodnjo in zagotavljali njeno kvaliteto pa bi lahko
te proizvode izvažali. V tej smeri načrtuje delovna
organizacija nadaljnji razvi^ in povečanje izvoza.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja delav-
cem, ki združujejo delo v delovni organizaciji že
30. 20 in 10 let.	^
Za 30 let dela sta prejela priznanje: Marija
Pažon in Stanislav Vilčnik. Za 20 let dela so prizna-
nja prejeli: Marna Horvat, Matilda Kores, Marija
Letonja, Franc Stumberger in Katarina Valant. Za
10 let dela pa: Mihael Bele, Marija Bezjak, Franc
Cagran, Ivan Donaj, Antonija Ekart, Marija
Kancler. Majda Krojsl, Srečko Pihler, Jože Rakuš,
Franc Toplak in Cecilija Zel. Posebej pa so dobih
priznanja delovne organizacije za vestno in priza-
devno delo: Stjepan Erceg, Anton Korošec, Slavko
Krajnc. Dušan Orešek, Jurij Selinšek in Stanko
Vilčnik.
Izdatki za nadurno delo naraščajo
Čeprav smo v naši družbi že pred časom napoveda-
li oster boj zoper nadurno delo, podatki govore dru-
gače. Samo v devetih mesecih leta 1981 so stroški za
nadurno delo porasli v primerjavi z enakim obdo-
bjem leta 1980 za 35 odstotkov. Zneskovno je nadur-
no delo znašalo okrog 51 milijonov dinarjev; do kon-
ca leta 1981 pa bo po oceni naraslo na 60 milijonov
dinarjev. Na drugi strani pa v občini Ptuj narašča
nezaposlenost. V ptujskem zdravstvu je bilo v tem
obdobju za 8 milijonov dinarjev nadurnega dela.
Znano je, da vseh nadur ni mogoče odpraviti, ven-
dar pa bi se z ustrezno organizacijo dela lahko
odpravila vsaj polovica sedanjih nadur. Ce bi to do-
segli, bi lahko na novo zaposlili blizu 100 delavcev.
Prvo razpravo o tem je že vodila komisija za soci-
alna vprašanja pri občinskem svetu ZSS v Ptuju, ki
bo tudi pripravila potreben material za razpravo na
občinskem svetu ZSS Ptuj.	MG
Več za izobraževanje inovatorjev
Komisija za inventivno dejavnost pri občinskem
svetu ZSS Ptuj je skupaj s komisijo za inventivno
dejavnost pri raziskovalni skupnosti občine Ptuj
izdelala programske osnove delovanja na področju
pospeševanja inventivnega dela v občini Ptuj v letu
1982. Predvsem bo potiebno dali ustrezno poror-
nost razširjanju inventivnega dela v gospod^arskih
in tudi negospodarskih dejavnostih. Delavci, ki se
ukvarjajo z inventivnim delom, naj bi v okviru
izobraže\ alnfh programov prrdobili potrebna stro-
kovna znanja. Zato se predvideva, da bi poleg
različnih oblik izobraževanja, všteti so tudi eno-
dnevni seminarji, organizirali več strokovnih
izletov.
Posebno mesto v programu dela komisije je
izvedba ankete o raziskovalnem delu v občini Pti
in njena analiza, ki bo služila za nadaljnje utrjeva-
nje inventivnega dela na vseh področjih družbene-
ga življenja in dela. Komisija ima določene naloge
tudi pri ustanovitvi društev inženirjev in tehnikov
{er pn organizaciji že tradicionalnega dpeva
inovatorjev ptujske občine — 30. marcu. ' 'MtJ
tednik - 7. januar 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Mladi in
vojaške
šole
Pri občinski konferenci SZDL v
Ptuju deluje koordinacijski odbor
za pridobivanje mladine v vojaSke
šole in poklice. Odbor je sestavljen
iz predstavnikov DPO in nekaterih
organizacij, ki se bodisi posredno
ali neposredno vključujejo v aktiv-
nosti za pridobivanje mladih v vo-
jaške šole in poklice. Tajnik odbo-
ra je Janez DrevenSek, ki je o delu
odbora povedal:
„Odbor na začetku vsakega leta
sprejema program dela, ki ga izva-
ja skozi vse leto. Največja aktiv-
nost za pridobivanje mladih se iz-
vaja v zimskih mesecih, to je pred
zaključkom prvega polletja, ko se
izvaja tudi natečaj za sprejem kan-
didatov za vojaške Šole.
Delo odbora poteka kot že reče-
no po vnaprej določenem progra-
mu, ki pa najprej zahteva seznani-
tev mladih v občini z nateCajem. Z
vsebino natečaja seznanjamo mla-
de v času od srede decembra do
konca meseca februarja in sicer
prek lokalnega radija in časopisa
Tednik. Ob obiskih v osnovnih šo-
lah, ki jih v občini tradicionalno
organiziramo ob 22. decembru —
dnevu JLA, je običajno beseda
tudi o šolanju v vojaških šolah.
Poleg tega se v osnovnih šolah
skušamo približati mladim in to na
roditeljskih sestankih ali pa pri
šolskih urah, če je za to zanima-
nje. V prizadevanjih za vključeva-
nje mladine v vojaške šole in po-
klice želimo tudi s pogovori gojen-
cev vojaških šol z zainteresiranimi
kandidati, povečati zanimanje za
to šolanje.
Tudi razstave na temo življenje
in delo vojaških Sol so ena izmed
oblik animacije. V programu od-
bora je tudi obisk ene izmed sred-
njih vojaških šol".
MG
PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ
Možni kandidati za vodilne
funkcije v občinski skupščini
Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je
na seji, 28. decembra 1981 ocenilo potek evidenti-
ranja možnih kandidatov za vodilne funkcije v
občini. Evidentiranih je bilo 44 možnih kandida-
tov, kar je glede na število družbeno aktivnih ljudi
v občini razmeroma malo. Na podlagi predhodnih
razprav v koordinacijskem odboru za kadrovska
vpra.^vanja in v drugih družbenopolitičnih organiza-
cijah, je predsedstvo OK SZDL sklenilo dati v
javno razpravo predlog evidentiranih možnih
kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupšči-
ni in v njenem izvršnem svetu. Evidentirani so
naslednji:
Za predsednika skupščine občine Ptuj FRANC
TETICKOVIČ, sedaj družbeni pravobranilec
samoupravljanja, za podpredsednika skupščine
ALOJZ ČUČEK, sedaj direktor Podjetja za PTT
promet TOZD Ptuj. Za predsednika zbora združe-
nega dela je evidentiran Radenko Salemovič iz
TGA Kidričevo, za predsednika zbora krajevnih
skupnosti Anton Zoreč iz Grajene, sedaj v občin-
skem izvršnem svetu odgovoren za delo KS, za
predsednika družbenopolitičnega zbora pa je
evidentiran Milan Jager. sedaj vodja inšpekcijskih
služb.
Za predsednika izvršnega sveta SO Ptuj je bil
evidentiran JANKO BEZJAK. .sedaj profesionalni
član občinskega izvršnega sveta. Glede na vse
pomembnejšo vlogo izvršnega sveta so predlagali,
da bi naj imel občinski izvršni svet dva podpred-
sednika. evidentirana sta bila FRANC KRAJNC,
sedanji podpredsednik, ki bi bil predvsem odgovo-
ren za področje družbenih dejavnosti, in VLADI-
MIR VREČKO, ki bi pokrival področje gospodar-
stva, zlasti kmetijstva.
Katere od navedenih funkcij bodo izvoljeni
opravljali profesionalno in katere neprofesionalno,
bo določeno po izvolitvi glede na potrebe in obseg
dela.
FF
OBČiMSKI ODBOR ZZB NOV 0RM02
Prenašanje tradicij na mlade
Občinski odbor ZZB NOV občine Ormož je na
zadnji seji v letu 1981 obravnaval predvsem naloge
v zvezi s pripravami na redne letne konference
krajevnih organizacij. Dogovorili so se, da bodo te
potekale od 1. februarja do 15. marca, sporedno s
temi pa bodo pripravili tudi občinsko konferenco
borčevske organizacije.
Na krajevnih konferencah, nanje bodo povabili
vse člane ZB NOV, predstavnike ostalih DPO, šol
in društev, bodo dajali poseben poudarek prenaša-
nju tradicij NOB na mladino. To ni le naloga
borcev, temveč vseh družbenopolitičnih organiza-
cij, šol in društev, so poudarili na seji. Na letnih
programskih konferencah bodo pripravili in spre-
jeli podrobnejše programe aktivnosti krajevnih
organizacij ZZB NOV na območju občine Ormož.
Skupna seja občinske konference SZDL
in občinskega sveta ZSS Ormož
Na seji predsedstev občinske konference SZDL
Ormož in občinskega sveta ZSS Ormož, ki je bila
28. decembra, so se dogovorili, da bo skupna seja
občinske konference SZDL in občinskega sveta
ZSS Ormož 14. januarja 1982. Na njej bodo
sprejeli volilne dokumente in potrdili predloge za
DPZ, nosilce vodilnih in drugih funkcij. Predsed-
stvi občinske konference SZDL in občinskega
sveta ZSS sta obravnavali tudi osnutek družbenega
dogovora o spremembah in dopolnitvah družbene-
ga dogovora o temeljih kadrovske politike v občini
Ormož.
V kratkem bodo v Ormožu izdali tudi tretjo
številko biltena, v katerem bodo objavili vse
volilne dokumente in naloge, izhajajoče iz rokovni-
ka volitev 1982.	MG
S SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV SO PTUJ
šE BOLJE V NOVEM LETU
Delegati zborov ptujske občin-
ske skupščine so se v ponedeljek,
28. decembra 1981, sestali na
skupnem zasedanju, ki gaje vodil
Branko Gorjup, predsednik
družbenopolitičnega zbora.
Najprej je bil v razpravi osnu-
tek sprememb in dopolnitev sta-
tuta občine, ki so ga delegati z
dodatnimi pripombami soglasno
sprejeli, zatem pa so obravnavali
predlog resolucije za leto 1982.
Uvodno obrazložitev je podal
predsednik izvršnega sveta skup-
ščine občine Martin Berden in
poudaril naloge, ki so pred celo-
tnim združenim delomv tem letu.
Delegati so predlog letošnje re-
solucije sprejeli v predlaganem
besedilu, prav tako tudi stali.šča do
republiške resolucije.
Brez pripomb so bila sprejeta
izhodišča za sestavo letošnjega
občinskega proračuna, pa tudi
spremembe in dopolnitve odloka
o lanskem proračunu občine Ptuj.
Soglasnoje bil sprejet tudi odlok o
uvedbi drugega občinskega sa-
moprispevka za financiranje na-
črtovanega programa gradnje
šolskega prostora v občini, pred-
log odloka o začasnem financira-
nju splošnih družbenih potreb
občine v prvem trimesečju leta
1982, po hitrem postopku pa tudi
predlog odloka o plačevanju pri-
spevkov za financiranje progra-
mov .samoupravnih interesnih
skupnosti s področja družbenih
dejavnosti.
Delegati so soglasno sprejeli še
predlog programa dela zborov do
izteka mandata, opravili pa so
tudi volitve in imenovanja.
Zatem so poslušali informacijo
o pismenih odgovorih, ki so jih
prejele delegacije na postavljena
vprašanja, predlog predsedstva
skupščine občine, da naj delavci v
združenem delu potrdijo oziroma
sprejmejo samoupravni spora-
zum o financiranju gradnje šol-
skega prostora ter razpravljali o
poročilu, ki gaje v zvezi z uniče-
njem dela muzejske zbirke v Po-
krajinskem muzeju pripravil iz-
vršni svet.
Ob koncu zasedanja je delega-
tom spregovoril predsednik
skupščine občine dr. Cveto Do-
plihar. Vsem delegatom se je
zahvalil za delo v preteklem letu
in izrazil željo, da bi v novem letu
vsak po svojih močeh prispeval k
čimbolj poglobljenemu delu de-
legacij in vseh delegatskih orga-
nov v občini. Glede na vrsto
sprejetih pomembnih aktov na
omenjenem zasedanju je taka
prizadevanja v v.seh okoljih tudi
pričakovati, sicer zastavljenih ci-
jev ne bo mogoče uresničiti.
N. Dobljekar
Skupno zasedanje so vodili predsedniki zborov skupSčine občine Ptuj, od
desne: Jože Kolar, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Majda Petrovič,
predsednica zbora združenega dela, Branko Gorjup, predsednik družbe-
nopolitičnega zbora, ki je tudi neposredno vodil sejo in Franc Vreže,
sekretar družbenopolitičnega zbora.	Foto: M. Ozmec
G MUZEJU
NA PRIHODNJI SEJI
Na skupnem zasedanju zborov 'ptujske občinske skupščine so
delagati prejeli tudi pismeno poročilo izvršnega sveta o uničenju dela
muzejske zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Čeprav je bila imenova-
na posebna komisija, ki bi naj proučila ravnanje muzejskih delavcev v
zadnjem času — gre za znano odpravljanje hišne gobe — njeno delo ni
dalo pričakovanih rezultatov. Komisija ni uspela oceniti posledic
Mžiga dela zbirke, m ocenila, ah so delavci ravnali pravilno, niti ni
izpostavila odgovornosti za omenjene ukrepe
Izvršni svet je v poročilu predlagal naslednje ukrepe, ki bi naj
preprečili motnje pri izvajanju programa dela muzeja. Tako podpira
ze začete aktivnosti v okviru kulturne skupnosti za združevanje OZ^D s
področja kulture delavce muzeja zavezuje, da ponovno preverijo in
dopolnijo svoje planske akte tako, da bodo dela kot so zbiranje, ureja-
nje, hranjenje, razstavljanje, strokovno in znanstveno proučevanje
muzejskega gradiva, širjenje zanimanja zanj in ruge temeljne naloge
muzejske daavnosti dobile prednost, delavci muzeja so dolžni do JI
januarja 1982 skupaj s kulturno skupnostjo Ptuj uskladiti stališča v
zvezi s pogodbo o sanaciji muzejskih stavb, uničenjem gobe in čim-
prejšnjo ponovno postavitvijo in odprtjem etnološko vinarske zbjrke
ter zbirke NOB in pri tem upoštevati dejanske materialne možnosti, in
končno predlaga muzeju, da za spremljanje izvajanja sanacije muzej-
skih stavD in zbirk imenuje komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki
družbene skupnosti, ustanovitelja, kulturne skupnosti, zavoda za
spomeniško varstvo, izvajalcev in muzeja.
Delegati s poročilom niso bili zadovoljni in so sklenili, daje treba do
seje zborov, ki bo v februarju Itos. pripraviti natančno poročilo s
predlogi ukreptiv, kijih bodo obravnavali delegati že v delegacijah, ne
pa zeolj na seji zborov, kot bi naj bilo to 28. decembra na skupnem
zasedanju.	N. Dobljekar
Varčnejše tudi ob vstopu
v novo leto
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so praznovali prehod iz starega v
v novo leto v največjem številu kar doma. Za to so imeli veliko vzrokov,
najpomembnejši pa je bil prav gotovo varčnost, saj organizatorji sil-
vestrovanj tudi tokrat niso imeli namena izpustiti iz rok pomembne
finančne računice. Kot vse kaže izkupiček letos le ni bil takšen kot so ga
pričakovali, vsaj v večini primerov ne. Bistričani, enako pa tudi drugi
prebivalci občine, so kot vse kaže, sklenili tudi ob prehodu v novo leto
upoštevati stabilizacijska prizadevanja. Mnogi so bili v to tudi prisiljeni,
saj je bil finančni realizem le močnejši od želje, da bi se pridružili ma-
loštevilnim občanom, ki so kljub vsemu sklenili staremu letu dati prešerno
slovo in veselo prestopiti v novo 1982. leto.
Prevladalo je prepričanje, da za okoli 800 dinarjev, toliko je veljala
silvestrska rezervacija v Motelu Planina-Statenberg za enega člana, lahko
nakupijo dovolj hrane in tudi pijače za vse praznične dni ne samo za sil-
vestrsko noč. Kolektiv Motel Planina-Statenberg se je tako zaradi
pomanjkanja gostov odločil za enotno silvestrovanje v grajski kleti.
Manj kot sto gostov je bilo za silvestrsko noč tudi na gradu Staten-
berg. Gotovo je novi predlog, da bodo zaračunali samo vstopnino prišel
prepozno, saj bi takšen bil za mnoge sprejemljivejši in prav gotovo tudi
za kolektiv.
Manjši izkupiček od pričakovanega pa so v dneh silvestrovanja imela
tudi sicer številna gostišča, ki jih v bistrili občini ni malo. Za razmišlja-
nje o novih oblikah, predvsem cenejših, silvestrovanja bo sedaj časa
dovolj, saj je davek na prevelike zahteve lahko visok.
Viktor Horvat
ORMOŽ
Pogovor z delavci na
začasnem delu v tujini
v sredo, 30. decembra je bil v Ormožu že tradicionalen pogovor z
delavci na začasnem delu v tujini, ki ga je organiziral koordinacijski
odbor za vprašanja naših delavcev pri občinski konferenci SZDL Ormož
in ob sodelovanju predstavnikov gospodarstva, občine in nekaterih
interesnih skupnosti ter predstavnikov občinskih DPO. Razgovor, ki se
gaje udeležilo veliko število delavcev na začasnem delu v tujini, je vodil
Miroslav Tramšek, predsednik občinske konference SZDL Ormož.
Sodelovali pa so tudi predstavniki društva France Prešeren iz Bur-
scheida.
Pogovor seje v glavnem sukal okrog niožnosti zam)slovanja. Ta čas
je v ormoški občini malo možnosti za zaposlitev, saj lahko zaposlijo le TU
novih delavcev glede na strukturne potrebe gospodarstva občine. Boljše
so možnosti pri zaposlovanju na območju regije, kjer se dnevno razglaša
okrog 2500 prostih del in nalog; v glavnem pa so to kovinski poklici. Nove
možnosti se odpirajo, kot je povedal direktor delovne organizacije Jože
Kerenčič. Milan Ritonja z uvedbo nove tehnologije in sicer s proizvodnjo
iz mehke pene, ki bi se naj v celoti preselila v Ormož. Povedal je tudi, da
imajo v Kerenčiču že dva primera, ko so delavci združili sredstva in si
tako tudi zagotovili delo. Nasploh pa naj bi nitrejSi razvojni korak
ormoške občine prispeval, da bi se odprie tudi možnosti zaposlovanja.
Vse kaže, da- bo ormoška občina kmalu izstopila iz kroga pretežno
kmetijske občine.
Udeleženci razgovora so imeli največ pripomb na limit za uvoz
strojev, ki pa se spreminja glede na padec vrednosti dinarja. Poleg tega
jih prizadevajo tudi nove carinske omejitve. Želijo pa tudi, da se pK)stopki
pri izmeri zemljišč pospešijo, prav tako pa tudi pri pridobitvi gradbenih
dovoljenj.
Nekaj vprašanj je bilo tudi okrog pridelovanja hrane. V ormoški
občini tudi ugotavljajo, da posebnih problemov pri zaposlovanju de-
lavcev, ki se želijo za stalno vrniti, ni. Lani seje vrnilo 15 zdomcev, od teh
so le trije prijavljeni na skupnosti.
Predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na za-
časnem delu v tujini, Miroslav Tramšek, je ob koncu pogovora izrazil
zadovoljstvo, daje pogovor uspel in želel vsem udeležencem pogovora
srečno in zadovoljno leto 1982.	MG
EVIDENTIRANI KANDIDATI
ZA NOVO VODSTVO
Po predhodni razpravi v organizacijah sindikata in v drugih druž-
benopolitičnih organizacijah, je tudi pred-sedstvo občinskega sveta ZSS
Ptuj dalo v javno razpravo evidentirane možne kandidate za ožje vodstvo
sindikatov v občini Ptuj. Evidentirani so:
Za predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj EDI KUPCfC, inženir
kmetijstva iz Kmetijskega kombinata Ptuj; za podpredsednika je evi-
dentiran DANILO KOLEDNIK. delavec iz TGA Kidričevo; za sekre-
tarja pa FRANC VREŽE, sedaj sekretar družbenopolitičnega zbora
skupščine občine Ptuj.	p
SKLEP USTAVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIJE
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji dne 25/12-1981
obravnavalo sklep Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 421/81-19 z
dne 17. novembra 1981 ter glede na nepopolno objavo vsebine sklepa
v časopisu ,,Delo" dne 18/11-1981, sklenilo, da z njegovo vsebino
seznani delegate na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ptuj
dne 28. decembra 1981, občane pa v glasilu ,.Tednik" s skrajšano
obrazložitvijo. Sklep se glasi:
,,Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku
za oceno ustavnosti in zakonitosti štirih odlokov SkupSčine občine
Ptuj o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka po
dne 17/11-1981 izvedeni javni obravnavi
sklenilo:
Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti
—	odloka SkupSčine občine Ptuj o razširitvi obveznosd
plačevanja krajevnega samoprispevka, uvedenega na območju
krajevne skupnosti Podlehnik (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 14/79);
—	odloka Skupščine občine Ptuj o razširitvi obveznosti
plačevanja krajevnega samoprispevka uvedenega na območju
Krajevne skupnosti Zavrč za sofirianciranje modernizacije cest (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 21/80);
—	odloka SkupSčine občine Ptuj o razširitvi obveznosti
plačevanja krajevnega samoprispevka uvedenega na območju
Krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 21/80);
—	odloka Skupščine občine Ptuj o razširitvi obveznosti pla-
čevanja krajevnega samoprisevka uvedenega na območju Krajevne
skupnosti Ptujska gora za izgradnjo komunalnih in drugih objektov
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 16/80)
se ustavi."
Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je občan vložil pobuda za
oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih odlokov. V pobudi je
zatrjeval, da je Skupščina občine Ptuj razširila obveznost plačevanja
samoprispevka od posesti zgradb na občane, ki nimajo stalnega
prebivališča v navedenih krajevnih skupnostih, v nasprotju s 3. od-
stavkom 8. člena zakona o samoprispevku. Po izvedeni javni
obravnavi, je ustavno sodišče postopek za oceno ustavr^sti in
zakonitosti ustavilo. Svojo odločitev je med drugimi obrazložilo tudi
s temi razlogi:
,,Skupščina občine Ptuj je z obravnavanimi odloki obveznost
plačevanja samoprispevka, ki je bil uveden s sklepi navedenih kra-
jevnih skupnosti, razširila na občane, ki v navedenih krajevnih
skupnostih nimajo stalnega prebivališča, imajo pa na njihovem ob-
močju nepremičnine (počitniške hišice, stanovanjske hiše,
gospodarska poslopja ali zidanice). Za to razSiritev je dana podlaga v
citiranem tretjem odstavku 8. člena zakona o samoprispevku, saj gre v
stvari za nepremičnine, ki so na območju krajevnih skupnosti, na
katerih je bil uveden samoprisjjevek, s sredstvi iz samoprispevka pa se
financirajo dela, s katerimi bodo izboljšani pogoji za izkoriščanje teh
nepremičnin.
Ugotovljeno je, da je pretežni del sredstev zbranih iz
samoprispevkov uvedenih v krajevnih skupnostih Podlehnik, Zavrč,
Heroja Lacka Rogoznica in Ptujska gora, namenjen za gradnjo in
vzdrževanje krajevnih cest in poti, cestnih mostov, regulacijo potokov
in razširitev vodovodov, s čimer se bodo izboljšali pogoji za
izkoriščanje vseh nepremičnin v kraju.
Pomanjkljivost v obravnavanih občinskih odlokih, ko ne
navajajo povsem iste osnove za ugotavljanje obveznosti zavezancev,
kot je določena v sklepih navedenih krajevnih skupnosti o uvedbi
samoprispevka, ni bistvena. Gre po vsebini v obeh primerih za ob-
veznost plačila samoprispevka od posesti oziroma od dohodkov od
nepremičnin, ki tudi ni v nesorazmerju z obveznostmi iz
samoprispevka občanov, ki stalno prebivajo na območju navedenih
krajevnih skupnosti.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče sklenilo, kot je raz-
vidno iz izreka tega sklepa, na podlagi drugega odstavka 25. člena
zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list
SRS, št. 39/74 in 28/76)."
Predsedstvo
Skupščine občine Ptuj
4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
7. januar 1982 —
tednik
Pohod mladine
v občini Ormož
Ob 40-obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter v
počastitev 22. decembra, dneva JLA, je bil 18. in 19. decembra organi-
ziran pohod mladine.
Med pohodniki, bilo jih je 83, so bili tako mladi teritorialci kot
občinski štab teritorialne obrambe Ormož, mladinci iz OO ZSMS,
taborniki, predsedstvo OK ZSMS Ormož. Pot je vodila po partizanskih
obeležjih v občini Ormož. Pohodna enota seje ustavila v Središču ob
Dravi, kjer je bila zgodovinska ura ob spomeniku padlim. Še istega dne
so obiskali domačijo narodnega heroja Jožeta Kerenčiča v Jastrebcih pri
Kogu. Na domačiji je bilo spregovorjeno o delu narodnega heroja, času
med NOB in sedanji razvitosti krajevne skupnosti. Tudi vsa naslednja
oS ,'ležja so bila sprejeta s kulturnim programom, na katerem so govorili
tudi borci iz NOB. Zvečer so pohodniki prisostvovali partizanskemu
mitingu na osnovni šoli Miklavž. Vremenske razmere, dež in sneg, so
drugi dan pot še poslabšale. Vendar kljub neugodnostim z vremenom,
so pohodniki zakfjučili pohod uspešno, s prisostvovanjem na centralni
proslavi ob Dnevu JLA v Domu kulture Ormož. Ob tej priložnosti je
pohodna enota »Jože Kerenčič« dobila priznanje.
Govorjenje v času med NOB seje mnogim mladim do tega trenutka
zdelo tuje, niso si mogli predstavljati, kako so partizani tudi v največji
zimi, mrazu in snegu, obdržali nasmejano lice in vedro srce, pozabili na
ozebline.
Čeprav 40 let po vojni so tako tudi mladi pohodniki, morda na
idiličen način, spoznali resnico razmer, ki so bile v zimah med časom
1941—45.
Katica Pevec
COP pri OK ZSMS Ormož
Odgovor na članek
»Zgodba o mleku,
vendar resnična"
v 49. številki Tednika, na 6. strani je bil objavljen članek pod
gornjim naslovom. Že sam naslov, še bolj pa vsebina članka je zvenela
bolj kot pravljica, v kateri nastopajo neznani junaki. Ker si ne moremo
dovoliti, da bi nekateri, ki o kontroli in kvaliteti mleka nočejo biti
poučeni, pisali take članke, dajemo pojasnilo, ki smo ga mnogim zain-
teresiranim in usmerjenim proizvajalcem povedali v mlekarni in ne prek
časopisov.
Kontrola, kvaliteta, pogoji in način zbiranja in cenik mleka so
določeni v pravilniku o enotnih pogojih zbiranja in odkupa svežega
mleka, katerega sprejemamo in dopolnjuemo na sejah koordinacijskega
odbora za proizvodnjo in predelavo mleka pri ptujski mlekarni. V tem
odboru so zastopani kmetje, organizator proizvodnje in mlekarna.
Najmanj enkrat na leto se pravilnik dopolni in se pošlje na vse zbiralnice
in mlekarske skupnosti z namenom, da se pravilnik na zbiralnicah
prebere. Po tem pravilniku opravlja mlekarna kontrolo mleka na
zbiralnicah, ker nas zanima le mleko, katerega proizvajalec proda, ne
zanima pa nas kvaliteta v hlevu. Za hlevsko kontrolo so zadolženi
kontrolorji pri kmetijski zadrugi in zato kontrolorka iz mlekarne ni bila
nikoli pri piscu članka v hlevu.
Kvaliteta mleka iz hleva do zbiralnice mleka pa se lahko močno
sprerneni, če proizvajalec ne odda mleka od vseh krav, če si po končani
molži odlije nekaj mleka za domačo uporabo; če ne pomolze do konca, če
mleko potvori z vodo, če med transportom do zbiralnice nekaj mleka
razlije ... Za plačilo pravilen odstotek maščobe je zato le kvaliteta pri
oddaji v zbiralnici, kjer se vzame vzorec iz celotne količine.
Proizvajalcem smo v mlekarni vedno pripravljeni napraviti brez-
plačno analizo mleka in večkrat so s preizkušanjem že sami ugotovili, da
je mleko na začetku molže bolj ,,vodeno", proti koncu molže pa bolj
mastno, da je odstotek maščobe med jutranjim in večernim mlekom
lahko zelo različen, da je maščoba odvisna od vremena (večja je vročina,
slabše je počutje krav, odstotek masti pada), od dela napajalnikov (če
krave nimajo na razpolago dovolj vode, se to odrazi na kvaliteti in
količini), od pojatve (odstotek masti lahko pade za več kot 1 odstotek,
zato 3—5 dni mleka ne smete oddajati), od števila dni po telitvi, od tega,
če krave delajo . . . Pomembna je prehrana, kot ugotavlja avtorica
članka, vendar je to samo en faktor, zraven naštetih drugih. Dober
proizvajalec take faktorje pozna in se jim skuša čimbolj izogniti s svojim
delom in ne z iskanjem vzrokov pri tretjem.
Do razlik v odstotku masti pa lahko pride tudi pri analizi vzorca
mleka. Da bi se čimbolj izognili napaki pri delu, smo nabavili poseben
stroj za ugotavljanje mlečne maščobe, kjer je človeški faktor izključen,
rezultat analize pa lahko vidi vsak proizvajalec.
Ker avtorica članka zaključuje članek, da je ,,situacija s tem v zvezi
zadnji čas malo drugačna", menim, da bi bilo boljše, da takega članka
uredništvo ne bi objavilo, ko vemo, da danes proizvodnja mleka ne
narašča tako, da bi lahko zadovoljili povpraševanje.
Tehnološki vodja tozd:
OLGA MESKO, dipl. ing.
Mladi v Zamušanih
Krajevna skupnost Gorišnica povezuje več vasi, ena od teh se imenu-
je Zamušani. O delu in življenju v tej vasi želim napisati nekaj stavkov.
Vas Zamušani krasijo hribi in hiše so raztresene po njih. Skupno je
okrog 200 hiš. Ljudje se predvsem bavijo s kmetijstvom, saj je na tem
območju zemlja dokaj rodna. Skozi vas vodi cesta, ki je asfaltirana in
smo na to ponosni. Na splošno bi lahko ocenili, da je to območje dobro
razvito, saj ima vsaka hiša vodovod in elektriko, s tem povezano pa tudi
vrsto gospodinjskih, kmetijskih in drugih strojev.
Za napredek vasi je velikega pomena gasilsko društvo. Gasilci skupaj
z vaščani že nekaj let gradijo novi gasilski dom in upajo, da ga bodo v le-
tu 1982 tudi dokončno dogradili. Na gasilski dom smo vsi ponosni, saj
vemo, da je zrasel iz naših moči, je sad dela naših rok. V veliko pomoč
smo bili gasilcem prav mi mladi in mladinska organizacija kot celota.
Predvsem je zasluga našega predsednika, ki nas je vodil, usmerjal in se
boril, da bi čimveč pomagali za skupni napredek.
Organizirali smo razne prostovoljne delovne akcije, ki smo se jih v
velikem številu udeleževali. Že v začetku gradnje so nam gasilci obljubiti,
da bomo v novem domu dobili svojo mladinsko sobo. To nam je dajalo
še več poguma, da nismo omagali na trdi poti, čeprav je pogosto bila
težka in naše roke polne žuljev.
Kljub temu pa naš mladinski aktiv dobro deluje na vseh področjih in
izpolnjujemo naloge, ki jih od nas zahteva čas in okolje. Redno se udele-
žujemo tudi sestankov in posvetov, ki so sklicani v okviru OK ZSMS
Ptuj, kjer tudi pogosto pohvalijo naše delo.
Mladi v Zamušanih se vse bolj zavedamo, da le z delom in z dosled-
nim izpolnjevanjem nalog lahko koristimo svojemu okolju in vsej naši
samoupravni socialistični domovini. Dobro se namreč zavedamo, koliko
naše krvi je bilo treba preliti, da so nam najboljši sinovi in hčere priborili
svobodo. Med njimi je bilo veliko mladih, pogumnih borcev, ki so žrtvo-
vali življenje za nas, za naše svobodno življenje.
D. T.
Za skladen razvoj krajevnih skupnosti
Pri izvršnem svetu skupščine občine Ptuj
deluje koordinacijski odbor za spremljanje in
usklajevanje razvoja krajevnih skupnosti.
Gotovo mnogo ljudi ne ve, kako poteka delo
tega odbora, čeprav se delo mnogokrat odraža
tudi v dosežkih njihove krajevne skupnosti.
Zaradi tega smo se odločili podrobneje pred-
staviti delo in prizadevanja, pa tudi težave, ki
spremljajo člane odbora pri njihovem delu.
Pogovor s predsednikom Antonom Zorecom je
stekel takole:
— Kako je potekalo delo odbora v minulem
obdobju?
»Ko je naš odbor v sedanjem mandatu pre-
vzel delo, smo si najprej zastavili določene
naloge. Vsekakor smo morali v svoj program
vključiti naloge, ki so ostale neuresničene v
preteklem mandatu. Poskušali smo odpraviti
nekatere pomanjkljivosti, predvsem smo si
zadali nalogo pospeševati razvoj manj razvitih
krajevnih skupnosti. V preteklosti so se soli-
darnostna sredstva za razvoj krajevnih sku-
pnosti z območja Haloz in Slovenskih goric
delila drobljeno, tako. so dobivale posamezne
krajevne skupnosti manjše zneske, s katerimi ni
bilo mogoče reševati velikih razvojnih pro-
blemov. Zaradi tega smo že leta 1979 začeli
načrtno usklajevati interese posameznih
krajevnih skupnosti, solidarnostna sredstva pa
združevati, tako smo posameznim krajevnim
skupnostim omogočili hitrejši razvoj. Tako je
na primer krajevna skupnost Destrnik dobija
800 tisoč dinarjev za modernizacijo ceste Ve-
lovlak—Desenci, tudi krajevni skupnosti Jur-
šinci in Vitomarci sla prejeli pomoč v istem
znesku za modernizacijo ceste Gabernik—Vi-
tomarci.
Zavedali smo se, da moramo delati tudi na
razvoju splošnega družbenega standarda.
Brez ustreznih krajevnih prostorov je na-
mreč delo sleherne krajevne skupnosti nemo-
goče. K rešitvi tega problema smo pristopili s
posebnim planom, upamo, da smo doslej
uspeli rešiti večino prostorskih problemov.
Leta 1979 smo sodelovali pri gradnji doma
družbenopolitičnih organizacij v Doleni,
zgradili smo prosvetni dom v Trnovski vasi, v
letošnjem letu smo sodelovali pri gradnji doma
DPO v Stopercah. Ostala sredstva namenjena
razvoju krajevnih skupnosti smo delili po šte-
vilu prebivalcev, kar je boljši način od prvo-
tnega. ko so se sredstva delila po številu zapo-
slenih. Po tem načinu delitve so bila prizadeta
manj razvita območja, od koder je malo za-
poslenih, ta območja pa potrebujejo največ
družbene pomoči. Naš odbor je delal tudi ne-
posredno na terenu. Predvsem smo poskušali
odpravljati notranje težave in nesoglasja v
krajevnih skupnostih, udeleževali smo se sej
svetov ali skupščin krajevnih skupnosti ter
preko strokovnih služb pri SO dajali navodila
za izdelavo zaključnih računov. Dela je bilo na
pretek in upamo, da je naše delo v preteklem
obdobju dalo precejšnje rezultate.<(
— Za nami je prvo leto sedanjega srednje-
ročnega planskega obdobja. Kakšne uspehe ste
dosegli v leto^injem letu?
»V letošnjem letu smo prav tako dosegli
določene uspehe. Pomembno je dejstvo, da po
novem samoupravnem sporazumu krajevne
skupnosti točno vedo, kam bomo namenili
solidarnostna sredstva, kaj bomo financirali v
določen obdobju. Sredstva na našem računu se
zbirajo iz prispevne stopnje 0,5 odstotka od
osebnega dohodka, 35 odstotkov tako zbranih
sredstev predstavljajo solidarnostna sredstva,
20 odstotkov gre za razvoj starega mestnega
jedra, ostala sredstva pa razdelimo krajevnim
skupnostim, odvisno od dolžine krajevnih cest,
delno pa so ta sredstva namenjena tudi za
vzdrževanje objektov in za obveščanje v kra-
jevnih skupnostih.
Letošnje leto smo delali dosledno po ome-
njenem programu, z njim so bili usklajeni tudi
programi krajevnih skupnosti. Največ soli-
darnostnih sredstev je bilo letos namenjenih
krajevni skupnosti Stoperce. Del sredstev smo
namenili krajevni skupnosti Trnovska vas za
dokončanje doma krajanov, za obnovo stare
šole v Vitomarcih, del sredstev pa je prejela še
KS Grajena za modernizacijo ceste v Krčevini.
Krajevne ceste so rak rana takorekoč vseh
krajevnih skupnosti, predvsem tistih v hribo-
vitem območju. Nosilec modernizacije teh cest
so seveda krajevne skupnosti, te pa ne dobijo
sredstev, ki se zbirajo s prodajo goriva za mo-
torna vozila, ki sicer najbolj uničujejo te ceste.
Nekatere krajevne skupnosti sredstva, ki jih
prejmejo od našega odbora namensko zdru-
žujejo in modernizirajo najbolj neurejene ces-
tne odseke.
Novost letošnjega leta je tudi dogovor o za-
gotavljanju sredstev za delovanje delegatskega
sistema pa tudi za delo tajnika KS. V ta namen
je bilo leta 1977 namenjenih 2 milijona dina-
rjev. letos pa že trikrat več, torej 6 milijonov
dinarjev. Nabavili smo tudi nekaj opreme za
posamezne krajevne skupnosti in menim, da so
se pogoji za delo krajevnih skupnosti bistveno
izboljšali.«
— V letošnjem letu je nastal problem plazov
v KS Videm. V tej krajevni skupnosti so priča-
kovali sredstva, ki se zbirajo pri vašem odboru,
teh sredstev pa niso prejeli. Lahko poveste zakaj
in kakšne so možnosti za rešitev problema v
bližnji prihodnosti?
»O teh plazovih smo se veliko pogovarjali.
Osebno sem bil na mestu, kjer so plazovi nastali
in mislim, da plazovi niso nastali v letošnjem
letu, ampak so ti plazovi stari trideset ali več let.
Y strokovno reševanje problema plazov se ne bi
spuščal, menim, pa, da nakazana možnost re-
šitve m najbolj ustrezana. Gotovo je velika
razlika med plazovi na Jelovicah in temi,
predvsem v starosti in tudi možnosti sanacije.
Če se izgovarjamo, da po tej cesti občasno teče
tudi republiški promet, menim, da bi krajevna
skupnost lahko zahtevala povrnitev škode od
republiške cestne skupnosti.
Kot sem že omenil, združujemo del sredstev
za vzdrževanje krajevnih cest, v krajevni sku-
pnosti se bodo morali dogovoriti, da bodo z
enoletnim ali dvoletnim združevanjem teh
sredstev poskušali sanirati ta dva plazova. Iz-
vršni svet je sicer podal predlog, da koordina-
cijski odbor nakaže del sredstev za sanacijo teh
plazov, vendar odbor tega ne more storiti, saj bi
v tem primeru delali v nasprotju s tem, kar smo
se dogovorili s samoupravnim sporazumom.
Iz krajevne skupnosti smo prejeli tudi na-
pačen podatek o dolžini krajevnih cest. Letos je
ta krajevna skupnost prejela za vzdrževanje
krajevnih cest okoli 80 tisoč dinarjev, to je sicer
malo, saj imajo skoraj trikrat več krajevnih cest,
kot je razvidno iz njihovih podatkov. V tej
krajevni skupnosti so letos zaradi določenih
okoliščin modernizirali odseke cest. Seveda
nismo proti temu, vendar menimo, da morajo v
KS delati tako, da bodo Zadovoljili ene in druge
občane. Vsekakor je odbor pripravljen poma-
gati, vendar v okviru svojih možnosti in po-
oblastil.
Načeti moram še problem uničevanja cest
zaradi izvoza gramoza. Mislim, da bi KS Vi-
dem lahko kasirala del sredstev od gramoza, ki
potuje izključno preko te krajevne skupnosti.
Danes ostanejo vsa sredstva krajevni skupnosti
Markovci, čeprav se v tej krajevni skupnosti
ceste takorekoč zaradi prevoza gramoza ne
uničujejo. Poleg tega vemo, da ima krajevna
skupnost Markovci rešene vse komunalne
probleme, na drugi strani pa se KS Videm
dejansko utaplja v komunalnih problemih.«
JB
Mesarska matematika
Podravje, predvsem pa ptujski
kmetijski prostor, je med po-
membnejšimi slovenskimi agro
živilskimi območji. Tu uspešno
deluje Kmetijski kombinat Ptuj s
farmo prašičev — bekonov z
letno vzrejo okrog 45.000 rilcev.
Nadalje Mesokombinat Perutni-
na Ptuj, ki ima svoje kooperante,
zraven tega pa odkupuje živino
tudi od kmetijskih zadrug Ptuj in
Lovrenc na Drav. polju.
Proizvajalec svežega mesa in
mesnih izdelkov za mesto Ptuj je
samo Perutnina, ki zalaga vse
ptujske mesnice. Čeprav se na
našem območju vzredi in odkupi
veliko število prašičev, v ptujskih
mesnicah zadnji čas pogosto
primanjkuje mesa, mislim svinj-
skega, da o kaki slanini in drobo-
vini (svinjske nogice, glava, plju-
. ča. ledvice itd.) sploh ni govora,
enostavno tega ni za navadnega
potrošnika. Zato smo potrošniki,
ci bi si včasih radi privoščili kislo
juho iz glavine. nogic. pljučk in
ledvičk ali ocvirke za žgance in
podobno, za te dobrote prikrajša-
ni ali pa si moramo te dobrine
iskati pri zasebnih mesarjih v
Cirkovcah. Gorišnici itd.
Tako ima mesar Krabonja v
Gorišnici vedno v zalogi dovolj
svinjskega mesa, ne manjka mu
tudi teletine in ne drobovine. No.
zalo pa je tudi izreden matema-
tik, kar želim prikazati z nasled-
njim primerom:
V četrtek. 17. decembra 1981
se je žena s sosedo odpeljala v
Gorišnico k mesarju Krabonji in
kupila 1.26 kg svinjskega mesa,
pri tem se je mesar »zmotil« v
svojo korist za 68.-15 din. Pri 1.89
kg svinjskega kareja za 7,35 din.
pri'l.17 kg nogic pa za 13,15 din;
dočim pri 3 kg slanine je bil
račun točen. K navedenim vr-
stam mesa je na listek enostavno
pripisal še znesek 170 dinarjev.
Tako je žena plačala preveč
skupno "^58,65 dinarjev. Že pri
samem plačilu se je ženi zdel
račun previsok in je mesarja na
io opozorila, vendar ji je rekel,
da pač račun toliko znese. Zalo je
zahtevala listek, na katerem je
izračunaval vrednost kupljenega
mesa.
Ko je žena prišla domov, se je
takoj potožila," da' z računom
najbrž nekaj ni v redu. Stehtala
sva kupljeno meso in po listku
ugotovila, da za prvo postavko
170 din ni ničesar prejela. Zalo
sem se odločil, da grem naslednje
jutro, 18. decembra k tržnemu
inšpektorju, ki je takoj odločil, da
vzameva kupljeno meso z raču-
nom in se odpeljeva v Gorišnico.
Tam je inšpektor pokazal mesar-
ju Krabonji listek, če je račun on
pisal, odgovoril je pritrdilno.
Nato sla ponovno stehtala vso
kupljeno meso in ugotovila razli-
ke, ki sem jih navedel že prej, za
znesek 170 din pa ni mogel najti
nobenega pojasnila. Za ostale
razlike pa se je izgovarjal, da je
bila pač »gužva« in se je zmotil.
Na vprašanje, zakaj se ne zmoti v
svojo škodo, pa ni bilo odgovora.
Taka je pač mesarska matema-
tika, vendar ne smemo zaradi
lega primera dajali vseh mesar-
jev v en koš, saj bi mnogim
poštenim in vestnim delali kri-
vico. Opisan primer pa vendar
da misliti. Ce mesar Krabonja
pri vsaki stranki uporablja tako
matematiko, strank pa ima dnev-
no več sto, ni težko izračunati
prigoljufanega dobička.
Zaradi tega tudi priporočam
izvršnemu svetu SO Ptuj. da pri
nekaterih drugih službah odtrga
kakega delavca in okrepi inšpek-
cijske službe, da bodo lahko bolj
nadzorovale lake in podobne
pojave. Potrošnikom, ki se oskr-
bujejo z mesom pri mesarju
Krabonji v Gorišnici pa priporo-
čam. da so pri nakupih previdni.
Jože Krajnc, upokojenec
Ptuj
Spet smo na isti
cesti, toda?
Nekako neumno se zdi človeku, ko mora ponavljati eno in isto, še
bolj pa to, da tisti, ki se nanj nanaša kritika misli: »Kaj meni mar, so pač
problemi, kijih ima vsak v svoji sredini, jaz nisem kriv«. Prav tukaj pa
pokažemo svoj pravi jaz, ko se otepamo odgovornosti za tisto za kar nas
družba plača, družba pa smo mi vsi.
Že večkrat sem opisoval slabo stanje ceste od Žetal proti Rogatcu
pod Donačko goro. kjer meji ptujska na šmarsko občino. Res je, da ni
mogoče komunalni skupnosti spraviti vseh cest naenkrat v red, toda
neopravičljivo je, da na tisti cesti nihče ni zakrpal jam od zgodnje jeseni
do danes. Na cesto že dalj časa ni bil navožen gramoz. Na kak telefonski
poziv ali časopisni članek, je bil tu in tam kak kamion gramoza še
pripeljan, toda zelo redko na tej cesti vidite cestarja.
Pred leti, ko še ni bilo toliko cest asfaltiranih, smo na makadamskih
videli precej cestarjev, ki so z gramozom sproti izravnavali jame na
cestah. Danes pa na tistih bolj redkih še vedno prometnih makadamskih
cestah vidiš zelo malo cestarjev. Ne trdim, da tisti delavci niso potrebni
kje drugje, vendar na takih cestah so še bolj potrebni. F^rav zato bi jih
pristojni morali razporejati z večjo odgovornostjo.
Še ni dolgo od tega, ko sem po telefonu vprašal cestnega nadzornika,
odgovornega za tisti del ceste, kje ima delavce, da bi pokrpali jame, mi
je odgovoril, da bi tam morala biti dva delavca, bilo pa ni nobenega.
Torej, nam nič ne pomaga, če trdimo, da bi nekaj moralo biti, v resnici
pa ni. Kje je tu odgovornost?
Te vrstice pi.šem zaradi tega, da bi vendar že enkrat uredili predvsem
sedaj v zimskem času vzdrževalno službo na tistem odseku ceste od Žetal
' do Vrha pod Donačko goro. po kateri se dnevno vozi na delo v Cinkarno
Celje nad sto delavcev z območja ptujske občine. Tem delavcem moramo
zagotoviti varen prevoz, če tega ne bo moč doseči zjavnim opozarjanjem,
se bomo delavci prisiljeni obrniti na republiškega inšpektoija za ceste.
Izgovor, da ni denarja, lahko drži, lahko pa tudi ne, če je nekdo plačan
za to. da vzdržuje tudi tisti odsek ceste, potem naj to delo tudi opravlja,
ne pa, da ga razporejamo na delo drugam.
F. Drobnič
TRIDESETI PRAZNIK KRAJEVNE
SKUPNOSTI KOG
Letošnji praznik krajevne skupnosti KOG so obe-
ležili s štirimi večjimi prireditvami, ki so vse odlično
uspele ob maksimalni udeležbi krajanov. S tem so Ko-
govčani dostojno proslavili svoj že trideseti krajevni
praznik in počastili spomin na tisti tragični 27. decem-
ber 1941, to je pred 40 leti, ko so pod streli
okupatorjevih zločincev v Mariboru padli številni tal-
ci, med njimi kar 5 Kogovčanov z narodnim herojem
Jožetom Kerenčičem na čelu.
Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in
vodstev družbenopolitičnih organizacij je govoril To-
ne Luskovič, sekretar komiteja OK ZKS Ormož. Naj-
zaslužnejšim krajanom pa so podelili bronaste znake
OF. Priznanja so prejeli: Franc Belovič, Ema Kolarič,
Mirko Kuharič, Ivan Mlinarič, Franc Toplak in Drago
Zabavnik.
Sklepna prireditev v počastitev krajevnega prazni-
ka je bila v nedeljo, 27. decembra zvečer. Pred občin-
stvom, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička,
so najprej izvedli večer borbenih pesmi, izvajalci so bi-
li pevski zbori iz Ivanjkovec, Ormoža in Tomaža. Za
konec pa je domače prosvetno društvo uprizorilo Se
Potrčeve Krefle.
; - u
tednik - 7. januar 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Gorišniški svet se je zamaknil
v zimsko belino in na belih
poljanah so zakrakali vrani tu-
robno pesem, da je omahnil na
svoji življenjski poti sin našega
večno žejnega polja, ujetega med
haloške in slovenjegonške griče,
naš Dušan Cokl.
Rojenice so ga sprejele v svoje
naročje 22. septembra 1921 v
nekdanji stari gorišniški šoli, ki
se je pred leti morala umakniti
utripu sodobnega življenja. Bilje
drugi sin takratnega upravitelja
Ignaca Cokla in učiteljice Fran-
čiške. Svoje otroštvo je preživljal
med svojimi vrstniki v domači
vasi in sošolci, ki so dnevno
prihajali v njegov rojstni dom iz
vseh vasi gorišniškega okolja. V
lepo in mlado življenje, pa je
kanila, in to zanj ter njegova
brata in mamo Frančiško, huda
kaplja pelina: izgubili so pridne-
ga in skrbnega očeta, ki je moral
vse prezgodaj plačati svoj ži-
vljenjski davek, obremenjen z
napori in trpljenjem na fronti
prvega svetovnega poboja in
ujetništva. ■
Po končani osnovni šoli v
Gorišnici je nadaljeval šolanje na
ptujski gimnaziji. Že kot mlad
dijak je kazal vsestranske sposob-
nosti. z izredno ljubeznijo je
prebiral literaturo najboljših
slovenskih ustvarjalcev. Najsvet-
lejši lik mu je bil Ivan Cankar,
pisatelj, ki mu je širil obzorja, za
katera se je v času največje
preizkušnje slovenskega ljudstva
tudi pogumno in nesebično boril.
Po maturi se jc vpisal na
filozofsko fakulteto in se odločil
za študij slavistike v Ljubljani.
Takrat je svet že pretresal vojni
nemir, ki so ga sejali fašisti. V
Dušanovo življenje je neusmilje-
no segla druga svetovna vojna in
mu tako uničila zaželeni življenj-
ski cilj. Tujci so Coklovo družino
pregnali iz domače hiše in doma-
čega kraja. Na poti so jih ujeli,
zaprli in jim grozili z najhujšim.
Raztrgali so družino: Dušana in
starejšega brata Slavka so poslali
na prisilno delo. Nekaj časa je
Dušan služboval pri železnici, in
to na Gradiščanskem v Avstriji.
V domači Gorišnici. ki je
delček slovenske zemlje, ki ji je
bil Dušan zvest z vsem svojim
srcem in z vso svojo dušo. so se
medtem že oglašale puntarske
puške in Dušan je vedel, kaj je
njegova dolžnost. Povezal se je z
uporniki in tako se mu je posreči-
lo priti na Pohorje, kjer je bil
borec v brigadi, pozneje pa v
zaščitni četi partizanske bolnice
na Pohorju. Kot borec za pravico
in resnico slovenskega ljudstva in
njegove besede ter za osvobodi-
tev človeka je častno in smelo
izpolnil svojo obljubo in prisego.
Nevarnost za življenje, ki je bila
v vojni vihri pričujoča na sleher-
nem koraku, mu je bila toliko
prizanesljiva, da je bil v tem
velikem spopadu za biti ali ne
biti. samo ranjen.
Po vojni in demobilizaciji seje
vesel in srečen vrnil v svojo
rodno Gorišnico, na katero je
mislil dolga težka štiri leta.
Izpolnila se je njegova največja
želja. Da bi lahko ostal med
svojimi rojaki v gorišniškem
svetu, čigar podoba mu je bila
najsvetejša, da bi s svojim dejav-
nim življenjem in neizčrpno
energijo ustvaril tako življenje,
za kakršnega je krvavel, se je
odločil za učiteljski poklic, tisti
poklic, ki je najbolj povezan z
ljudskim hotenjem. Zaposlil seje
na gorišniški osnovni šoli. Med
bogatim delom v šoli in njenem
ožjem ter širšem okolju je pridno
študiral in končal Pedagoško
akademijo, smer zgodovina—
zemljepis. Po upokojitvi ravnate-
ljice Poldke Staničeve, ki ji je bil
ves čas desna roka, je bil imeno-
van za ravnatelja in to delo z
zvestobo in zagnanostjo ter veli-
ko ljubeznijo do mladega rodu
častno in bojevito opravljal do
svoje vse prezgodnje invalidske
upokojitve.
Dušan je bil pravi ljudski
učitelj, zavedajoč se, da učitelj-
sko poslanstvo ni omejeno med
štirimi stenami, marveč da je
treba kot učitelj poseči na vsa
področja družbenega in gospo-
darskega dogajanja. Postal je
gonilna sila v svojem in našem
življenjskem prostoru, ki mu je
čas narekoval stari ljudski prego-
vor:
»Ne le samo. kar veleva mu
stan.
kar zmore, to mož je storiti
dolžan.«
Zato smo ga srečevali povsod,
kamor nas je klicalo življenje, da
bi le temu ustvarili novo vspbino
in obliko. Sodeloval je v vseh
političnih in družbenih organiza-
cijah, toda ne samo z besedo,
pogumno in odkrito, četudi za
ceno svojega življenjskega hote-
nja. ampak z velikimi dejanji, ki
jin ne bosta uničila ne čas m ne
prostor. Zaradi njegove neizčrp-
ne življenjske vitalnosti, domisel-
nosti in sposobnosti seje uspešno
uveljavljal na vseh toriščih druž-
bene dejavnosti. Njegove kvalite-
te niso potrjevali samo ljudje
širokega obzorja, marveč tudi
preprosto ljudstvo našega in
njegovega polja, zato so mu
zaupali vodilne funkcije v naši
družbi. Za eno mandatno dobo
je bil poslanec v slovenski skup-
sčini. kjer seje boril za pravico m
resnico življenja vseh tistih, ki so
mu to funkcijo zaupali. Bil je
župan velike gorišniske občine,
sekretar OO ZK, predsednik
SZDL. povsod marljiv in dela-
ven.
Pridno je delal tudi v gasilskih
vrstah. Spoznal je in se tudi
zavedal vse teže, vrednosti in
pomembnosti dela v gasilskem
društvu, saj pozdrav — v službi
ljudstva — na pomoč — dovolj
zgovorno pove namen in pomen
te humane organizacije. Svoje
znanje v gasilskih vrstah le
obogatil tako. da je postal višji
gasilski častnik. Bogato znanje je
nesebično ponujal mlademu ga-
silskemu rodu in se veselil vsake-
ga uspeha naše mlade gasilske
generacije. Za to delo je bil
odlikovan z odličjem republiške
gasilske zveze Slovenije. Za 30-
letno delo v gasilstvu pa mu je
republiška gasilska zveza podeli-
la zlato značko.
Za svoje veliko družbeno po-
slanstvo pa je prejel dve odhcji:
medaUo zasluge za narod in red
dela. S> tem se mu je naša družba,
za katero je z delom izžareval, le
skromno oddolžila.
Najbogatejše torišče njegove
dejavnosti pa je bilo delo v
grosvetnem društvu Ruda Sever.
il je igralec, pevec, dolgoletni
predsednik društva, dekorater na
v.seh prireditvah in proslavah.
Najuspešnejši je bil na odrskih
desKan. Z dramsko skupino je
širil lepoto in moč naše besede m
ponujal odrski užitel^o vsej naši
slovenski zemlji od G^orišnice do
gradbišča hidroelektrarne v
Vuzenici, Središča ob Dravi,
Dravsk^a in Ptujskega polja,
Haloz, ^ovenskih goric in avto-
ceste Bratstva in enotnosti Za-
breb—Beograd.
Bilje nosilec borčevske tradici-
je in kot član zveze borcev
sodeloval na vseh borčevskih
manifestacijah. Zaupali so mu
tudi funkcijo tajnika, ki jo je z
ljubeznijo tudi opravljal.
Kakor je imel veliko srce za
našega človeka, tako se je žrtvo-
val za svojo družino, ki ji je
daroval veliko skrb in ljubezen.
Zato je njegova izguba zelo
boleča zanje in za nas vse, ki smo
ga imeli radi, ki smo ga visoko
spoštovali in cenili.
Slovenščina za potne liste
A. P. iz Ljubljane nam je poslal fotokopijo navodila, ki gaje dobil
skupaj s potnim listom konec letošnjega februarja. Besedilo se mu zdi po
nepotrebnem okorno in nekam nenaravno, pa nas vprašuje, kaj je tu
narobe.
Njegov občutek je bil pravilen. Navodilo ima sedem odstavkov, v
njih pa se besedna zveza »potni list« kar naprej ponavlja, ponekod celo
po večkrat,. Kakor da tisti, kije to pisal, še nikoli ni slišal, da se moramo
tudi v jeziku ogibati nepotrebnega ponavljanja, tako da recimo samo-
stalnike zamenjujemo z zaimki ali z drugimi imeni.
Drugi, tretji in četrti odstavek navodila se glase takole »Potni list
doma in v tujini skrbno hranite. Nosite ga s seboj samo. kadar ga
potrebujete. Potnega lista ne nosite v zunanjih žepih oblačil in ne v
odprtih torbicah! Ne puščajte ga v avtomobilu! — Potni list na potovanju
in v domovini ne dajte v hrambo drugi osebi.«
Vse to bi se dalo lepo združiti. Prva dva stavka ostaneta, naprej pa
bi se reklo: »Ne nosite ga v zunanjih žepih oblačil in ne v odprtih torbicah.
Ne puščajte ga v avtomobilu. Na potovanju in v domovini ga ne dajajte
v hrambo drugim ljudem.«
Sedanji peti odstavek bi lahko ostal, prav slab pa je spet šesti: »S
skrbnim čuvanjem potnega lista boste preprečili krajo ali izgubo potnega
lista, s tem pa tudi nepotrebna pota in stroške pri nabavi duplikata
potnega lista. »« Kar trikrat po vrsti »potni list«! Saj se da povedati lepo
m azumljivo: »Na potni list dobro pazite, da vam ga kdo ne ukrade aH da
ga ne zgubite; s tem prihranite tudi nepotrebna pota in stroške za
novega.«
Uradu za potne liste taka tiskovina pač ni v čast, zato upamo, dajo
bo nadomestil z boljšo.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predloge in pobude za boljšo jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL
Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Prve sledove naselbine iz časa
»Kulture žarnih grobišč« v Ra-
beljčji vasi. na sedanji Ziherlovi
ploščadi v Ptuju, smo odkrili leta
1973 pri gradnji sedanje ceste
Borisa Kraigherja ter izkopih za
individualne gradnje. Tem so se
pridružile najdbe iz obsežnih
zaščitnih raziskovanj v letih 1975
— 1979. Na izkopišču bloka 2.
smo pod traso rimske ceste odkrili prazgodovinsko — »jantarjevo
cesto«, severno in južno od nje pa sledove pravokotnih stavb, usmeije-
ne jugozahod — severovzhod in sever—jug. Stavbe so bile na navpič-
nih gredeh. o čemer nam pričajo odkriti sledovi jam. Razen sledov
arhitekture smo našli tudi keramične izdelke za vsakdanjo rabo,
bronaste izdelke in nekaj kamnitega orodja, predvsem sekire.
Severno txl ceste se na.selbma razteza pod individualne stavbe ob
sedanji cesti Borisa Kraigherja, na jugu skoraj do Potrčeve ceste, na
zahodu pa do potoka, ki je bil v srednjem veku zasut. Zadnji sledovi
proti vzhodu so ugotovljeni na izkopišču bloka 5. verjetno pa se je
naselbina v tej smeri širila še naprej. Prazgodovinsko plast in njene
gradbene ostaline je precej poškodovala poznejša rimska gradnja, kije
bila posebno intenzivna ravno na tem področju. Tako o velikosti
prazgodovinskih hiš. njihovih komunikativnih povezavah ter o funk-
cionalnosti posameznih prostorov in njihovih razporeditvah zaenkrat
še ne moremo govoriti. Zaenkrat tudi ne vemo, kako je bila naselbina
utrjena. Nekoliko severo zahodno od odkrite naselbine so leta 1977 pri
zaščitnem izkopavanju za Srednješolski center odkrih žgane grobove,
ki nedvomno pripadajo tej naselbini, leta 1979 pa tudi nekaj sledov
arhitekture.
Izrednega pomena za Ptuj so najdbe iz starejše železne dobe. Ha
C obdobja, odkrite prav tako na Ziherlovi ploščadi, v bližini t. im.
»jantarjeve ceste«, na izkopišču bloka 3, saj izpolnjujejo vrzel o najd-
bah tega časa na področju Ptuja. Iz tega časa dosedaj v samem Ptuju ni
bilo nobenih najdb. Znanih je le nekaj najdb iz gomil v Spodnjih
Podložah pod Ptujsko goro.
M. Tomanič-Jevremov
Bronasta vozlasta fibula iz 8. stoletja pred našim štetjem, odkrita na
izkopišču bloka 3 na Ziherlovi ploščadi v Ptuju, leta 1977,
Odlomek iz spominov na Edija Kocbeica
Zapis J. Emeršiča v »Tedniku«
z dne 19. nov. 1981 z naslovom
»Edvard Kocbek in Ptujčani« me
je spodbudil k temu obširnejšemu
pnspevku o Ediju. Zanj sem sicer
vedel, da je nekaj časa obiskoval
ptujsko gimnazijo, nisem pa ve-
del, da kar neprekinjeno od 1919
do 1923 leta. Imel sem nekako v
spominu, da je vmes iz gmotnih
razlogov za nekaj časa prekinil
gimnazijsko šolanje, zdaj nam je
J. Emeršič pojasnil, kako je bilo v
resnici in dvomov ne bo več, saj je
J. Emeršič dobival skoraj skozi 12
let podatke od samega Edija
Kocbeka in tako smo zvedeli
marsikaj tudi o Edijevem udej-
stvovanju v Ptuju, tako tudi za
rokopisni šolski list Danica, ki ga
je Edi v Ptuju urejal in v njem tudi
sodeloval skupaj s Stankom
Cai^arjem in drugimi.
Čeprav doslej še Emeršiču, ki
zbira gradivo za Kocbekovo bi-
bliografijo. ni uspelo odkriti no-
benega izvoda Danice, je še ven-
darle nekaj upanja, da niso iz-
gubljene vse številke tega ptuj-
skega srednješolskega literarnega
glasila, v katerem je Edi začel
objavljati svoje prve literarne
prispevke. Pozanimali se bo treba
pn vseh. ki so bili na ptujski gi-
mriaziji ne le v letih od 1919 do
1923. temveč tudi Se kakšno leto
pozneje, saj je bil list prav gotovo
razmnožen v večjem številu izvo-
dov. podobno kakor sta bila na
realki v Mariboru »Prelom«, na
gimnaziji pa »Utrinki«. »Prelo-
ma« sta izšli celo samo 2 številki in
sta v enem izvodu do danes obe
ohranjeni kljub temu. daje šolska
cenzura ta list nasilno zatrla.
Iskati bo treba torej še naprej. Še
nekaj bo treba ugotoviti.
Preden je Edi dobil glavno
vlogo v Corneillovem Cidu. je
prav gotovo imel še kakšne
manjše vloge v drugih igrah. Tudi
v tej smeri bo treba še raziskovati
Edijevo dejavnost v Ptuju.
Da bi s svoje strani še bolj
spodbudil nadaljnje zbiranje
podatkov za Edijevo biografijo, se
poslužujem odlomka iz še neob-
javljenih svojih spominov. Pri tem
začnem s srečanjem z njim v
Rimu. avgusta 1944. leta. Mene je
vzel na krov angleški rušilec. iz
katerega sem se izkrcal v Italiji šest
mesecev pred Edijem Kocbekom,
tako da sem do njegovega prihoda
junija 1944 v Rim že dodobra
poznal razmere v Italiji, on pa seje
za časa svojega bivanja v Rimu
predvsem posvetil urejevanju
odnosov z Vatikanom. O tem,
kako je potekalo to njegovo po-
sredovanje, takrat sploh nisva
govorila, osvetlil pa ga bom v
svojih tiskanih spominih, ko bo
čas za to.
Po tem pojasnilu naj preidem
na srečanje z Edijem v Rimu in te
uvodne besede zadostujejo, da bo
bralec dojel okoliščine, v katerih
sern srečal takrat Edija.
Če bi ne govoril nekaj dni pred
svojim odhodom iz Južne Ita ije v
Rim. avgusta 1944. leta. z Ante-
jem Bojaničem prav o Ediju
Kocbeku, bi bil moj pogovor z
njim v rimski bolnišnici manj
bogat in ne tako vsestranski in bi
.se v svojih spominih ne vračala na
otroštvo in srednješolska leta.
Preprosti ribič-komunist Bojanič
mi je navdušeno pripovedoval o
svojih srečanjih z Edijem na
Hvaru. kamor je hodil Edi s svojo
orlovsko tovarišijo počitnikovat.
ko seje začel levo usmerjati, jaz pa
sem Bojaniču govoril, kako je
naša videmska tovarišija preži-
vljala svoja otroška leta in kako se
je začel Edi levičarsko usmerjati v
krščansko .socialističnem smislu.
Čeprav nisem vedel, da bom v
Rim u srečal Edija. še manj pa je
mogel s tem računati Bojanič. mi
je vendar naročil, naj ga pozdra-
vim, saj se bliža svoboda in tako se
bova čez nekaj mesecev lahko z
Edijem srečala tudi nenaključno.
Ko sem se iz Rima vrnil. Bojaniča
ni bilo več v Santa .Maria di Ba-
gno. kerje moral na novo dolžnost
\ domovino. Tako mu nisem
mogel sporočiti Edijeve zahvale
za njegove pozdrave, storil pasem
to nekaj mesecev pozneje v
osvobojenem Beogradu, kjer seje
Bojanič takoj začel ukvarjati z
organiziranjem kmečkega zadru-
žništva in je tudi že navezal stike z
Edijem. ki je postal minister za
Slovenijo.
Edi je imel odličen spomin in
kerje bil dobre dve leti starejši od
mene. je lahko v svojem pripove-
dovanju segal dalje nazaj kot jaz.
Med njim in Bratkom je bila
le nekajmesečna starostna razlika.
Najin najmlajši brat Vlado je
skoraj sovrstnik Edijevega brata
Jožeta, precej starejši od nas vseh
pa je bil Edijev brat Slavko, sestra
Tilika pa je celo še mlajša od moje
ststre Lee. Vendar smo vsi skupaj
ista generacija m tudi. kar zadeva
delitve po spolu in po zaporedju
rojstev, je neka podobnost. Naj-
prej so prišli na svet v eni in drugi
družini po trije fantje, šele na-
zadnje pa toliko pričakovana
deklica. O isti generaciji pa smem
govoriti predvsem v smislu sve-
tovnonazorskega opredeljevanja.
kije zelo značilno za obe družini.
Za svoja brata in sestro lahko s
polno upravičenostjo ugotovim,
da jim levičarska usmerjenost ni
bila vsiljena. Brat Bratko je bil v
partijo sprejet na Dunaju že leta
1924, brat Vlado, ki bi naj postal
kmet. pa je tudi že leta 1932 tako
zelo verjel v poslanstvo Sovjetske
zveze, da je nekega dne — brez
Bratkove in moje vednosti — od-
potoval na Dunaj, kjer je skušal
odgovorne na sovjetski ambasadi
prepričati, da ne bodo razočarani,
če mu bodo omogočili obisk prve
socialistične države. To njegovo
željo pa so odločno odklonili in
razočaran se je moral vrnili do-
mov.
Sestra Lea pa je v Mariboru
vztrajno širila med srednješolci
zaplenjeno Bralkovo knjigo
»Človek mrtvaških lobanja in se
pozneje tudi udejsivovala v dru-
štvu mladih intelektualcev, dokler
ga ix)licija ni razpustila.
Nič manjšega vpliva na svoje
brale pa ni imel Edi. ki je že kot
dijak postajal po nazorih krščan-
ski socialist. Krščanstvo je razu-
mel v njegovem prvotnem izvir-
nem pomenu. Zaradi tega je prišel
kmalu v spor s škofom Tomaži-
čem. ki je včasih kaplanoval pri
Svetem Juriju ob Ščavnici in je
postal Edijev boter in je takrat
upal. da bo Edi nekoč duhovnik.
Po dveh letih bogoslovja pa se je
Edi premislil. Tomažič je bil hudo
užaljen in je od Edijevih staršev
zahteval, da ga ne podpirajo v
nadaljevanju študija. Ediju starši
pomoči niso odrekli in tako je
uspešno — z mnogimi odrekanji
— končal študij ter postal samo-
stojen in neodvisen.
Žadovoljni so bili z njim nje-
govi starši, bratje in sestra. Edi je
ostal njihov in oni njegovi. Zma-
gala je družinska vzajemnost.
Tudi v naši družini ni prišlo do
hujših zapletov, čeprav so jih
Bratkovi nasprotniki pričakovali,
koje izšla leta 1930 njegova knjiga
»Človek mrtvaških lobanj«. Več
ali manj bistvena so bila politična
razhajanja med mlajšimi člani
obeh družin, dokler se ni uvelja-
vila politika ljudske fronte boja
proti fašizmu za svobodo, ko je že
bilo računali, da jo bodo sprejeli
tudi krščanski socialisti. Takrat je
Edi objavil svoja »Premišljevanja
o Španiji«.
Koso ta »Premišljevanja« izšla,
sem se skrival pri župniku dr.
Tinku Povšelu v Koslelu na Hr-
vaški strani slovensko-hrvaške
meje. Tu sem imel mir in sem
lahko zbrano napisal — da se iz-
razim nekoliko pretirano — sla-
vospev lemu Kocbekovemu na-
stopu. Cez približno štirinajst dni
sem dobil iz Maribora tisto stran
»Neodvisnosti«, iz katere je bil
v predcenzuri črtan moj prispevek
o Kocbekovem »Premišljevanju o
Španiji«'.
Zaradi svojega pisanja sije na-
kopal Edi še veliko .sovraštvo dr.
.Antona Korošca, ki je bil takrat
notranji minister \ beograjski
vladi. Prej je preganjal na vi-
demskem območju samo »Kref-
te«. sedaj pa so mu bili trn v peti
tudi »Kocbeki«, najbolj seveda
Edi. Ne eni, ne drugi nismo po-
pustili dr. Korošcu. Edi je začel
izdajati »Dejanje«, Krefti skupaj s
člani DKFID pa smo nadaljevali s
pospešenimi pripravami za zgra-
ditev Gubčevega doma na meji
med Biserjanami in Vidmom,
vendar na biseijanski strani. Cez
dve leti je bil dom postavljen in v
smislu izročila Kocbekovega
»Premišljevanja o Španiji« je
Jože Lacko ob njegovem odprtju
dejal: »Žrtve revolucionarnega
boja za ljudske pravice so dale
pobudo za zgraditev tega doma«.
Jože Lacko je že takrat vedel, da
med živimi ni več Draga Senčarja,
Malonedeljčana, ki je kot prosto-
voljec odšel v Španijo, zavedajoč
se, da Jugoslavija ni nič manj
ogrožena od tujega fašizma kot
Španija in da seje treba boriti tudi
na tujih tleh zoper skupnega so-
vražnika. Po Hitlerjevi in Musso-
linijevi zmagi v Španiji pa se je
Lacko vse bolj zavedal, da bo
potrebno boj nadaljevali. Prero-
škoje izgovoril zgornje besede. Te
besede so sedaj vklesane v plošči,
vzidani na pročelju doma. Kakor
Španija je oila nekaj let pozneje
napadena tudi Jugoslavija. V ne-
enakem bojuje v letih 1941 — 1945
padlo veliko Slovencev, kar tri-
najst odstotkov in v smislu Lac-
kovih besed naj bi bil la dom tudi
spomenik pozneje padlim. Lela
1942 je herojsko padel tudi sam
Lacko in da bi se mu posebej od-
dolžili za njegova juna.ška deja-
nja. mu je kiparski tabor Od
Gubca do Lacka postavil pred
videmskim Gubčevim domom
tudi spomenik, delo Draga Koši-
rja.
So pa v Vidmu iud> spomeniki,
ki spominjajo na Španijo in NOB.
žal pajih posamezniki, med njimi
tudi nekateri odgovorni, še niso
opazili. Ce bi. bi najbrže največji
spomenik. Gubčev don\ ne bil
lako strašno zanemarjen z vso
okolico vred.
Konec prihodnjič
Comeillov »Le Cid« so igrali ptujski dijaki v francoSčini, 16. februarja
1923. Nastopali so (od leve na desno): Fermevc Živa, por. Ketiš, Lici
Kovačič, Rudolf Pongrac, dr. Ivan Pavšič, Branko Vajda, dr. Nada
Blumenau por, Pavličev, Ffanc Lah, Helma Peer, Edvard Kocbek, Franjo
Veselko in Karel Zelenik.
NAŠI DOPISNIKI
7, januar 1982 —
tednik
VOJAKI SO Ml V^KC
Moj oče mora večkrat na voja-
ške vaje, ponekod pravijo na
orožne vaje. Uniformo ima doma.
Ko SI nadene vojaško suknjo s
čini, mi to zelo ugaja. Vrne se
ponavadi čez dva ali več dni. Kosi
sleče uniformo, si jo nadenem.
Tedaj se mi zdi, da sem tudi vojak.
V sebi čutim samo zavest in ponos,
saj smo vsi Jugoslovani pripra-
vljeni braniti domovino.
Vojaki so mi vedno všeč. Ko se
vračam iz glasbene, grem večkrat
ob ograji vojašnice. Če imam
srečo, opazujem amfibijsko okle-
pno vozilo in dolgocevni top.
Nekega popoldneva sem se vračal
ob drugi strani ograje in naletel na
stražarja s čelado in avtomatsko
puško. Že sem mislil, da bo uka-
zal, naj se umaknem, toda vojak se
mi je nasmehnil in me vprašal,
kako mi je ime. Tudi jaz sem mu
zastavil nekaj vprašanj. Dejal mi
je, da prihajajo na vrsto po stro-
gem vrstnem redu — podnevi,
ponoči, ob kateremkoli vremenu
v mrazu imajo bunde, kapuce in
kožuhovinaste škornje. Zanimalo
me je tudi, če ima prave naboje.
Zatrdil mi je, da jih ima. a samo na
straži in ob nujnih potrebah, če bi
bila vojna. Enega je izvlekel iz
puške in mi ga pokazal. Bilje ožji,
kot so bili pri starih puškah, od
katerih imam nekaj praznih na-
bojev. Zanimalo meje tudi, če mu
je težko pri vojakih. Povedal je, da
je v začetku težje prenašal strog
red in disciplino, zdaj pa se mu
zdi, da brez tega sploh ne bi bilo
mogoče uspešno delati oziroma
imeti vojaški pouk. Imam veliko
prijateljev, ki so iz raznih krajev
Jugoslavije. V prostem času imajo
najrazličnejše možnosti. Njegovi
konjički so igranje kitare, šah in
košarka. Začutil sem, da sem se
nekoliko predolgo pogovarjal z
vojakom. Res ga ne bi smel motiti
pri opravljanju stražarske dol-
žnosti.
Tomo Drevenšek, 7/a,
OS Franc Osojnik, Ptuj
SREČANJE Z VOJAKOM
S sestrično Marjanco vsa pre-
cej razigrani. Iz garaže sva vzeli
kolesi in ju drugo na drugo po-
vezali z vrvjo. Potem sva sedli na
kolesi in tista, ki je bila prva, je
morala vleči drugo. Bilo je na
stranski poti za vojašnico oziroma
kasarno. Vrv se «ama je utrgala.
Vozili sva se zelo hitro. Moj konec
vrvi se mi je z vso silo zapletel v
zadnjo kolo, ki se je ustavilo in
drselo po tleh. Tako sva postavili
kolesi na rob ceste in zaman vlekli
in cukali vrv. Čez nekaj trenutkov
pa je prišel vojak in nama z nožem
prerezal vrv in jo izvlekel. Zah-
valili sva se in se odpeljali naprej.
Čez približno eno uro sem se
peljala domov mimo kasarne.
Tisti vojak, ki nama je bil prerezal
vrv, je ravno takrat stal na straži.
Ustavila sem se in mu dala ška-
tlico žvečilne, ki sem jo kupila v
bližnji trgovini. Povedal mi je, da
je iz Srbije.
Tudi sama bi rada okusila vo-
jaško življenje v kasarni, na ta-
borjenju, na ladji ali v karavli ob
•neji-	Lidija Šeruga, 7/a,
OŠ Franc Osojnik,
Ptuj
SKRB ZA GOZDNE ŽIVALI
LOVCI SKRBIJO ZA DIVJE
ŽIVALI. POZIMI JIM NOSIJO
VGOZDHRANO. LOVECIMA
NAHRBTNIK IN PUŠKO. NA
LOVU GA SPREMLJA LOV-
SKI PES, VČASIH ŠE GONJAČ.
LISICA KRADE DOMAČE ŽI-
VALI. ZAJEC OGLODA SA-
DNO DREVJE. ZATO JIH
LOVCI STRELJAJO.
OŠ FRANC OSOJNIK
KOLINE
Mama in oče sta se dogovorila,
da bomo imeli v soboto koline. Na
koline smo povabili sorodnike in
sosede. Mesar — klavec je bil moj
siari oče. Oče in klavec sta zjutraj
najprej zaklala prašiča, ga dala iz
kože. očistila drobovine in nako-
sala meso na manjše kose.
Mama je imela cel dan veliko
dela v kuhinji. Za večerjo je pri-
pravila pečenice. na različne na-
čine pripravljeno meso. krvavice,
zelje, solato in druge dobrote.
Pozno v noč smojedli in se ve.selili.
Naslednje jutro smo cvrli mast in
delali zaseko. Sorodnikom in so-
sedom sem tudi odnesla nekaj
kolin na dom.
Marjetka Bratušek, 3. r.
OŠ Leskovec
TUDI JAZ BOM LOVEC
MOJ STRIC BORIS JE LO-
VEC. VSAKO NEDELJO OD-
IDE S PUŠKO NA LOV. V LO-
VIŠČU LOVI ZAJCE. FAZANE.
SRNE. RACE IN OSTALO DI-
VJAD. SEDAJ SKRBI. DA ŽI-
VALI NISO LAČNE. KO ZRA-
STEM. BOM TUDI JAZ LO-
VEC.
ANDREJ MAKOVEC. l.c
OŠ FRANC OSOJNIK
MLADOSTNI SPOMINI MO-
JEGA OČETA
Zunaj je pihal mrzel veter m mi
smo sedeli pri topli peči ter pre-
birali ča.sopis. Oče je prebiral
športno stran, midva z bratom pa
zadnjo stran časopisa. Mama je
bila pri loncih in štedilniku ter
pripravljala večerjo. Iz kuhinje je
priplaval mikaven vonj. Hitro
sem skočil od peči. pa hajd v ku-
hinjo. da jo povprašam, kaj tako
mikavno diši. Povedala mi je. da
bodo za večerjo sirove palačinke.
Obliznil sem se ter novico sporočil
očetu in bratu. Tudi onadva sta
bila novice o palačinkah vesela.
Oče seje spomnil na svoje prve
in druge palačinke v mladosti ter
začej s pripovedovanjem:
»Čeprav nismo bili revni, ni-
smo jedli palačink kar vsak dan.
Moral je biti velik praznik ali kaj
svečanega, da smojedli palačinke.
Mati se niso imeli časa ukvarjati s
palačinkami, kerje bilo na polju, v
nlevu in v hiši zadosti drugep
dela. Jedli smo žgance, krompir;
zelje in kaj takega, kar je bilo hitro
pripravljeno. Tako se je zgodilo:
Umrla je babica. V hiši je bila
žalost, a pri meni ter Ivanu veselje,
ker bomojedli nekaj dobrega. Kot
je bilo v navadi, so po pogrebu
priredili sedmino. Na njo so po-
vabili sorodnike in sosede. M ati se
niso imeli časa ubadati s kuho,
zato .so ata pripeljali kuharico, ki
je kuhala na gostijah in sedminah.
Z bratom Ivanom sva izvedela,
da bodo teta. kot smo jo klicali mi
otroci, pekli palačinke. Hitro sva
pojedla pripravljeno hrano.
Splazila sva se v kuhinjo k šte-
dilniku. Izrabila sva trenutek, ko
se j^teta oddaljila od štedilnika in
pograbila sva čimveč palačink.
Vzela sva tudi dva krožnik^, s
katerimi sva palačinke pokrila, jih
skrila pod jasli in se hitro vrnila v
kuhinjo. Teta še opazili niso, da
manjkajo palačinke.
Drugega dne sva se hotela
spraviti nad palačinke, a kokoši so
našle najino bogastvo ter ga po-
jedle. Da bi bila nesreča še večja,
so zlomile krožnik. Ata so naŽli
pod jaslimi zlomljen krožnik m že
so padale batine.
Minilo je leto, a niti enkrat ni-
smo jedli palačink. Z bratom sva si
želela, da bi spet kdo umrl, da bi
jedli palačinke. Kmalu je umrla
teta. ki je živela pri nas in ata so
pripeljali Robinovo teto iz Rogo-
znice, da pripravijo sedmino in
spečejo palačinke. Kot prvič sva
iudi tedaj vzela palačinke in jih
skrila. Vendar sva bila tokrat bolj
irevidna in jih skrila pod jasli pri
conjih. Tam si kokoši niso upale
stikati. Naslednji teden sva se
mastila s palačinkami, a tudi tehje
zmanjkalo. Pozneje, ko sem kon-
čal nižjo kmetijsko v Ljutomeru,
sem hodil v šolo v Maribor. Odprli
so novo samopostrežno restavra-
cijo in s prijatelji smo se šli stavit,
kdo poje največ palačink. Stavo je
dobil prijatelj Volk, ki je ob tej
priložnosti pojedel 29 palačink.
Sam pa sem jedel palačinke, ka-
dar sem imel denar in ni mi bilo_
treba čakati na smrt v hiši.
Tako je oče zaključil s pripo-
vedovanjem. Vsi smo že pojedli
okusne palačinke. Sedeli smo še
za mizo ter se pogovarjali o stva-
reh, ki so se pripetile očetu in
materi v njuni mladosti.
Matjaž Petrovič
OŠ dr. Franjo Žgeč
Dornava
IZ ČASOV BOJA
Zamislila sem si, da sem ile-
galka in kurirka.
Bilo je zgodaj zjutraj, ko sem se
odpravila na pot. Napravil se je
sončen dan. Iz pomladanskega
zelenja so se oglašale ptice.
Ilegalci so mi zaupali važno
pismo, da ga odnesem skupini
partizanov v gozd. Pismo sem
zašila v obleko, daje bilo na var-
nem. V roke sem vzela košarico.
Ob meni je šumel potok. Sončni
žarki so silili skozi nežno listje.
Skoraj sem pozabila, kam sem
bila namenjena. Iz sanj me je
prebudil oster, tuj glas — STOJ!
Na mostu so stali do zob oboro-
ženi nemškižandarji. Obstalasem
kot okamenela in jih prestrašeno
gledala. Toda naslednji hip sem se
zavedala in postala vesela, se na-
smehnila in pokazala košarico z
jabolki. Žandar. kije zavpil. se mi
je približal.-za njim pa še ostali.
Začeli so me vpraševati o parti-
zanih. Povedala sem jim. da grem
k teti in da na poti nisem srečala
nikogar. Pogledali so mi v koša-
rico. vzeli jabolka in me pustili
naprej. Do gozda sem srečno pri-
šla in predala pismo. Povedala
.sem. kako je bilo z žandarji. Ko-
mandir meje pohvalil. Bila sem
ponosna. Vesela sem se odpravila
domov, .še prej pa se oglasila pri
teti. Vedela sem. da sem prema-
gala strah in pomagala partiza-
nom.
Helena Kekec. 7/a.
OŠ Franc Osojnik. Ptuj
POGOVOR VAŠKEGA IN
MESTNEGA PSA
V veterinarski ambulanti sta se
srečala vaški in mestni pes.
Mestni, ki je bil manjši, je bil
takoj zgovoren.
»Hov, kako na tesno sem s
časom. Dvakrat na teden moram
hoditi v pasjo šolo.«
»Ali hodiš sam v šolo?« je
vprašal vaški pes.
»Pelje me seveda gospodarjeva
hčerka,« mu je odgovoril.
Vaški pes je radovedno vpra-
šal: »Kaj pa se tam učite?«
»Lepega vedenja, pravilne ho-
je ob gospodarju, prepoznati
moram razne stvari in jih učitelju
prinesti,« je kot iz topa izblebe-
tal.
»Kako pa se vsega tega na-
učiš?« je ponovno vprašal vaški
pes.
»Oh, mnogokrat jih dobim s
palico, če pa sem priden, dobim
košček klobase,« se je potožil
mestni pes.
»Potem sem jaz na boljšem« je
zabrundal vaški pes.
»Klobase sicer ne dobim, toda
gospodar mi prinese obloženo
kost in me še poboža. Hvaležen
je, ker mu zvesto čuvam hišo.« ■
Natalija Gale, 6/a
OŠ Olga Meglič, Ptuj
BILI SMO DEŽURNI
Pred 14 dnevi smo v oglasni
omarici na stopnišču opazili,
da smo dežurni razred. Ker je
ravno deževalo, nismo mogli
očistiti okolice naše šole, ki sojo
veter in naši učenci »okrasili« z
mnogimi papirčki in drugo ne-
snago. Ko se je vreme popravilo,
smo se odpravili pobirat smeti.
Nabrali smo tri vedra papirčkov,
precej ogrizkov ter drugih ostan-
kov malic in šolskih potrebščin.
Jezili smo se na vse. ki kar tako
odmetavajo tisto, kar spada v
smetnjak. Ker smo.sami občutili,
daje neprijetno pobirati smeti za
drugimi, smo se odločili, da
bomo bolj redni. Mislimo, da bi
lahko tako ravnali tudi djugi.
4/a. OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
VOJAK
Vojak prebiva v vojašnici. Nosi
uniformo, na glavi titovko. Na ti-
tovki je zvezda, na rami puška.
Ima širok pas in na njej čutarico za
vodo. Vojak se uči v vojašnici.
Vadi se v streljanju, gradi ceste,
mostove in če je treba pomaga na
polju. Pomaga tudi ob raznih ne-
srečah. Vojak čuva našo domovi-
no.
Petra Krajnc, 2. b
OŠ Olga Meglič
KOLINE
Mama je že dolgo govorila, da
bomo imeli za 28. november
koline. Težko sem pričakovala ta
dan. Tako. prišel je dan, ki sem
se ga ves čas veselila. V soboto
smo vsi zgodaj vstali, da smo
pripravili vse potrebno za mesa-
rijo.
Ko je prišel mesar, so odšli v
hlev po prašiča. Mama pa je
začela pripravljati kašo za koline.
Ko je bilo vse gotovo, smo sedli
okrog mize in igrali karte. Mama
je pripravljala večerjo. Karte
smo pospravili in dobrp smo se
navečerjali. Večerja je bila boljša
kot druge večere. S polnimi
želodci smo šli spat.
Tatjana Pšajd. 6/razred.
OŠ Trnovska vas
KDO PA SO TI MLADI FANTJE?
Če primerjamo vojsko nekoč in danes, je med njima velika razlika.
Nekoč je vojaški rok trajal mnogo dlje in vsi mladi fantje so se bali iti v
vojsko. Saj smo že iz berila Gospod stotnik zvedeli, kako je bilo strašno.
No. to bi bilo o preteklih časih vse, saj jih tudi toliko ne poznamo kot
današnje, zato je najbolje, da opišem današnjo vojsko. Zdaj vladajo
boljše razmere kot nekoč; obdobje ni dolgo, fantje se ne bojijo, saj ni to
nič strašnega. Kdo pa so ti mi^di fantje? To vprašanje si postavim
večkrat. Vem, da so iz vse Jugoslavije, neboječi, zavedni, vedo, da se učijo
veščin, s katerimi bi lahko branili domovino, hodili po stopinjah tov,Tita
in spoznali, kako lepo je živeti svobodno. Veliko strašnega je bilo tudi v
2. svetovni vojni. Če se spomnim koliko mladih fantov je umrlo, koliko
ljudi je trpelo in koliko strašnega je prinesla ta vojna! Ampak pogumni
fantje so se zbirali v gozdovih in v borbah osvobodili našo domovino
sovražnika, ki je dolgo časa teptal našo zemljo. Zdaj na koncu pa se
povrnimo v današnje čase. Vsega tega trpljenja danes v vojski ni in fantje
se ne bojijo. Vedo, da koristijo domovini s tem namenom, da bi bila
vedno svobodna.
Ob koncu svojega razmišljanja Kdo pa so ti mladi fantje? ne morem
mimo spoznanja, da so ti mladi fantje naša armada, v kateri se tudi
najmočneje kuje bratstvo in prijateljstvo med našimi narodi in narod-
nostmi. Tu se naš Janez ali Marjan prvič sreča s Lenadom iz Bosne,
Lajošem iz Vojvodine; Štefan iz Hrvatskega Zagorja se sprijatelji z
Atanasom iz Makedonije, ne le za nekaj mesecev, temveč pogosto za vse
življenje.	Greta Ivanuš 8.s
Tako je in tako naj tudi ostane!	OŠ Markovci,
OBLEKA NE NAREDI ČLOVE-
KA
Za domačo nalogo smo se
morali naučiti pesmico.
Nek moj sošolec ima zelo
dolgo pot do šole. Takrat sanje
doma predolgo učil pesmico,
zato se mu je zelo mudilo v šolo.
Ko je hitel v šolo, si je po nerod-
nosti strgal hlač. Tovarišica je že
spraševala pesmico, ko je stopil v
razred. Kmalu je bil tudi on na
vrsti z deklamacijo. Vsi sriio se
mu smejali zaradi raztrganih
hlač. njega pa je bilo sram.
Pesmico pa je povedal tako lepo,
da sije zaslužil petico.
Nihče izmed nas ni dobil
petice. pa čeprav nismo imeli
raztrganih hlač.
Reinhold Haunholter, 5. r.
OŠ Leskovec
tednik
- 7. januar 1982
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 7
Telesna kultura in šport v letu 1981
(PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH DOSEŽKOV IN PRIREDITEV)
v ponedeljek, 11. januarja,
bomo na seji skupščine Telesno-
kulturne skupnosti občine Ptuj
proglasili najboljše športnice,
športnike in ekipe za leto 1981
ter podelili Bloudkove značke za
dolgoletno aktivno delo na tele-
snokulturnem področju. Dejav-
nost je bila v minulem letu zelo
pestra, pohvalimo pa se lahko
tudi z dobrimi, celo odličnimi
športnimi dosežki in izvedenimi
prireditvami. Zato smo pripravili
pregled, kaj smo dosegali oziro-
ma kaj seje dogajalo v posamez-
nih mesecih leta 1981. Izbrali
smo seveda najpomembnejše do-
godke in dosežke.
JANUAR
V tem mesecu so potekala
občinska dvoranska prvenstva v
različnih športnih panogah in
sicer za pionirske kategorije,
potekala je rekreativna dejavnost
na snegu, redna ligaška tekmova-
nja v košarki, v Ptuju so bile
zvezne priprave najboljših jugo-
slovanskih mladih igralcev m
igralk namiznega tenisa, na RP v
streljanju s standardnim zračnim
orožjem je Pšajdova osvojila
tretje. Planine pa četrto mesto.
Sonja Marinkovič je na velikem
jugoslovanskem tekmovanju
mladih v namiznem tenisu v
Zagrebu med 100 mlajšimi pio-
nirkami osvojila prvo mesto.
FEBRUAR
Po prvem delu prvenstva v
republiški košarkarski ligi so
članice KK Drava osvojile šesto
mesto (bile so novinke v ligi),
ptujski atleti so nastopili na
mitingu v CSSR, na republiškem
krosu pa kot ekipa osvojili peto
mesto. Mladinke NTK Petovia
so osvojile četrto mesto v republi-
ki. Nadaljevala so se ligaška
tekmovanja v košarki in namiz-
nem tenisu ter občinska dvoran-
ska prvenstva.
MAREC
Na občinskem strelskem tek-
movanju za Zlato puščico je
zmagal Ludvik Pšajd, proglasili
smo najboljše športnice in šport-
nike za leti 1979 in 1980 (Silva
Razlag in Oto Velunšek, Zdenka
Matjašič in Alojz Trstenjak ter
Marija Vindiš in Dušan Koren)
in izvedli seminar o telesni kultu-
ri v ptujski občini, ptujski kara-
teist v full kontakt karateju
Vladimir Sitarje obranil državni
naslov v svoji kategoriji. V Ptuju
smo izvedli boksarsko tekmova-
nje za prvo Zlato rokavico Slove-
nije — dobil jo je domačin Albin
Mere, začela so se ligaška tekmo-
vanja v rokometu m nogometu.
APRIL
Začetek letalske sezone, pote-
kajo ligaška tekmovanja v roko-
metu, nogometu in košarki, eki-
pa atletskega kluba Ptuj je zma-
gala na tradicionalnem četvero-
boju štirih dolin, pionirski ekipi
K K Ptuj sta se uvrstili v polfinale
Festivala košarke v naši republi-
ki, na spomladanskem krosu v
Moškanjcih je nastopilo 530
udeleženk in udeležencev. Nogo-
metaši Ptuja so si v II. SNL
vzhod priigrali pet točk naskoka
pred zasledovalci, republiške na-
slove v boksu so osvojili Mere,
Novak in Zelenko, članice KK
Ptuj so ob koncu tekmovanja v
sezoni 1980/81 osvojile deveto
mesto (med 11 ekipami).
MAJ
Izvedli smo tradicionalni tek
po ptujskih ulicah (na Ziherlovi
ploščadi), republiška naslova v
atletskih mnogobojih sta osvojila
Vesna Carli in Dušan Koren,
štafeta Ptuja je v tekmovalnem
delu Pohoda po poteh partizan-
ske Ljubljane v kategoriji mla-
dink zmgala, Sitarje na EP v full
contact karateju osvojil peto
mesto, ptujski boksarji so gostili
boksarje iz Gradca, izvedli smo
številna tekmovanja v počastitev
Dneva mladosti, prvi turnir zma-
govalcev turnirjev v malem no-
gometu (zmagala je domača
ekipa), atletinje AK Ptuj so kot
ekipa na RP osvojile četrto mesto
in dosegle največji uspeh ptujske
ženske atletike.
JUNIJ
Ekipa Ptuja je uspešno sodelo-
vala na prvenstvu Ljubljanskega
armadnega območja v Črnomlju,
poskusno smo izvedli prikaz
Partizanskega mnogoboja, v Haj-
došah je bila 3. dirka za DP v
kartingu, nogometaši Ptuja so se
uvrstili v slovensko ligo, medob-
činski prvak v rekreacijskih ligah
pa je postala Skorba. Članice
rokometnega kluba Drava so
osvojile četrto mesto v republiški
ligi. Ptujski strelci in strelke so
dosegli nekaj izvrstnih uvrstitev
— na RP v streljanju s pištolami
prvo mesto za članice (MK
pištola), na RP z MK puško prvi
mesti za mladince in članice,
tretje za člane, Zdenka Matjašič
je republiškemu naslovu med
posameznicami dodala še naziv
Mojster strelec. Strelci na leteče
cilje SD Mercator so drugi v
slovenski trap ligi, Sonja Pajenk
je bila druga, Marije Šešerko pa
dvakrat tretja na DP v atletiki za
mladinke, Dušan Koren je na
DP v atletskem mnogoboju osvo-
jil tretje mesto, izvedeni so števil-
ni turnirji v nogometu.
JULIJ
Članice RK Drava niso uspele
v kvalifikacijah za II. ZRL sever,
boljša je bila Lokomotiva iz
Vinkovcev, letalski modelarji so
osvojili državni naslov v katego-
riji jadralnih modelov, kar jim
dosedaj še ni uspelo. Mlada
šahistka ŠD MIP Jasna Pavlin je
zmagala na RP za mladinke.
Strelci na leteče cilje so na RP
osvojili četrto mesto, enaka uvr-
stitev pa jim je uspela tudi na
državnem prvenstvu v Hajdošah.
Člani aerokluba Ptuj so izvedli
republiško padalsko prvenstvo in
ptujski padalski pokal. Na DP v
atletiki za člansko kategorijo sta
mladi atletinji Pajenkova in Vin-
diševa v svojih disciplinah osvoji-
li peto oziroma šesto in osmo
mesto (višina. 3000 in 1500
metrov), na državnem prvenstvu
slepih športnikov je Andrej Fur-
jan zmagal v atletiki. Na RP v
padalstvu so bili Ptujčani druga
najboljša ekipa (za Leščani).
AVGUST
V Ptuju smo izvedeli zaključno
pokalno tekmovanje športnih
ribičev Jugoslavije, mednarodno
tekmovanje v kartingu za nagra-
do Ptuja in številne športne
prireditve v počastitev občinske-
ga praznika. Član AK Ptuj Igor
Kolarič je zmagal na DP jadral-
nih pilotov. Motokrosist Marjan
Frangež se je izkazal z zapored-
nimi zmagami na dirkah za RP.
Začelo seje tekmovanje v sloven-
ski nogometni ligi z uspešnim
startom selekcije Ptuj, na največ-
jem in najkvalitetnejšem tekmo-
vanju jugoslovanskih motornih
pilotov — jugoslovanskem aero-
ralliju za pokal Maršala Tita —
so se tri ptujske posadke uvrstile
med najboljših deset. Pajenkova
in Carlijeva sta na RP v atletiki
m mladinske kategoriji osvojili v
svojih disciplinah drugi mesti.
SEPTEMBER
Začela so se ligaška tekmova-
nja v rokometu. Marija Vindiš je
zmagala na RP v atletiki v teku
na 3000 metrov. Zdenka Matja-
šič je na DP v streljanju z MK
puško osvojila drugo mesto. V
ptujski nogometni selekciji je
prišlo do nesoglasij, kar se je
poznalo v igri in rezultatih. Na
letnih igrah SOZD Emona je
nastopilo 800 delavcev. Letalski
modelar Oto Velunšek je srebrni
medalji s svetovnega prvenstva
dodal še balkanski naslov v
kategoriji hitrostnih modelov.
Šahisti SD MIP so osvojili peto
mesto v II. ZŠL — zahod. Pote-
kala so tudi druga tekmovanja v
ekipnih športnih panogah.
OKTOBER
Na jesenskem občinskem kro-
su je sodelovalo 300 nastopajo-
čih, za tem pa so ptujski telesno-
kulturni delavci odlično izpeljali
tradicionalni kros Dela, domača
ekipa je z drugim mestom dose-
gla izjemen dosežek, z nekoliko
sreče pa bi lahko celo zmagala. V
ptujski občini imamo najboljše
mlade tekmovalce in tekmovalke
v krosu! Marija Vindiš je osvojila
republiški naslov v maratonu za
članice (21 km). Modelarji AK
Ptuj so že četrtič zapored osvojili
veliko mednarodno tekmovanje
— pokal republike v Zagrebu.
Šahist Danilo Polajžer je osvojil
mojstrski naslov.
NOVEMBER
Začela so se ligaška tekmova-
nja v košarki, končala pa v
rokometu in nogometu. Članice
RK Drava so v SRL osme (od 12
ekip), težave tekmovalnega no-
gometa pa so se odrazile v
uvrstitvi — 12. mesto med 14
moštvi. V budokai veščinah so
mladi Ptujčani na DP osvojili
drugo mesto. V medobčinskih
rekreacijskih nogometnih ligah
je v skupini A na čelu Gerečja
vas A, v Mladiki je bil počastitev
50-letnice NK Drava in Dneva
republike turnir v malem nogo-
metu.
DECEMBER
V prejšnjem mesecu je mlada
igralka namiznega tenisa Sonja
Marinkovič na pionirskem RP
dosegla delitev 3. do 4. mesta.
Nadaljevala so se ligaška tekmo-
vanja v košarki, izvedli smo
Številne prireditve v počastitev
Dneva JLA, med njimi revijo
slovenskega boksa. Sitar je v
svoji kategoriji v karateju polne-
ga kontakta znova najboljši v
Jugoslaviji, pionirke NTK Peto-
via pa so druge v SRS. Začela so
se dvoranska pionirska tekmova-
nja.
Tako nekako je bilo v letu
1981. Precej prireditev in precej
uspešnih nastopov. Iz tega pre-
gleda lahko tudi izluščite najbolj-
še športnice, športnike in ekipe,
ki jih bomo proglasili v ponede-
ljek. Odločitev seveda ni tako
preprosta, saj nismo našteli vseh
nastopov in vseh rezultatov.
Najboljše je potrebno posebej
pohvaliti, ostalim pa čestitati za
uspehe in jim zaželeti še boljših v
letu 1982!
1. kotar
S krosa za pokale Dela
(foto I. kotar)
Družinski slalom
v okviru svoje rekreativne ponudbe bodo člani smučarskega kluba iz
Ptuja v nedeljo, 10. januarja, izvedli družinski slalom. Vremenske razme-
re, ,,brezsnežno stanje", so jim onemogočile, da bi to zabavno in kori-
stno prireditev izvedli na manj zahtevnih terenih na Panorami ali Me-
stnem vrhu. Tako jo bodo izvedli pri Treh kraljih na Pohorju z organizi-
ranim avtobusnim prevozom. Kaj je družinski slalom? Rekreativno tek-
movanje (bolje rečeno — sodelovanje) družin — oče, mati ter vsaj eden
od otrok. Zraven značk in diplom bodo vse družine, ki bodo pravilno
presmučale, prišle v poštev za žrebanje praktičnih nagrad. Prijavnina je
150 din, prijave pa do 8. januarja sprejema tovarišica Lukmanova na se-
dežu skupnih služb SIS v Raičevi ulici in sicer med 7. in 14. uro. 1. k.
Srečno, spretno
Pod tem nazivom bodo v tem in prihodnjem mesecu potekala zanimiva
dvoranska rekreativna tekmovanja slovenskih in hrvaških mest. Gre za
nekaj podobnega kot so Igre brez meja, vendar v veliko cenejši izvedbi in
prilagojeno dvoranam. Prireditev s skupino sodelavcev pripravlja SN re-
vija iz Zagreba, prijavljena pa je tudi ekipa Ptuja, ki bo prvič nastopila
13. februarja v Borovu. Ekipo mesta bo sestavljalo sedem žensk in sedem
moških, v programu pa je devet spretnostnih preskušenj. Predstavili jih
bomo v prihodnji številki.	1
Letna konferenca
teniškega kluba Ptuj
Člani teniškega kluba Ptuj, ki se ukvarjajo s čisto rekreativno dejav-
nostjo, bodo delo v letu 1981 ocenili 15. januarja ob 18. uri v posebni so-
bi gostilne Beli križ. Vabijo člane in prijatelje tenisa.	I
Prvi del
atletskega
prvenstva
Po prvem delu atletskega
občinskega dvoranskega pr-
venstva za starejše pionirke in
pionirje, ki je bilo v zadnjem
tednu prejšnjega meseca, vodi
pri dekletih OS Tone Žnidarič
pred OŠ Franc Osojnik, pri
fantih pa OŠ Franc Osojnik
pred OŠ Tone Žnidarič. V
programu so teki. skoki in
suvanje težke žoge.
1. k.
JANKO BOHAK HITROPOTEZNI
PRVAK PTUJA V ŠAHU
v prostorih šahovskega društva je bil v torek, 29.
decembra 1981, odigran novoletni hitropotezni tur-
nir, ki spada v ciklus društvenega hitropoteznega tek-
movanja za leto 1981. Na turnirju je sodelovalo 20
šahistov. Po hudih borbah je zmagal Danilo Polajžer
s pol točke prednosti pred Dajnkom in točko pred
Brglezom, kar kaže na izenačenost borbe za prvo me-
sto.
Vrstni red: Polajžer 15,5, Dajnko 16, Brglez 14,5,
Bohak 13, Cič 12,5, Reberc in Škarja 13, Igor Iljaž in
Zmavc 11, itd.
V skupnem plasmanu je povsem zasluženo zmagal
s prepričljivo prednostjo Janko Bohak. Ves turnir
(Skupaj) je vodil. Zbral je 99 točk. Sodeloval je na
enajstih turnirjih (od 15) in kar šestkrat zasedel prvo
mesto. Drugi je Milan Seruga z 88 točkami iz trinajs-
tih odigranih turnirjev, zmagal pa je le dvakrat. Na
odličnem tretjem mestu je Jože Dajnko s 85 točka-
mi. Bil je tudi dvakrat prvi. Prijetno presenečenje le-
tošnjega tekmovanja je Rado Brglez, ki je osvojil
četrto mesto s 73,5 točkami. Med zmagovalce
posameznih turnirjev so se vpisali še Polajžer, škar-
ja, Cič in Stefanec.
Vrstni red: Bohak 99 točk, Šeruga 88 točk, Dajnko
85 točk, Brglez 73,5 točk, Polajžer 64 točk, Kneževič
59 točk, Butolen 40 točk, Škarja 33,5 točk, Sedlašek
28,5 točk, Reberc 27 točk, Leon Iljaž 26 točk, Svo-
tanov 25 točk, Igor Iljaž 24,5 točk, Cič in Stefanec 24
točk itd.
Vsem piijateljem šahovske igre želi ŠD MIP srečno
novo leto 1982.
-dj-
Predsednik sekcije, HInko Dasko med branjem poročila na občnem
zboru.
OCENA DELA
NA OBČNEM ZBORU
Enako kot vsako drugo društvo, so se na letnem občnem zboru
sestali tudi godbeniki iz TGA Kidričevo. Predsednik sekcije Hinko
Dasko je prebral poročilo o enoletnem delu in nakazal naloge za pri-
hodnje leto. Ni treba ponavljati, saj je splošno znano, da je godba
sindikata TGA Kidričevo ena najaktivnejših sekcij v Kidričevem. Brez
njenega sodelovanja ni nobene proslave, ne pogreba delavcev iz TGA in
drugih prireditev.
Na občnem zboru so pohvalili delo dosedanjega odbora, zato so mu
podaljšali mandatno dobo še za eno leto. Posebej so se poslovili od
aktivnega člana, ki zapušča godbo, Frančka Cvetka. V spomin na
njegovo aktivnost mu je sindikat podaril knjigo »Stokrat na zdravje«.
Siimi godbeniki pa so zbrali denar in mu ob odhodu v pokoj kupili v
spomin še uro. ki ga bo spominjala na tovariše in sodelavce v TGA
Kidričevo. Naj še povemo, daje Franček Cvetko doma iz Cvetkovc v
ormoški občini.
Na občnem zboru so se spomnili tudi n^nstarejšega godbenika in
enega od ustanoviteljev godbe v Kidričevem, Milana Magaiča, ki so mu
podarili košaro, obloženo z dobrotami.
Naj za konec godbenikom sindikata iz TGA Kidričevo, pod vod-
stvom požrtvovalnega kapelnika, prof. Marjana Rusa, zaželimo še veliko
uspehov in uspešnega dela.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
KO BI BILE VRANE
FAZANI
Ce vas pot slučajno zanese na cesto, ki vodi iz Ptuja proti Dornavi, se
vam nudi nekoliko nevsakdanji prizor. V teh dneh, ko je narava poskrbe-
la za dokaj debelo snežno odejo, ki je prizadela tudi divjačino, ki si mora
leto in dan iskati hrano v naravi.
Tam ob cesti komunalna skupnost Ptuj že nekaj let odlaga odpadke,
ki jih komunalci pobirajo po mestnih ulicah. To odlagališče je Se posebno
v teh zimskih dneh zelo oblegano od poljskih vran, ki si tudi med vsemo-
gočo šaro išče hrano, kajti razumljivo je da ljudje v smeti mečejo tudi
ostanke hrane.
Prav gotovo najdejo vrane med temi smetmi kar izdatne zalogaje hra-
ne, ki je ne zmanjka, saj komunalci vsakodnevno vozijo smeti na to zbi-
rališče smeti. Zlasti v poletnih mesecih tam ne manjka žensk — Rominj,
ki med kupi smeti, odpadkov najdejo še marsikaj uporabnega, zanimive-
ga in sploh koristnega.
Prav v teh dneh me je pot vodila mimo tega smetišča. Nad menoj se je
nebo kar naenkrat zatemnilo, ko se je od smetišča dvignila številna jata
črnih ptic. Ko sem se odpeljal dalje, so se kar hitro vrnile nazaj na smeti-
šče in ti prizori se skozi ves dan ponavljajo, ko mimo pripelje kakšen
avtomobil. No, zato je morda res Skoda, da vrane niso fazani, kajti tako
bi naši pa tudi tuji lovci tu lahko merili svoje strelske sposobnosti, pa 5e
splačalo bi se bolj kot streljati vrane,
F. Hovnlk
GLAS SLOVENSKIH GORIC
Mladinska organizacija v Zgornji Sčavnici je pred kratkim organizirala
že tretjo mladinsko glasbeno prireditev ,,Glas Slovenskih goric". Sodelo-
vali so mladi iz različnih mladinskih organizacij z našimi znanimi in tuji-
mi popevkami. V kulturnem domu v Zg. Sčavnici se je zbralo nad 350
gledalcev. Prvo mesto je osvojila Romana Kacjan, pred Danico Rozman
in Marjetko Puhner, vse tri so prejele slovenjegoriSke klopotce, ki jih je
podelila mladinska organizacija Zg. Sčavnica.
Janez Lorber
GOMILA PO 21 LETIH
Te dni poteka 21 let, odkar je v začetku leta 1961 peljal po cesti čez
Gomilo prvi turistični avtobus. Vozil je na relaciji: Ptuj—JurSinci—Go-
mila—Zihlava—Videm ob Sčavnici—Kapela—Radenci—Gornja Radgo-
na. Vozil je dvakrat dnevno tudi ob nedeljah in praznikih. Danes pa po
tej cesti vozi dnevno že 22 avtobusov, res da nekateri le ob delavnikih.
Tudi to kaže velik napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih dveh desetletjih.
Nerešen, čeprav v zadnjih desetih letih že večkrat v planu zapisan in od
posameznih funkcionarjev obljubljen, je ostal problem asfaltiranja dela
omenjene turistične ceste in to v dolžini 10 km, od centra v JurSincih,
skozi naselje Oblaki, do Gomile in dalje skozi vas Grabšinci, Stara gora
do križišča v Zihlavi. Upajmo, da bo raznim gospodarskim težavam nav-
kljub tudi ta cestni odsek v tem srednjeročnem obdobju asfaltiran.
Franček Holc
VELIKO UPOKOJENCEV
Po zadnjih podatkih živi na območju občine Slovenska Bistrica okoli
4.300 upokojencev. To pa je nekaj nad polovico števila vseh zaposlenih v
občini. Velja še povedati, da je razmerje med upokojenci in aktivnim prebi-
valstvom, t. j. tistim, ki je v rednem delovnem razmerju, v SR Sloveniji
mnogo ugodnejše kot pa v bistriški občini.
Med upokojenci je največ starostnih, sledijo invalidski in družinski.
Ne preveč spodbuden je tudi podatek, da kar 700 upokojencev (predvsem
kmečkih) prejema manj kot 2.000 din mesečne pokojnine.
V. Horvat
Uspešna prodaja novoletnih jelk
v delovni organizaciji LIK Savinja TOZD Trgovina LES Ptuj so se tu-
di letos dobro pripravili na organizirano prodajo novoletnih jelk. V poslo-
valnici Gramat v Ptuju so pričeli s prodajo že 15. decembra in je trajala vse
do konca leta.
Od Gozdnega gospodarstva Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj so naba-
vili 1.300 smrečic in jelk različne velikosti, zato je temu ustrezna bila tudi
cena, ki se je gibala od 52,31 din do 198,56 din.
Zlatko Novak
8 - ZA RAZVEDRILO
7. januar 1982 —
tednik
tednik
- 7. januar 1982
OGLASI IN OBJAVE - 9
NA PORODNEM ODDELKU PTUJSKE BOLNIŠNICE
Prva deklica
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice je bilo čez novoletne
praznike precej živahno. Precej dela so imeli v sflvestrski noči, pa tudi
na novega leta dan. Vodilna sestra porodnega oddelka v ptujski
bolnišoici Anica Vnuk, je o tem povedala:
»Že na Silvestrovo noč je bilo precej dela, saj smo v zadnjih 24
urah lanskega leta pomagali na svet osmim novorojenčkom. Zadnji je
privekal na svet 31. decembra ob 21.30.
Že naslednji porod pa smo imeli šest minut čez polnoč. Mati
Marija Gaube iz Ljutomera je rodila 3.400 g težko punčko. Naslednji
je privekal na svet fantek in sicer ob 3.20, rodila pa gaje Slavica Novalc
IZ Mariborske ceste v Ptuju. Potem smo imeli toliko časa, da smo si
lahko v miru voščili novo teto, ob 8.10 pa je Marija Hrga iz Gabernika
rodila drugega fantka.
Prvega januarja smo imeli tako samo tri porode. Eno deklico in
dva dečka smo dobili. Zanimiv bo podatek, da smo na porodnem
oddelku ptujske bolnišnice imeli v letu 1981 natanko 1.351 porodov —
nekaj manj, kot v letu 1980. Glede na to. da smo do 4. januarja 1982
imeh že kar 16 porodov, pa bo verjetno ob koncu tega leta ta številka
nekoHko višja.«
Zvedeli smo tudi, da se vsi novorojenčki in njihove mamice
počutijo dobro, da zanje dobro skrbijo in da bodo kmalu lahko skupaj
zapustili bolnišnico.	M. Ozmec
Prve tri „štruce v naročju svojih mamic. Od desne Marija Gau-
be, Stanislava Novak in Marija Hrga.
Skupščina izobraževalne
skupnosti
Po tem ko je bila v zboru izvajalcev na zboru uporabnikov skup-
ščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj zagotovljena sklepčnost, so
delegati kar hitro opravili svde delo. Nobena od točk dnevnega reda
seje.\i je bila 30. decembra 1981, ni bila deležna posebne razprave, saj
so delegati vse sprejeli brez pripomb. Najprej program dela izobraže-
valne skupnosti v tem letu, zatem predlog sklepa o prispevni stopnji za
to dejavnost, potrdili pa so tudi odlok o plačevamu prispevkov za
financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti nemate-
rialne proizvodnje.	^
Sprejet je bil tudi sklep o začasnem financiranju izobrazevalr^
skupnosti do sprejetja finančnega načrta za leto 1982, delegati pa so
imenovali tudi predstavnika izobraževalne skupnosti v svet osnovnih
šol v Dornavi in v Leskovcu.	N. D.
OSKRBA Z MESOM IN MLEKOM
KAKO BO V LETU 1982
Ptujska občina je ena tistih, ki imajo v pre-
skrbi s hrano pomembno vlogo. Poleg družbene-
ga sektorja ima nadvse pomembno mesto tudi
zasebno kmetijstvo, prav" v tem pa je tudi Se
mnogo oziroma preveč neizkoriščenih možnosti.
Zasebni kmetovalci dajo letno na trg več kot pet
tisoč govejih pitancev in krepko čez deset tisoč
prašičev. Zaradi teh številk nas tudi toliko bolj
skrbi, ker se živinoreji obetajo slabi časi, če ne-
mudoma ne bomo storili to, kar že dolgo govori-
mo, da je nujno. Vsem je jasno, da gre za uskla-
ditev cen kmetijskih proizvodov. V našem
primeru gre za cene krme in cene mesa ter mleka.
Seveda pa dokončne rešitve ne bo mogoče najti
na doslej uveljavljen način — z nenehnim dvigo-
vanjem cen. S temi ukrepi smo namreč prišli že
predaleč, tako daleč, da se utegne situacija zelo
resno odraziti v pomanjkanju mesa in mleka.
Kmetovalci se v zadnjem času odpovedujejo
pitanju, teleta se vse pogosteje pojavljajo na od-
kupnih mestih. Ce pa koljemo teleta je jasno, da
bo slej ko prej prišlo do situacije, ki se je boji-
mo, pa kljub temu silimo vanjo. Kmetje, ki pita-
jo prašiče, to neradi delajo v kooperacijskem od-
nosu z zadrugo, saj lahko sicer prodajo svoj pro-
izvod znatno dražje, kot zanj plača zadruga. Ta-
ko smo pred žalostnim spoznanjem, da je na
slabšem združeni kmet ali kooperant, dobro pa
živijo tisti, ki prosto ,,šarijo" po našem tržišču
in spretno izkoriščajo težave in napake naše
družbe.
Glede na to, da je osnovni problem visoka ce-
na krme, na nivoju republike pripravljajo enotne
cene, nakar bo mogoče bolj dosledno in uspešno
sprejemati določene ukrepe za ponovno oživitev
živinoreje. Vsekakor pa je največja možnost in
tudi naloga, preusmeritev v načinu krmljenja.
Doma pridelana krma je cenejša, nič manj kvali-
tetna in kar je najpomembnejše, možnosti za pri-
delavo krme so takorekoč neizčrpne, če samo
pomislimo na ogromne površine neizkoriščenega
travnatega sveta v Halozah in Slovenskih gori-
cah. Naj reče kdo karkoli, v načinu krmljenja
smo bili v minulih letih priča velike strokovne za-
blode. Vsaka šola sicer nekaj stane, ta pa utegne
biti vendarle predraga.
In kako je z mlekofn? Na prvi pogled nič bo-
lje, če upoštevamo, da smo želeli lani pridelati 12
odstotkov več mleka kot v letu 1980, da pa rezul-
tat kaže na padec proizvodnje kar za Štiri odstot-
ke. To je sicer najmanj v slovenskem merilu, ni
pa zato nič manj zaskrbljujoče. Tudi v tem
primeru gre za cenovna nesorazmerja. Cena
krme je nenehno rasla, dvignila se je tudi cena te-
let, prašičev, cena mleka pa je ostala enaka vse
od 23. decembra 1980 do 24. novembra 1981. 70
odstotkov proizvajalcev je takih, ki imajo v
hlevu do tri molzne krave. Ko postane cena
mleka nezanimiva, mleko pokrmijo praSičem ali
teletom.
Dokaz za to trditev je v tem, da se je po dvigu
cen takoj povečala količina odkupljenega mleka.
Pri povprečni 3,6 odstotni tolšči je mleko od 24.
novembra dražje za 2,5 dinarja, to pa se pridelo-
valcu vsekakor pozna. Ce bodo cene v letošnjem
letu ostale vsaj v takšnem razmerju, v oskrbi z
mlekom ne bi smelo biti večjih težav. Povečuje
se tudi število preusmerjenih kmetij, možnosti za
izkoriščanje domače krme pa so v mlečni živino-
reji prav takšne kot v prireji mesa, mogoče celo
v^je.
JB
ČEZ itoVOLETNE PRAZNIKE
Ugodna varnostna
ocena
Minuli novoletni prazniki so na cestah ožjega območja ptujske občine
minili razmeroma mirno, saj nismo zabeležili. nobene težje prometne
nezgode, le nekaj lažjih. Franc Kozel, komandir postaje milice v Ptuju je
prometno in varnostno situacijo v prehodu iz starega v novo leto, takole
ocenil:
,,Tokrat sem bil na Silvestrovo tudi sam vso noč dežurni in zato sem
imel možnost obiskati vse naše enote milice na terenu. Na kratko lahko re-
čem, da so bile v tej, najdaljši noči varnostne razmere dokaj ugodne. Pro-
met na cestah je bil tokrat zelo redek, opazili pa smo tudi, da vozniki že
bolj previdno sedejo za volan, saj smo ugotovili prisotnost alkohola le pri
majhnem številu voznikov.
V tej noči smo zabeležili en požar z manjšo materialno škodo pri Pod-
vincih in dve lažji prometni nezgodi. Ena se je na srečo končala le z manjšo
materialno škodo, ker je pri Markovcih voznik zapeljal s ceste zaradi nepri-
lagojene hitrosti, druga nezgoda v bližini Kidričevega pa je zahtevala težjo
telesno poškodbo. Miličniki so posredovali tudi zaradi dveh kršitev javnega
reda in miru in sicer na območju KS Cirkulane in KS Dušan Kveder v Ptu-
ju.'
Na novega leta dan, torej L januarja pa smo zabeležili še dve kršitvi
javnega reda in miru ter požar z manjšo materialno škodo na območju KS
Juršinci."	— OM
SMRT V PLAMENIH
v torek. 29. decembra popoldne okrog 14. ure je začelo goreti
stanovanjsko poslopje Franca Pepelnika. Ptujska gora 60. Prizadevnim
gasilcem PGD Ptujska gora seje posrečilo požar lokalizirati in pogasiti.
Pri gašenju pa so našli napol zoglenelo truplo lastnika hiše, Franca
Pepelnika, starega 88 let. Kaže, dase je v dimu zadušil in nato v plamenih
zgorel. Škodo ocenjujejo na okrog 150.000 dinarjev; vzrok požara pa
raziskujejo.
HUDO POŠKODOVAN PEŠEC
Na Silvestrovo zvečer, okrog 19. ure je na regionalni cesti v bližini
Kidričevega voznik osebnega avtomobila Janez Pozderec iz Ljubljane
zadel pešca Mihaela Lenarta iz Ptuja. Štrafelova 13. Pešec je bil hudo
poškodovan in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Materialne škode je
za okrog 23.000 dinarjev.
Med prazniki zimska
služba brez dela
Pred novoletnimi prazniki se je sestal štab zimske službe v okviru de-
lovne organizacije komunala, gradbeništvo in promet. Ocenil je dosedanje
delo službe in pregledal nastale stroške. Ugotovil je, daje delo zimske služ-
be potekalo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in zato včasih ceste
tudi niso bile splužene kot bi morale biti. V glavnem pa zastojev v prometu
zaradi neočiščenih ulic ali cest ni bilo. Stab je dogovoril dežurstvo službe
med novoletnimi prazniki, ki se je pričelo že^Bl. decembra ob 12. uri. Po
dogovoru je dežural vsak dan en član štaba, dva voznika pa sta bila v pri-
pravljenosti na domu. Dežurala pa je tudi ekipa dveh cestarjev in vodje
službe.
Po sklepu štaba se je pričelo v sredo, 30. decembra tudi z odstranjeva-
njem kupov snega. Dogovorjeno je bilo, da se najprej odstrani sneg pri OS
Ljudevit Pivko, ostali kupi pa po praznikih, Ce seveda odjuga ne bo opravi-
la svoje. Zaradi nastale žlundre na cestah, so istega dne zaposlili tudi tri
pluge in en greder.	,
Kot je povedal vodja zimske službe Marjan Mesarič, Stab zimske služ-
be med prazniki, ni imel dela.
MG
V MARKOVCIH. 9. JANUARJA
Srečanje ljudskih pevcev,
godcev in plesalcev
Folklorno društvo Ptuj, ki je eden od organizatorjev tradicionalnega
ptujskega kurentovanja, to soboto organizira tudi srečanje ljudskih pev-
cev, godcev in plesalcev. Srečanje bo v Markovcih in sicer ob 18. uri.
Folklorna prireditev spada v program spremljajočih prireditev kuren-
tovanja. Glede na izkušnje preteklih let, je pričakovati, da bo tudi slednje
srečanje uspelo. Sodelovanje na prireditvi so obljubile skupine iz PolenSa-
ka, Dornave, Stojnc, Markovec, Zabovec, Vidma, Podlehnika, Lancove
vasi, Cirkovc, Kicarja, Brstja in Obreža.
Na odru bodo ob tej priložnosti ponovno oživele že pozabljene pesmi;
videli pa bomo tudi kmečka opravila in plese iz davnih dni.
MG
Rodile so:
Ana Ribič. Slovenja vas 13 —
Mojco; Dragica Horvat. Ziherlo-
va ploščad 8 — dečka; Jelka
Pančič, Šlandrova 9, Slov. Bistri-
ca — Nastjo; Zinka Orlač, Potr-
čeva 16 — dečka; Angela Gabro-
vec. Gorce 65 — dečka; Vera
Kocmut, Gibina 13 — dečka;
Amalija Cafuta, Apače 273 —
Danijelo; Štefka Bukvič, Strajna
12 — dečka; Sonja Simonič,
Prerad 52 — deklico; Marta
Lipnik. Švab 17 ~ deklico;
Alojzija Flajšman, Vintarovci 35
—	deklico; Marija Lah, Dragovič
30 — deklico; Zdenka Pal, Stojn-
ci 5 — dečka; Neža Toplak,
Dragonja vas 4/b — Jasno;
Angela Pere, Žerovinci 37 —
Aleksandra; Marija Sever, Ba-
binci 41, Ljutomer — Patricijo;
Štefka Kosi, Logarovci 50, Ljuto-
mer — Silvijo; Marta Osterc,
Jadranska 4 — Mira; Silva Brez-
nik, Muzejski trg 1 — dečka;
Mira Novak, Mestni vrh 22 —
dečka; Daniela Turnšek, Pobrež-
je 127 — dečka; Milena Meško,
Ptujska 12/b, Ormož — Jasmino;
Darja Hedžet, Hardek 9 — Leo;
Zdenka Bezjak, Miklošičeva 10
—	Brigito;.
Poroke, 31. dec. 1981.
Alojz Erlač. Slovenski trg 1 in
Sonja Lovrec, Ul. 1. maja 16;
Franc Meznarič, Spuhlja 123 in
Genovefa Njegač. Bukovci 22;
Franc Meznarič, Bukovci 26/a in
Ljudmila Pondrk, Formin 25;
Silvo Majcen. Polenšak 35 in
Frančiška Holc. Zagorci 5; Milan
Frank. Lovrenc na Dr. polju 92
in Olga Polanec. Bukovci 31;
Janez Ferčič. Bukovci 71 in Olga
Petrovič. Na Tratah 10; Ivan
Žunkovič. Slovenja vas 69 in
Marija Petek. Krčevina pri Ptuju
74; Alojz Korez. Tržišče 15 in
Albin«	Stoperce 67;
S J Kr >erger, Krčevina
p. irberki 3 in Irena Štegar,
Mestni vrh 6; Janez Antolič,
Nova vas pri Markovcih 67 in
Marica Habjanič, Bukovci 24;
Jožef Požegar, Trnovska vas 24
in Kristina Mušič, Dolič 38;.
Umrli so:
Marija Krušič, Repišče 22, roj.
1919, umrla 26. dec. 1981; Alojz
Selinšek, Janški vrh 15, roj. 1933,
umrl 27. dec. 1981; Barbara
Emeršič, Zg. Leskovec 9, roj.
1921, umrla 28. dec. 1981; Franc
Vogrinec, Mala vas 16/a, roj.
1923, umrl 29. dec. 1981; Franc
Janžekovič, Strmec 4, roj. 1910,
urml 28. dec. 1981; Marjeta
Kozel, Gorca 23, roj. 1925, umrla
29. dec. 1981;, Marija Novak,
Gabernik 21, roj. 1911, umrla 30.
dec. 1981.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LACEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.