Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 111
Maribor, petek 16. maja 1930
”|OTRA«
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova cesta it 13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* K, 4
Zasliševanje pril
DRŽAVNO SODIŠČE ZA ZAŠČITO DRŽAVE JE VČERAJ KONČALO ZASLIŠEVANJE 24 OBTOŽENIH ZA GREBŠKIH TERORISTOV.
0 gospodarskih stikih med Avstrijo in Jugoslavijo
Je napisal v včerajšnji »Neue Freic Presse« zanimiv članek bivši zvezni Predsednik in današnji avstrijski minister za trgovino in promet, dr. Mihael Hainisch. Članek je danes, ko se vrše pogajanja med našo državo in Avstrijo za novo trgovinsko pogodbo, lem važnejši. Dr. Hainisch povdaria uvodoma, da jc složno sodelovanje Avstrije z vsemi sosednimi državami Politična in gospodarska nujnost. Ker sta politika in gospodarstvo medsebojno zavisna, zahteva gospodarska nujnost sporazumevanja takšno politiko, ki bazira na pravičnem izenačenju vseh interesov.
Seveda zadeva gospodarsko spo-r^zumevanje mnogokrat na večje ovi* re nego politično. Dokaz temu so dolgotrajna pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Nemčijo in tudi med Avstrijo in Jugoslavijo. Vendar upa dr. Hainisch, da bodo tudi pogajanja z Jugoslavijo v kratkem vodila do pozitivnega in zadovoljivega rezultata.
Glavna težava je v gospodarskem ustroju obeh držav: ena ima preobilico agrarnih produktov, druga premalo, obe pa sta več ali manj tudi industrijsko produktivni. Iz tega izhajajo nasprotujoči si interesi, kar naravno pride do izraza v trgovinskih pogajanjih. Je to problem, ki je močno stopil v ospredje tudi na mednarodnih ženevskih pogajanjih za sklep carinskega Premirja. S problemom se obširno in Podrobno bavijo narodno-gospodarski strokovnjaki vseh dežel in prihajajo s svojimi predlogi. Resnica je, da bi mdustrijalni del Evrope kot celota z lahkoto mogel prevzeti celotni presežek agrarne produkcije vzhoda in Jugovzhoda Evrope, s čimur bi dvig-uil kupno silo teh pokrajin in bi lahko z njimi stopil v uspešno izmeno industrijskih produktov. Takšno organizacijo ovira za enkrat vladajoči sistem uajvečjih pogodnosti.
Avstrija z interesom zasleduje mednarodni razvoj trgovske politike, ne more pa čakati, da bo ta razvoj rodil Praktične sadove, ki jih je pričakovati sele v daljni bodočnosti. Sila je prevelika, in treba se je zadovoljevati s trenutnimi rešitvami. Naši sosedje — Pravi dr. Hainisch — morajo uvideti nujno potrebo, da treba avstrijskemu kmetijstvu, ki je v silno težkem po-mzaju, nuditi največjo zaščito. Ker Avstrija zavzema v trgovskem prome m z Jugoslavijo drugo mesto iz ker mdi Jugoslavija v avstrijskem trgovskem prometu igra znamenito ulogo, m dvoma, da bodo vzajemni napori hv on^. na °beh straneh, k! imajo uobro voljo, vodili v najkrajšem času no rezultata, ki bo za obe državi znojen. Saj je naravno tudi želja Avstrl-nri	se	PJiiuteljsko sosedski
junošaj? z Jugoslavijo še izpopolnili s r*m najbolj intenzivnimi in na pravilno razumevanih obojestranskih inte-Šajj zgraienini' gospodarskimi odno-
BEOGRAD, 16. maja. Po včerajšnjem zaslišanju dr. Maoka.^ ki je v splošnem pokazalo nedolžnost bivšega vodje hrvatske seljačke stranke, se je pričelo danes zasliševanje prič.
Prvi je bil zaslišan šofer J u k i č. ki je pripovedoval, kako so ga najeli Hadžija in njegovi tovariši, ki so spravili eksplozivne snovi v Simičevo gostilno. Jukič se dobro spominja na vse podrobnosti svoje vožnje do aretacije obtožencev in izjavlja, da lahko svoje izpovedbe tudi stokrat ponovi pod prisego.
Nato je bil zaslišan konjiški kapetan K a 1 c d i n, rodom Rus, ki je prišel med zasliševanjem v hude spopade z branitelji. Po obtožnici je na Kalcdina streljal Matekovič in sicer na vogalu
Istarske i Hercegovačke ulice. Kale-din je pripovedoval, da se je v kritičnem trenutku, ko je imel že strel v hrbtu, obrnil in napol spoznal streljajočega napadalca, posebno po klobuku in suknjiču. Branitelji pa so nasprotno poizkušali dokazati, da ni bil Matekovič oni, ki jc streljal. To da jc najbolj razvidno iz tega. da Matekovič sploh nikdar ne nosi klobuka in da tudi barva suknjiča ne soglaša. Kapetan Kaledin je končno izjavil, da je Matekoviča takoj spoznal na policijski direkciji.
Branitelj dr. T r u m b i č je predlagal, da naj sc izvrši v boljše pojasnilo stvari krajevni ogled v Zagrebu, nakar je bila današnja razprava zaključena.
Briančoua spomenica o Paneuropi odposlana
PARIZ, 16. maja. Prvi uradni korak v izvajanju priprav za ustanovitev Zedinjenih evropskih držav je že izvršen. Francoski zunanji minister Briand je namreč danes odposlal svojo tozadevno spomenico 26 evropskim vladam. Spomenica pa je bila istočasno poslana na vpogled tudi v Zedinjene države v Washington, v Moskvo in v Tokio.
Rekonstrukcija bolgarske ulade
SOFIJA, 16. maja. Po večdnevnih pogajanjih med Ljapčevom in Canko-vom je prišlo sinoči končno do sporazuma na bazi, da dobi vsaka od treh v vladni koaliciji zastopanih skupin po tri ministre, dočim je vojni minister nevtralen. Na podlagi tega dogodka je bila sinoči sestavljena sledeča nova bolgarska vlada: predsedstvo in notranje stvari Ljapčev, zunanje Burov, finance Molov, prosveta Cankov, ju-stica Miljanov, poljedeljstvo Vaziljev, promet Strojinov, javna dela Danaj-lov, trgovina Mihajiov. vojno ministrstvo general Bakardžijev.
smislu arabskih zahtev. Na zahtevo kolonijalnega urada je naseljevanje Židov do izdelave Simpsonovega poročila ustavljeno. Angleški višji komisar je vrh tega brez navedbe razlogov že tekom včerajšnjega dne preklical 3000 dovoljenj za naselitev Židov v juniju in oktobru.
Uelika rudniška nesreča
NEWYORK, 16. maja. V Avellyu v Pensilvaniji je vsled velike eksplozije v rudniku zasutih 4000 delavcev. Do-sedaj so potegnili že 14 trupel iz rovov.
Konferenca useh prauo-slaunlh cerhufi
se bo vršila dne 8. junija na Sveti Gori. Srbsko pravoslavno cerkev bodo zastopali metropolit dr. Dozič, ohridski škof Nikolaj in timoški dr. Emilijan. Razpravljalo se bo tudi o vprašanju pravoslavnega papeža in drugem zakonu duhovnikov.
llstauiteu naseljeuanja židou u Palestini
JERUZALEM, 16. maja. Včeraj popoldne je sklical namestnik guvernerja podpredsednika arabske vlade k višjemu komisarju, ki mu je sporočil, da je kolonijalni urad v Londonu sklenil rešiti palestinsko vprašanje čisto v
Hmeriške matere na grobo-uih suojih sinou u Franciji
Iz Newyork'a se je odpeljalo te dni s posebnim parnikom 323 mater, ki so v svetovni vojni izgubile svoje sinove po raznih francoskih bojiščih. Pred odhodom so jih pozdravili številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, patrijotičnih društev ter velika množica ljudstva. Parnik je spremila iz luke eskadrilja letal. To je prvi kontingent od 5000 ameriških mater, ki nameravajo še letos pose-titi francoska bojišča in pomoliti na grobovih svojih sinov, ki so padli v svetovni vojni.
••
Ha fronti sestre Žiue“ u gledališču
(Krstna predstava v soboto 17. t. tn. ob 20. uri).
Lojz Kraigher je zelo značilna pojava v slovenski literaturi. Prvič se je z večjim delom predstavil občinstvu z obširnim romanom »Kontrolor Škrobar«, ki je tedaj v malce naivni Sloveniji povzročil precej hrupa in dvignil mnogo prahu. Drugo njegovo pomembnejše delo je drama »Školjka«, o kateri se je pokojni Ivan Cankar izrazil jako laskavo in jo takrat imenoval najboljšo slovensko dramo. Sploh .ie Cankar prerokoval Krai-
Rcgistriramo ta izvajanja avstrijskega ministra po svoji kronistični dolžnosti. Nedvomno jc stališče pravilno pa tudi seveda za nas. ki istota-ko moramo ščititi interese naše agrar-
ne produkcije in izvoza. Ni pa tudi dvo ma, da je baš v teh vprašanjih treba na obeh straneh popuščanja, v kolikor je to še količkaj v skladu z interesi ene in druge strani.
gherju kot dramatiku lepo bodočnost. Mimo več enodejank nas je pisatelj po daljšem odmoru presenetil s povojno tro-dejansko dramo »Na fronti sestre Žive«.
Če preberemo omenjeno dramo, se nam zdi povsem umljivo, da ji je i najstrožja književna kritika prisodila odlično mesto med današnjimi redkimi dra-matskimi produkti, videča v Kraigherju močnega in še mnogo obetajočega dramatika.
Najrajše se pisatelj v svojih delih giblje med takozvano, boljšo meščansko družbo ter nam s finim darom opazovalca - psihologa secira njihove »življen-ske nazore«.
Jedro drame tvori zakonski problem, odnos moža do žene-
Dr. Rojnik, imenovan dohtar Konj, Je hrupna, silna pojava, polna življenske sile na zunaj in na znotraj. Je človek brez družabnih predsodkov, — svoboden človek po mišljenju in dejanju, dočim ie njegova žena Pavla docela kontrarna moževemu značaju. V močnem dramat* skem prizoru drugega dejanja, ko je Rojnik na tem, da se vsled ljubezni do sestre Žive loči od svoje žene, se med njima in Pavlo krešejo misli in nazori.
Rojnik (Pavli): Dvoje svetov sva, draga moja, vse ne pomaga nič. Ti stojiš na stališču paragrafa, dogme in družbene morale...
Pavla: Ali se smeš postavit kam drugam?
Rojnik: Kaj bi se postavljal? — Stojim! Na drugačnem stališču stojim, ker sem po svoji naravi postavljen nanje! Na zemlji stojim, na stališču nature stojim! . . .Paragraf in dogma in morala, to so — papirnate resnice, ki so jih postavili državnik, klerik in človek družbe. To so za vsakdanjost in povprečnost pri-sezane in prikrojene resnice. Resnica, ki je prava in človeška — naturna resnica, ta je onkraj teh zapisanih resnic. Paragraf in dogma in morala, to so slab' koncept resnice, koncept, ki ga je napisal človek. Resnico samo pa je postavil stvarnik...
V tem (drugem) dejanju, ki je vsebinsko najzanimivejše in tvori jedro drame, nam Kraigher pove raz odra marsikatero resnico, ki jo na zunaj češče radi prikrivamo pod krinko družabnih manir.
V Rojnikovo ljubezen do sestre Žive poseže tudi »Dama v črnem«, nekaka simbolna, mistična figura, ki prerokuje Rojniku usodno pot, ki ga po dramatsko napetih prizorih res doleti v tretjem dejanju— Rojnik noče na fronto, na fronto mrtvih, on hoče pojahati na fronto živih, a ga baš na tej fronti, na fronti sestre »Žive« ujame nesreča. Rojnik v raz« burjenju nehote ubije svojo ženo in mora v zapor.
Delo je pisano v lapidamem, dramat-skem slogu, vsebinsko je zanimivo in napeto ter aktualno, kakor je že problem zakona sam po sebi bil, je in bo vednoi aktualen.
Za slovensko gledališče mora biti vsa« ka domača noviteta vedno dogodek. Mariborsko gledališče, ki bo prvo vpri* zorilo npjnovejšo Kraigherjevo dramo, se je potrudilo, da bo krstna predstava tim dostojnejše uspela. Dolžnost našega občinstva pa je, da s Številnim obiskom pokaže, da zna ceniti resna in visoka stremljenja svojih pisateljev.
Glavno vlogo bo igral g. Grom; ZO Zakrajškovo bomo videli to pot prvič v novi luči. Igrala bo težko vlogo Pavle. Sestra Živa je gdč. Kraljeva, dama v Črnem gdč. Starčeva itd. itd. Režira višji režiser g. 'Jože Kovič.
stran £•
Mariborski V t: C t K N I K Jutra
■MBaBBBBBfegSnra
Prekmurski Jov na xaice
«
Vfl
Izpred senata trojice.
Pod predsedstvom sodnega svetnika g. Posege je včeraj dopoldne senat trojice vodil zanimivo razpravo: obtoženi so bili naši državljani, sami trdi Nemci iz občine Ocinje, na skrajni severozapadni točki našega Prekmurja ob avstrijski meji, priče pa so bili deloma Nemci iz sosednih občin v Avstriji, ki so bili od naših tepeni. Ker so tudi druge priče bile same nemške, se je razprava vršila v nemškem jeziku. Obtožbo je zastopal viš. drž. pravdnik g. dr. Jančič.
V Sv. Juriju v Prekmurju je bilo 25. sept. 1929 cerkveno žegnanje. Ocinje spada pod to faro in so seveda Ocinjčani kot domačini bili na žegnanju. Prišli pa so tja tudi ljudje iz sosedne Avstrije, iz občin Friitten in Gieseldorf v okraju Feldbach, in sicer med drugimi Franc List, Lenart, Jožef in Kari Urbanič, Jožef Ulrich, Franc Koberl, Avgust Seidl in Leop. Schuster. Ko so se zvečer vračali domu, so med potjo še zavili v gostilno Franca Fritza v Ocinju. Tam pa so sedeli domačini 47-letni posestnik Peter Maitz, 22-letni pos. sin Erno Kahra, 20-letni. zidarski vajenec Frid. Hebenstreit in njegov 22-letni brat Franc, . 23-letni kovač Julij Wolf, 20-letni delavec Ivan 'Maitz in 34-letni delavec Ivan Keimel. Vadili so se v godbi. Komaj so Avstrijci vstopili, je že prišlo do prerekanja, psovk in prepira. Padale so. kakor so pri če potrdile in kakor trdita tudi oba »sovražna tabora«, z naše strani psovke »steirische Taschenrauber« in podobne, i avstrijske pa »\vindische Lausbuben«.
Gostilničar, videč, da postala stvar nevarna, je pregovoril Ocinjča'ne, da so šli iz gostilne, kar so ti storili, češ da gredo v sosedne Kramarovce. Avstrijci so se dvignili 10 minut pozneje. Ker pa so Ocinjčani še stali zunaj na cesti, se je vnel takoj nov prepir in kmalu tudi že »boj krvavi«. Obtožnica je trdila, da so Ocinjčani navalili na Avstrijce z noži, kamenjem in koli. Ocinjčani pa pravijo, da so prvi napadli Avstrijci. Vendar je večina prič izpovedala proti Ocinjčanom-Avstrijci so kmalu bili pognani v beg in so odnesli več ali manj težke poškodbe. Ocinjčani pa so se zvečer po vasi hvalili, da so napravili »majhen lov na zajce«. Od Avstrijcev je imel Franc List razbito levo stran lobanje, da sta mu za delj časa ohromeli leva roka in noga ter je izgubil tudi govor. Jožef Ulrich je imel zlomljeni dve rebri, Lenart Urbanič pa je dobil smrtnonevaren vbodljaj v leva pleča. Franc Koberl, Avgust Seidl in Jožef Urbanič so odnesli lažje poškodbe, vsi drugi pa — pete in zdravo kožo. Obtoženci so vztrajali tudi na razpravi pri svoji trditvi, da so bili prvi. napadeni, vendar pa so izpovedbe prič to trditev izpodbile. Obsodba se glasi: Peter Maitz 3 mesece težke ječe.. Julij Wolf, Ivan Maitz in Ivan Keimel vsak po 2 meseca težke ječe, Erno Kahra in Franc Hebenstreit sta bila oproščena, proti Frideriku Hebenstreitu, ki je pri vojakih, je pa bilo postopanje izločeno.
Tako je za nekatere lovce malo nerodno končal prekmurski »zajčji lov«.
fDariborsko gledališče
REPERTOAR.
\ Petek, 16. maja ob 15. tiri »Grudica«. Šolska predstava. Pri najnižjih cenah. Sobota, 17. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Premijera.
Nedelja, 18. maja ob 20. uri »Radikalna kura«.. Dramske cene. Ljudska predstava. Zadnjič. Kuponi.
Pondeljek, 19. maja. Zaprto.
Torek, 20. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive« ab. B.
Iz gledališča. Krstna predstava nove Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive« bo jutri, 17. t. m. Kraigher,, ki je brez dvomno eden najboljših sodobnih slovenskih dramatikov, je s to svojo dramo znova utrdil svoj sloves. Dramo, ki je zelo globoka in efektna, režira g. J. Kovič. — V nedeljo, 18. t. m. zvečer pa se bo vršila najbolj vesela vprizoritev v letošnji sezoni, Doboviškova burka s petjem in godbo »Radikalna kura« kot ljudska predstava pri dramskih cenah in poslednjič v sezoni.
Novi paviljoni so zrastli
na sejmišču ljubljanskega velesejma. Nasproti glavnemu vhodu 11 a sejmišče, levo in desno od rožnih nasadov v smeri proti paviljonu češkoslovaške republike, kjer je prej stalo več malih privatnih paviljonov, se sedaj ponosno dvigata dva nova velika lična paviljona moderne fasade in praktično razporejenih razstavnih prostorov! Tu notri bo ob letošnjem jubilejnem velesejmu od 29. maja do 9. junija nameščena specijalna tekstilna razstava in sicer v levem novem paviljonu, ki nosi oznako »M«, v desnem z oznako »N« pa usnjarska in papirna stroka. Z obema novima paviljonoma je zunanje li-. ee sejmišča zelo pridobilo, obenem pa je to nov razveseljiv dokaz, kako naš velesejem napreduje in raste. —
Kje se dobe sejmske legitimacije?
Legitimacije za obisk letošnjega jubilejnega ljubljanskega velesejma od 29. maja do 9. junija po Din 30.— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgov ske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje, železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije, in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. —
Ob petinsedemdesetletnici luana Knopa
Svež in še vedno mladostno čil obhaja danes tam med zelenjem in cvetjem v sVoji lepi vili v Čopovi ulici 75 let svojega piodonosnega življenja svetnik Ivan Knop, mož, ki še danes poln idealizma sodeluje v onem drobnem delu, ki je potrebno za konsolidacijo naših prilik: v Češkem klubu in Jugoslovensko-češko-slovaški Ligi za poglobitev medsebojnih stikov med obema narodoma, v Olepševalnem društvu, v Slovanski Čitalnici itd., povsod s še vedno mladostnim idealizmom in veseljem. Rojak iz čeških Krkonošev je prišel med Slovence že I-1877, služboval v davčnih upravah v Celju, Ptuju in Ormožu, povsod sodeloval z našimi prvimi narodnimi borci, in pozneje v Gradcu skozi 20 let pri finančni direkciji ščitil naše slovensko uradnv-štvo. Ob prevratu se je takoj odzval klicu Slovenije, ki mu je postala druga domovina, in prevzel vodstvo davčnega urada v Mariboru, kjer je 1. 1923 stopil v pokoj. Zvesto udan svoji češki domovini je vzrasel z vso dušo v svojo novo domovino, med nami Slovenci, kjer je našel tudi svojo življensko družico, z vso dušo pa je tudi bil in je še apostol bratske vzajemnosti med Jugosloveni in Če-hoslovaki. Danes ima zadoščenje, da je v najvišjih vrhovih prodrla ideja vzajemnosti: deklaracija jugoslovenske in češkoslovaške vlade o poglobitvi šolskih in kulturnih stikov med obema državama, objavljena baš danes, bo našega jubilanta nedvomno razveselila v dno njegove idealne duše. Naj bi nam bil še dolga leta vzor idealizma in dela! —
Pogreb drž. svetnika Hifariia Vodopivca
se je izvršil včeraj popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Poleg velike množice sorodnikov, prijateljev, znancev in zlasti velikega števila v Mariboru in okolici živečih rojakov pokojnika iz Primorske so. se u-•deležili pogreba tudi gg- minister za šume in rude dr. Korošec, okrožni inšpektor dr. Schaubach, bivši oblastni predsednik in komisar dr. Leskovar, mestni župan dr. Juvan, predstojnik fin. inšpektorata svetnik Sedlar, vse uradni-štvo tukajšnjega okrožnega inšpektorata in davčne uprave, zastopnik finančne direkcije iz Ljubljane itd. Kombinirani pevski zbor »Jadrana« in »Maribora« je zapel pred mrtvašnico »Vigred«, ob odprtem grobu pa »Blagor mu«. Krsta .ie bila obložena s krasnimi venci-
Mariborski in dnemi drobiš
Strašna nesreča u Draui pri Ormožu
Utonila 8-letni fant in mož, ki ga je skušal rešiti.
Sinoči krog 7. ure zvečer je S-letni sinček gostilničarja Stanka Grivca pri ormoškem kolodvoru hodil ob Dravi. Nenadno je padel v vodo. V bližini stoječi 321etni delavec je takoj — oblečen in o-but, kakor je bil — skočil za fantkom, da ga reši, in ga je tudi dohitel. Fant pa se ga je krčevito oklenil krog vratu, kar je naravno zmanjšalo njegovo plavalno sposobnost v hudo deroči reki. Blizu Za-dravčevega mlina se je rešitelj oprijel za drog, ki je štrlel z obrežja v vodo, da bi se tako rešil. Drog pa se je na nesrečo odtrgal in voda je oba zopet zanesla v deroči tok, tako da sta oba izginila v valovih. Rešitelj je zapustil ženo in 2 otroka. —
Pisatelj dr. Lojz Kraigher,
avtor drame »Na fronti sestre Žive«, katere krstna predstava bo jutri, v soboto, 17. t. m- je povabljen, da prisostvuje predstavi in se je nadejati, da se bo odzval.
Krčevina.
Z dekretom je bil tukajšnji hišni posestnik Viktor Koren na mesto gosp. R. Welleja imenovan za prvega občinskega svetovalca v Krčevini. —
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je v sredo popoldne umrl 571etni delavec Ivan Slakuš, v Dajn kovi ulici pa danes zjutraj ob 7. uri 70-letna Jožefa Kodrič* žena višjega stražnika v pokoju. Blag jima spomin!
Začeltk pove vsel
. O tem se najbolj prepričate, če preberete pravkar izišli številki tednika »Roman« začetek vele-zanimivega ljubavnega romana
Sinfa z ijl!ioni“
napisal Jules Mar.v
Ne odlašajte! Sezite po zanimivem branju!
Ste v- samo 2 Din
V vseh trafikah.
1»
&
Planinsko in narodno delo na naši meji.
Prekrasen razgled s Sv. Pankracija je op riliki slovesne otvoritve nove planinske koče SPD dne 11. t. m. marsikoga prijetno presenetil in očaral. Naša meja ima še vse polno takih točk, ki odpirajo očem pogled na jug, vzhod, sever in zahod, naj omenimo samo Peco, Košenjak, Kapunarja itd. Da se vse te lepote popularizirajo in da se naša severna meja oživi in narodno ter državno utrdi, se jev okvirju podružnice SPD v Mariboru o-snoval klub »Meja«. Že pri prvem izletu dne 11. t. m- je klub pokazal, da se je resno in vztrajno lotil izvrševanja svojih smotrov, za popoln razvoj pa potrebuje še bolj vsestranske pomoči naše zavedne javnosti- Zato poziva vse prijatelje planinstva in narodnega dela, da vstopijo V njegove vrste in spoznajo tako njegov program in obmejno ljudstvo ter pokrajino. Vse informacije so na razpolago v »Dopisni knjigi« pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti 35, kjer se vsakdo lahko vpiše in stori tako svojo dolžnost. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 8. do 14. maja je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 5 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer: 3 primeri škrlatinkc ter po 1 davice in šena. —
Usodna neprevidnost.
Sinoči se je 31-letnemu nočnemu čuvaju kurilnice Karlo Srečku pripetila prav nenavadna nezgoda. Ko je v noči kontroliral poverjene mu objekte, se mu je v desnem hlačnem žepu nenadoma sprožil samokres. Krogla mu ie obtičala v desnem stegnu. Rešilno moštvo je po-nasrečenc? oduremilo v bolnico.
Na naslov zdravstvene oblasti.
Za pobijanje razširjenja epidemičnih bolezni se običajno izvajajo zelo strogi ukrepi. V poštev prihaja v tem pogledu zlasti kontumaciranje ne samo bolnika temveč tudi vseh oseb, ki so stalno ž njim v stikih in morejo zato ogrožati kot prenosniki bacilov zdravje drugih ljudi. Kolikor nam je znano, ie že 8. t. m- pre* mikaču drž. železnic na glavnem kolo* dvoru v Mariboru, Josipu Medvedu, sta* nujočemu v Pesnici, zbolel otrok za dif* terijo, a oče opravlja še vedno službo. Prosimo zdravstveno oblast, da se zanima za ta slučaj in ukrene vse potrebno, da ne bo ogrožano zdravje ostalih usluž* bencev na kolodvoru. —
Trodnevni bojkot piva preložen.
Zveza gostilničarskih zadrug v bivfl mariborski oblasti nam sporoča, da it izvršitev sklepa zadnjega sestanka na* čelnikov gostilničarskih zadrug v Celju glede ukinitve točenja piva v znak sim* patij napram hrvatskim gostilničarjem za nekaj časa preložena.
&anes 16. svečana premijera
OVOJE BIM SRC
KINO UNION
Pri obeh predstavah vojaška godbi
Odprava plodu — mati v bolnici— babica zaprta.
Danes zjutraj so orožniki v Limbušu aretirali babico Bele in jo oddali v zapore okrožnega sodišča, ker je odpravila telesni plod 18-letni Rozaliji Celcer M Radvanja, stanujoči v Jezdarski ulici- Ta je pred kakimi 4 meseci zanosila z nekim brivskim pomočnikom. Pravi, da sta ji fant in njegova teta neprestano prigovarjala, naj si da plod odpraviti. Dne 5-tm. je vsled vednega prigovarjanja šla h neki babici v Mariboru, ki pa tega ni ho* tela izvršiti. Zato jo je teta dne 12. trt' peljala k babici Welle v Limbušu, ki je radi podobnih dejanj že predkaznovana in ki je res izvršila na Celcerjevi »operacijo«, po kateri je Celcerjeva naslednje dni dobila vročino in pričakovala splavljenje. Policija je za stvar izvedela in izvršila poizvedbe, na podlagi katerih je bila babica Welle aretirana. Celcerjeva pa je bila včeraj prepeljana v bolnico.
Celo skladišče delov ukradenih koles
je izsledila policija minole dni v zvezi z aretacijo nekega tatu koles v stanovanju nekega mariborskega mesarja, ki je ukra dena kolesa od tatov kupoval, predelaval in jih potem naprej prodajal. Velik del , zaloge je že zaplenjen in je vsem, ki so jim bila pokradena kolesa, na vpogled na št. 16 na policijskem komisarijatu. O poteku in dozdajnem rezultatu preiskave še ne moremo poročati, ker prihajajo na dan še novi momenti. Izgleda, da je bila organizirana večja družba. —
Danes	Dsnes
kabaretni večer
Sobota	Sobota
rožna veselica v Veliki kavarni
Izžrebane srečke.
Sledeče v upravi »Jutra« in »Večerni-ka« kupljene srečke so zadele na 6. dan žrebanja po 500 Din: štev. 9744, 970s> 46.621, 89.111 in 98.190. —
Če še ne veste, Vam povemo,
da je izšel velezanimiv roman, poln pre' tresljivih prizorov, požrtvovalne ljube zni in čudovite napetosti — roman, ki bo marsikomu od vas izvabil solze iz oči SIROTA Z MILIJONI se imenuje ta roman, napisal ga je v,a znameniti francoski pisatelj Jules Mary^ Ta odlični roman je izšel danes v 20. številki družinskega tednika »Roman« s svojim prvim, 7 velikih strani obsegajo' čim poglavjem. »Roman« dobite v tram kalia po 2 Din ali pa ga naročite pri u' pravi »Romana«, Ljubljana, Breg 10.
> M a n ij o i u, dne Ib. V. 1930. -v.
Maribor**! V F C E R N 1 K Jutr*
bma *
Prijetnosti in neprijetnosti
toplote
!VŠA POLETNA VROČINA. - VROČINA V TROPIČN1H KRAJIH- — SOLN-CE IN NJEGOVA TOPLOTA. - TOPLOTA IN INDUSTRIJA.
Kadar le poleti prav izredno vroče, je toplota prav gotovo neprijetna stvar in vsakdo se ji skuša ogniti kakor pač more, ta v senco ali na pivo, oni v vodo. Še vse bolj kakor pri nas je pa neprijetna toplota v puščavi Sahari, kjer Arabke poleti sploh ne potrebujejo ognja. Jajce, ki ga za nekaj minut polože v od solnca preparjen pesek,, je prav tako trdo kuhano kakor v vreli vodi. Tam so nekatere izredno vroče kotlinske točke, kjer doseže temperatura do 60 in še več stopinj Celzija. Čeprav ne tako vroče, še vedno neprimerno bolj kakor pri nas je pa toplo tudi po drugih deželah Afrike, posebno južno od ekvatorja, v Indiji, Avstraliji in na njenem otočju, na obalah Severne in Južne Amerike, osobito na Pacifiku in v Južni Ameriki sploh.
Po nekaterih tu navedenih tropičnih deželah Evrcpci sploh ne vzdržijo dolgo in se morajo na. tako vročino šele postopoma navaditi. Na holandski Javi v Južnem morju, n- pr., je le prav malo Holandcev iz Evrope; vso upravno, vojaško, pa tudi trgovsko in ostalo službo opravljajo skoraj izključno le oni, ki so Mi tam rojeni in vzgojeni- Najbolj od-rorni so pa mešanci, otroci Holandcev in Malajk. Sicer pa je vročina včasih neznosna tudi domačinom samim. Arabci v Afriki in Arabiji se skrijejo pred njo v svoje prstene hiše in se hladijo s »šečer-['šerbetom«, nekako limonado. Indijci ležejo v vodo, istotako tudi afriški zamorci in avstralski črnci. Pred njo bežijo naposled tudi domače in tuje živali; tudi njim je neprijetna.
Kakor je taka vročina neprijetna, je pa toplota gorke peči na severu in pri nas P° zimi prava dobrota, brez katere ne bi mogli živeti. Naposled je pa toplota tudi v>r vsega življenja: brez nje bi na zern-J'> ne bilo ne ljudi, ne živali ne rastlin. Naivečji izvor toplote je'vsekakor solnce m njemu se moramo zahvaliti za vse, kar imamo- To ogromno nebesno telo, ki meri v polurnem 1,391.000 km, po površini pa okrog 6 bilijonov kvadratnih km,
razvija na površini stalno toploto od 25 do 26 tisoč stopinj Celzija, katero potem potom svojih žarkov oddaja vsem svojim trabantom in tudi, seveda, naši zemlji. Ti žarki se v hladnem vsemirskem prostoru silno ohladijo, mnogo moči jim pa odvzame tudi naše ozračje, če tega ozračja ne bi bilo, bi solnce pripekalo na površino naše zemlje z najmanj podvojeno močjo in bi vse sežgalo.
Prijetna in koristna je pa toplota tudi kot gonilna sila- Brez nje ne bi imeli železnic, raznih industrijskih in drugih sličnih obratov; brez nje bi bili nemogoči parniki: pa tudi aeroplani in avtomobili. Verjetno pa je, da bo toplota v bodočnosti kdaj pomenila za človeštvo še veliko več kot pomeni dandanes, in sicer ravno solnčna toplota. S problemom, kako izrabiti energijo solnčne toplote za pogon obratov na zemlji, so se bavili strokovnjaki že davno pred nami. seveda ne tako, da bi jo v vreče lovili, kakor Lem-beržani. Od teorije so prišli celo že do prakse in pred par leti je bil v Afriki zgrajen prvi stfoj, ki ga žene solnčna toplota. Napravili so namreč veliko pa ralelno zrcalo in ga tako postavili, da se solnčni žarki iz njega odbijajo pod velike parne kotle. Poizkus sfe je posrečil, voda je pričela vreli in je dosegla 300* C. To vodo so napeljali v stroj, ki je pri lOurnem dnevnem delu dosegel moč 50 konjskih sil.
Ta poizkus seveda še 'ni idealna rešitev vprašanja, zdi pa se, da so znanstveniki na sledu tudi že drugačnemu, boljšemu izrabljanju solnčne toplote in mogoče bo že v dogledni bodočnosti napočil čas, ko bo ta solnčna toplota gonila vse stroje in vse obrate na zemlji. Takrat ne bo več treba niti premoga niti bencina in morebiti tudi elektrike ne, vsaj ne za pogon industrijskih obratov. Tako vidimo torej, da je toplota na eni strani lahko neprijetna, na drugi pa silno koristna in naposled popolnoma neobhodno potrebna ta vse življenje.
!alkl, kako iive in ljubilo
LOKAVOST PAJKOV. — ZAŠČITA PRED SOVRAŽNIKI.
NINI.
NASILNI ŽE-
Zivljenje pajkov je, kakor bi rekel Damin, pravcata borba za obstanek. Narava ni pajkov obdarila s kakim strašnim orožjem, pač pa jim je vcepila dragocen instinkt, ki bi ga lahko imenovali bojazljivost. Ker se čuti preslabega za borbo s številnimi neprijatelji, se ti pajek lokavo skrije ali pritaji, da neprija-telja spelje na led. Naravoslovci pravijo temu: mimikry. Tako n. pr. neka vrsta Pajkov sprede in splete svojo mrežo tako, da bo nevešči videl pajke povsod, samo ne tam, kjer so v resnici. Zakaj mreža je mestoma pajkom kakor strašilo za vrabce na polju človeku, mestoma Pa je zopet spletena tako gosto, da popolnoma zakriva pajka pred zakletimi neprijatelji. Mnogokrat je vse to izvedeno tako razborito, da se človek nehote vpraša, ali je res to samo instinkt, nagon, ali pa ne morda tudi nekaj razuma?! Sicer je to postransko, glavno je, da pajk uspešno brani svoje življenje pred napadi Ptic. Pa tudi če jc sovražnik že zagrabil Pajka za nogo, ne bo ta prav nič premišljal, ampak bo žrtvoval nogo in bežal brez nje dalje. Je to pač »prisilna poravnava na 50% izven konkurza«.
Vendar pa pajkovega življenja ne tvoji samo borba, ampak tudi ljubezen, aii Pravzaprav snubljenje, ki ga razne vrste Pajkov obavljajo na različne načine. Eni (Agelena) se pri tem postavijo naproti ženkici in bulijo v njo tako dolgo, da je takorekoč hipnotizirana, pade v hipnotično ali bolje kataleptično stanje ter se ne more več upirati, ampak je na milost ln nemilost izročena možakarju-zmago-.^Icu. Seveda to ni ravno kavalirski, to-so drugi pajkit kj so 5e i3llj§|t go nam-£e2 tudi taki »nežni" oboževalci, ki sko-svoji izvoljenki enostavno na vrat in ! 11 s spretnim ugrizom razderejo skupino i
živcev in mišic, tako da se ženka ne more niti premakniti.
Niso pa vsi pajki barbari, ampak so tudi takšni, ki s svojim kavalirskim postopanjem rešujejo ugled plemena. Tako n-pr. Pisaura mirabilis nikdar ne gre snubit, ne da bi ponesla s seboj kakšen dar. Muha ali mušica, zavita v pajčevino, da ne-pobegne, služi kot izborno priporočilo pri ljubezenskih pogajanjih in kot uvod v ljubezensko priznanje.
Pajki ‘sicer niso najbolj simpatične ži~ valice, vendar pa imajo nekaj koristnih lastnosti. Tako je n. pr. na Grškem in v Italiji bila nekoč zelo razširjena vrsta pajkov Flavidus. ki smatra stenico za najboljšo slaščico. Ti pajki so majčkeni in bi jih bilo lahko umetno gojiti v hišah, kjer treba odpraviti navedene »domače živali«- Bila bi to lahko sijajno cvetoča gospodarska panoga.
Poskušaj se je že tudi, napravljati iz pajkove mreže, zlasti iz one od plemena Nephilon, svilo. Taka svila se je izkazala kot zelo nežna, bleščeča in lepa. pa je seveda tudi silno draga. Zakaj za 500 gramov takšne pajčje svile je treba
57.000	pajkov, kar je seveda zelo veliko.
500G let stare slike matere božje
Angleški arheolog Artur Evans je poročal te dni v angleški arheološki šoli v Atenah o svojih odkritjih na otoku Kreti, ki so izredno zanimiva. V raznih grobovih je namreč našel stenske slike iz dobe
3.000	let pred Kristom, ki predstavljajo mater z otrokom v naročju in so močno podobne slikam Matere božje Iz italijanske renesančne dobe. Evans sklepa iz tega, da je bilo češčenje Matere božje z Urokom prebivalstva na Kreti v mikenski dobi že dobro poznano*
Neprijetni čažiuljaji letalceu u zračnih uišauah
Moderna letala so napravila v zračnem kraljestvu naravno veliko zmešnjavo in ptice, ki so bile dosedaj absolutne gospodarice v ozračju, so seveda vse prej kot naklonjene tej veliki pridobitvi človeštva. Prav nič redki niso slučaji, da so bili piloti med poletom napadeni od raznih roparskih ptic. Znana francoska letalca Vedrines in Gibert sta leta 1911 na svojem poletu iz Pariza v Madrid zadela v zračnih višavah nad Piretieji na mogočnega orla, ki se je pravkar pripravljal na napad. Dočim se je Vedrines s spretnim manevriranjem izognil boju s kraljem zračnih višav, pa je Gibert boj sprejel in odpravil svojega nasprotnika z dobro namerjenim strelom.
Vsi piloti soglašajo v tem. da se v rojih leteče ptice nikakor nočejo izogniti letalom. Tako je eden od imenovanih pilotov pri poletu nad Alpami srečal mogočno jato velikih ptic, ki so letele v sklenjeni formaciji proti zapadu. Jata je obstojala iz več tisoč ptičev, ki so bili v najtesnejših stikih. Leteli so skozi neki oblak, ne da bi razpršili svoje vrste. Ker so krenili nato naravnost proti pilotu, se je moral ta naglo izogniti, pri Čemer je aparat eno ptico oplazil in jo ubil-
Šele nekaj tednov je od tega, odkar je neki pilot, ki je pristal v Le Bourgetu pri Parizu, pripovedoval, da je zašel v ogromno jato velikih ptic, ki so letele v sklenjenih vrstah nad Boulognom. Neka ptica, ki je imela skoro dva metra z razpetimi peruti, se je pri tem zapletla v drogovje aparata in se ubila.
Major Turner pripoveduje v nekem londonskem listu, da so najzvestejši spremljevalci pilotov na njihovih poletih morski galebi. Ker lete letala navadno s hitrostjo 140 km na uro. je s tem dokazano, da zmorejo to hitrost tudi galebi. V višini 1400 m je v bližini Pontoisa zapazil neki pilot, da je okno nenadoma postalo neprozorno. Na njem je bilo namreč na tisoče in tisoče raznih mušic. Zlasti jeseni se zelo cesto dogodi, da nalete letalci na ogromne roje muh in mušic, ki se potem vsedejo na okna. In ako se pilotu ne posreči, šipe čimprej očistiti, mu grozi velika nevarnost. Kako gosti so taki roji muh, dokazuje najbolj dejstvo, da jih je neki letalec odstranjeval kar z lopato.
U smrt, da reši brata iz pekla
Iz Teide na otoku Tenerifa poročajoč čudnem dogodku, ki se je odigral tam nedavno. V neki rodbini je umrl mladenič in njegova rodbina je po njegovi smrti potom njegove sestre kot medija v spiri-tistični seji prišla v stik z duhom umrlega. Ko se je njegova sestra kot medij prebudila iz transa, je izjavila, da ji je bratov duh naročil, da je v peklu in da ga je mogoče rešiti samo na ta način, da se žrtvuje zanj nekdo izmed rodbine. Člani rodbine so zato s kockanjem odločili, kdo se naj žrtvuje. Kocka je padla na eno izmed sester in ona jc izjavila, da je pripravljena se žrtvovati. Njen sorodniki in prijatelji so nato tako dolgo bili po njej s palicami, dokler ni umrla. Ko so za ta žalostni slučaj praznoverja izvedele oblasti. so dale zapreti vseh 12 članov rodbine, ki so bili udeleženi pri mučenju nesrečnice.
5est let brez dežja
Lanzarote. najmanjši od Kanarskih otokov, je že 6 let brez dežja in se je naj-brže polagoma že pripravil na usodo Sahare. Otok je sicer komaj par sto angleških milj oddaljen od zapadne afriške obale, kjer nikakor ne trpe na pomanjkanju vlage. Ubogim farmarjem, ki prebivajo na tem otoku, grozi popoln polom, kajti usihati so pričele vsled trajne suše tudi že vse pripravljene zaloge vode.
Spoti
Iz LNP
V nedeljo dne 18. t. m. se bo vršila v Ljubljani izbirna tekma za podsavezne reprezentance. A team: Urbančič, Strehovec, Berglez, Pogačnik, Voušek, Un-terreiter, Rihar (vsi Ilirija), Bertoncelj, Priveršek, Najžer (vsi ISSK Maribor), Pfeifer (SK Celje?). B team je sestavljen iz igralcev Hermesa in Svobode. Vsak igrač mora prinesti seboj celokupno o-premo razen majce in hlačk.
Olimp rSvoboda.
V nedeljo, dne 18. maja se bo vršila na igrišču SK Rapida nogometna tekm* med SK »Olimpom« Celje in SK »Svobodo«, Maribor.
Sodniška sekcija, službeno:
Nedeljske tekme sodijo: ob 10. predpoldne na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma mladine ISSK MaribortSK Rapid, g. Mazi; ob 10- predpoldne na igrišču SK Rapida SK Olimp, Celje: SK Svoboda, g. Fišer; ob 15. na igrišču SK Rapida ISSK Maribor rez.: SK Rapid rez-, gosp. Marinič in ob 16.30 GAK Gradec :SK Rapid, g. Franki. Načelnik.
SK Železničar, nogometna sekcija.
Postava za nedeljsko tekmo v Ljubljani: Mahajnc, Wagner, Konrad, Ronjak, Frangeš, Bauer, Pezdiček II, Bačnik, Heller, Konrad II, Pezdiček I, rez. Anto-ličič. Vsi navedeni morajo biti v nedeljo ob tri četrt 5. zjutraj na kolodvoru.
ISSK Maribor, upravni odbor.
Drevi ob 20. uri odborova seja v hotelu »Orel«. Tajnik.
Če še ne veste, Vam povemo,
da je izšel velezanimiv roman, polu pre* tresljivih prizorov, požrtvovalne ljubezni in čudovite napetosti — roman, ki bo marsikomu od vas izvabil solze iz oči.
SIROTA Z MILIJONI
se imenuje ta roman, napisal ga je pa znameniti francoski pisatelj Jules Mary, Ta odlični roman je izšel danes v 20. številki družinskega tednika »Roman« s svojim prvim, 7 velikih strani obsegajočih poglavjem. »Roman« dobite y trafi« kaha po 2 Din ali pa ga naročite pri u« pravi »Romana«, Ljubljana, Breg 10.
Kaj je metafizika.
Na neki pojedini je sedel slavni francoski državnik Briand poleg neke dame, ki ga je neprestano nadlegovala z razgovori o metafiziki. Nato ji je Briand odgovoril:	»Metafizika je iskanje črne
mačke v črni sobi, katere ni v sobi «
In Briand je imel potem takoj mir pred vsiljivo žensko.
Liga proti dolgim oblekam
Pariz in Hollywood hočeta, kakor znano, uvesti zopet takozvano dolgo damsko modo, vendar pa ta moda kljub vsem naporom interesirane manufakturnc industrije nikakor ne more prodreti. Ameriške ženske so se postavile odločno ,v, bran in izdale geslo »Nikdar več dolge obleke«. Čeprav nosijo dolga krila najbolj priljubljene filmske igralke. V Newyorku je bila ustanovljena celo liga, ki si je nadela ime »Društvo proti nedobrodošli modi«. Liga izdaja svoje glasilo, ima svoje podružnice v vseh večjih mestih in se bavi predvsem z izdelovanjem vzorcev, ki so najbolj primerni za ženske in tudi dosti ne veljajo. Ženske niso odpravile steznikov in dolgih nezdravih oblek zato, da bi se sedaj pričele zopet zavijati v talarje. Dolga obleka je skrajno neprimerna in nerodna posebno pri posluže-vanju cestnih železnic. Ameriška liga napovedi: ie zato dolgi modi boj na nož
Kinemotografska kriza u Beil nu
Iz poročil, ki so bila podana te dni na zborovanju lastnikov kinematografov v Berlinu, je razvidno, da je nastopila za kine v Berlinu izredno težka kriza. V zadnjih dneh je nič manj kot 42 kinov, skupno nad 20.000 sedežev zaprlo svoja vrata. Vzrok: kriza zabavišč sploh in visoki davki.
Vojaški sanatorij pri Vranji.
V okolici Vranje bodo zgradili velik sanatorij za vojaštvo. Stroški zgradbe so predvideni na preko 10 milijonov dinarjev. Z deli bodo kmalu pričeli in bo sanatorij gotov do 1. 1931. Pošiljali bodo i vanj vojake in častnike iz cele kraljevine ina zdravljenje.
mmaSOSm
V M n r ! K rt f «, 'dne 16. V.
£« kcecija tBocgia
Sgadovlnskl rmn
95
f Po tretjem dnevu se je voz ustavil v črni noči. Dospel je bil do obale Sredozemskega morja. Par lučajev od kopnega je sredi majhnega zaliva čakala barka, zasidrana in varna pred vetrovi.
^ Lukrecija je prižgala svetilko, stopila na sedež kočijaža ter dala znamenje. Trenutek nato je zažarela luč tudi na barki ter ogovorita z enakim signalom. Zdaj je Lukrecija v naglici napisala dvoje kratkih pisemc. Prvo je pomolila enemu izmed svojih jezdecev z besedami:
L »V Tivoli!...«
In drugo drugemu jezdecu:
»Knezu Cezarju Borgia!...«
, Jezdeca sta nemudoma izginila v nočni temi vsak' v Svojo stran.
Minilo je nekaj minut... Nato se je začulo umerjeno udarjanje veseli kmalu se je prikazal iz teme čoln ter zaškripal na pesku. Lukrecija se je obrnila k jezdecema, ki sta bila še pri njej:
»Peljita voz nazaj, v Rim....«
.Tačas je poskakalo nekaj mornarjev na suho ter pozdravilo Lukrecijo: tudi kapitan barke je bil med njimi. Liekrecija je odprla kočijo ter dejala jetnici:
»Izstopite! Opozarjam vas. da je vsak odpor brezuspešen.«
Beatrice je stopila z voza ter se naglo ozrla naokoli. Ta pogled jo je prepričal da bi bil odpor ali beg v resnici nemogoč.
»Signora,« jo je vljudno nagovoril kapitan, pristo-pivši s čepico v roki, »če izvolite v čoln...«
In pomolil ji je roko, da bi ji pomagal. Toda ona |e nalašč prezrla ponudeno ji pomoč ter stopila sama v Boln; sedla je, zavila se v svoj ogrinjač in se odslej ni več menila za dogodke. Tudi Lukrecija je stopila v fcoln; ta je odrinil, in deset minut kasneje so bili pri barki.
Na krovu ladje je Primavera začutila, kako jo z mrzlim valom objemlje brezumje. Zdaj je plula v neznano usodo. Kam io pač vodi strašno sovraštvo Lu-krecije Borgia!... Oh!... To bi hotela vedeti za vsako ceno...
»Kam me peljete?« je vprašala z dostojanstvenim glasom.
»V svoj grad na Capreri!« je odgovorila Lukrecija.
Primavera je vzdrhtela od groze...
»O Ragastens!« je zamrmrala sama pri sebi. »Kje si, kie si? ...«
In z rosnim pogledom, polnim brezmejne žalosti, se je ozrla proti obrežju.
; ,	Lin.
Padec rodbine Alma.
Bralec ve. da ie vitez de Pagastens strnco držal prvi del obljube, dane knezu Manfredi. Ne le. da ni Iskal prilike, videti kneginjo, nego. da ga ne bi premotila izkušnjava, se je celo zaklenil v svojo sobo in Je ostal zaprt vse tiste dni. Zdaj mu je le še preostaja-fb. da izoolni drugi del svoje k'rnte prisege.
Kajti, prisegel je bil. da se da ubiti ob prvem prihodnjem spopadu s Cezarjevo armado. Knez Manfredi, kot gospodar njegovega življenja mu je bil naložil
samomor. In ta treuuiek je 011 zdaj prišel.
Ragastens je čutil v srcu bridko bol po življenju, ki mu ga je bilo zapustiti. Umreti, zdaj, ko je ljubljen!... To je bilo strašno.
»Ah,« je zamrmral, »moja smrt me bo vredna!... To mora biti kakor plameneča apoteozal... Hočem, da bo Beatrice žalovala po meni!«
Takoj nato mu je prišlo na um:
»Umreti, ne da bi jo bil videl! Vsaj od daleč da bi jo videl! Vsaj trenutek!...«
Vročično je pričel tekati po svoji sobi- In misel, da mu je umreti, ne da bi še enkrat videl Primavero, je kmalu postala edina točka, okrog katere so se z neutolažljivo silo zbirale njegove misli.
»Če pomislim...« je zamrmral, »če bi hotel!...«
Govoril je tako glasno, da se je prestrašil vročičnega. kovinskega zvoka svojega glasu.
»Da,« je povzel, »če bi hotel!... Kdo mi more braniti?... Ako srečam starca, se mu postavim po robu; porečem mu. da naj me zakolje, ako hoče... ne. to je preveč kruto, da je ne bi videl ob svoji zadnii uri!... Takšna pokorščina do starčevega ukaza je blaznost!... Da me ima pravico ubiti, to naj še bo!... Toda ona?... S kakšno pravico jo pozabljam in jo obsojam v muko? ... Ona ie prav tako nesrečna kakor jaz... mogoče še bolj! Kako si neki razlaga, da me naenkrat nikjer več ne vidi? ...«
Bridko se je zasmejal.
»Ah. ta starec, ki je mislil, da ravna bogvekako velikodušno, ko me ni zabodel! Ne. ne! To ne more biti tako! Prisegel sem. da je ne bom več skušal videt! ... Torej, v tej točki prelomim prisego, makar da se svet podere!«
Bil je ves iz uma: gorel je od čudne vročice. Poklical je Spadacappo ter mu ukazal, naj osedla konia in naj ga ima pripravljenega. Njegov načrt je bil tak. da pojde v palačo, kier bo skuši! videti Primavero. ne da bi io ogovoril: nato se vrne, zajaše konja in zdirja v taborišče.«
Še kakih deset minut se je obotavljal, teptal sem-Intja. šel desetkrat do vrat in jih zopet zaprl. Naenkrat pa se je odločil, stekel po stopnicah in stal trenutek nato na ulici... A v tem hipu se je zaslišal neizmeren krik... in prikazala se je skupina jezdecev v iuči mno; goštevilnih' plamenic... Na čelu njih pa sta jahala grui Alma in knez Manfredi!...
Kakor okamenel jim je gledal Ragastens naproti, ne da bi se ganil. Blizo njega so se ustavili. Knez ga je bil videl: velel mu je:
»Spremite nas. gospod de Ragastens... Njegova Visokost gospod grof bi vas rad videl pri posvetovanju, ki se vrši v taborišču.«
Ragastens je omahnil, kakor da je treščilo vanj. Toda njegova neukrotljiva narava je zmagala. Z usme-vom je šepnil sem pri sebi:
»Z Bogom, Primavera! Z Bogom, pomlad, življenje, ljubezen!«
Nato je vele! z grmečim glasom:
»Mojega konja!... Moje orožje!...«
In že je stal Spadacappa polee njega, drž^č Kapitana za vajeti. Ratrastens je šepni' Spadacapni nekaj na uho. Sluga je pokimal z glavo. Nato ie skočil vitez na konja, in vsa družba je počasi odjezdila pn monte-fortskih ulicah, pozdravljena od prebivalstva, ki je mahalo s plamenicami. To je bilo okror polnoči.
V trenutku, ko sta jahala grof Alma in knez Manfredi s svojim spremstvom skoz<’ montefortska vrata, se je neopaženo pridružil tuj jezdec ter prišel z niimi
vred srečno na prosto. Zunaj trdnjave pa ie jaha. ^ previdni razdalji-	‘	:
Zaostajal je zmirom bolj. in nazadnje ie ostal cisto sam, ne da bi ga bil kdo videl. Nato je skočil moz ua tla. Počasi, tipaje je pričel plezati po skalah navzgor.•< In po dveurnem plezanju je dospel na skalno planoto, ki je visela nad Peklensko sotesko.
Tarn se je zleknil po gostem mahu in rastlinju, ki je nudilo ob znožju neke skale udobno ležišče. Kmalu ie trdo zaspal. Ta mož je bil menih Garconio.
Preden je Ragastens skočil na konja ter odjahal s knezom Manfredi, je govoril par besed s Spadacappo. To je bralcu že znano...
Sluga ni sledil svojemu gospodarju. Toda skoraj tik za njim se je odpravil tudi on, zapustil Monteforte, predstavivši se straži kot sluga gospoda de Ragastens, ter odjezdil po isti poti. ki je nedavno temu vodila Ra-gastensa in njega, ko je jahal vitez pod Glavo na svoj dvoboj z Giovannijem Malatesto.
Dospevši na planoto, se je spustil Spadacappa V dir proti gostilni, ki je stala ob znožju Glave: ta gostilna je bila zdaj prazna in zapuščena. Ob sedlu mu je visel dokaj obilen sveženj, podoben zavitku svitih vrvic. Bralec gotovo še ni pozabil, da sta imela Ragastens in Spadacappa po svojem prihodu v Monteforte nekaj dni večer za večerom čudne opravke: Spadacappa je vozil iz mesta majhen voziček. Ragastens p* ga je spremljal. Kam sta vozila? In kaj je bilo na vozičku? Kaj sta počenjala v teh svojih odsotnostih, k! so včasih — vsaj za Spadacappo — trajale kar celo noč?
To bomo kmalu izvedeli.
Tisto noč, ko ie Ragastens spremil kneza Manfredi in se je menih Garconio nastanil na skalni planoti, ie jezdil Spadacappa v gostilno pod Glavo, ki je bila prazna: vsi prebivalci hiše so bili zbežali v Monteforte.
Bivši bravo se je napotil v kleti, ki so bile izdolbene^ v skalo samo. Stopnice so vodile dve nadstropji daleč v globino granita. Spadacappa jim je šel čisto do dna. Tam je bilo troje prostorov, prvi zaprt z navadnimi vrati, drugi in tretji pa s krepko mrežo iz železnih palic; v zadnji kleti se je nahajala tista slovita luknja, si jo je bil po krčmarjevi legendi napravil sam Satan s svojimi vilami.
Dosipcvši do zadnje kleti, ie Spadacappa pokleknil k tej odprtini. ki io je tm krčmar pokazal Ragastens« kot neoporekljiv dokaz, da je niegova povest resnična-S seboj je imel tisti čudni sveženj, ki je bii podoben zavoju vrvice. Odrezal ie približno dva sežnja tč vrvice ter vtaknil odrezani kos z enim koncem v luknjo...
.Ko je bilo njegovo delo končano, se je Spadacappo vrnil s svojim zavojem na vrh. Napotil se je nazaj proti Montefortu. tesno ob vrsti skal, ki so visele nad Peklensko sotesko. Sto korakov od gostilne se je ob znozju neke skale zamudil zooet za deset minut; enako se je zgodilo nekoliko dalje, in spet. in spet...
Ko se ie Spadacapna vrnil h' gostilni, ie bit porabil za svoje skrivnostno delo ves zavoj vrvice, ki ga jo bil pnnesel iz Monteforta.
Knez Manfredi in grof Alma sta dospela v tabor zavetnikov ob Poltrdi uri zji*trc»> Tako; nato sr ie sestal voini svet v šotoru grofa Alma.
Vesti, ki so jih sporočale nrednie straže, so pravile, da je Cezarieva armada izvršila vsa gibanja ter stoii pred svojim taborom, združena v eno samo globoko in spojeno maso. Nedvomno i0 bilo. dn čnka zaveznike v prvih iutraniih urah’ srdit naskok.
Kupim razno pohištvo,
damsko kolo, otroški voziček in različne reči. Pismene ponudbe na Ma-bor, Ruška cesta 35.	1440
iščem meblirano sobo
s posebnim vhodom s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod ins. št. 1438.	1438
Radi selitve poceni prodam
nove otomane za Din 450.— do 550.—, omare, postelje in kredenco- Židovska
ulica 4 H, dvorišče.
14 42
Autofot!
Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Išče se hišnika vpokojenca.
Ponudbe pod: »Prijatelj vrta« na upravo lista.	1441
Madrace nove in stare
ceneno predela tapetnik Anton Arzenšek, Grajska ulica 2.	1447
Oddam dvosobno stanovanje
s 1. junijem. Vprašati od 12—14. ure Stritarjeva ulica 8.	1444
Kupim dobro ohranjen otroški voziček.
Naslov v upravi lista.	1413
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Valiti so tehnični pripomočki! VaZnl so kemični preparati! Najbolj valita pa je prvovrstni strokovna izvežbanostl
Žito dobite naravno lepe,
trajnekodre
samo v salonu
FETTICH — FRANKHEIM — MARIBOR
Ulica 10. oktobra 3.
Fini pesek in vsakovrstni
stavbeni materijal
lata m jModif u Pobrežja. Zelo primerno In lahko dostopno ta traktorje in avtomobil*. Interesenti si lahko ogledajo material m licu mesta. Cena po dogovoru	1434
Josip Sorso, Pobrežje, Zerkovska 59
Zahtevajte povsod M Veternik!“
Najboljši
in najcenej'ši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
■rlber, Slovanska ul. 4
Inseriraite
v
.. Veterniku"
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje. samo v salonu »Dobaja Gosposka ulica 38.	1205
Dr. Kern
Prva oomoi
^^owesretenln^žlv^hfi
knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce.
Cena Din 34*— s poštnino Din 36*—■
Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, M? i’sor
Aleksandrova caata 13
Izdaja KouordU »Jutra« y UubUanl; nreds^vnik Izdajatelja in urednik: FRAN BRO 7.0VIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SIANKU DliTEI a
v Mariboru.