Peter Hitzinger (Snojemski, Po&lipski) v ' « slovstvu slovenskem. X. Bilo je majnika 1. 1850, da je Slovensko Društvo o svojem letnein zboru sklenilo, dati na svetlo zemljovid vesoljnega sveta v slovenskem jeziku, vzlasti na korist Ijudskim šolam, in ponudi se mu v ta namen Podlipski, ter vsled tega sostavi: 3) Popis sveta s kratko povcstnico vsih časov in narodov. Berilo mladira in starim. Spisal Peter Hicinger, fajmošter. Na svitlo dalo društvo slovensko. Natis. J. Blaznik v Ljubljaui, 1852. 8. str. 124. 4) Obraz cele zemlje v dveh polkroglah. Izdelal P. Hicinger. Pervi zemljovid v slovenskem jeziku je bukvicam ,,Življenja srečni pot" pridjal Slomšek. Srečna in modra je bila misel, naj se napravi zemljovid vesoljnega sveta s kratkim zemljopisom, po kterem se ukaželjni Slovenec soznaniti more s svetom. Kako marljivo je sostavljal Podlipski to delo, vidi se iz tega, da je poizvedil krog 4000 krajnih imen, po kterib v različnib deželah rnesta, terga in vasi imenuje narocl slovenski. Kratka, prav po domače pisana knjižica ima v I. delu zemljopis občni v dveh razdelkih, od sveta in njegove sostave, ter od zenilje, nje poverhnine in stanovavcev, v II. pa posebni zemljopis v treb razdelkib, od starega, sredočasnega, pa sedanjega sveta, ktererau so pridjane zgodbe novega in naj novejšega časa. Spisovaje omenjene stvari je vmes v Novice 1.11 zapel mično pesmico: ,,Zadovoljni kmet". Nekega kmeta je prašal mestjan, kako tako zadovoljno in srečno živi. On pravi: Družino dobro jez imam,In Pamet gre voznik z menoj Ime je hlapcu: Delajsam,In Uni je vedni hišnik mnj. In Zgodejvstat in Poznospat.Točajka je in kuharca Za dekle hoče kdo prašat':Pa Žcja mi in lakota. Te Redovnost so s Čednostjo,Dve bišni ste mi še v posest: Poterpežljivost s Pridnostjo.Molitev je in Bobravest, Te mene zibljete lepo, Dokler zaspim zvečer sladko! nBesedica o kovanji novih besed", klero jespregovoril Podlipski v 1. 89, je tako budna in resnična, da naj bi jo pomnili tudi sedanji kovači jezikoslovni. Bče hoče kdo kaj slovenskiga dandanašnji pisati, mu dostikrat težavno z besedo grč, ker sedanje potrebe in okolnosti zares večiga znanja tirjajo, kakor po domače reči le Bhruške peči". Pred kakimi leti je še dobro bilo, čeje kdo ,,hruškepeči" znal, desiravno so že takrat menili, da je koljši več kot to znati; zdaj pa smo od male pečice dospeli k plavžem velicib kovačnic, kjer ni le nekoliko pokovati, temuč večkrat kar naravnost vlivati potreba različnih besed. In o tacih zadevah je težko samimu sebi in pa ljudem vstreči. Dosti naših bravcov slovenskib bukev ali časnikov, posebno tistib, ki niso nikdar čez berv domače vasi stopili, in se nikdar z nekakošnim pazenjem v drugih krajih mudili, precej vpije nad novo besedo, če je le niso slišali v svoji koči, dasiravno je drugej dobro znana. Ce že to pri besedah velja, ki niso nove, temuč so že od kdaj med Slovenci in v dosti krajib znane, se pri novokovanih besedab. ni čuditi, ako nad njimi kdo jezik brusi. Pomniti je pa vonder tudi kovavcem slovenskih besed, da bi ne samo po svoji glavi ali brez potrebe novib imen kovali, in da tudi ni povsod krivica, ako pri marsikterih novih bukvah slovenski bravci tožijo, da niso razumeli, ker se sme po pravici večkrat misliti, da niso za Slovence pisane, temuč za druge narode. Ako se kaj za naše slovensko ljudstvo piše ga povzdigniti na stopnjo omike, je dobro pomniti, da ni toliko na tem, ga novib jezikov učiti, marveč ga z novimi rečmi soznaniti. Res je scer, da mora tudi naše ljudstvo svoje govorjenje bolj zmnožiti in izobraziti; vonder zmirej bo razloček med slovenskim jezikatn in med drugim, kakor tudi razloček v pisanji za učene in za neučene ostati mogel. Naš namen ni tu. govoriti od nerazumljive soderge, v ktero so nekteri po otročje zaljubljeni, ampak mi želimo le memogrede nekaj v dobro opomniti, to namreč, koliko naj besede drugih narečij pomnoženju našiga jezika pripomorejo. Skušamo sami, kako naglo se včasih nova, dobra Slovencu umevna beseda dobi, če se v kakitn ilirskim, serbskim, česlriru ali poljskim slovniku poiše. Nočemo p"a tega terditi, da bi vse besede le v drugih narečjib iskati bile; veliko jih je in prav dobrih, zlasti v rečeh navadne potrebe, v narodu našiin po domačih bribib in dolinah najti, samo da jih žalibog! premalo poznamo; k večirau se malo posmejati znamo, ako besedo slišimo, ki v našim berdu ni v navadi. Ako pa je potreba v druge narečja seči, pač ni le pri enim ostati, ampak treba je, da se večidel na vse slovanske narečja oziramo, in tisto besedo izberemo, ktera se narodnimu jeziku bolj prilega. Kako daljeČ so, postavim, Horvatje le s tem od drugih slovanskih narodov odstopili, ker se preterdo le svojiga o namesti l konec besedi in zlogov derže, — njih nživio", desiravno je občno pravico po svetu zadobilo, je še zdaj marsikomu med nami tako čudno, da se ne ve iznajti, kakošna oblika da je. Mi hočemo s tem le reči, da kakor pri feni reči, tako pri drugi — le enostranosti ne! Razun slovarjev mnogoverstnih slovanskib jezikov nam staroslovenski slovnik dr. Miklošiča k marsikteri besedi dobro pomaga." Marljivo je tudi 1. 1852 pisaril in pevaril v Zg. Danico, in vzlasti o novem letu posvečeval jej pesmice navadno v sonetih, v kterih je o Mariji opeval tedanje življenje cerkveno. Tako na pr. 1. 2: BMarija, danica belim in černim narodam", in za naslednje 1. 53: ,,Danici za novo leto". Krasni ste tudi 1. 41 ,,Lepota Marije Device: 0 Devica, zvezd kraljica, — 0 Marija, rajski cvet! — Te lepote, te čistote, — Kakor tvoja, niina svet itd.; pa 1. 44 nSladko serce Mari j e": 0 Marijno serce sveto,Naj, Marija! petje moje Proti ii am ljubezni vneto,Hvali sladko serce tvoje; Polno božje milosti,Kar se giblje in živi, Polno lepe čednosti!Naj ga hvali in časti itd. Dokaj krepke in ginljive so tudi 1. 4 BNar dražji rosa (Solze pokore); 1. 14 Od terpljenja Gospodoviga (Poleg latinskiga); I. 22 Svetoleto;!. 24K sv.rešnjimu Telesu (S. TomažaAkvinskiga); vzlasti 1. 51 Adventni zdihljeji" (Cerkvene Antifone 0); poslednji na pr. se glasi: OEmanvel — sam Bog z nami, Kralj naš in zapovednik! Čaka te ves ^vet z željami, Ker si naš Odrešenik. ' Pridi rešit grešni rod, 0 naš Bog in naš Gospod 1 Posloven.il je v istem tečaju po časniku kat. bogoslovstva 1. 39 Obhajanje nedelje, in Abisinska cerkev v Afriki 1. 46. — BNedelja je poglavitni in nar starji cerkvenih svetib dni, dan telesniga počitka in duhovniga djanja in življenja . . . Praznovanje nedelje ni samo zapoved iz božjih ust, ampak je tudi naprava v stvarjene reči globoko vtisnjena . . . L. 1832 je angleški deržavni zbor dal preiskovati, kakošne nasledke de ima, vsih sedem dni v tednu delati; in sklep preiskovanja je bil, de človek sicernekaj časa neprenehano delo zraaguje, potem pa naglomaopešain omaga, in zgodnjo smert najde. Dr. Smith, zdravnik v Novim Jorku, piše: BNa Angleškimje dva tisuča ljudi več let vsaki teden po sedem dni delalo, v nedeljo so jim celo dvojno plačo dajali; pa ljudje so bili čedalje slabji, revniši. Začeli so spet le po šest dni delati, in so bili spet boljši in bogatejši. Take skušnje so se storile tudi v Francii in v Ameriki". Tudi živina potrebuje svojiga pokoja sedmi dan; tako piše ravno ta zdravnik: »Konjev je 120 več let po vsih sedem dni tedna delalo, pa pred časam so pojemali; gospodar je mogel delo spet na šest dni djati, in konji so štirkrat delj živeli in za delo bili. Dva soseda sta svoje ovce na daljin somenj gnala, eden je šel vsaki dan dalje, drugi je ob nedeljah počival; in ta je ravno toliko dni pred prišel, kolikor je nedelj obhajal; unimu je bila živina vsa opešala" itd. — Posebne pomembe zdi se mi pa spis njegov 1. 13. 14: nVošil a zastran katekizma", po kterem je koj zboljšal katekizem naš slovenski. BKatekizem, piše na pr. Hitzinger ondi, to je kratik, cerkveno in poljudno vreden obsežik katoliške vere, katoliškiga spoznanja in djanja, v prašanjih in odgovorih . . . Nar kraji katekizem je bil od zgorej dan v desetih zapovedih, ktere je Bog oznanil na Sinajski gori, v očenašu, kteriga je Gospod Jezus Kristus učil, in v apostolski veri, ktero je sv. Duh apostelnam zložiti dal . . . V sedanji red je prišel katekizem, ko so krivoverskimu katekizmu Lutra Martina nasprot izdani bili pravoverski katekizmi: rimski za duhovne pastirje po povelji Tridentinskiga zbora 1. 1566, Petra Kanizja 1. 1554 in Roberta Belarmina 1. 1603. — Gotovo bi katekizem naš bolj svoj namen dosegal, in očitno pvičevanje od edinosti katoliške cerkve po celim svetu bi dajal, ako bi po poglavitnim redu in obsežku povsod eden bil . . Pa še naši slovenski katekizmi do zdaj niso hotli med seboj preveč edini biti . . Dostikrat so mogli jezikoslovskim novinam v podslombo služiti, tukej za nov pravopis, tamkej za nove oblike . . Nemški in francoski se sicer povsod ponujajo, kaj italianskiga in rimskiga pa se raji zamolčuje . . Naj bo dopušeno, nektere vošila zastran dozdanjih slovenskih katekizmov izreči, zlasti v Ljubljanski škofii« itd. Dopisi in novice. V Djakovaru. Kar je Slovencem družba sv. Moliora, to je zdaj Hrovatom družba sv. Jeronima. Ne davno je škof J. Stros&nayer to društvo duhovnom ali svečenikom svoje škofije v posebnem pisanji priporočevaje spregovoril tudi o učiteljih in vzlasti o razmeri med svečeniki pa učitelji. Glejmo, pravi, da učitelj vselej bode ud društva svetojeronimskega. Ako je v potrebi, pomagajmo mu, priporočimo ga premožnejim, ali škofu ob kanoniškem obiskanji. Učitelj, kteri svojo dolžnost na tanko izveršuje, je veliko vreden v šoli in v občini. — 0 razmeri med cerkvijo in šolo, duhovnikom in učiteljem pa piše: »Za cerkev najprej, potem pa perva skerb dobremu duhovniku mora biti šola. Mladina sploh in mladina šolska posebej zasluži vzlasti našo pozornost, ako mislimo našemu narodu pripraviti boljšo bodočnost. Skerb za mladino je posvečena po sveti skerbi zveličarja našega, kteri je opomnil aposteljne, naj mladim ne branijo k njemu se približevati, in kteri je otroka in njegovo odkritoserčnost, priprostost, nedolžnost in ljubeznjivost postavil za vzor, kteremu imamo slediti, ako hočemo vredni biti kraljestva nebeškega. Učitelj je vreden, da bodi svečeniku mlajši, da tako rečem brat, najbliži prijatelj. Prijatelji, že tudi med nas se je zavleklo ono pogubno načelo, da se šola ima povse razdeliti od cerkve in da učitelj ima stati v nasprotji k svečeniku. To načelo je pogubno in škodljivo vselej, vzlasti pak za naš narod. Pobijajmo vsegdar, kjer moremo, to načelo. Edin pak način in vsaj po mojem mnenji najvspešniši je: da z bornim stanjem, v kterem ljudski učitelji še večidel živijo, imamo usmiljenje; da mu vselej s svetom in djanjem, kolikor moremo, bodemo na pomoč; da mu o vsaki priložnosti, vzlasti pak pred ljudstvom pokažemo, da ga spoštujemo, ljubimo in da njegov vzvišan poklic cenimo. (Vid. Zagreb. kat. list br. 17.) —• lz teh zlata vrednih besedi, ktere slavni*škof Strossmayer na serce poklada svojim. duhovnim, pa tudi učitelji spoznajo, kako se jim je obnašati do cerkve in svečenikov, da dosežejo vzvišani namen, ki se doseči da, res le z zedinjenimi močmi. V Radovljici je imelo okrajno učiteljsko društvo 9. p. m. pervi letošnji zbor, pri katerem je bilo navzočnib 8 učiteljev. Predsednik društvu je g. Stojec iz Kranjske gore; g. Žolgar, prejšni predsednik je častni ud. Društvo je vložilo prošnjo do slavnega ministerstva, da bi se vendar enkrat splačal, kar jim gre. Prihodnji zbor bo v binkoštni torek 26. maja. Na dnevni red se stavlja : 1. Važuost in namen okrajnih učiteljskih društev. 2. Praktične razprave o štev. »10«. 3. »Šola« kazalni poduk. 4. Nasvetje posameznih udov. Učitelji so tožili, da že pol leta niso dobili plače, niti se jim ne izplača potnina k uradni konferenciji mesca oktobra pr. leta. (Se je že menda zgodilo!) 09 SS-, I »¦* *m fa* Verouk Verouk Petje Petje Telovad. Telovad. B » » df IS rn a as- &5 06 N .2. CD 9 »* «5.r » g s. *= o Risanje Verouk Verouk Petje Petje Telovad. Telovad. Zrnlj •a Zmlj is 'in <re N 3 jps.Zg. Natorozn. <n 69 88, 3 5 Stevilj. Natorozn. I vilj. 1 orozn. 1 1 " ~~n M vilj anje anje $)*)&< *'«»" « a a < •25S s a" • » "5 » ifc. filj ifc. «.«;<«, « 2 « ?¦=?¦ % s § a Sa ob< ce' c«' re a a < Se ft ac< 3' S" ™ » a < S.«3.S ^oc<ft 2*1" It n i, Risanje Risanje Stevilj. f § § 1 = a N ik. zik. - - s «-¦ zik. zik s.« » Jez 7? Jezi ~-Z: $%< )fc. § 2 *!¦: N k. Jezik. o Jez jr Jezik. vilj. sik. » » vilj. ik. !.§ 2 « R- Ji- 2 2 SPJP » » 2. ifc. — _ ik. vilj. ¦ik. 2. R-- S-sr S-Sr Jezi sr (ft ts 'k. vilj. Jezik. Stevilj » 2. s r ft N 2.5r <S". • 2 2 Ł¦' *" § 2. s=r zik s- S-' •fl? ifc. & iik. «T Jezik. Jezi Pr s- ifc. Jezik. Jess ifc. - 1 - S- a *^ i» » 2. a *<S: n IS ik. S-Sg-Sr 8.8 »§ R"'3-' « § •*>S: § » Stevilj Geome ¦? « 2 * V,8e< S ? •*ci zik. CB rr cs pr La rti N pr t_ a 7? ¦-, k. Jezik. IS Jez S § » •3 *?•¦ o Risanj. Ure Pol ure Razdelki pOE o o etek CD g O ro P" 2. & CI> o petek sreda vt f a" & . razdl. ox eto ; , , 3 D-. to ox CD* O razd ux . leto; ( —t & ox to; II. r-S O> Q-. ox leto; III. razdl. CO tyx c? M ~r 5 ina II. s ina 9) « : s 3ŽS. ¦? «• — ° g "3 -9 <^ S» • cs I B o dl Iz tega lahko povzamemo, da je v teli obrazcih speljano to, kar je v postavi 20. avgusta 1. 1870. le v poglavitnih potezah načertano; v vsej knjigi je blaga na ponudbo tnliko, da se ga vsaka šola za svojo potrebe odbere, kar ga potrebuje, tedaj morda ne bo šole, ali učiteljske bukvarnice, kjer bi se ta knjiga pogreševala. Knjiga se dobiva v Expedit-u c. k. deželne vlade v Gradcu. Kdor pošlje tje po poštni nakaznici 2 gl. 40 kr. jo dobi brez poštnine pod svojo adreso. — Prilično morda kaj več. Iz ptujske okolice. Učitelji ptujskega šolskega okraja so imeli 7. maja izlet na Zavrč. Pripeljavši se ob 9. uri na Dobravo, so imeli v gostilnični dvorani gsp. Reisingerja zajuterk, potem pa sprehod na bližnji hrib sv. Marije nad Zavrčom, od koder so imeli lepi spregled na veliko ptujsko polje, v Slovenske gorice, na Hrvaško in Ogersko. Nazaj grede so imeli slovesni zbor v zavrčki šoli. Gosp. učitelj Robič iz Ptuja je pozdravil navzočne s kratkim govorom, v kterem je razložil pomen izleta, namreč, da se slavi potrjenje deželne postave o zboljševanji učiteljskih plač. Pokazali so navzočni hvaležnost do Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa z navdušenimi živio-klici in slavoklici. — Gosp. učitelj Sernec od sv. Andraša je razkladal pomen majovih izletov sploh in posebno učiteljskih. Dokazal je imenitnost mesca maja za avstrijansko šolo, ker potrdenje naj važnejših šolskih postav spada v ta mesec; tako postavo od 25. maja 1. 1868, in ona od 14. maja 1. 1869. Omenil je tudi deželne postave o zboljševanji učiteljskih plač, ktero so Njih Veličanstvo presv. cesar pred nekterimi dnevi potrditi blagovolili, in je konečno učitelje navduševal, naj se zmiraj bolj in bolj za blagor in napredek ljudske šole potegujejo. — Gosp. Robič je nektere važne stvari navzočnim naznanil in je potem sklenil zbor. Podali smo se po zboru v gostilnično dvorano gosp. Reisingerja k obedu, kterega so se vdeležili učitelji, gospe in gospodične in bližnji prijatelji. Razveselovale so nas mnogovrstne napitnice, pesmi in izverstno igranje g. Reisingerja in g. učitelja Ferka iz Ptuja; posebno pa nas je žlahtna zavrčka vinska kaplica precej navdušila. Gotovo bo ta dan vsakem deležniku v prijetnem spominu ostal. Okrajni učiteljski zbor v Kerškem 8. p. m. Razun I. so se zborovanja vdeležili vsi učitelji kerškega okraja. — Preden se zborovanje začne, je g. K. Gašperin v šolski telovadnici z otroci telovadil, da bi učitelji videli, kako se ta nauk praktično speljuje. Zborovali so potem v pisarnici c. k. okrajnega poglavarstva. Gsp. c. k. okrajni šolski nadzornik, profesor Wurner je govoril o tem, kar je vidil po šolah, katere je nadzoroval; šole imajo vse premalo učil; učitelji liaj prigovarjajo, kjer koli je prilika, da se občinstvu šola priljubi. Govoril je potem o učnih predmetih, kako se imajo podučevati, in povdarjal, da ga veseli videti, da učitelji podučujejo že v novi meri. — Prestopili so potem k drugi točki dnevnega reda »o določitvi učnih čertežev«. Po vsestranskem razgovarjanji se sklene, da naj se predloženi čerteži v nekaterih točkah popravijo jn še enkrat predlože. — Glede tretje točke so naštevali navzočni mnogo, mnogo reči, katere naj speluje krajni šolski svet z ozirom na zdravje po šolah. Račun o učit. bukvarnici se poterjuje z zahvalo za mnogi trud, nakupilo se je že mnogo knjig, pa vendar ostaja gotovine 75 gl. 17 kr. a. v. Govorili so o nakupovanji zastran novih knjig, in g. nadzornik nasvetuje knjige, ki so imenovane v knjigi »Normal-Lehrpliine«. Posebno živahno je bilo razgovarjanje zastran številjenja s posebnim ozirom na desetne drobce. Pri risanji nasvetuje nadzornik skupno podučevanje, enako tako, kakor je v imenovanih vzornih načertih. — Volili so potem gg. Gašperina in Wresitza v deželno konferencijo. Stalni odbor bode imel nalogo, da izdela nadrobni čertež o jezikovem podučevanji po razdeljenib I. razrednih ljudskih šolah, in po nasvetu gsp. Gašperina osnovali so poddružnico »krainischen Landeslehrervereines«. Da se potrebno v to vkrene so bili v odsek voljerii gg. Gašperin, Wresitz in France Lavrič. — Učitelji kerškega okraja dobro razumevajo čas in zahtevanje njegovo; kar so tudi posebno pokazali s tem, da so vsi razun enega svoje razprave v nemščini spisali! Iz Ljubljane. 27. maja zborujejo mestni ljubljanski učitelji. Na dnevnem redu je: 1. Opazke okraj. šol. nadzornika pri nadzorovanji. 2. Sporočilo o nemškib knjigah, ki se sedaj rabijo po mestnih šolah. 3. Kako naj se risanje podučuje v ljudskih šolah na podlagi ministerijalnega ukaza dne 9. avgusta 1. 1873. 4. Kako naj se učenci podučujejo v telovaji. 5. Volitev 2 odbornikov v deželno šolsko konferencijo. 6. Volitev odbora v posvet nekterih toček za konferencijo. 7. Volitev odseka za okrajno šolsko bukvarnico. Iz seje c. k. dež. šolsk. svcta 9. aprila 1874. Gosp. perovodja bere opravilne spise rešene od zadrje seje. Stavlja se nasvet za vmestenje učitelja za slovenski in nemški jezik na višji realki v Ljubljani, potem za filologijo na c. k. višji gimnaziji v Ljubljani. Sporočilo c. k. dež. šolsk. nadzornika za hum. nauke o nadzorovanji novomeške gimuazije se začuje in predlaga slavn. minislerstvu. Da se pridobe postavno poterjeni učeniki za dvoje spraznjenih služeb — za prirodopis, matematiko in naravoslovje in za risanje — in od petero spraznjenib jezikoslovnih služeb za klasične jezike, sklene se, da še razpiše troje služeb, ako mogoče tako, da bo učitelj pomagaje tudi slovenski ali taljanski učil, dvoje drugih pa se prihranjuje primernemu času. — Na gimnaziji v Kranji bosta dva učenca, ki sta bila dosibmal šolnine prosta, plačevala, osem se jih pa oprošča; iz novega se jih šestnajst oprošča, enemu se odreka. — Več učiteljskih služeb na tukajšnih srednjih šolab se bode razpisalo, n. p. učit. služba za klasično filologijo in za zemljepisje in zgodovino, za poslednjo imajo prednost taki, ki bi bili zmožni pomagaje učiti slovenščino ali taljanščino v Kočevji; spraznjena učiteljska služba za talijanščino na realki v Ljubljani, in za klasično filologijo, uče tudi pomagaje slovenščino, iia gimnaziji v Kranji. — S pooblaščenjem sl. ministerstva vrača se gosp. Jesenkotu rokopiš »Primerjalni prirodoznanski zemljepis« z nagrado za trud iz učilniške zaloge. — Dež. šolski svet izreka, da se učitelji prestopivši v druge kronovine spuščajo le na koncu šolskega leta in le takrat, ako so njih dekreti skrajni čas konec mesca julija pri dotičnem okrajnem šolskem svetu. — C. k. okrajnemu šolsk. svetu v Postonji se naroča, da se neki učitelj iz Postonje dobivši drugej službo ne spušča prej iz službe, kakor na koncu šolskega leta. — Po predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta in deželnega odbora, se začasni učitelj v Škofjiloki V. Telban za terdno postavlja. — Prošnja za oproščenje o učiteljskem izpitu za ljudske šole predlaga se slavn. ministerstvu. — 0 sporočilu c. k. okrajn. šolsk. sveta v Planini zastran veronauka v Žireh se prosi knezoškofijstvo, da potrebno preskerbi za podučevanje v kerščanskem nauku. — Učiteljica na vadnici gn. Eliza Škoflc bode spraševala gospodinstvo in ročna dela pri skušnjah mesca aprila. (Odgovor na vprašanje spraševalne komisije.) — Prošnja profesorja gosp. Jesenkota, da se njegov rokopis: »Občni zemljepis za meščanske šole in pervi razred gimnazije in realke« dade natisniti ali se mu v to nekaj pomore, predlaga se slavn. ministerstvu. — Odbija se rekurs berdske grajščine zastran davka k šoli na Berdu. — Metelkov zavod za učiteljske pripravnike se bo dajal ravnateljstvu pomožne šole v Ljubljani. Nekaterim se priToljuje pripomoč v denarjih. Kako stoje naše učiteljske akcije? Nobena točka deželne postave 29. aprila 1873. 1. nas učitelje ni tako zanimala, nego ona, ki nam zagotovlja materijalno stanje. Vsi smo težko čakali, da bi se kmalu vresniCila. Žalibog, da še dandancs čakamo na dejansko izveršitev, če tudi je že postava leto dni znana, sedmi mesec že veljavna, in ji je odločenih le še 5mescev, da popolnoma oživi. — Kaj je temu krivo? Deželna postova je nas učitelje skoraj dispenzirala vsake skerbi, da se nabirajo novci v šolske kase, iz katerih bi zajemali naše plače; zarad tega smo nedelavni gledali upajoči tje, kjer se denar steka in veselo enkrat zatrobi: Fantje skupaj! Denar je tii! Pridite ponj! V tej nadi smo pa pozabili, da je treba popred skale navertati, ki naj dajo vodo spod sebe, potem še le s korcom zajemati iz vodnjaka, ko se je voda v-vanj natekla. Zdaj se nam ravno tako godi, kakor Danajevim hčeram, ki so v kazen z rešetom zajemale vodo, ali pa iz suhe struge nalivale škafe. — Perva skerb vseh šolskih oblastnij, od perve do zadnje, od deželne do krajne, ne izvzemši učiteljev, naj bi bila s pervega ta, da se nemudoma po razglasu postave skerbi za njeno temeljito izveršitev, da se dajo pojasnila in pride na pomoč onim, ki imajo v pervi versti skerbeti za nabiranje novcev. Vse tako, kakor se godi še le sedaj. V sverho tega naj bi se bil konstituiral odbor sestavljen iz zvedenih mož, n. p. okrajnih glavarjev, udov dež. šolskega sveta, finančnih in davkarskih uradnikov in še kaj tacih praktičnih mož, poznajočih naše deželne razmere. Ta odbor bi bil moral precej po razglašeni postavi stopiti v akcijo in dajati c. k. dež. šolsk. svetu nasvete pa načrte, kako naj se ta ali oni paragraf rešuje. — Kolikor smo učitelji sedaj spoznali, je to narobe svet, da se od krajnih šolskih svetov pričakuje, da bodo iz lastnega nagiba in spoznanja oživili postavo. Vsaj se ve, iz kakošnih elementov so sestavljeni, in kdo more zahtevati, da bi predsedniki brez odškodovanja sedeli dan na dan pri postavi, ter skerbeli, da se stori, kar je ukazano?! Višje oblastnije so vesele, če krajni šol. sveti po razpisanih ukazih in navodih radovoljno zadostujejo poveljem. Inicijative se krajni šolski sveti do sedaj niso lotili in se je tudi dolgo ne bodo lotili, kedar bo šlo za novce. To je preodijozno opravilo, katerega se boje, a ne brez vzroka. Zakaj, vsak lahko vgane? Treba je, krajnem šolskem svetom na roke iti, jim v njihovo korist svetovati, naj se lotijo s pomočjo občinsko nabirati šolnino, in druge dohodke za šolo. V ta namen naj učitelj izroča krajaemu šolsk. svetu zapisnik šolskih otrok, ki hodijo ali ne hodijo k nauku. Pomnožen krajni šolski svet potem določi, kdo bode šolnino plačeval, kdo ne? Kolikor jih je oprostenih, za toliko mora srenja plačevanja prevzeti (§. 40 dež. post. štev. 21). To delo bo tii in tam kak viliar provzročilo. Več ko jih bode oprostenili, več bode zadelo davkoplačevalce, kar jih bo zelo razkačilo in nasledek bo marsikatera terdoserčnost, po kateri bodo reveži prisiljeni, šolnino odrajtovati. Kjer je občina šolski denar ali ves ali deloma na občinsko blagajnico prevzela (§. 41) bodo morali davkoplačevalci tudi bolj v žep segati, ako se od tistih, ki ne plačujejo nič davka, ne bode pobirala šolnina, ti so gostači; sim ter tje so gotovo taki, ki niso tako potrebni, šolnine oprosteni biti. — Ko so plačevalci šolnine določeni, se zapisnik izroči županiji, ki ima potem oklicati, naj se jim do .tega in tega časa odrajta šolnina, če ne pride bav — bav — »sekacijon«. Ker kmetje pred zadnimi kvatri leta težko odrajtujejo svoja postavno predpisana plačila, poljske pridelke prodajajo še le v jeseni — bodo župani imeli vsak, ali čez 2, 3 mesce to sitnost, denar izterjevati, in proti zapisovati. Zapisnik blagajnični bode imel 12 predalčkov za vpisovanje mesečne šolnine, če se ne bode za celo leto, enkrat odrajtovala, kar bi bilo bolj pripravno. To pa se mora naprej zgoditi, sicer nima davkarija učiteljem nič dajati. — Dokler šola ne bode kot deželna naprava plačanaiz deželnega zakkda, ki se bode polnila s splošnim Solskim davkom, toliko časa se bode šolnina že morala pobirati. Vsa šolnina na Kranjskem znaša okoli 40.000 gld. Toje velik znesek, brez katerega se ne da računiti. Deželni zaklad bode povernila zahteval za svoja posojila, iz katerih bodo učitelji sedaj menda še-lena ukaz finančne direkcije po davkarijah sprejeli svoje kervavo zaslužene krajcarje. Ono povernilo se bode naj več plačalo s šolnino. Dolgo pa še ne bode vsa šolnina skupaj, ne ta, ki je na dolgu od 1. novembra, in ne ta, kar jo imajo še naprej odrajtovati. Učitelji med tem časom ne bodo brez plačila mogli biti, stok in jok ne bode prenehal, toraj bode deželni zaklad zmiraj še posojila dajal, ako bodo le prosili zanj c. k. okraj sol. sveti. Sicer smo zadnjič v »Tovarišu« omenili, da bode posojevanja konec, ko se v deželni blagajnici tema naredi; a danes popravljamo to vest, ker smo čuli, da misli deželni odbor sam posojila iskati, ali pa obligacije kranjske zemljiščine odveze prodajati. Da to ravno ni za deželo koristno, ve vsak; pa temu ni okom priti, ker se šolnina in drugi dobodki niti ne pobirajo, še raanj pa odrajtujejo. Pa če bi tudi občine imele denar že nabran, dvomimo, da bi ga hotele davkarije sprejemati, ker nimajo potrebnib knjig za vsako šolo posebej (!) pripravljenih, v katere se imajo natanko zapisovati vsi šolski dohodki. — Uradnikom po davkarijab stopajo lasje po konci že pri samem premišljevanji, kako naj se šolske flnance vredijo. Pa to vse se bode v teku časa (!) že dognalo, če le — pozneje sitnosti ne bode, ko novci ne bodo redoma dohajali v okrajne blagajnice? To pa nikakor še ni vse, kar smo tii navedli. Pri drugi priliki hočemo se pogovarjati na dalje o zaprekah, ki jih bode izveršitev deželne postave dne 29. aprila 1. 1873. še rodila.