Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r 1 z 1 a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Leto XII. - Štev. 10 (579)
Gorica - četrtek 10. marca 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Pred obiskom ministra Kreiskega v Beogradu
V	nedeljo 13. t. m. pojde avstrijski zunanji minister socialist Kreisky v Beograd na uraden obisk. V zadnjih tednih je ta •nož obiskal celo vrsto evropskih prestolnic: Pariz, London, Bonn, Varšavo. Še Prej je bil pri ZN v Nevv Yorku. Svoje Zunanje obiske bo zaključil v Beogradu. Namen njegovega potovanja po Evropi je bil, pridobiti razne velesile in manjše države, da podprejo akcijo avstrijske republike v korist nemške južnotirolske manjšine v Italiji. Kreiskega obiski v evropskih prestolnicah nas ne toliko zanimajo, zanima pa nas prav od blizu njegov obisk v Beogradu. In sicer nas zanima zato, ker vemo, da se bo tam med drugim razpravljalo tudi o slovenski manjšini na Koroškem. Usoda koroških bratov pa nam je prav tako pri srcu kakor usoda nas samih. Zato želimo pred tem obiskom povedati besedo, ki naj velja 8. Kreiskemu in vladi v Beogradu.
Ce se minister Kreisky zanima za usodo južnotirolskih Nemcev je to njegova dolžnost. Avstrija in Italija sta podpisali v Parizu pogodbo, ki urejuje položaj nemške manjšine v Italiji; zato sta obe državi dolžni, da skrbita, da se bo pogodba izvajala po črki in po duhu. Pij XII. je dejal med vojno, da je nelojalnost med državami, ko se ne držijo pogodb, eden glavnih vzrokov za nemire in vojne, vsled tega moramo biti vsi zato, da bi se Italija in Avstrija mimo pobotali pri izvajanju dogovora De Gasperi-Gruber, ki urejuje položaj nemške manjšine na Južnem Timskem.
Toda g. Krelsky naj ne pozabi, da Avstrija ni podpisala samo neke pogodbe v Parizu, temveč da je podpisala tudi •>eko drugo pogodbo na Dunaju. V tej Pogodbi se je pred štirimi velesilami obvezala, da bo zaščitila slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. V tej pogodbi, ki se je z njo Avstrija rešila zavezniške okupacije, je tudi čl. 7, ki nalaga avstrijski republiki jasne obveznosti do jugoslovanskih manjšin na njenem ozemlju. Teh obveznosti ni Avstrija do sedaj izpolnila, kot je njena dolžnost. Dala je koroškim Slovencem le drobno mrvico tega, kar bi jim morala dati, ko je odprla slovensko srednjo šolo v Celovcu; ali v *ameno je odpravila dvojezično šolo na Koroškem, čeprav je bila ravno ta šola tisto dejstvo, na katero so se avstrijski Politiki ponovno sklicevali pred zavezniki, češ kako vzorno da je rešeno šolsko vprašanje na Koroškem.
KER AVSTRIJA NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBVEZNOSTI DO JUGOSLOVANSKIH MANJŠIN NA SVOJEM OZEMUU,
Nima minister kreisky moralnega MANDATA, DA GRAJA DRUGE ZARADI DEJANJ, KI JIH SAM DELA: »Kar 'točeš, da drugi tebi store, tudi ti drugim "e delaj.«
Vendar pravijo, da je »Bog ustvaril lju-®i poboljšljive«. Morda bo zato Krelsky v Beogradu spoznal svojo zmoto in se bo
*	beograjsko vlado domenil o zadovoljivi fešitvi manjšinskega vprašanja v Avstriji. Beograd ve, kaj koroški Slovenci zahtevajo in Sesa potrebujejo; ve tudi, kaj je Avstrija po mednarodni pogodbi dolžna storiti; ve pa tudi, kako je avstrijski nacionalizem vedno bolj nasilen do Slovencev in da se, razen v grobosti, ne ra-*llkuje veliko od Hitlerjevega. Končno se Beograd zaveda, da mirovna pogodba z Avstrijo daje tudi Jugoslaviji in štirim Velesilam določene pravice pri izvajanju določil mirovne pogodbe. Poleg tega je Jugoslavija že po saniili moralnih zakonih dolžna, da se zanima za svoje manjšine 'zven matičnega ozemlja in jih podpira. % vseh teh dejstvih se vprašajmo: Kaj Je beograjska vlada storila za svoje manjšine v Avstriji? Kaj Je posebej storila 19 slovensko manjšino na Južnem Koroškem?
Odgovor, ki si ga moramo dati, je na žalost zelo nepovoljen. Na diplomatskem Polju je do sedaj znano samo to, da je Ju8oslov. poslanik na Dunaju nekajkrat
v Beogradu dal neke izjave y zvezi s koroškimi Slovenci. Ali je s tem Beograd storil, kar je bil dolžan storiti? Ne! Ali je izčrpal vse možnosti, ki jih ima, da se zavzema za jugoslov. manjšine v Avstriji? Ne! Nasprotno, opazovalec ima vtis, da Beogradu ni usoda koroških Slovencev nič pri srcu; da so mu veliko bližji socialistični interesi v Avstriji, kakor pa interesi slovenske manjšine. Dejstva naj govore:
V	nedeljo 6. marca so se na Koroškem vršile volitve v deželni zbor. Nastopilo je pet strank, glavne med njimi: socialisti, avstrijska ljudska stranka, stranka svobode (nacisti) in komunisti. Narodni svet koroških Slovencev je pred časom pretehtal položaj in ugotovil, da nobena nastopajočih strank ni slovenskim volivcem ničesar obljubila, nasprotno, da so se v preteklosti vse brez izjeme izrekle zoper dvojezično šolstvo, da so socialisti, ki so imeli deželno vlado v rokah, ukinili dvojezično šolstvo in dopustili nekaznovano vso grdo gonjo zoper slovenske starše, in še toliko drugega. Z ozirom na
tako zadržanje vseli strank do slovenske manjšine, je NS sklenil, da ne priporoči volivcem nobene stranke in naj zato volivci volijo belo.
Titovska zveza je pa bila nasprotnega mnenja: kljub nelojalnemu in do slovenske manjšine krivičnemu zadržanju socialistov je uradno podprla te slednje, češ da bodo »napredne sile vsaj počasi krenile na pot demokratizacije in na pot zbližanja med narodi«. To je že običajna taktika slovenskih levičarjev, da so vedno pripravljeni zatajiti slovenske narodne interese, samo da se lahko vsedejo socialističnemu vozu na soro. — In ker je že običajna taktika, vzbuja utemeljen sum, da je diktirana iz Ljubljane ali celo iz Beograda.
Zato z radovednostjo pričakujemo, kako bo potekel obisk Kreiskega v Beogradu: ali bo potrdil dosedanje zadržanje Beograda, da se zadovolji z besednimi protesti na Dunaju in z aktivno podporo socialistov na Koroškem, ali pa bodo zares hoteli pomagati koroški slovenski manjšini. Na Koroškem naši rojaki zaskrbljeno gledajo na ta prihodnji obisk, saj bo od njegovega uspeha zavisna njihova usoda.
RAZNE NOVICE
SESTANEK NEHRU - ČU EN-LAJ
Obisk Hruščeva v Indiji ni ostal brez uspeha. Kitajski predsednik Ču En-Iaj je sprejel Nehrujevo vabilo na sestanek v New Delhiju v mesecu aprilu; na tem sestanku naj bi govorili o obmejnem sporu med obema državama. Vsi menijo, da ima pri tem vmes taco Hruščev, ki bi hotel popraviti slab vtis, ki so ga Kitajci napravili komunizmu v Aziji s svojim vdiranjem v Indijo. Kakšne uspehe bo rodil ta sestanek med volkom in jagnjetom, bomo šele videli.
DE GAULLE KORAK NAZAJ?
V	preteklem tednu sta o Alž.iru govorila tako predsednik alžirske begunske vlade, kakor general De Gaulle. Ferhat Abbas je sprejel načelo o samoodločbi za Alžir, toda prej hoče, da se pogajajo o jamstvih in za prenehanje sovražnosti. — Francoska teza je pa: najprej prenehanje sovražnosti, nato pogajanja. Na svojem potovanju po Sev. Afriki, med katerim je potipal razpoloženje vojske, je pa De Gaulle izjavil, da Francija ne bo šla iz
Po Eisenhovverjevem obisku v Južni Ameriki
bil
Pri avstrijskem zunanjem ministru In
P*1 da je zastopnik zunanjega ministra
Predsednik Združenih držav A-merike Eisenhower je koncem preteklega tedna zaključil svoje desetdnevno potovanje po deželah Južne in. Latinske Amerike. Obiskal je štiri glavne južnoameriške države in sicer Brazilijo, Argentino, Čile in Uruguaj; izračunali so, da je bila njegova pot dolga 25 tisoč kilometrov, ki jo je v celoti opravil z letalom.
To potovanje dobre volje je bilo zamišljeno prav v duhu osebne diplomacije, ki je zadnji čas prišla zelo v navado med državami. Vendar to potovanje ni vzbujalo tolikega zanimanja in pozornosti kakor ono v Azijo in Afriko proti koncu lanskega leta. Mnogi so vzeli to potovanje kot stvar, ki zanima predvsem odnose med ZDA in južnoameriškimi državami in ki ima torej malo skupnega s tekmo med Vzhodom in Zahodom, ki se v prvi vrsti odigrava v deželah Afrike in Azije. Vendar spričo sedanjega razvoja v svetu ter vedno večje medsebojne povezanosti problemov vseh celin, je treba gledati potovanje ameriškega predsednika v Južno Ameriko ne samo v luči medameriških odnosov, ampak tudi in predvsem v širšem okviru zahodne politike preprečevanja sovjetskega pronicanja, to je v okviru vplivnostnih področij med Vzhodom in Zahodom, med komunizmom in demokracijo.
ZDA IN JUŽNA AMERIKA
Severno in Južno Ameriko vežejo že stari prijateljski odnosi medsebojne solidarnosti; druži jih namreč skupna zavest, da so se rešili izpod evropskega kolonializma. Toda danes je to samo še tradicionalna vez, ki jo že preraščajo druge skrbi in problemi, ki narekujejo novo podlago za medsebojne odnose. Medtem ko so se ZDA po pridobitvi neodvisnosti razvile v velikega gospodarskega orjaka, so njihove južnoameriške sestre ostale revne in gospodarsko zaostale. Medtem ko se je v Severni Ameriki uveljavila demokracija in z njo politična ustaljenost, sta Srednja in Južna Amerika v nenehnem političnem in socialnem vretju. Industrijska revolucija je šele sedaj začela prodirati in prehod v novo stanje je združeno z grehi, krivicami in bolečinami.
Toda Južno Ameriko je zajel še nek drug val: Želja po svobodi in demokratičnem življenju in socialnem napredku.
KRUH IN DEMOKRACIJA
Glavni problem vseh dežel Latinske Amerike je, kako zagotoviti vsem njenim prebivalcem kruh in svobodo, demokracijo. V zadnjih letih je sicer padlo že mnogo diktatorskih režimov (Peron, Odria, Jimenez, Battista); vlade, ki so jih nasledile, se morajo bojevati z neverjetnimi gospodarskimi in političnimi težavami pri odpravljanju stoletne revščine in socialne zaostalosti. Pri tem krvavo potrebujejo kapitalov in posojil. Bogati ameriški stric je v delikatnem položaju. Ve, da mora tem deželam pomagati, toda najti mora primerno obliko, da bi mu ne očitali gospodarskega kolonializma. Na drugi strani pa se morajo ZDA varovati očitkov, da podpirajo diktature na škodo demokratičnih režimov. V južnoameriški celini je zelo živo nasprotje med demokratičnimi in diktatorskimi režimi. Toda Amerika je vezana na načelo nevmešavanja in se ga mora držati tudi zaradi tega, da se ne bi nekatere države naslonile na Sovjetsko zvezo. Komunizem preži povsod; sovjetski prvak Mi-kojan je pred kratkim ribaril prav pred nosom ZDA na Kubi in v Mehiki, Čilu in Boliviji. Toda s svojim potovanjem je hotel Eisen-hower popraviti še nekatero drugo neprijetno stvar. Lani so v Latinski Ameriki podpredsednika Nixona večkrat izzvižgali in ga v več mestih sovražno sprejeli. Na Kubi Fidel Castro še vedno nekaj rogovili proti ZDA, v Panami pa so večkrat protiameriške demonstracije. Nazadnje so morali usmrtitev Chessmana odložiti prav zaradi vznemirljivih vesti iz Latinske Amerike.
NOVA POT
Združene države morajo na vsa ta dejstva računati, ker nanje gleda ves svet; zavedle so se, da morajo preusmeriti svojo zunanjo politiko do Latinske Amerike ter jo postaviti na nove temelje. Južna Amerika danes potrebuje v prvi vrsti velikodušno finančno in gospodarsko pomoč za preusmeritev svojega gospodarstva, ki sloni po-
večini na enem pridelku. Posledica takega monokulturnega gospodarstva je ta, da, če na primer cena tistega pridelka pade je celotno gospodarstvo v krizi. Njih voditelji se tega zavedajo, toda nimajo sredstev za industrializacijo. Če jim Zahod ne priskoči na pomoč, se znajo obrniti na Vzhod in Južna Amerika bi se spremenila v nevarno področje »hladne vojne«. Zato je interes vsega svobodnega sveta, da se prizadevanja južnoameriških držav podprejo. V večji gospodarski stabilnosti bo Latinska Amerika prav gotovo tudi politično bolj stabilna. Za preprečevanje širjenja prevratniškega komunizma je to najboljše zdravilo. Najti novo podlago za medsebojne odnose v luči naj novejšega razvoja v svetu, ni samo problem obeh Amerik, ampak vsega sveta, svobodnega in nesvobodnega. Zato upamo, da ne bo Latinska Amerika ostala »večno po-zabljenec«, prepuščena volji in izžemanju diktatorjev. In vse to v imenu nekega »nevmešavanja«, ki danes zveni že precej dvoumno in skrivnostno...!
Alžira ter izključil vsako pogajanje pred zmago nad uporniki.
S to izjavo je De Gaulle zmešal pojme Francozom in ostalim diplomatom. Potem ko so mislili, da je rešitev blizu, so spoznali, da je še daleč. — Ali je to res korak nazaj, ali pa je samo taktična poteza, da pomiri vojsko v Alžiru, ki predstavlja še vedno ključ za rešitev alžirskega problema?
GVINEJA
PRIZNALA VZHODNO NEMČIJO
Bivša francoska kolonija Gvineja je pretekle dni poslala v Pankow svojega poslanika in s tem kot prva afriška država priznala komunistično Vzhodno Nemčijo. V Bonnu je bil takoj ogenj v strehi; Adenauer je odpoklical nemškega veleposlanika iz Konakrija na posvetovanje. Bonn-ska vlada grozi, da bo prekinila zaradi tega diplomatske odnose z Gvinejo kakor svoj čas z Jugoslavijo.
V Bonnu se bojijo tudi, da bodo Gvinejo posnemale še druge afriške države in da ne bodo mogli zaustaviti tega »afro-azij-skega« plazu.
ŽENSKE IN POLITIKA V ŠVICI
V nedeljo so ženske dosegle veliko zmago v ženevskem kantonu v Švici: na ljudskem glasovanju so si priborile volilno pravico, od katere so bile do sedaj izključene. Ženeva je tako tretji švicarski kanton za Vaudom in Neuchatelom, kjer so ženske dosegle volilno pravico.
Zaenkrat velja to samo na kantonalni ravni, ker se je na lanskem federalnem glasovanju večina volivcev izrekla proti ženski volilni pravici v vsedržavnem o-kviru.
VLADNA KRIZA SE NAPREJ
V Italiji traja vladna kriza dalje. Predsednik republike Gronchi se je posvetoval z voditelji vseh strank, toda ni še določil osebnosti, ki naj sestavi novo vlado. Le predsednika zbornice Leoneja je pooblastil, naj poizveduje pri raznih skupinah, kakšno vlado bi se dalo postaviti na noge. Po končanem poizvedovanju pri raznih strankah je Leone podal poročilo predsedniku republike. Predsednik Gronchi je poveril mandat za sestavo nove vlade Piccioniju, ki ga je pa zavrnil.
Medtem stranke in časopisi študirajo najrazličnejše možnosti in kombinacije. KD se je v začetku zavzela za obnovitev centra, toda po zadnjih vtisih kaže, da bo prišlo do sredinsko-levičarske vlade. Kako se bo razvozlala kriza, bomo morda znali povedati prihodnjič.
Hruščev in francoski katoličani
Hruščev je zaključil svoje potovanje po Južni Aziji in "se sedaj pripravlja na odhod v Pariz, kamor bo prispel 15. t. m.
Uradno bo povsod lepo in vljudno sprejet od francoske vlade. Drugačno bo seveda zadržanje francoskega ljudstva in zlasti za vednih francoskih katoličanov, ki so sklenili, da se ne bodo klanjali brezbožnemu prvaku, ampak bodo njegov obisk ignorirali.
Pariški kardinal Feltin se ne bo udeležil in se tudi ne bo dal zastopati pri uradnih slovesnostih. Prav tako bo odsoten papeški nuncij, ki je odpotoval v Rim. Tudi ostali francoski škofje so pozvali katoličane, naj se dostojno vzdržijo vsakih javnih manifestacij. Katoličani priznavajo sicer, da ima francoska vlada pravico sprejeti poglavarja druge države, toda tudi oni imajo pravico, da zavzamejo avtonomno stališče do predstavnika komunistične in brezverske vlade. — Namesto demonstracij se bodo zbrali k molitvi za molčečo Cerkev.
PLAČANE POČITNICE!
V	zvezi s Hruščevim prihodom v Pariz so oblasti podvzele precej stroge varnostne ukrepe. Posebno skrb jim povzročajo begunci iz vzhodnih držav, katerih je več kot dve sto tisoč v Franciji, med temi 80 tisoč Poljakov, 50 tisoč Rusov, 20 tisoč Romunov, 15 tisoč Madžarov, 15 tisoč Jugoslovanov in 7 tisoč Čehov in Slovakov. — Okrog tisoč sumljivih ljudi so že odpeljali na Korziko in druge otočke kjer bodo ostali en mesec na pri silnih počitnicah. Okrog tri tisoč manj nevarnih beguncev pa se bo moralo dvakrat na dan predstaviti na policijo. Skrbno so tudi o-jačili pregledovanje na mejah. Podobne ukrepe je franc, vlada sprejela ob Titovem obisku v Parizu.
Mnogi mislijo, da so diktatorski režimi boljši od demokratičnih. Toda poglavarjev demokratičnih držav ne zasledujejo po svetu trume beguncev, kakor poglavarje komunističnih dežel!
naš teden v cerkvi Duhovna oporoka kard. Alojzija Stepinca
13.3. nedelja, 2. postna: sv. Teodora, m.
14.3. ponedeljek: sv. Matilda, kraljica, vd.
15.3. torek: sv. Klemen Dvoriak, spozn. sv. Ludovika Maria Marillac, ustanoviteljica usmiljenk
16.3. sreda: sv. Hilarij in Tacijan, muč.
17.3. četrtek: sv. Patricij, škof
IS.	3. petek: sv. Ciril Jeruzalemski, škof
19.3. sobota: sv. Jožef, ženin Marije Device
*
SV'. LUDOVIKA MARIJA MARILLAC (1591-1660). Bila je iz dobrostoječe francoske družine in je bila lepo vzgojena. Mislila je vstopiti v samostan, pa se je 22-letna poročila. Mož je umrl že po treh letih.
Posvetila se je karitativnemu delu. Imela je dobrega duhovnega vodnika, sv. Frančiška Šaleškega, potem pa sv. Vincencija Pavelskega. Z njegovo podporo je ustanovila kongregacijo usmiljenk. Njih naloga je bila, kot je še sedaj, pomagati bolnim, zapuščenim, trpečim.
Čudovito veliko dobrega je ta kongregacija naredila v teku treh stoletij.
Ena veja te kongregacije so Marijine sestre od Čudodelne svetinje. Delujejo med nami v Gorici.
Morda bi tudi ti vstopila v to družbo? — Letos je 300-letnica smrti sv. Ludovike Marije.
2. postna nedelja
Pričujoča sv. maša kliče nad nas božje usmiljenje, milosrčnost in pomoč zoper naše sovražnike in nezgode; nadalje dokazuje veliko dolžnost svetosti; končno dokaže Jezusovo božjo moč in slavo in še blaženost, katere so deležni Njegovi prijatelji v nebeškem kraljestvu. Poglavitni mašni nauki so tile:
1. Bog jc dober, milosrčen in usmiljen; ustvaril nas je za srečo. Božja dobrota, milosrčnost in u-smiljenje imajo nešteto dokazov v človeškem življenju. Nihče zdrave pameti ne more zanikati teh lepih božjih lastnosti. A po drugi strani ne smemo pozabiti resnice, da je Bog tudi strog in trd. Gotovo pa je, in to imejmo vedno v spominu, da nas je ustvaril za večno srečo, katero si je treba zaslužiti s popolnim krščanskim življenjem. Verujmo v božjo dobroto, milosrčnost in usmiljenje in prosimo Boga, naj bo z nami vedno dober, milosrčen, usmiljen in prizanesljiv! Božje kazni in preizkušnje namreč niso prijetne. Ne izzivajmo Vsemogočnega z našimi grehi in z našo hudobijo!
2. Stvarnik zahteva svetost, ki je zatorej naša velika dolžnost. Svetost (ali popolnost življenja) je izrecna božja volja in božji u-kaz, često ponovljen v sv. pismu stare in nove zaveze. Zato pravi sv. Pavel: »To je namreč volja božja, da se posvetite: da se zdržite nečistosti... da nihče pravic ne prestopa in svojega brata (svo jega bližnjega) v dejanju ne ukani; zakaj Bog vse to kaznuje...
Bog nas namreč ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« Svetost je torej očiten božji ukaz, ki veže vse kristjane in vsakega vernika. Svetost nam je vsem brezpogojno potrebna. Motijo se torej vsi tisti, ki svetost kakorkoli odklanjajo. — Nekaterim se zdi nepotrebna in pretirana. Vsi taki ljudje so v usodni zmoti in grehu in podvrženi težki (vekotrajni) božji kazni, ker se upirajo božji volji. — Drugim se pa svetost zdi pretežka in nemogoča. Če bi to bilo res, potem je Bog ne bi mogel ukazati. Stvarnik nam vendar ne bo ukazal nekaj nemogočega ali pretežkega za naše človeške moči. Preostane potemtakem edina resnica, da je svetost božja volja in božji ukaz in naša brezpogojna dolžnost.
3.	Posvetimo se, da bomo vekomaj blaženi v božji slavi nebeškega kraljestva! Rekli smo, da je naše posvečenje božji ukaz in naša velika ter brezpogojna dolžnost. A moramo tudi odkrito priznati, da svetost ni nekaj lahkega. Svetost je, nasprotno, nekaj težkega. Ker pa je ona po božji volji in zamisli pogoj naše večne blaženosti, je edino pametno, da jo vzljubimo in da se posvetimo ter sveto živimo vse do smrti. Če bomo verni, dobri in pošteni v življenju, če bomo iskreno ljubili Boga in ljudi, in če bomo živeli brezgrešno življenje, potem nas bo po smrti Zveličar povedel v Svoje kraljestvo, nam razodel Svojo nebeško slavo ter nam podelil večno blaženost. To blaženost so apostoli na gori Tabor le delno okusili in bili vsi navdušeni.
življenja
Novi kardinali
Dne 28. marca bo sveti oče na tajnem konzistoriju imenoval sedem novih kardinalov. Novi kardinali bodo tile:
Nadškof Traglia,
nadškof iz Tokija Peter Tatsuo Doi, nadškof iz mesta Bourges Jožef Lefebr-re,
holandski nadškof Bernard Jan Alfrink, nadškof iz Manile na Filipinih Rufino Santos.
afriški škof iz Tanganyke Laurian Ru-gambvva in msgr. Anton Bacci.
Imenovanje novih kardinalov dobiva izreden pomen, ker bo dobila Afrika svojega prvega kardinala domačina in prav tako Japonska in Filipini.
Sveti oče med verniki
Na pepelnico popoldne je sveti oče obiskal cerkev sv. Sabine, kjer je prva sta-cio ali shod v postnem času. Spotoma se je ustavil v cerkvi svete Anastazije. V cerkvi svete Sabine je imel sveti oče po opravljenih obredih lep nagovor o pomenu postnega časa. Na povratku je obiskal samostan svete Frančiške Rimske, katere god bomo slavili v sredo.
Novo semenišče v Tokiju
Meseca aprila bodo v Tokiju odprli novo semenišče, ki bo moglo sprejeti 130 dijakov. Semenišče bodo vodili redovniki jezuitske družbe in se bo imenovalo po svetem Frančišku Ksaveriju. Številčno stanje domačih duhovnikov je na Japonskem precej ugodno.
Zadoščevanje bivšega komunista
Indijski katoličan Peter Kunnompurath se je pred časom oddaljil od vere in postal komunistični propagandist. Sčasoma
pa je spoznal svojo zmoto in nedavno je hotel javno popraviti škodo, ki jo je napravil s svojo komunistično propagando. Organiziral je spokorno procesijo 500 katoličanov z gorečimi svečami in na čelu procesije je šel sam s križem na rami. Procesija se je zaključila v cerkvi Naše Gospe Očiščevanja.
Katoličani v Tanganyki
Tanganyka šteje nekaj nad 9 milijonov prebivalcev. Med njimi je 1,500.000 katoličanov. Pokrajina je razdeljena na 18 škofij in 360 župnij. Med verniki deluje 380 duhovnikov, 1300 redovnic in 6360 katehi- . stov. Ta pokrajina ima čast, da bo dala Afriki prvega kardinala.
Univerzitetni kolegij za redovnice
V mestu Normandv v Združenih državah bodo zgradili univerzitetni kolegij za redovnice. Vodile ga bodo redovnice. V kolegiju bodo pospeševali duhovno, umsko, kulturno in strokovno usposobljenost redovnic, ki poučujejo na šolah.
Šolstvo v Kongu vodijo misijonarji
V Kongu skrbijo za šolstvo po veliki večini misijonarji. Od 1,900.000 dijakov kar 1 milijon in pol prejema pouk pri misijonarjih. Osnovne šole so organizirane kar na odprtem, kjer dobivajo otroci prvi pouk v pisanju, čitanju in računanju.
Stiki z ločenimi kristjani
V Aleksandriji v Egiptu sta se sestala patriarh katoliških Koptov Stefan 1. in patriarh pravoslavnih Koptov Ciril VI. Glavni predmet razgovorov je bil prihodnji vesoljni cerkveni zbor. Katoliških Koptov je 100.000, pravoslavnih pa dva milijona.
Mojim dragim vernikom!
Božja Previdnost mi je po ■svojih skrivnostnih načrtih poverila mnogo let od tega breme nadpastirja vaših duš.
Prepričan sem, da je bilo takrat v naši nadškofiji mnogo duhovnikov bolj učenih, krepostnih in zaslužnih od mene, saj sem bil posvečen v duhovnika komaj tri leta in pol prej in me nihče ni poznal. Če se danes po vsem tem vprašam, zakaj je Bog izbral prav mene za to službo, se moram poslužiti besed sv. Pavla Korinčanom: »Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; in izvolil si je Bog, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, — da se noben človek ne bo hvalil pred njim.« (I Kor 1, 27-29).
Od dneva moje izvolitve je preteklo mnogo let, viharnih in težkih, ki so končno strla moje moči. Slutim, da ne bom več dolgo. Zavedam se, da nisem bil brez napak, in še bolj to čutim, če se spomnim na besede sv. Janeza: »Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo.« (1 Jan 1,8).
Če sem naredil komu kaj slabega, ga odkritosrčno prosim odpuščanja; in tistim,- ki so meni hudo storili, odpuščam iz vsega srca. Če bi tega ne naredil, bi ne bil vreden, da stopim pred Kristusa Odrešenika, ki je na križu molil za tiste, ki so ga križali: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 23,34).
Ko se poslavljam od vas, dragi verniki, se mi zdi potrebno, da vam pen’on nekaj besed, ki so kot moja duhovna oporoka. Tudi po smrti bi rad, kolikor je v moji moči, da bi bili daleč od nevarnosti, ki vam grozijo, in da bi se vaša sreča pomnožila, kolikor je mogoče v tej solzni dolini. Zdi se mi to toliko bolj potrebno, ker vi, dragi verniki, sestavljate velik del hrvaškega ljudstva, kjer mi je božja Previdnost odkazala delo; kar vam bom povedal, bo v korist tudi drugim.
OSTANITE TRDNI V VERI Med nas so se vrinili brezbožni ljudje, ki so, čeprav v manjšini, vse naredili, da bi iztrgali iz vaših duš Boga, in ki trdijo, da boste srečni tudi brez Boga. Toda jaz vam v trenutku, ko zapuščam to zemljo, moram povedati o vsakem takem poskusu z besedami preroka Izaija: »O moje ljudstvo, tisti, ki te blagrujejo, te varajo in rušijo pot, po kateri boš moralo hoditi.« Ali niste slišali, kar pravi od Boga navdihnjeni pesnik: »Če Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo tisti, ki jo gradijo; če Gospod ne varje mesta, zastonj bdi straža?« (Ps 126). Hoteti biti srečen brez Boga pomeni graditi babilonski stolp, katerega gradnja je prinesla graditeljem zmedo v jezikih in razpršitev po svetu. Tako se bo brez dvoma zgodilo tudi v bodoče. Vsak tak poskus graditi kulturo, civilizacijo in blagostanje kakega naroda brez Boga, pomeni pospešiti njegov pogin za ta svet in za večnost. Zato vam tudi jaz ob slovesu od vas ponavljam besede sv. Pavla Filipljanom: »Bodite trdni v Gospodu.« Saino v Bogu je vaša časna in večna sreča, proč od Boga je le poguba. Ali ni res, da je tudi izgubljeni sin v evangeliju mislil, da bo našel srečo, ko je zapustil očeto\’o hišo? Odšel je z doma bogat, a potem kakšen je bil? Rad bi se nasitil z želodom, ki sq ga jedle njegove svinje, a nihče mu ga ni dal.
Ljudje, ki zaničujejo Boga, vas hočejo torej oddaljiti od njega in vas tako ponižati na zelo nizko stopnjo. Njihovo delo je od Boga prekleto; in to je razumljivo, ker: »Gospod se ne da zasmehovati.« Namesto sreče, ki jo obljubljajo, vam ob koncu ne bodo mogli dati niti človeku najbolj potrebnih reči. Vedno bo tako, ker je beseda božja nezmotljiva. Prerok pravi: »O Gospod, Ti si upanje Izraelovo. Vsi tisti, ki Te zapustijo, bodo osramočeni, in tisti, ki se oddaljujejo od Tebe, bodo zapisani v prah, ker so zapustili Gospoda, vir žive vode.« (Jer. 17,13).
OSTANITE ZVESTI KATOLIČANI CERKVI
Veliki in dobri Bog po podat v zemeljskem raju ni zapustil človeka, čeprav bi to zaslužil. Ljubil je svet tako, da je poslal svojega Sina, da ga reši, kot pravi apostol: »Otel nas je iz oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.« (Kol. 1,13). To kraljestvo je Kristusova Cerkev, katoliška Cerkev, ki je toliko stara, kot je stara krščanska vera. Cerkev ni spremenila svojega nauka niti za črko, ampak uči danes, kar je prejela od svetih apostolov. Svoj sedež ima v Rimu in ga bo imela do konca sveta. Tam je bival prvi namestnik Kristusov, ki je vodil Cerkev, tam bivajo njegovi nasledniki, pa-
peži. Znano je vam, kar je rekel’ Jezus Petru: »Ti si Peter-skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« (Mt. 16,18). Pravilo je torej to: »Kjer je Peter, tam je Kristusova Cerkev.«
Dragi moji verniki, ostanite zvesti Kristusovi Cerkvi za vsako ceno, tudi za ceno življenja, če je treba, Kristusovi Cerkvi, ki ima za vrhovnega poglavarja naslednika sv. Petra. Vi veste, da so naši očetje in naši predniki skozi stoletja prelivali potoke in reke krvi, da so ohranili zaklad katoliške vere in da so ostali zvesti Kristusovi Cerkvi. Vi bi ne bili vredni imena svojih očetov, če bi dopustili, da vas odtrgajo od skale, na kateri je Kristus zgradil svojo Cerkev.
Leta 1941 smo se pripravljali na slovesno proslavo 13. stoletnice prvih vezi s Sv. Stolico, a vojna je to preprečila. Toda ne vojna ne mir ne sreča ne nesreča ne smejo omajati naše odločitve, da ostanemo do smrti zvesti Kristusovi Cerkvi. Ponavljati moramo z Izraelci ob babilonskih rekah: »Če pozabimo nate, Jeruzalem, naj se posuši naša desnica.« (Ps. 136). Če bi bil kdo med vami, duhovnik ali laik, ki bi samo za trenutek omahoval, naj bo njegova hiša daleč od vas«. Rekli boste, da sodim prestrogo. Vaš najhujši sovražnik bi bil, če bi vam skrivat resnico. Če tako govorim, delam to za vaš večji blagor. Ali ni opozarjal Jezus: »Glejte, da vas kdo ne premoti?« (Mt 24,4).
Biti ločen od Kristusa pomeni biti kot od trte odsekana mladika. Usoda takega človeka bo tista, kot jo je opisal Jezus pri zadnji večerji: »Če kdo ne ostane v meni, se kakor mladika vrže ven in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in gore.« (Jan 15,6).
Zvestoba torej katoliški Cerkvi do groba!
RADI ČASTITE MARIJO DEVICO
Težko bi bilo življenje v družini, če bi manjkala mati. Cerkev je velika božja družina. Bog je dal mater svqji družini, pre-blaženo Devico Marijo, ki je božja in naša mati. Dragi verniki, naši predniki so posejali našo domovino s cerkvami, Mariji posvečenimi. Njena slika je bila na praporih naših očetov, ko so šli v boj za Kristusa in svobodo; pred njene oltarje so poklekali spokorniki, od Gospoda proseč odpuščanje svojih grehov po priprošnji nje, ki je Pribežališče grešnikov; vanjo so zaupali naši očetje v vseh težavah
zasebnega in narodnega življenja. Držite tradicijo naših očetov. K temu vas spodbujajo tudi vrhovni poglavarji Cerkve, najvišji učeniki v veri. Če boste z iskreno in stalno ljubeznijo častili Marijo, bo veljala tudi za vas beseda sv. pisma: »Kdor mater spoštuje, je podoben tistemu, ki zbira zaklade.« (Eccl. 3,5). Samo komunistični brezbožniki so bili zmožni vtakniti v šolske učbenike kletvine proti Materi božji, kletvine, ki sem jih obsodil že leta 1946 med znanim tako imenovanim procesom zoper mene, ko so z njim upali, da bodo lahko izbrisali katoliško Cerkev iz naše domovine z zamahom peresa. Bog naj ne dovoli, da bi kdo izmed vas posnemal te hudobneže v zasramovanju Matere božje. Za takega velja beseda sv. pisma: »Kdor greni življenje svoji materi, je preklet od Gospoda.« (Eccl. 3,18).
Končno, ker je Bog ljubezen, kot pravi apostol, ljubite se med seboj! Bratsko se vedno ljubite! Bodite enega srca in enega duha! A ljubite tudi svoje sovražnike, ker je to božja zapoved: »Da boste otroci vašega nebeškega Očeta, ki veleva soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« (Mt. 5, 45). Od ljubezni do sovražnikov naj vas ne zadržuje njihova hudobija: eno je človek, drugo je njego\’a hudobija. Človek, pravi sv. Avguštin, je delo božje, hudobija je delo človekovo; ljubi to, kar je naredil Bog, in ne tega, kar je naredil človek.
Spomnite se včasih v molitvah tudi na mene, vašega nadpastirja v težkih časih, da mi bo Bog usmiljen. Upam, da mi bo usmiljeni Jezus naklonil milost, da bom lahko v nebesih prosil za vse vas, dokler bo stal svet in bo obstojala naša škofija, da boste dosegli namen, za katerega vas je Bog ustvaril.
Krašič, 28. maja 1957.
f Alojzij kard. Stepinac zagrebški nadškof
Opomba ure d.: Vatikansko glasilo Osserv. Romano je v ital. prevodu objavilo duhovno oporoko kard. Stepinca, katero je naslovil predvsem na vernike svoje nadškofije in na vse hrvatsko ljudstvo. Odlomke te oporoke so prebrali ob pogrebnih svečanostih v zagrebški stolnici. Ker je pa oporoka tako polna lepih in za vse koristnih naukov, smo jo objavili tudi mi s trdnim upanjem, da bo koristila tudi našim ljudem tostran meje in po svetu.
Za Cerkev	molka
Vsak prvi četrtek v mesecu je v rimski cerkvi S. Maria Maggiore (Devica Marija Snežna), pri oltarju M.B. »Salus populi Romani« sv. maša za enega izmed narodov molčeče Cerkve. Pretekli četrtek je bila sv. maša za slovenski narod. Maševal je kardinal Ferdinand Cento. Med sv. mašo je imel govor, kjer se je spomnil najprej kard. Stepinca, nato pa je spregovoril o »plemenitem in odločnem majhnem slovenskem narodu«, ki je skozi vsa stoletja, od sv. Cirila in Metoda do danes, ohranil živo vero ter zvestobo sv. Cerkvi in Sv. Stolici. Omenil je, kako so se Slovenci vedno zatekali z velikim zaupanjem k Mariii Pomagaj, ki ima svoje romarsko svetišče na Brezjah, in kako pričajo o ljubezni do Marije kapelice in cerkve, raztresene po vsej slovenski zemlji, ter molitev st', rožnega venca po družinah. Zato tudi Marija varuje in bo varovala slovensko ljudstvo. Čast delajo, tako je rekel, slovenskemu ljudstvu cerkveni hierarhiji zvesti duhovniki, ki nočejo vstopili v nobeno organizacijo, katero komunizem podpira, in ki imajo prekrasen zgled v kard. Stepincu. Z voščilom za lepšo bodočnost pod Marijinim varstvom je kardinal Cento zaključil svoj govor.
Med sv. mašo je zbor slovenskih duhovnikov ubrano zapel pesmi, kot Pripravljen je oltar, Oljsko goro in druge. Za sklep pa še Marija skoz življenje, ki so jo vsi navzoči izredno pazljivo poslušali, saj je tako lepo donela pod oboki te veličastne rimske Marijine bazilike.
F. A.
O morebitni beatifikaciji kardinala Alojzija Stepinca
A I — V krogih rimske kurije pravijo, da bi že čez nekaj let utegnili začeti redni postopek za beatifikacijo zagrebškega nadškofa, kardinala Stepinca. V zvezi s tem drži, da so na pristojnem mestu že začeli zbirati njegove spise, kakor je to navada v pripravljalnem obdobju tega postopka. Vatikanski strokovnjak za te zadeve je glede tega povedal:
»Kardinala Alojzija Stepinca bo mogoče v nekaj kratkih letih prišteti k blaženim, če že ne kot pravega mučenca, pa kot spo-znavalca vere.«
Sv. očetu so podelili izkaznico vojnih kuratov
Ob zaključku prvega sestanka državnega udruženja bivših vojaških kuratov, ki se je vršil v Bologni te dni, sta predsednik udruženja msgr. Giovanni Antoniutti ter predsednik rimske sekcije, msgr. Ferdi-nando Prosperini bila sprejeta pri sv. očetu Janezu XXIII., kateremu sta podelila izkaznico lega udruženja.
V	prvi svetovni vojni je bil Angel Ron-calli sprva sanitetski saržent, nato pa po posvečenju v duhovnika, vojni kurat. Sv. oče je z velikim veseljem sprejel to priznanje in se živo zanimal za novo udru-ženje vojnih kuratov. Izkaznice udruženja vojnih kuratov so podelili tudi kardinalom Tardiniju, Mimrniju, Valeriju, Confalonie-riju, Bracciju in Ciriaciju, ki so bili vsi vojni kurati v času prve ali druge svetovne vojne.
Pastoralna vizitacija sv. očeta
Na prvo postno nedeljo je sv. oče Janež XXIII. obiskal župnijo S. Felice v rimski okolici v okraju Centocelle in se tam udeležil postne spokorne procesije. Nad sto tisoč vernikov je vzdolž ulice Casi-lina navdušeno pozdravljalo sv. očeta, novih sto tisoč pa ga je čakalo okrog cerkve — Centocelle. Njegov avto se je le s težavo prerival naprej. Navdušenje množic je bilo tako veliko, da je sv. oče ukazal odpreti streho avtomobila in je nadaljeval pot stoječ v avtu, da sa ga lahko vsi videli. V cerkvi San Felice se je sV-oče skupaj z ostalimi verniki udeležil postne procesije, nakar je imel kratek govor-
ISKRICE
če si danes ravnotak, kot si bil včerab si slabši, kot si bil včeraj.
«Primorskemu»za klobuk
»Primorski« se je zaradi objektivnega poročanja KG o smrti, delu in nedolžnosti Pok. kardinala Stepinca čutil prizadetega prav v dno srca. V zadnjih dveh nedeljskih številkah zopet zagovarja anahronistično in nedokazano trditev o krivdah Stepinca, češ da je branil in zagovarjal hrvatske ustaše. Ves svet pa je prepričan Prav nasprotno, da je bil Stepinac žrtev ! komunističnega režima, ki je terjal njegovo obsodbo. Ko so oblasti videle, da kljub temu ni bilo zaželenega uspeha, so j se ga skušale iznebiti, toda se niso ho-| tele ponižati in preklicati krivične obsodbe- In tako so se ob kardinalu Stepincu Uresničile besede Metternicha, ki je svoj dejal, da je Avstriji več škodil ital. rodoljub Silvio Pellico, kakor deset vojaških porazov. Enako lahko rečemo o Stepincu, o čigar ječi v Lepoglavi in konfi-naciji v Krašiču govori danes ves svet.
To so zgodovinska dejstva, ki jih ni moč potvarjati, tudi če »kakšne ženice« iberi: uredniki) pri »Primorskem« imajo kakšne drugačne pobožne želje. Če komu niso všeč, ni to naša krivda. S tem v zve-zi so v Ljubljani in Beogradu pokazali, da se znajo bolj imeti v oblasti kakor njihovi najemniki v Trstu.
Da nismo v nedolžnost pok. kardinala Stepinca prepričani samo mi, ampak vsi ''fugi trezni in razsodni ljudje, navedimo Samo, kaj o njem pravi angleški laburi-s'čni publicist Stephen Clišsold v svoji knjigi »Jugoslavija v vrtincu«. Snov za to knjigo je v glavnem črpal iz jugoslovanskih virov: »Nadškof (Stepinac) ni skrival, kaj misli o nedostatkih in tudi o zločinih (Paveličevega) režima. S svojimi Pogumnimi obsodbami in intervencijami v korist žrtev ustašev je čestokrat sprav-ijal režim v resno zadrego.«
Na pismo Paveliča, v katerem ga ta Poziva, naj prevzame po njegovem odhodu civilno oblast, je Stepinac odgovoril, je njegova dolžnost skrbeti za duše, ne pa braniti -državo.
Nato publicist Clissold, ki je po veri anglikanec, zaključuje na strani 363 takole: »Minilo je leto dni, odkar so Pavelič in njegovi ustaši zapustili Zagreb. Samo še nekateri najbolj fanatični, ki so . nazivali križarje, so se še klatili po '^ovih Hrvatske. Krožili so glasovi, da ■:h podpirajo visoke in vplivne cerkvene °Sebnosti. Tito je smatral, da ni umestno likati podobnih glasov. Nasprotno: slu-žili naj bi mu kot osnova za vprizoritev Se>iZucionalnega procesa v Zagrebu, na ^“tereni naj bi enega najbolj osovraženih Beličevih teroristov, to je znanega Li-Saka, pripravili do tega, da bi obdolžil n'č manj kot samega nadškofa Stepinca, ^vatskega primasa. Katoliška Cerkev je kila v Jugoslaviji še tako močna, da bi
*	lahko postavila po robu komunistom. Tito se je osebno razgovarjal z nadško-f°m, ga skušal prepričati, tudi z grožnjami, toda brez uspeha. Vlada je zaple-| ^tla cerkvene posesti ter odvzela Cerkvi | Pravico vzgajati mladino; nova jugoslovanska generacija se mora vzgajati po komunističnih načelih. Nadškof je na te ukrepe odgovoril s pastirskimi pismi, v katerih je obsojal poganstvo novih gozdarjev v Jugoslaviji, kakor je prej
obsojal zločine ustašev. Jugoslovanski tisk pod vodstvom Gilasa, pozabljajoč se, da je svoj čas objavljal in toplo hvalil nadškofove obtožbe proti Paveliču, ga je sedaj zmerjal kot poglavitnega predstavnika fašizma v državi.«
KDO LAŽE?
Tako piše o kardinalu Stepincu priznan poznavalec jugoslovanskih razmer med vojno in po njej. Uredniki okrog »Prim. dnevnika« pa hočejo biti bolj »učeni« in brihtni, kakor so hoteli biti tudi ob prodaji tržaških Slovencev v Londonu pred par leti. Bivši angleški ministrski predsednik Eden je dovolj zgovorno povedal v svojih nedavnih spominih, o katerih je tudi naš list poročal. Tedaj se pa »Primorski« ni jezil na »Katoliški glas« in ni demantiral Edenovih trditev.
Naj sedaj, če more, demantira pisanje omenjenega angleškega publicista!
Že stari Rimljani so dejali, da je bolje molčati, kadar se o čem ni prepričano. Če bi se P.D. tega ravnal, bi ne streljal takih kozlov...
: FILM
MOST (II ponte)
Spet film o vojni; zadnje dejanje vojne, ko je bila nemška vojska že skoro popolnoma uničena. Upanja na zmago ni bilo več, a kljub temu je sedem mladih ljudi (komaj 16 let jim je bilo!) šlo v vojake, da izpolnijo svojo dolžnost, da branijo domovino pred tujcem, kajti »kdor brani samo en kvadratni meter zemlje, brani svojo domovino«. To so visoki ideali, za 'katere se je treba boriti, za katere je treba umirati. Ušesa teh mladih fantov so polna teh visokodcmečih besed, zavedajo se, da so postali tudi oni važni; otroci, ki ne vedo, da je vojna najhujše zlo za človeštvo;« ki mislijo, da bojevati se je isto kot igrati se Indijance ali kow-bojce. Norčujejo se iz odraslih, ki jih opozarjajo, ki jih svarijo pred tem zlom. Šele ko se srečajo z resničnostjo, spoznajo vso grozo in tedaj niso več junaki, temveč le otroci, ki se nepričakovano znajdejo pred nevarnostjo in se zavedajo, da vojna ni igra.
Film, ki ga je režiral nemški rešiser Bernhard Vicki (za nas popolnoma novo ime), je posnet po istoimenskem romanu. Snov bi lahko dala povod za odličen tovrsten film, kar pa režiserju ni uspelo. S tehničnega vidika je sicer neoporečen, toda manjka mu psihološke poglobitve. Napaka ni morda toliko v režiji, temveč predvsem v dialogih, ki ne tečejo vedno gladko in nimajo tiste logične povezave, ki je potrebna za res dober film. Besede nimajo tiste moči, da bi nas ganile; skoro hladno prisostvujemo prizorom, ki si sledijo. Filmu manjka harmonija, predvsem pa toplo človeško čustvo. Zdi se skoro, da režiser objektivno podaja dogodke tistih dni, njegovo srce pa ostane pri tem hladno. Problema ne čuti s tisto intenzivnostjo, da bi lahko dal filmu svoj pečat.
Povedati hoče, da je vojna zlo, obsojati hoče to zlo, a njegova obsodba je preslabotna in se ne dotakne src. Filmu ne u-spo, da bi pustil v gledalcu vtis in v tem se vidi njegova pomanjkljivost. Toda kot smo rekli, je napaka predvsem v scenariju. Morda bi kak drugi režiser znal tudi iz takega scenarija ustvariti mojstrovino. Bernhard Vicki pa tega verjetno ni znal napraviti. Ni znal ustvariti v filmu tistega vojnega vzdušja, iz katerega bi bilo mogoče slišati njegov klic, njegovo obsodbo proti vojni. Kar pa predvsem moti, je to, da je filmu dodal še nekatere erotične prizore, ki so popolnoma nepotrebni.
Film je primeren le za odrasle. Mira
TPBflŠDJETE - ODGOVARJAMO
Mnogo se piše, mnogo se govori v zadnjem času o Fellinijevem filmu »La dolce vita«. CCC je sprva film ocenila le za zrele ljudi, pozneje pa ga je postavila med prepovedane. Ali se s tem Cerkev ni osmešila? Vsi pametni ljudje so takoj obsodili ta film in zato tudi z veseljem sprejeli na znanje, da ga je obsodila tudi Cerkev. Fellinijev glavni namen s tem filmom je bil pač ta, da bi zaslužil čim več denarja. Kajti kdo je Fellini, da bo sodil in obsodil svojega bližnjega? In če . g a je že obsodil, je to znamenje, da mu je tisto življenje dobro znano. Kazanje greha nobenega ne poboljša. Ljudje so drli gledat ta film samo za to, ker je bil zelo pikanten in iz radovednosti, kakšno je Življenje visoke družbe. Nihče ni šel gledat tega filma zato, da bi ga ta film poboljšal. Najmanj pa so ga iz tega namena šli gledat tisti, katerim je film namenjen, namreč pokvarjena, visoka družba. Poštenemu človeku se taki prizori gabijo in njegova izobrazba ne bo utrpela nobene izgube, če bo take »umetnine« prezrl. Rada bi vedela, če je moje pojmovanje pra-
vilno'	Goriško dekle
V	odgovor Vam moramo najprej pojasniti, da komisija, ki v Rimu presoja filme, ni Cerkev. Ta komisija (Centro Cinematografico Cattolico) je le pomožen organ rimske kurije, sestavljen iz duhovnikov in laikov, da presoja nove filme. Ta komisija ni nezmotljiva, kot priča ravno primer o Fellinijevem filmu; toda ta primer ni edini. Člani komisije so pač resni in izkušeni ljudje, toda včasih se prenaglijo, kot se dogaja povsod. Cerkev se pri tem ni nič osmešila, ker sodbe ni izrekla kongregacija sv. Oficija, ki sodi v imenu papeževem, temveč le komisija, ki sodi v svojem imenu.
Vaše mnenje p Fellinijevem filmu pa mislimo, da odgovarja resnici, po vsem tem, kar je bilo o tem filmu povedanega.
Več o moralnem presojanju filmov do bite v novi knjižici, ki je pravkar izšla z naslovom FILM in ki jo je napisala Miranda Zafred.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
V	Parizu
je slovenska izseljenska družina imela visok obisk: zastopnik pariškega kardinala škof msgr. Rupp je prišel mednje na kanonično vizitac-ijo. Škof Rupp je od svete Stolice postavljen za skrbnika vseh beguncev v Franciji. Zato je prišel tudi med slovenske izseljence, da se prepriča o njih duhovnem in verskem življenju. V cerkvi, kjer ima sedež slovenska župnija v Parizu, je visokega gosta pozdravil najprej č. g. Čretnik, ki mu je poverjena glavna skrb za Slovence v Parizu, ter še mali Kerčev Marko, ki je kar pogumno povedal škofu svoj otroški pozdrav. Škof, ki je med begunci opravil sv. mašo, je bil vidno ganjen zaradi njih zadržanja in tudi prisrčnih pozdravov. Pohvalil je njih skupno molitev in petje ter jih pozval, naj ostanejo zvesti Cerkvi in veri pa tudi narodu, katerega člani so.
V	Gladbecku na Nemškem^ je umrla najstarejša izseljenka Ivana Češko. Učakala je 91 let. Doma je bila z Gorenjske izpod Limbarske gore. V Nemčijo se je z možem izselila že leta 1907.
Stoletna slovenska redovnica
Šolska sestra M. Evangelista Vogl iz Maribora, je v teh dneh dopolnila sto let svojega življenja, še’ vedno čila in zdrava čita brez očal in prime tudi za marsikatero delo. Rada se spominja zlatih časov, ko je njihova hiša v Mariboru bila v polnem razcvetu, najsibo Kongregacija, kakor zavod z raznimi vrstami šol. Sestra Evangelista je v zavodu vsa leta poučevala klavir, a pozneje, ko je Hitler razpustil njihovo kongregacijo in zaprl zavod, se je morala oprijeti tudi drugih del.
Lansko leto je obhajala 80-letnico redovnega življenja. Ob tej priložnosti je prejela brzojavno čestitko od samega svetega očeta. Sedaj živi v molitvi in pričakovanju novega rojstva, ki ji bo dalo večno življenje.
HRUŠČEV DOMA
Nikita Hruščev se je vrnil s svoje politične turneje po deželah Južne Azije, kamor je šel kupovat duše Azijcev, toda ne mrtvih kakor čičikov v Gogoljevem romanu (»Mrtve duše«), ampak žive s kostmi in mesom, da bi jih pridobil za komunizem. — Obiskal je Indijo, Burmo, Indonezijo ter Afganistan in povsod porahil priložnost za izpade proti zahodnjakom.
ZA DOBRO VOLJO
Tolažba. — Prijatelj vpraša: »No, Francelj, kako se počutiš v zakonskem stanu?
—	»Hvala, dobro. Moja žena je pravi angel. Vsak dan mi pomaga pri pomivanju posode.«
Edison, pameten človek. — Ko je iznajditelj Edison leta 1912. nevarno zbolel, ga je družina tako dolgo nadlegovala, da je poslal po zdravnika, ki mu je predpisal zdravila. Edison pošlje recept v lekarno; a ko mu prinesejo zdravila, jih vrže skozi okno. »Kaj pa vendar delaš?« ga vpraša znanec. — »Ljubi moj,« odgovori Edison, »zdravnik mora živeti, zato sem poslal ponj. Lekarnar tudi mora živeti, zato sem naročil zdravila. Jaz pa tudi hočem živeti, zato sem zdravila vrgel skozi okno.«
Teorija in praksa. — Peter pride k prijatelju po nasvet. »V težkem položaju sem,« pravi. »Ne vem, kaj naj storim. Lahko bi oženil mlado vdovo, ki je bogata, a je ne ljubim. Lahko pa poročim tudi lepo in mlado dekle, a je revna. Kaj
naj napravim?« — »Bodi pameten in rav> naj tako, kot ti veleva srce,« mu odvrne prijatelj. — »Imaš prav,« pravi Peter, »poročil bom mlado in revno dekle.« — »Dobro, če je tako, potem mi daj naslov od tiste vdove,« reče prijatelj...
V	Ameriki. — »Veš, ko sem bil še majhen, sem padel z visokega nebotičnika.« — »A kako, da si sploh ostal še živ?« — »K sreči smo tedaj stanovali v pritličju...«
Radio Trst A
Teden: od 13. do 19. marca 1960
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika-7 -dni v Trstu. — 15.00 Sanremo 1960. — 16.00 Stravinski : Petruška, komični prizori v štirih slikah. — 17.00 VSI SO VIDELI, igra v treh dejanjih; igrajo člani Radijskega o-dra. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Thomas Gray«. — 21.25 Zbor Emil Adamič.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše: KAKO JE GODEC UČIL VRAGA GOSLI; igrajo člani RO. —
19.00 Šola in vzgoja - Anton Kacin: »Ali smo že kos vzgoji naše madine«. — 20.30 Musogorski: HOVANŠČINA, opera v petih dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza - Osnove sodobnega kmetijstva. — 18.00 Antonin Dvorak: Koncert za violino in orkester v a molu, opus 53. — 19.00 Postno predavanje - Jože Jamnik: »Nihče ne more priti k Očetu,, razen po Kristusu«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: TUJE JADRO NA OBZORJU - (5) »Neverjetna dejanja Hai-redina Rdečega«. — 22.00 Umetnost in življenje - Ana Kalc: »Izidor Cankar in njegov uvod v likovno umetnost«. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Vladimir Lovec«.
Sreda: 18.00 Bližnja in daljna smučišča
— Rafko Dolhar: »Badgastein, smučišče -zdravilišče«. — 18.10 Mozart: Koncert v D Duru K. 314 za flauto in orkester. •— 18.30 Slovenske vokalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 PREDRZNE-ŽI, igra v petih dej.; igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: Življenje Asircev in Babiloncev - »O monarhiji«. — 18.10 Koncert sopranistke Andrei-ne Desderi-Rissone, pri klavirju Luigi Tof-folo. — 19.00 širimo obzorja - Drago Stoka: Vzori mladini: »Ivan Prašelj«.
Petek: 18.10 Haydn: Simfonija št. 101 v D Duru. — 18.40 Vokalni kvintet Zarja.
— 19.00 Postno predavanje - Lojze šuštar: »Naše trojno srečanje s Kristusom«. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
22.00 Znanost in tehnika - Anton Mlinar: »Razvoj in vloga ledolomilcev«. — 22.IS Koncert harfistke Pavle Uršič-Petričeve.
Sobota: 9.00 Oddaja za najmlajše: ČUDEŽNA ŠKATLICA, radijska pravljica; i-grajo člani RO. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 15.00 Koncert operne glasbe. — 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - Vice - XVIII. spev. — 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Sestanek s poslušalkami.
— 20.40 Zbor Slava Klavora. — 21.00 KUP-, ČIJA S SMRTJO, radijska igra; igrajo
člani RO. — 22.00 R. Strauss: Tako je govoril Zaratustra, simfonična pesnitev, o-pus 30.
VENCESLAV BELE’:	2
OČE isai
. ga tako gledam svojega sina, revnega 1,1 nerodnega, s tistim praznim, usahlim *°Wom, se mi včasih hipoma zazdi, ka-,°r bi meni manjkalo roke. In kakšna s^°da bi bila, če bi manjkala desnica me-> starcu; a da manjka fantu, dvajsetletnim in zdravemu, to je škoda, gospod. erjamete: rad bi odrezal svojo roko in Jo njemu da\, ako bi bilo mogoče. In Veste, kaj mi je povedal: "Cele škafe o-^ rezanih udov, ranjenih, zastrupljenih, žr*trznjenih, so včasih pokopali!" — Pomislite, gospod, cele škafe človeških udov, Urezanih od živih teles: rok, nog, prstov; 'n med takimi krvavimi je bila desnica Mojega sina, meso od mojega mesa; nad ^vajset let je rastla, živela, delala, in po-so jo odrezali; sedaj plačujejo osa-j eU, ovdoveli levici penzijon!«
&olgo časa sta korakala molče drug ! drugim.
kaj je z ostalimi sinovi?«
1	*t>va sta v boju, če nista že padla: eden
■ | 9 severu, drugi na jugu. Morda se vr-^eta kdaj, morda tudi ne. In če se vrneta, k šna se vrneta? Lahko se vrneta ali ^ roke, ali brez noge, ali brez obeh ali brez obeh nog; tudi o takih sem ' in bral, ki so izgubili obe roki in nt>gi; samo glava in truplo je ostalo, ,0 je še človek, ki misli, govori, živi,
hoče, želi — pa nič ne more; tudi o takih so govorili, ki so izgubili vid in posluh, ki so pokopani v večno temo in tišino; lahko se vrneta nema, brez jezika, ali pa spačena: brez nosa, brez brade, brez čeljusti; lahko prideta jetična in revmatična — bogve kakšna. In sedaj pomislite, koliko ima moja domišljija dela noč in dan: vsakega posebej si predstavljam z vsemi mogočimi križi in nadlogami; buden mislim, v spanju pa sanjam. Pripravljeni bom, če jih zadene še taka nesreča; v duhu sem že naprej prestal vse, kar me še morda čaka, če se vrneta. — Mučno je tako življenje, gospod; človek nima lepe minute ne podnevi, ne ponoči. Če sedem k mizi, da bi se najedel, se spomnim njih dveh in pomislim: lačna sta morda reveža, izstradana in žejna; če ležem v suho in toplo posteljo, pomislim: zaspana sta morda in trudna do smrti, pa nimata, kamor bi glavo naslonila v luži in mokroti; če se nasmehnem, pomislim: žalostna sta morda in bridko jima je pri srcu. Kaj bi Vam govoril in pripovedoval: misel nanju mi zastrupi vsak požirek, mi zagreni vsako veselje, mi pokvari vsak počitek. Morda se Vam zdi to čudno, gospod, morda smešno, ker nimate sinov na vojski in ne razumete, kako je, če v nobenem trenutku ne vem, kaj se z njima godi, in je samo to gotovo, da visita neprestano na niti med življenjem in smrtjo, med zdravjem in boleznijo; če dobim karto od njiju, da sta živa in zdrava, začnem šteti: en teden, dva tedna, kar je bilo
pisano; lahko sta že davno ranjena ali mrtva; mogoče je, da se je v tistem hipu utrgala nit življenja, enemu ali pa obema. In kaj je ena nit, gospod? Nič ni! Pa kaj pravim: na niti! Zdaj, ko ima smrt svojo veliko košnjo! Ne na niti, na pajčevini živi človeško življenje! Na pajčevini mi visita dva sinova; noč in dan, noč in dan in vsako uro!«
Kimal je z glavo in težko sopel globoko upognjen, trdo upirajoč se z nogami in palico v strmo stezo.
Prišla sta do pripravnega počivališča; odložil je koš in si začel otirati obraz z višnjevo ruto.
»Tu zmeraj počivamo z bremenom, zadnjikrat pod vrhom.«
Zagledal se je v dolino in začel kimati z glavo:
»Da, da, gospod! Otroci so otroci! Moj otrok ni nikakor drug otrok. Če srečam otroka na poti, se morda spomnim, to je ta in ta otrok; na očeta, na mater, na družino se morda niti ne spomnim; če ga srečam, ali ne srečam, če ga vidim kdaj, ali nikdar, vseeno mi je; dva človeka sva, tako vsak svoj na svetu kakor dva kamna, ki sta se privalila slučajno kdove odkod na cesto. V družini pa ni tako; človek ne misli in ne čuti kakor samosvoj človek, on misli kakor oče tolikih, ne tolikih, ampak teh in teh otrok; on čuti v svojih mislih, v svojih besedah, v svojem življenju vedno in povsod vsakega svojega otroka in vse svoje otroke skupaj in sa-
mega sebe z njimi. Družina je kakor eno živo bitje, kakor eno telo; tam ne čutim: jaz sem, on je; čutim samo: mi smo! Tako se mi zdi, kakor bi žive vezi družile mene in otroke, kakor bi vsa srca prepletale iste žive niti. In čc eden odpade, če smrt pretrga tisto živo nit, bolj boli menda, kakor je bolelo sina, ko so mu roko odrezali. Sedaj je prišel vihar vojske in je razmetal moje sinove po bojiščih na vse strani; to je, kakor da bi se tiste žive niti napele in mi vklele živo srce iz trupla in ga trgale na vse kraje.«
»Kaj pa je s petim sinom?« ga je prekinil tujec.
Mož je pogledal mrko in nevoljno.
»Je tudi on vojak?«
»Tudi!«
»Je morda padel ali umrl?«
»Ne!«
»Ga je zadelo kaj hudega?«
»Nič!«
»Kje je?«
»Kot železničar je bil prideljen železniški službi nekje v Galiciji.«
»Njemu je torej še najboljše!«
Mrko je gledal v dolino; čez nekaj časa se je okrenil in spregovoril:
»Ker sem Vam o drugih povedal, naj Vam povem še o tem svojem izgubljenem sinu. Brihten fant je bil; tista tri leta pri vojakih se je bil marsičesa naučil; ko je prišel domov, je hotel po sili k železnici; tiste čase so namreč ravno sezidali železnico in so potrebovali pri njej veliko
ljudi; on po sili, da gre, jaz, da ne. — Glejte, gospod: osem otrok sem izredil s svojim majhnim gruntom in s svojima rokama; res, da je šlo nekoliko s težavo, a kljub vsemu je šlo tudi z veseljem; grunt je tak: če ga dobro obdelate in pognojite, Vam da kruha. Delal sem, pa smo živeli, ne kakor gospoda, pa vendar tako, da nam ni nihče nič mogel in ukazal; kakor je kralj v kraljestvu, tako je kmet na gruntu; tako je vsaj bilo prej, sedaj pravijo, da so se časi spremenili, da sedaj samo vojska in vojak ukažeta; jaz neprestano Boga hvalim, da tu gori pri nas še ni tako hudo in da sem še gospodar na svojem gruntu. Pa kaj to! Nekaj drugega sem hotel povedati; Tistega življenja, ki ga imajo gospodje in uradniki, tistega ne razumem. Kako more človek v takem živeti? Dan za dnem v isti sobi; dan za dnem pri istem delu; dan za dnem ob istem času; dan za dnem in leto za letom! Kako more človek, to prenesti! Kmetiško življenje je težko, pa je lepo; hudo je ves dan orati, pa se pri tem tolažim, da bom drugi dan morda kosil; če kosim, se tolažim, da bom drugi dan sušil; če drva pripravljam, se tolažim, da bom pozimi na peči ležal in počival; če gnoj vozim na njivo, se tolažim, da jeseni zvozam živež z njive; enkrat v gozdu, potem na polju, potem na senožeti; tako je večna sprememba. To je življenje, ne kakor ga gospoda živi.
(Se nadaljuje)
Zaključne jubilejne slovesnosti v goriški stolnici
Na praznik sv. Hilarija in Tacijana v sredo' Ib. t. m. bodo v goriški stolni cerkvi zaključne jubilejne slovesnosti za 500-letnico obstoja stolne župnije. Kot smo v našem listu že pisali, je bila ustanovljena župnija v cerkvi sv. Hilarija in Ta-vcijana leta 1460. Celo leto so se vršila v počastitev tega jubileja razna izredna slavja. Med temi omenimo sv. misijon za slovenske vernike, ki je tako lepo uspel; dalje božični koncert ob udeležbi g. nadškofa in velikega števila vernikov. Teh slovesnosti zaključek in krona bo v sredo 16. marca. Zvečer ob 7. uri bo slovesen pontifikal, ki ga bo imel nadškof msgr. Ambrosi. Med pontifikalno mašo bo pridigal tržaški škof msgr. Santin. K tej zaključni slovesnosti so vabljene oblasti, vsa duhovščina in vsi goriški verniki.
Za Slovence bo od nedelje 13. do srede
16.	t. m. vsako jutro ob 6.15 sv. maša s petjem in kratko pridigo.
Ustoličenje novega kanonika
V	ponedeljek 14. t. m. ob 9. uri bo v goriški stolnici ustoličen novi kanonik msgr. dr. Rudi Klinec. — Novemu kanoniku še enkrat naše čestitke in voščila.
Razsvetljena italijanska trobojnica na Sabotinu
molitve in blagoslovu v cerkvi, smo se številni zbrali v naši že kar družinski dvorani in uživali pošteno veselje in zabavo. Gledali smo zabavne filme in se do poslednje srečke lovili za dobitki. Posebno prijetno pa nam je obakrat bilo, ko smo gledali še lepi Bevkov pravljični prizor »Kraljič in služabnik« v treh slikah ali skoro dejanjih. Kar lepo so si sledili pestri prizori v slikovitih oblekah in kar uniformah. Mladiči kažejo dobre sposobnosti in zmožnosti za bodoče igre in sploh oderske nastope. V tej predstavi je nastopalo kar 16 naših mlajših fantov in dečkov, ki bodo postali člani našega »Fantovskega krožka«. Vsi ti so začeli hoditi tudi že k rednim tedenskim sestankom in še njim posebe rezerviranim pevskim vajam, da bodo potem postali tudi dorastli in dobri člani cerkvenega pevskega zbora.
Na pepelnično sredo smo imeli ne več zjutraj ampak zvečer ob 7h blagoslov pepela, pepeljenje in prvo spokorno sv. mašo. Udeležba je bila velika: kar skoro polna cerkev malih, mladine in odraslih Pretekli teden smo tudi na 1. petek in
1.	soboto začeli z večerno sv. mašo ob 7h.
V	nedeljo 6. marca zvečer se je prvič prikazala Goričanom razsvetljena italijanska trobojnica na vrhu Sabotina. Zastavo, ki meri v širino 14 metrov, so postavili vojaki 114. regimenta, ki imajo na vrhu svojo postojanko. Izsekali so v skalo tri velike vzdolbine, v katere so postavili barvane luči. Vdolbine so štiri metre druga od druge, tako da se tudi iz daljave barve jasno razločijo.
Udeležba je bila lepa in velika. Tudi sveta obhajila	so	se	pomnožila.	Tako bomo
na prve petke	in	prve sobote nadaljevati
tudi v bodočnosti.
V	četrtek 10. t. m. bomo začeli tudi s priljubljeno devetdnevnico na čast sv. Jožefa. Vse večere bomo imeli ob 7h sv. mašo, sv. obhajilo in devetdnevne molitve s kratkim govorčkom in blagoslovom.
Bog daj,	da	bi	vsepovsod	— ne samo
po vrtovih,	polju	in gozdu	— nastopila
kaj živa in upov polna pomlad. —
Prijeli so tolpo mladoletnikov
Goriška policija je prišla na sled tolpi mladih nepridipravov, ki so vse od Božiča sem razgrajali ponoči po mestu, razbijali svetilke, kradli bencin, podirali zidove in izvršili še druga vandalska dejanja na škodo prebivalstva. Vodja tolje je 19-letni Giudo Minussi. Pomagalo pa mu je še sedem drugih fantov šestnajst- in sedemnajstletnih.
Goriški akademiki v zvezdoslovni opazovalnici
Prejšnjo soboto so se goriški akademiki, člani in simpatizerji SKADa, udeležili zanimivega izleta v tržaški astronomski observatorij. Tam jih je sprejel ravnatelj observatorija univ. prof. E. Martm, ki predava na trž. vseučilišču. Goriški skupini je nato vodja inštituta prikazal nekaj zanimivih diapozitiv iz astronomije. Udeleženci so si dalje ogledali razne silno precizne in redke aparate ter instrumente, ki jih uporabljajo v modernem študiju astronomije.
Za zaključek so se goriški visokošolci podali še na kupolo observatorija, da si ogledajo teleskop. Zadovoljiti pa so se morali le s teorično razlago, ker vremenske razmere niso bile ugodne za opazovanje nebesnih teles.
Seja pokrajinskega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega odbora v torek preteklega tedna je predsednik Cu-lot prebral telegram ministra za javna dela Tognija, ki določa poleg že namenjenih 500 milijonov lir za ureditev občinskih cest, še nadaljnjih 100 milijonov. S tem novim nakazilom se je zvišala kvota za popravila cest na 750 milijonov lir, od katerih bo 600 milijonov v breme države, 150 milijonov pa v breme pokrajine. Odborniki so nadalje pregledali možnosti o čimprejšnji popravi mostu čez Sočo v Zagraju. Po pregledu mostu so tehniki in inženirji dognali, da bo strošek manjši kot so v začetku predvidevali in da bodo dela trajala približno mesec dni. Delo so zaupali podjetju Rizzani iz Vidma. Odbor je nadalje razpisal dražbo za postavitev napeljave za centralno kurjavo v šoli na senenem trgu, kamor se bo po preureditvi poslopja preselil goriški licej.
Obvestilo županstva
Goriško županstvo sporoča, da je razpisan natečaj za štiri mesta mestnih stražnikov. Cas za vložitev prošenj zapade dne 15. aprila opoldne. Nadalje namerava županstvo začasno vzeti v službo dva dok-' torja prava. Zainteresirani dobijo vsa potrebna navodila na protokolnem uradu.
Podgora
Zadnjo predpustno nedeljo popoldne in potem še na pustni torek zvečer, po uri
»Charleyeva tetka« v Avditoriju
Radijski oder je v režiji prof. Peterlina pripravil tržaškim Slovencem na pustno nedeljo izredno zabavo s sijajno uspelo igro »Charleyevo tetko«. Zdelo se je, da bo krasna sončna nedelja marsikoga zvabila na barkovljansko obalo, ali pa na pustno maškerado v Milje, in da Avditorij ne bo dovolj zaseden. Prazen strah. Tržaški Slovenci in Slovenci iz okolice in Krasa so do zadnjega kotička zasedli obsežno dvorano, saj so bili prepričani, da se za take igralce splača marsikaj opustiti.
Ko se je dvignila zavesa, je naredil najlepši vtis okusno pripravljen oder. Vse je bilo tako postavljeno, da so se igralci sproščeno kretali po odru.
Visokošolca Jack Chesney in Charley VVikeham (Glauko Turk in Drago Stoka) ugibata, kako bi prišel vsak do svojega ljubljenega dekleta. Povabila bi dekleti v penzijon, a vesta, da bi se vabilu ne odzvali. Charley pričakuje tiste dni teto iz Brazilije. Kaj, ko bi dekleti povabila za to priložnost? Sijajno! Takoj spišeta pisemce in dekleti seveda povabilo sprejmeta. A ko je že vse pripravljeno, dobi Charley tetino obvestilo, da je svoj prihod odložila za nekaj dni. Kaj sedaj? Dekleti bosta vsak čas tu. Iz zadrege ju reši Lord Francourt Babberly (Ladi Vodopivec), ki si prav tedaj v sosednji sobi meri žensko obleko za neko večerno predstavo. Prisilita ga, da v ženski obleki glu-mi Charleyevo tetko. Dekleti Anny in Kittv (Mirka Lavrenčič in Marija Oficija) sta takoj navdušeni nad prijazno tetko. Dobrikata se okrog nje v upanju, da bi jima pri očetu, ki je obenem tudi varuh Anny, izprosila dovoljenje za poroko s Charley'em in Jackom. Oče ju medtem povsod išče in končno zasači pri obeh dijakih. Nastane ogenj v strehi, a tetka posreduje za dekleti in zgodi se, da očeta, misterja Spittiqueja, vdovca (Jurij Slama), zamami bogastvo Charleyeve tetke in ji začne dvoriti. Prav tako ji začne dvoriti oče dijaka Jacka Chesneya (Angel Prašel), ki je po nesrečnih špekulacijah prišel ob ves denar in ne ve, kako naj bi sina nadalje šolal. Gharleyeva tetka drži sedaj vse na vrvi, oba možaka in dekleti. Položaj še bolj zaplete prihod resnične Charleyeve tetke iz Brazilije, don-ne Lucije D’Alvadorez (Marinka Theuer-schuh), ki je še prijetna, elegantna dama. Takoj spozna nakane svojega nečaka in se javi pod drugim imenom, ko ji predstavijo lažno Charleyevo tetko, ki omedli od začudenja, ko zagleda v spremstvu donne Lucije svoje dekle Elo (Lida De-betli). Končno se lažni tetki posreči dobiti od očeta misterja Spittujueja dovoljenje dekletoma za poroko, lord Chesney pa spozna v donni Luciji svojo prvo ljubezen, ne da bi vedel, da je to toliko pričakovana Charleyeva tetka.
Zamotana štrena se končno razplete in vse se srečno konča. Fantje pridejo do svojih deklet, lord Chosney do bogate donne Lucije D'Alvadorez, mister Spitti-que pa se tudi vda v svojo usodo, ko spozna svojo kruto prevaro.
Sijajen in neprekosljiv je bil Ladi Vo-dopi.vec v vlogi Charleyeve tetke. Občinstvo se mu je res do solz nasmejalo. Tudi
ostale moške vloge so bile zelo dobro podane. V ženskih vlogah sta najbolje nastopili Marinka Theuerschuh in Marija Oficija, kakor tudi odločna sobarica Mary (Gina Pertot). O ostalih ženskih vlogah pa žal ne moremo dosti povedati. Bile so lepe, nežne, a kdor je imel to »srečo«, da je sedel v zadnjih vrstah, njihovega glasu ni slišal. To je precej motilo, a krivda ni bila toliko na igralcih, kolikor na tehnični pomanjkljivosti, ker bi s primernimi zvočniki vse te nedostatke lahko odstranili.
Igro je režiral prof. Peterlin in njegovo priznano ime pove dovolj in bi bila vsaka naša beseda pohvale in priznanja režiji nepotrebna.
Charleyevo tetko je Radijski oder vpri-zoril tudi v Dolini. Upajmo, da jo bomo videli tudi drugod po Tržaškem in tudi na Goriškem.	Z. P.
Prekop grobov
Tri nove ladje v ladjedelnici sv. Marka
Iz Beneške
Crni vrh
Dne 15. 2. 1960 je umrla v Črnem vrhu v Beneški Sloveniji Marija Cencič vdova Specogna, stara 98 let. Bila je iz ugledne beneško-slovenske družine in je imela tri vnuke, ki so župniki, dva v Beneški Sloveniji, eden pa v Italiji (Forli). Ob njenem pogrebu je govoril domačin č. g. Evgenij Ošnjak, ki je pokojnico takole orisal :
»Draga pokojnica, ki leži pred nami, je bila ne samo najstarejša ženska Nadiške doline, ampak tudi zgledna kristjanka starega kova. Imela je veliko vero v Boga in je živela po Gospodovih zapovedih.
Imela je 97 let in 11 mesecev, poročena je bila že čez 80 let, mati 11 otrok, stara mama 45 vnukov in 14 pravnukov, živela je složno s svojim možem 61 let in je praznovala, poleg srebrne in zlate, tudi diamantno poroko.
Samo Bogu so znana dobra dela, ki jih je napravila revežem in potrebnim ljudem. Bila je ne samo nona, ampak tudi mati nekaterim vnukom, ki so postali sirote že v mladih letih.
Vodila je družino bolje kot kak dober družinski ‘oče. Devet sinov je šlo pred njo v večnost. Pred poldrugim letom je bila prisotna smrti najstarejšega sina. Njeno zadržanje v tem žalostnem trenutku je bilo duhovniško: molila je in bodrila umirajočega z besedami polnimi trdne vere.
Dosti je delala in trpela v svojem dolgem življenju. Imela je pa tudi precej veselih dogodkov, med drugimi, da je prisostvovala trem novim mašam vnukov, ki so danes župniki.
Kakor je bilo vzorno in krščansko njeno življenje, tako je bila sveta njena smrt. Dobri Bog ji je dal, kar Ga je bila tolikokrat prosila: prisotnost duha do zadnjega, kar se je tudi zgodilo. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj je Bogu izročila svojo dušo, potem ko je prejela božja napotila. Umrla je z molitvijo na ustih. Prepričani smo, da je že vstopila v sveta nebesa, da bi od tam molila za svoje drage sinove, vnuke in pravnuke, ki jih je tu zapustila in ki so jo tako radi imeli.
Da, nona draga, molite tudi za nas duhovnike, za katere ste imela toliko spoštovanja in hvaležnosti. Molite za vaše sorodnike in vaščane, da bi sledili vašemu zgledu. Gog nam daj milosti, da bi se mogli nekoč sniti v nebesih, da bi skupaj Gospoda hvalili v večnosti.
Bog daj ji večni mir in pokoj, večna luč naj ji sveti, naj počiva v miru. Amen.
da naredil pred desetimi leti. 10. Od časa do časa dajte mu čutiti, da je še vedno zanimiv in privlačen mož.
Tržaška občina sporoča, da bodo prekopali del grobov na XI. oddelku pokopališča pri Sv. Ani. V poštev pridejo grobovi od št. 3313 do 3456, to je obdobje pokopanih od 15. novembra 1950 do 10. decembra 1959. Svojci, ki bi hoteli trupla svojih dragih prekopati, naj se javijo na oddelku XII za javna dela v ulici Teatro 5-II, soba 36, ali pa na nadzomištvu pokopališča od 28. marca do 23. aprila letos.
V ladjedelnici sv. Marka bodo zgradili tri nove 22.400-tonske ladje. Poleg tega je zagotovljena gradnja dveh velikih prekooceanskih ladij, ki jih je družba »Italia« naročila pri tržaškem Lloydu.
V tržiških ladjedelnicah pa bodo zgradili veliko petrolejsko ladjo, enako dvema drugima, ki sta že v gradnji. S temi novimi deli je zaenkrat odstranjena ladje-delniška kriza, ki je zadnje čase tako hromila gospodarstvo na Tržaškem in Goriškem. Ta nova naročila so prvo uresničenje obljub, ki jih je dal minister Ferrari Aggradi na svojem obisku v Trstu v lanskem novembru.
RAZNO
Zaprli bodo begunsko taborišče v Vidmu
Vlada v številkah
Od 25. julija 1943 (padec fašizma) P® do 24. februarja 1960 (Segnijeva ostavka) je bilo v Italiji 20 vlad in 19 ministrskih kriz. Osmim vladam je predsedoval D« Gasperi; dvema Badoglio, Bonomi, Fan-fani in Segni; eni Parri, Pella, Scelba in Zoli.
Tuje valute za jugoslovanske potnike
Doslej so jugoslovanski' potniki, ki so potovali v tujino, lahko vzeli s seboj za
12.000	din tuje valute. Od 25. februarja pa so v veljavi nove določbe in sicer se je prvotna kvota dvignila od 12 na 18.000 dinarjev tuje valute, po uradnem tečaju s 100 procenti, kar pomeni, da dobijo jugoslovanski potniki pri Narodni banki za vsakih 100 lir 96 dinarjev, če potujejo v Italijo.
Krava govori dvajset jezikov
V	Nev-Delhiju (Indija) je že več mesecev kmetijska razstava, katere največja privlačnost je krava »Heidi«, ki »govori* dvajset jezikov.
Kakor znano, uživajo krave v Indiji božjo čast; so nekakšna božanstva, ki se mirno sprehajajo po ulicah, nemotena, kot živali v gozdu. Pustijo jih, da poginejo vsled starosti ali bolezni. Tako je razumljivo, da ljudje ne poznajo notranjega ustroja in delovanja kravjega telesa.
Da se odpomore temu nedostatku i® da bodo ljudje bolj poznali svoje »božanstvo«, so v Nemčiji sestavili stekleno kravo z vsemi sestavnimi deli, popolnoma enako živi in jo naučili tudi »govoriti«-
Registrirali so na magnetofon več predavanj o telesu in delovanju krave, sploh vse, kar spada v kravje življenje, da krava »Heidi« lahko razlaga gledalcem vse svoje funkcije.
Ker je pa v Indiji velika mešanica je zikov, drži »Heidi« svoja predavanja lahko v dvajsetih jezikih.
• ZA DOBRO VOLJO •
»Trd bodi, neizprosen...« — Na vesele® godovanju nekje na Goriškem se je zbrala večja družba prijateljev. Bili so prav Židane volje. Ko je bila ura že precej pozna, se dvigne slavnostni govornik tretjič k navdušeni besedi. Z Jurčičevim »Tugomerom« začne zanosno deklamirati: »Trd bodi, neiprosen, mož jeklen...!« Nagajivi Miha pa precej glasno šepne vmes: »Trd je že!«
Razloček med ženo in možem. — Kakšen je razloček med možem in ženo? — Možj* so, kakor Bog zapove, ali pa tudi ne-Žena pa je vselej, kakor božja zapoved-vsaka namreč zmerom nekaj zapoveduj® in nekaj prepoveduje.
»Jaz«
Neka telefonska newyorška družba Je izvršila zanimivo anketo, da bi odkril® besedo, ki je največ v rabi pri telefonskih pogovorih. Odkrila je, da je ta besed® »jaz«. V 500 pogovorih je bila imenovan® 3900-krat.
LISTNICA UPRAVE
Opozarjamo in lepo prosimo vse naše naročnike v inozemstvu, da na pošti 1® na bankah zahtevajo na čekih naš natančen naslov. Zgodi se, da je naslov tak® pomanjkljiv in netočen, da je težko uganiti, kdo nam pošilja denar, a tudi tukajšnje banke nam ga nerade izplačajo-Zato prosimo, da napišete točen naslov.
Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se begunci iz taborišča v Vidmu preselijo v Cremono. Preseljevanje se je že začelo.
Veleblagovnice v Italiji in drugod
Cela družina gre v misijone
Profesor Fernand Grenier, tajnik fakultete za literaturo na univerzi Laval v Kanadi, bo v kratkem odpotoval s celo svojo družino v Bolivijo. Skupno bodo pomagali misijonarjem pri njihovem apostolskem delu.
V	Italiji posluje 230 velikih skladišč, to je prodajaln blaga za široko potrošnjo, kakršna jč goriška Standa in tržaški Upim. Ti »magacini« predstavljajo v Italiji 2,8 odstotkov vseh trgovin, v Franciji 30, v Zahodni Nemčiji 40, v Združenih državah pa 60 procentov vseh prodajaln.
DAROVI:
Za Katoliški glas: Ob smrti Alojzij® Hrasta iz Avstralije daruje svakinja Elizabeta Štrukelj iz Gorice 1.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: V počastite'’ pok g. Iv. Brezavščka daruje Sancin 1‘ vanka iz Skednja 1.000 in Fabijan Marij' 2.000; družbenica N. N. 2.000; Ban del. 1.000; N. N. 1.000; J. J. 10.000 lir.
Vsem Bog povrni!
Žene, pazite na zdravje svojih mož
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe®' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Sestrska pomoč
V	Londonu so katoliška dekleta organizirale poseben zavod v pomoč dekletom, ki prihajajo iz tujine v London zaradi študija ali pa zaradi dela. V zavod bodo sprejemali vsa dekleta ne glede na versko prepričanje. Dve neznani dobrotnici Sta s svojimi darovi omogočili nakup in organizacijo prepotrebnega zavoda.
Katehet v šoli vpraša učenca:
»Povej mi, Janezek, za kaj moramo bolj skrbeti, za dušo ali za telo?«
»Za telo,« se odreže Janezek.
»Zakaj pa?« se začudi katehet.
»Ker duša ne umrje.«
Neki angleški zdravnik je izdal deset pravil, katerih bi se morale držati vse žene, če hočejo odstraniti nevarnost prezgodnje smrti svojih mož: 1. Pazite, da vaš mož ne bo preveč jedel in se zredil.
2.	Pustite ga spati vsaj osem ur. 3. Ne dovolite mu, da se bo lotil dela takoj po jedi. 4. Ne vznemirjajte ga med jedjo s tem, da mu pripovedujete vse male družinske nezgode tistega dne. 5. Ne nasprotujte mu nikdar, marveč skušajte ga prepričati na lep način, n. pr.: »V glavnem imaš prav, toda...« 6. Ustvarite tako domače vzdušje, da se bo doma dobro počutil in ne bo iskal zabave drugod. 7. Bodite vodno lojalne do njega vpričo otrok. 8. zahtevajte, da vam bo pomagal pri hišnem delu. 9. Ne očitajte mu resničnih in namišljenih krivic, ki vam jih je mor-
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. MoStd* Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Na god Lurške Matere božje, 11. febru®1-ja, je v Radoviči pri Metliki Bog pokli®® k sebi našo dobro mamo
Barbaro Kramarič
Ob izgubi naše ljubljene mame SI1^ prejeli od prijateljev iz Trsta, zlasti Barkovelj, mnogo izrazov sožalja, za h® tere se tem potom iskreno zahvaljuje:®0 Našo mamo toplo priporočamo v molite' Mara In Lojze Krania*^