Lidija Novak
KRUH
Jem kruh, bel kruh
in mislim:
Kje je zrasla zanj pšenica?
Jo je vsejal stroj z jeklenimi rokami ?
Je zlata stebla pregrizel stroj z jeklenimi zobmi?
Vem, da jo je zibal veter
in ljubkovalo sonce
morda je med njo cvetel mak ali plavico
Zdaj je ta pšenica kruh.
Kruh tudi na moji mizi.
69
OGRLICA
Na nitki življenja smo nanizan! v ogrlico.
Drug poleg drugega. Pošteni zraven goljufov. Reveži zraven d<opuhov. Srečni in z usodo tepeni. V bistvu pa vsi nebogljeni vendar z isto pravico: ne vemo, kdaj se nom pretrže vez časa.
Lidija Novak, rojena leta 1942 v Kazljah na Krasu, sedaj živi v Novi Gorici, zaposleno pa je kot kemijski tehnik v anhovski cementami;do-slej je objavljala v Mladih potih.