ŠTEVILKA 9- LETO 6 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA SEPTEMBER 1978 UREDNIKOV STOLPEC B*«26. oru na 9. kongresu pn mandatnem obdobju in začrtali MueTl^na^del^lo jubilejnega X. sindikalnega kongresa. ^»^-jHM V osnutku poročila o delu Zveze sindikatov med 8. in 9. kongresom, kije v raz-ravi v osnovnih organizacijah sindikata, ugotavljamo, da je pretečeno obdobje izredno pomembno za razvoj nase samoupravne socialistične družbe na temeljili resnične demokracije jfc neuvrščel|esW v zunanji politiki. Tudi sindikalni delavci smo dali svoj prispevek k takšnemu razvoju, saj pravzaprav ni bilo akcije, ki bi potekala mimo delovnega človeka in sindikata. V okoljih, kjer je sindikalna organizacija tesno z interesnHajB-smn^Brav-Ijalca, so uspehi seveda večji kot tam, kjer se še vedno ukvarjajo z vprašanji, ki so manj pomembna za krepitev vloge in oblasti delavca. Poročilo o delu Zveze sindikatov med kongresoma je plod široke javne razprave o izvrševanju sklepov 8. kongr^i^M^j^Plie v OOS jafc^zi vse letošnje- ietb. Predkongresna aktivnost v Zvezi sin katov mora v sleherni delovni sredini po meniti boj za uveljavitev takšnega družbe-onomskega položaja delavca, kot je pisan v ustavi in z zakonom o združenem delu. Zato se od vodstev sindikatov in Zveze sindikatov terja, da razprava temelji na kritični analizi doseženega v de-m jaJo^r Razprava itaj predvsem orno att qFu-j i človeka v zdru-^jjevW skup-. AISMjra delavi tadkaf^er le^ razdi gadovo delo ♦jjjfem d«u in obč nosti. SindjOnrn«a^o4lT^zo.k^jmuni-Stov na čelu delovati povsod tam, kjer delavski razred uveljavlja svojo vlogo. To pa je v združenem delu, delegacijah, delegatskih skupščinah, društvih in interesnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih. Ni JJPuTOMfjjfoKljJr organižac^» zdi %ela dobila osrednje "M^Mf^nui lucije za 9. kongres ZSS. TOZ D meljna celica delovanja sindikatov, s tu vsaKodnevitt' ooraiaitjin^azafe vsakodnevni problemi delovnega človeka. Dosedanje razprave v naših delovnih kolektivih so pokazale, da smo institucionalno temeljne organizacije postavili (čeprav še ne povsod), v nadaljni preobrazbi pa se moramo v Zvezi sindikatov prizadevati za njihov odločujoč vpliv v družbenoekonomskem in političnem sistemu. Predvsem osnovne organizacije sindikata bodo ti vplivnejše pri dajanju pobud tvarjanju pogojev za nove temeljne o acije združengg$ de#T so tudi izzval veliK* pTOprnasjgSKdvsem ugotavljamo da plfcrjt^jso celoviti. Ne gre za to, djfbi sedaj tflEjjteilha novo sprejemali, dopolniti jih je potrebno v tistih delih, kj nujno, predvsem pa so že se O naiog; mu je preo v: tekala živahna večjih kolektivih tudi nrVa. MordaseTiisb povsod strinjali z zapisanim, ker so nekatere OOS? MfremljaleJtftopnje delegatov in delegacij, kljub temu pa so misli, zapisane ^-resoluciji, dobile podporo. udi osnutek statuta je doživel no pozornost. V razpravah smo ugr da se vloga osnovnih orgftnj-ć^j Jcrepi,Piy vseh nadaljnjih oblikah or indikatdv moramo še naj: eri krepitve vloge in Čeprav gre včasih za maler le-te lahko rj|ipomo^o J* stopanje delavca pri sporih z DO, kjer je sedaj praksa, da se delavci najprej obračajo na občinski in republišk V Času do obeh kongresov mora pt kongresna aktivnost doseči slehernega delavca. V mnogočem so nam v tej aktivnosti v pomoč razprave v pripravah na kongrese Zveze komunistov. Tam, kjer so močne organizacije Zveze komunistov, so v predkongresni aktivnosti pripravili ana-, ki jih danes v sindikatih s pri-)ljamo v javni razpravi o naših lerHRi. Predkongresne'priprave tudi priložnost za dopolnitev :.delo\ usmeritev na vseh ravneh organiziranost4 sindikalnega delovanja. L. K. Pred kongresom mladih Priprave na X. kongres ZSMS v Sloveniji, ki bo meseca oktobra v Novi Gorici, so potekale tudi v litijski OK ZSMS. Čeprav smo z javno razpravo o kongresnih dokumentih zamujali, pa smo zastavljeni plan dokaj uspešno izvedli. Gradivo za javno razpravo smo poslali po osnovnih organizacijah v maju, avgusta pa so uvodničarji vodili javne razprave po naših osnovnih organizacijah na terenu in v delovnih kolektivih. Žal so nekatere naše OO ZSMS do javne razprave pristopile precej neresno, tako da v nekaterih sredinah sploh niso razpravljali o kongresnih doku- mentih. Sicer pa je bilo precej pripomb na samo gradivo za javno razpravo, saj je resolucija dokaj nesistematično napisana, mnogo stvari v njej se namreč ponavlja. Ker smo smatrah, da je resolucija zelo razširjena in nepregledna, smo se z uvodničarji dogo- Rekonstrukcija vodovoda Vodovodna črpalka na Ljubljanski cesti zmore črpati 20 m3 vode na sekundo. Sedanje potrebe za Litijo in Šmartno so 15 m3 /s, kmalu pa bodo te potrebe večje, saj se Litija in Šmartno hitro razvijata. Ozki cevovodi so glavna ovira za perspektivne potrebe Litije in Šmartna, zato bo v naslednjem letu na podlagi raziskav Geološkega zavoda S RS komunalna skupnost pričela z rekonstrukcijo glavnega ce- vovoda in gradnjo Se dveh črpališč na tem območju. Raziskave so pokazale, da zaloge talne vode na tem območju zadostujejo do leta 2010. Velik problem pa je tudi v zaščiti talne vode pred morebitnim onesnaženjem, saj preko vodnega rezervata poteka žel. proga in ceste, po katerih se prevažajo tudi nevarne snovi. Foto: Zofka vorili, da se bomo posvetih predvsem specifičnim problemom v naših osnovnih organizacijah. Največ problemov je bilo prav v zvezi s financiranjem OO ZSMS, saj je edino redno sredstvo teh še vedno le članarina. Marsikje pa se srečujejo tudi s prostorskimi problemi, ki pa bi jih bilo mogoče razrešiti le z malo dobre volje KS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Mladinci so imeli tudi vsebinske pripombe in sugestije na kongresne dokumente. Te se nanašajo predvsem na mesto mladih pri delitvi OD, mesto mladih v KS ter na politiko štipendiranja. Kongresni dokumenti oziroma resolucija posplošeno predstavlja ta področja, mladi pa si želimo, da bi bilo mesto mladih na teh področjih točneje definirano. Bile so tudi pripombe na samo organizacijo občinske konference - mladi namreč smatrajo, da še vedno nimajo prave podpore iz občinske konference. Prav tako je tudi pripomba glede pohodne enote zelo umestna, saj smo pohodne enote samo ustanovili, s tem pa delo na tem področju tudi končali. To so glavne pripombe, še zdaleč pa ne vse. Odpira se še veliko vprašanj na področjih, kot so* '- mladi v organizacijah združenega dela, - mladi v kmetijstvu, - vloga mladih v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Vse to pa so naloge, ki jih bomo morali rešiti v tem mandatnem obdobju. Razprave bomo intenzivno vodih vse do začetka X. kongresa Z SMS, nato pa začeli z usklajevanjem statuta in drugih aktov z novo sprejetimi določili. Na kongresu v Novi Gorici bomo imeli tudi delegate iz OK ZSMS Litija, ki bodo zastopali stališča in . predloge mladih na področju naše občine. PETERLIN JANI Spet je tu september in šolska vrata so se odprla za 2163 učencev osnovnih Sol v naši občini. V šolah je torej po dveh mesecih počitnic za otroke spet intenzivno stekel vzgojno-izobraževalni proces v mnogih oblikah in dejavnostih kot enoten vzgojno-izobraievalni proces v naši družbi. Vzgoja otroka mora biti torej celovita in vsestranska, zato je poleg rednega pouka bistvena sestavina vzgojnoizobraževalnega procesa tudi izvenšolska dejavnost oziroma prostovoljne interesne dejavnosti, v katere šole vključujejo čim več učencev in tudi zunanjih sodelavcev — mentorjev iz društev, družbenih organizacij in OZ D. Otrok pa Se vedno večino časa preživi doma, kjer je deležen vzgoje s strani staršev in drugih članov družine. Ali pa tudi ne. Ali pa je deležen vzgoje, ki ni čisto takšna, da bi pomenila povezavo z vzgoj-noizobraževalnim delom v okviru šole in raznih interesnih dejavnosti. In ravno temu problemu posvečamo te vrstice, pa čeprav vem, da je v veliki večini primerov vpliv staršev na otroka in njihov vzgojni prispevek k celovitem procesu oblikovanja otrokove osebnosti kar v redu. Gre namreč za nekatere primere (popolne) odsotnosti staršev pri vzgoji svojih otrok, kar pomeni veliko vrzel pri razvoju otroka. Takšni primeri so velikokrat vzrok tako za slab učni uspeh otroka, kot tudi za vzgojne motnje, ki se nemalokrat čutijo v vsem življenju človeka. Iz razgovora s prosvetnimi delavci lahko izluščim tudi nekatere naslednje primere: staršev (obeh) ni nikoli med letom v šolo, tik pred koncem leta pa pridejo v šolo (ali pa še to ne) in se čudijo slabemu učnemu uspehu svojega otroka. Tisti otroci, ki so vzgojno problematični, skoraj po pravilu niso deležni nikakršne pozornosti staršev pri učenju in vzgoji. Bili so tudi primeri — upajmo, da jih ne bo več — da starši niso niti točno vedeli, kateri razred njihov otrok obiskuje. Ali v takih primerih lahko pričakujemo, da bo otrok doma deležen tudi drugih nasvetov, pomoči, razgovorov in aktivnosti kot npr. vprašanje žepnine, navajanje k branju knjig, vzpodbujanje k športnim aktivnostim, razne kulturne in tehnične aktivnosti, kontrola domačih nalog in šolskih potrebščin itd. Delo z otrokom samo v šoli in morda še pri interesnih dejavnostih je vsekakor premalo, če tudi doma ni otrok deležen ustrezne pozornosti in celovite vzgoje, takšne, kot je v šoli. Mislim, da je velik vzrok raznim težavam, ki takega človeka spremljajo tudi kasneje v življenju, prav prešibko sodelovanje staršev v njegovih mladostnih letih. Tudi izgovori, češ da ni časa, da otrok ne posluša, da ni zainteresiran, da ima slabo družbo itd., so več ali manj predvsem opravičevanje samega sebe z izgovori, ki pa sploh nimajo kdo ve kakšne teže. rCAN GLASILO OBČANOV SEPTEMBER 1978 Kdaj bodo vplačali? Denar je zbran - Še vedno nismo vplačali vseh vpisanih vsot za javno posojilo za ceste. Videti je, da je med takimi grešniki tudi nekaj gospodarsko močnih obrtnikov, ki sicer preklinjajo slabe ceste, niso pa pripravljeni izpolniti prostovoljno sprejete obveznosti. Prejkone pa obveznost ostane. -Modernizacija ceste Sava-Ponoviče-Litija se je pričela. KS Sava je pred težkimi nalogami. Najhujša nevarnost je možnost podražitve zaradi kasnega pričetka del. Namesto v juliju so se dela pričela šele septembra. Zakaj je do tega prišlo? Niso smeli pričeti, ker v juliju še niso imeli zagotovljenih vseh potrebnih sredstev. julija 1978. Ob tej priliki je generalni direktor Gozdnega gospodarstva Ljubljana ing. POČIVAVŠEK TONE povedal mnoge zanimivosti o gradnji. Dolžina odseka je 8,2 km. Širina ceste je 4,0 m. Na tem odseku so izkopali 53.000 kub. m materiala. Napeljali so ga 10.700 kub. m. Za izgradnjo tega odseka so porabili 3.500.000,00 din, kar pomeni, daje 1 km ceste veljal 426.000,00 din. Naslednji odsek od Spodnjega Mamolja do Češka je dolg 4,1 km in bo izgrajen v letu 1978. Končni odsek od Češka do Spodnjega Loga bo verjetno izgrajen v letih 1979 in 1980. Ta zadnji odsek bo dolg približno 8 km., Podhoda še ne bo Jevnica je lepša Mja napreduje - Lokacijska obravnava za podhod Kresnice je bila dne 7.9. 1978. Zdaj vemo, da podhod letos ne bo izgrajen. Potrebni bodo skrajni napori projektantov in projekta nizke gradnje ter investitorjev, ki so iz železniškega gospodarstva Ljubljana, Zavod za investicije, da bi se gradnja mogla pričeti v letu 1978. V primeru, da se gradnja letos ne prične, se utegne izgradnja za nekaj časa odložiti. Črpalka v Gabrovki — Še vedno ne vemo nič o pričetku gradnje bencinske črpalke v Gabrovki. Tudi republiški sekretariat za urbanizem sprašuje, kje seje zataknilo. Naše mnenje je, da se investitor neupravičeno boji, da investicija ne bo rentabilna. Asfalt v Kostrevnici - Cesta B ajernik-Kostrevnica—Lupinica je dobila drugo plast asfalta (obrobni sloj). Gradbeni odbor in Krajevna skupnost Kostrevnica planirata še naslednja dela na tej zelo lepo izvedeni cesti: ureditev bankin, postavitev prometnih znakov, ureditev jaškov in drugih objektov, odvodnjavanje, postavitev odbojnih ograj in postavitev usmernikov. To so zelo obsežne naloge, kijih KS Kostrevnica želi in hoče izpolniti. Nove trgovine - Letos gradimo na območju naše občine tri večje trgovine. Mercator gradi večjo samopostrežno trgovino na Rozmanovem trgu. Kmetijska zadruga Litija obnavlja in povečuje trgovino v Kresnicah; obseg del pa je tolikšen, da gre v resnici za novo trgovino. Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole gradi na Dolah prav tako novo trgovino. - Jevnica je znatno polepšana. Kmetijska zadruga Litija je na največjem objektu v Jevnici, na zadružnem domu, financirala izdelavo fasade. Nova fasada zadružnega doma seje tako vnesla v okolje, da so prebivalci in tisti, ki potujejo mimo Jevnice takoj pozabili na prejšnjo nedokončano gradnjo. Težave v TOZD Mizarstvo — Rezultati gospodarjenja za prvo polletje 1978 še vedno burijo duhove v vseh sredinah gospodarskega, političnega in družbenega življenja občine Litija. Čeprav so rezultati vzpodbudni za vse delovne organizacije z izjemo TOZD Mizarstvo (Lesna industrija Litija) je razprava o rezultatih zelo živahna. Med tem ko se večina delovnih organizacij ukvarja s problemi izpolnjevanja planov, s kontrolo stroškov poslovanja, z napori, da se poveča storilnost, s prizadevanji, da se izboljša kvaliteta proizvodov ter drugimi problemi, in s ciljem, da se izboljšajo še kar dobri rezultati, ima LIL TOZD Mizarstvo drugačen problem. Pravzaprav problemi so skoraj identični, le nivo je povsem različen. Namreč LIL TOZD Mizarstvo se nahaja pod rdečo črto. Z drugimi besedami, v Zagorici se z vsemi temi problemi borijo, med tem ko poslujejo z izgubo. Zdi se, da so v Zagorici šele pričeli z resnimi napori, da se rešijo iz hude zagate. V prvi polovici septembra so sprejeli vrsto ukrepov, katerih namen je spremeniti poslovanje in proizvodnjo tako, da bi bilo poslej vsaj tekoče poslovanje pozitivno. Uspešen program interne sanacije je le prvi, vendar odločilni korak za izboljšanje stanja. Temu bodo sledili naslednji koraki, zlasti pa modernizacija tehnologije in jačanje finančne moči. V LIL so mnenja, da bodo prvi rezultati vidni še pred koncem letošnjega leta. Nova cesta - O gradnji gozdne ceste Polšnik-Spodnji Mamolj je Glasilo občanov že poročalo. Sedaj se izgradnja te ceste nadaljuje in sicer od Sp. Mamolja proti Češku (smer Spodnji Log). Odsek ceste Polšnik-Spodnji Mamolj je bil svečano odprt dne 20. - Izgradnja ceste Roviše-Podbukovje sedaj lepo napreduje. Enota JL A, ki je graditelj te ceste, dosega zdaj lepe rezultate. Prebivalci Podbukovja so v začetku septembra na obronkih svojih pašnikov mogli pozdraviti naše vojake, in sicer potem, ko so z buldožerji prebili že več kot 3/4 trase. Prebivalci Podbukovja in Široke seti pa se pripravljajo na prestavitev trase Podbukovje-Laze in tiho upajo na. delno pomoč JL A, kajti vojaki tega prvotno niso imeli v programu. Taksi - Letos smo doživeli v Litiji na področju razvoja obrti majhno, vendar pomembno novost. Dobili smo taksista. T aksist parkira svoj avto pred Restavracijo Pošta in čaka na goste - ter telefonski priključek. JRKTseirazvija^ -RKT Litija že dalj časa rednoin intenzivno posluje. Kolektiv šteje zdaj šele tri člane in se bo povečal hkrati s povečanjem obsega poslovanja. Obrat Kovinarske - Obrat Kovinarske na Dolah že dobiva svojo podobo. Izredno agilni organizatorji pod vodstvom Vrtačnik Mirka, predsednika krajevne skupnosti Dole pri Litiji, so dosegli pomembne rezultate. Gradbena in druga dela so toliko napredovala, da so povsem realne možnosti, da obrat prične z rednim delom že letos. Na Dole so pripeljali že prve stroje za bodoči obrat. Novo vodstvo - Industrija apna Kresnice, ki je TOZD SGP Slovenija ceste, ima direktorja. Direktor je OVČAR VLADO, diplomirani inženir gradbeništva. Tov. Ovčar ima velike organizacijske in tehnične izkušnje in je začel opravljati dela in naloge direktorja TOZDA 1.9. 1978. I. K. Zavarovanje — gospodarska nujnost V zadnjih letih smo priča velikanskih gospodarskih škod v kmetijstvu, ki jih povzročajo mraz, toča, ogenj. Škode so tako ogromne, da jih posamezniki, brez pomoči drugih, največkrat ne bi zmogli nadoknaditi. Ob takšnih priložnostih vedno ugotavljamo, da je najenostavnejša, najcenejša in tudi najučinkovitejša preventivna zaščita pred posledicami takšnih in podobnih katastrof, posluževanje institucije zavarovanja, ki na podlagi solidarnosti in vzajemnosti, kar najbolj uspešno, odpravlja v zavarovalnem procesu, kjer je udeleženo veliko nevarnostnih objektov, škodljive posledice nastalih škod. Žal se tovrstne zaščite premalo poslužujemo ali pa se premalo zavedamo njene pomembnosti in začnemo resneje razmišljati o njej šele takrat, ko je največkrat že prepozno. Tu mislim predvsem na slabo posluževanje zavarovalne zaščite, individualnih kmetijskih proizvajalcev - kmetov na področju zavarovanja posevkov in plodov, pred uničenjem in poškodovanjem zaradi toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja itd., kot tudi na sorazmerno dokaj razširjeno, vendar kvalitetno slabo, nizke zavarovalne premije, podzava-rovanje - zavarovanja kmetijskih gospodarstev proti požaru oziroma rizikom, ki jih vsebuje tovrstno zavarovanje (požar, strela, eksplozija, toča, itd.). Široka paleta možnosti omenjenih zavarovanj nudi ustrezno zavarovalno oziroma gospodarsko varnost vsem individualnim kmetijskim gospodarstvom, kot tudi ostalim občanom, ki sklenejo zavarovanje proti nevarnostim, ki jih ogrožajo. Vedeti moramo, da za uspešno gospodarsko varnost ni dovolj samo skleniti zavarovanje, potrebno je, da se zavarovanje sklene na dovolj visoko zavarovalno vsoto, tako da zavarovalnina, ki jo prejme prizadeti kmetovalec, tudi pokrije nastalo škodo. Prav zaradi toga moramo pri sklepanju zavarovanj realno presojati in se v čim večji meri približati dejanski vrednosti zavarovanih predmetov. Veliko pomoč pri tem nudijo zavarovalni zastopniki, ker na podlagi svojih izkušenj in izkušenj zavarovalnih organizacij lahko opozarjajo in svetu1 jejo, katero zavarovanje je primerno skleniti in na kakšen način, oziroma za kakšno zavarovalno vsoto. Vse zgoraj navedene nevarnosti, ki povzročajo hude in boleče posledice, bomo lažje premagovali, če se bomo v večji meri zavedali in spoznali, da pravočasno, celovito in za dejansko vrednost sklenjeno zavarovanje daje optimalno zavarovalno zaščito, katere potreba bi morala biti nujna tudi vsakemu zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu, kot tudi ostalim občanom, če naj ne trpi zaradi stihije škod, ki moteče vplivajo na njegov normalni gospodarski razvoj. M.K. Marija Muzga, sekretarka Obč. odbora Rdečega križa Litija je izčrpno opisala de- N. javnost RK v naši občini, v razgovoru pa predstavljamo bralcem tudi del njene splošne družbene dejavnosti. NAŠ INTERVJU VEDNO POMAGA Razgovor je potekal takole: Tovarišica sekretarka, vi ste prva ženska,' ki jo predstavljamo v tej stalni rubriki. Kaj mislite ob tem? Danes je ženska enakopravna z moškimi in je dala pomemben prispevek na področju družbenega, političnega, ekonomskega in kulturnega življenja in njene vloge v družini in še posebej pri vzgoji otrok. Mislim, da je prav in da ji je v priznanje, da se jo predstavi javnosti. V zadnjem času so ženskam vse bolj zaupana tudi nekatera vodilna mesta. Kar pa zadeva mene, moram priznati, da sem bila zelo presenečena, da sem izbrana za ta intervju. Vaše delo na Občinskem odboru RK v L itiji je zelo pestro. Ali lahko navedete nekatere najbolj bistvene značilnosti vašega dela? Moje delo v organizaciji RK je zelo raznoliko; od administrativnega, finančnega dela, do organizacije raznih akcij, tečajev, predavanj itd. Bistvene značilnosti mojega dela so predvsem krvodajalske akcije, tečaji prve pomoči, socialna dejavnost itd. Kdaj je pravzaprav nastal Rdeči križ? Rdeči križ, kot mednarodna humanitarna organizacija, je nastal na pobudo švicarskega zdravnika Henrvja Dunnanta, ko je leta 1859 na bojišču v Salferinu nudil pomoč tisočerim ranjencem. Za rojstni dan RK pa se šteje leto 1863, ko so v Ženevi odposlanci 16 držav sprejeli rdeči križ na belem polju kot varnostni znak za zdravstveno osebje, za bolnike in ranjence. Takrat je bila podpisana tudi prva konvencija o varstvu ranjencev in bolnih vojaških oseb. In pri nas? RK Jugoslavije je bil ustanovljen leta 1944 v Drvarju, ustanovni sestanek RK Slovenije pa je bil 18. junija 1944. leta v Gradcu v Beli Krajini na pobudo SNOS in glavnega štaba NOV Slovenije. Prvi predsednik RKS je bil dr. Marušič, podpredsednik pa Vida Tomšič. Med NOB je imel Rdeči križ zelo pomembno dejavnost in vlogo. V čem je bila glavna dejavnost Rdečega križa med NOB? Organizacija RK je med NOB postala predvsem pomožni organ vojaške sanitete. Glavne njene naloge so bile: zbiranje zdravil, hrane, stalna skrb za bolnike, stare osebe, otroke, begunce, usposabljanje pomožnih bolničark, poizvedovanje za pogrešanimi osebami doma in v tujini in še bi lahko naštevali. Od kdaj Rdeči križ organizirano deluje v naši občini? Organizacija RK v Litiji je bila ustanovljena leta 1945. Ustanovni sestanek je bil v bivšem „Sokolskem domu" v Litiji (TVD Partizan). Prva predsednica RK je bila Slovan Jelka. Med udeleženci sestanka sta bila tudi Sluga Fani in Vuk Viktor, ki sta častna člana občinskega odbora RK Litija. Osnovna naloga organizacije RK je bila skrb in pomoč prizadetim v vojni, zbiranje hi delitev pomoči v obleki hi prehrani. Koliko je v naši občini članov Rdečega križa? PO podatkih krajevnih organizacij RK v letu 1977 je v naši občini 4048 odraslih članov RK ter 1985 mladih članov, članstvo pa iz leta v leto narašča. In kako je članstvo organizirano? Člani so organizirani v 18-ih krajevnih organizacijah RK, v aktivih OZD in aktivih mladih članov v osnovnih šolah. V mestu Litija deluje samo ena organizacija RK. Ali čutite potrebo po oblikovanju novih organizacij, saj živi v Litiji preko 5000 občanov? Res je. Skoraj vse družbenopolitične organizacije so razdeljene na levi in desni breg Litije, krajevna organizacija RK pa je samo ena. Že v lanskem letu smo tudi pri Občinskem odboru RK dali predlog svetu krajevne skupnosti Litija levi breg kot tudi svetu krajevne skupnosti Litija desni breg, da podajo mnenje o reorganizaciji krajevne organizacije Litija. V krajevni skupnosti se sicer ugotavlja, da sedanja organiziranost v mestu Litija ustreza, vendar izvršni odbor obč. odbora smatra, da je nujno, da se skupaj s organizacijo SZDL kot fronto socialističnih sil, ponovno oceni taka oblika organiziranosti. Eden izmed virov sredstev za delovanje Rdečega križa je tudi članarina. Kolikšna? Članarina je eden izmed virov finančnih sredstev za delovanje krajevnih organizacij RK. Letna članarina je 10,00 din na člana in v celoti ostane krajevni organizaciji RK. Obveznost do Republiškega odbora RKS (20 % od članarine) poravna občinski odbor RK iz svojih sredstev. Drugi viri financiranja so torej močnejši. Od kod se torej še financira dejavnost Rdečega križa? Dejavnost RK financirajo tudi SIS - socialnega skrbstva in Regionalna zdravstvena skupnost za dogovorjene programe. Ostali dohodki Rdečega križa so prispevki OZD, finančna sredstva, zbrana v tednu rdečega križa in drugi dohodki, ki jih RK dobiva na podlagi zakona ter z lastno dejavnostjo. Če bi v okviru Rdečega križa vsako dejavnost ali akcijo plačali, bi vam gotovo kmalu zmanjkalo denarja. Vaše delo torej v glavnem sloni na mnogih aktivistih, ki delujejo izključno na podlagi svoje visoke zavesti? Finančna sredstva so potrebna predvsem za kritje materialnih stroškov raznih akcij in dejavnosti, vendar pa so sredstva oplemenitena in neštetokrat povečana s prostovoljnim delom številnih aktivistov, ki izpričujejo svojo socialistično zavest, veliko solidarnost in humanost. Na kakšen način pa kljub temu dajete priznanja aktivistom za njihovo humano delo? Vsako leto ob praznovanju mednarodnega dne RK podeli OO RK zaslužnim aktivistom v znak zahvale za njihovo delo zlate in srebrne znake. Kri rešuje življenja. V Litiji so vsako leto krvodajalske akcije, ki so zelo uspešne. Kako ocenjujete krvodajalske akcije v naši občini? Krvodajalstvo sodi med najpomembnejše družbene naloge RK. Letno organiziramo v naši občini dve krvodajalski akciji. Lani se je obeh akcij udeležilo 1210 krvodajalcev. Z rezultati akcij smo zadovoljni, vendar pa bi bili uspehi še boljši, če bi se v OZD predvsem vodilni delavci bolj angažirali v teh akcijah. Koliko je stalnih krvodajalcev v naši občini? Redno se krvodajalskih akcij udeležuje 407 naših občanov. Pri tem tudi ugotavljamo, da so aktivni že kar 8 let. Vsako leto se udeleži akcije ca. 120 novih mladih krvodajalcev. In koliko naših občanov je že dalo svojo kri? Iz krvodajalske kartoteke je razvidno, da je kri doslej darovalo 1464 naših občanov, od leta 1950 pa je darovalo kri 4709 naših občanov. Kdo je v naši občini največkrat daroval kri? Trenutno je največkrat darovala kri tov. Repovž Martina iz Dvora pri Šmartnem, in sicer 274 krat. Do lanskega leta pa je bila najbolj zvesta krvodajalka že pokojna Ilnikar Frančiška iz Kresnic, ki je darovala kri kar 726 krat in Cvetnič Ana iz Levstikove s 389 krat darovano krvjo. Ali je res naša občina ena najboljših v SR Sloveniji glede krvodajalstva? Rekord je bil dosežen leta 1973, ko seje na en dan udeležilo akcije 575 krvodajalcev. Kolikokrat ste že vi darovali kri? 4 krat. Nekajkrat pa sem bila tudi odklonjena zaradi prenizke sedimentacije. Tudi zdravstvena vzgoja je ena izmed področij delovanja Rdečega križa v Litiji. Kaj predvsem delate na tem področju? Zdravstvena vzgoja je eno osnovnih področij dejavnosti RK. Namen le-te je seznanjati občane s preventivnimi ukrepi v primeru kakršnegakoli obolenja. V letošnjem programu imamo predavanja, na katerih se občani seznanjajo z vzroki in posledicami različnih obolenj, kot so: srčna, ledvična, pljučna obolenja, rak, razne nalezljive bolezni, visok krvni pritisk, alkoholizem, kajenje. Na žalost pa ugotavljamo, da v mestu Litija občani niso zadosti zainteresirani, saj pride na tako predavanje zelo malo ljudi. V drugih krajevnih skupnostih je zanimanje znatno večje. Socialna dejavnost je ena izmed glavnih dejavnosti vaše organizacije. Koliko je v naši občini socialno ogroženih občanov? Natančnih podatkov še nimamo, tekom letošnjega leta teče po krajevnih organizacijah RK v KS popis socialno ogroženih oseb, na podlagi tega si bomo uredili kartotečno evidenco, iz katere bomo lahko natančno ugotovili, koliko je socialno ogroženih oseb v naši občini in kakšno pomoč potrebujejo. Kako jim pomagate? Pomoč socialno ogroženim teče predvsem v materialni obliki, to je: oblačilo, obutev, posteljnina, deloma pohištvo. Prav zaradi tega poteka vsako leto akcija zbiranja oblačil, obutve itd. Nadalje sodeluje RK pri nakupu šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom, krije stroške letovanja na morju itd. Kako pri tem vključujete mladino? Na tem področju poteka sodelovanje z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi socialnega skrbstva, patronažno službo in osnovnimi šolami. Vse premalo pa je ob tem čutiti sodelovanje z mladino na področju sosedske pomoči: RK ima zato skupaj z mladinsko organizacijo nalogo, da se čimveč mladih vključi v področje socialne in sosedske dejavnosti. Vzgoja mladih aktivistov Rdečega križa se odvija pretežno v osnovnih šolah. V čem je glavna vsebina njihove dejavnosti? Za vzgojo mladih aktivistov na osnovnih šolah skrbijo predvsem mentorji RK. Glavna vsebina njihove dejavnosti je razvijanje humanosti in solidarnosti med učenci in do odraslih ter utrjevanje osebne in kolektivne higiene. Aktivno pa se mladi na osnovnih šolah vključujejo tudi v razne akcije na področju varstva okolja in v razne solidarnostne akcije. Sosedska pomoč je zelo uspešna oblika pomoči mnogim občanom. Kako je organizirana v naši občini? Pred petimi leti je občinski odbor organiziral seminar za sosedsko pomoč, ki se ga je udeležilo čez 80 aktivistov iz vseh krajevnih organizacij naše občine. Sosedsko pomoč, to so prostovoljne usluge aktivistov rdečega križa in mladih članov RK, nudimo predvsem starejšim, osamelim in onemoglim ljudem. Poteka v obliki obiskov aktivistov na domu, v pomoči pri raznih hišnih opravilih, s pogovori, kajti prijazna beseda mnogokrat veliko pomeni osamljenemu, skoraj bi rekla, pozabljenemu človeku. Rdeči križ obsežno deluje tudi pri varstvu človekovega okolja. Ali menite, da pri tem dosegamo kakšne uspehe? Varstvo okolja je izredno pomembno za današnjo družbo. RK je že leta 1973 dal pobudo za higienizacijo in varstvo okolja pod geslom „Clovek in njegovo okolje — prva skrb RK". RK je dal svoj prispevek varstvu okolja z raznimi akcijami, predvsem pa z zbiranjem odpadnega papirja, železa, krp, steklen ine. Mislim, da je to le uspeh, da smo v lanskem letu zbrali preko 35.000.000 kg takega materiala. Pri tem pa nastajajo tudi drugi pozitivni momenti, ko smo zbrali ta material in hkrati prihranili tudi nekaj deviz, saj vemo, da te odpadne snovi še vedno uvažamo. Ali mislite, da je onesnaževanje okolja problem razvijajoče se industrije ali premajhne zavesti človeka? Razvoj vsake družbe je tesno povezan z razvojem industrije, vendar pa to ne bi smelo biti pogojeno s posegi v čisto okolje. Vsekakor pa se mi zdi, daje onesnaževanje okolice problem premajhne zavesti človeka. V okviru občinskega odbora RK L itija potekajo tudi razni tečaji. Kateri? V okviru RK potekajo tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil, tečaji prve pomoči za pomožne bolničarje in bolničarje za ekipe prve pomoči RK, za ekipe prve pomoči civilne zaščite, pa tudi tečaji prve pomoči v osemletkah. V enem samem razgovoru je težko opisati vašo celotno dejavnost. Kaj bi še navedli kot vašo pomembno dejavnost? Omenila bi tekmovanja v prvi pomoči. Iz tečajnikov prve pomoči se formirajo ekipe, in sicer iz štabov civilne zaščite v OZD, iz šol, civilne zaščite v krajevnih skupnostih, ekipa prve pomoči OO RK in ekipe prve pomoči MČ OŠ, ki se med seboj pomerijo na občinskem tekmovanju. Svoja tekmovanja imajo tudi mladi člani RK v osnovnih šolan. Menda ste včasih dirkali z avtomobili? Dirkala ravno nisem, udeležila pa sem se nekaj rallvjev - 3 krat občinskega in 2 krat Sutjeska. Kateri so bili vaši največji uspehi v avtomobilizmu? Na tekmovanju v ženskem turističnem rallvju leta 1968 in 2 krat na rallvju „LKL". Dvakrat sem dosegla I. mesto in enkrat II. Koliko km na uro ste največ vozili? 340 km na dve uri. Tudi v smučanju ste menda včasih posegali predvsem po prvih mestih. Na katerih tekmovanjih ste sodelovali? Nekajkrat sem tekmovala v smučarskih tekih in smuku v okviru takratnih okrajnih prvenstev Zasavja. Spominjam se tekmovanja v teku na precej dolgi progi okrog Kuma, ko sva se za I. mesto borili z eno izmed najboljših tekmovalk iz Trbovelj. Nekaj metrov pred ciljem sem jo prehitela na vzpodbudo gledalcev. Konkurentka se je na cilju zgrudila, mene pa so skoraj odnesli v kočo, tako sem bila brez moči. Kljub temu pa ste bili že pred tem, da bi naredili uspešno pevsko kariero? Pred leti sem sodelovala v mešanem pevskem zboru „Svoboda" v Hrastniku, nato pa kot pevka v zabavnem orkestru. Ob tem sem obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Na kakšno posebno kariero sploh nisem pomislila. Pri katerih ansamblih ste peli? V času šolanja sem sodelovala pri ansamblu ..Šentviški fantje" v Ljubljani, kasneje pri kvintetu „Mahkovic" s katerim smo imeli koncerte v Franciji, Avstriji, Beogradu (ob otvoritvi ceste bratstva in enotnosti), predvsem pa po domačih krajih. Posnela sem tudi dve plošči. Nato je sledil zakon, družina in moja pevska komaj začeta pot seje tako zaključila. Vam je žal, da niste naredili pevske kariere? Včasih, vendar pa mi družina pomeni več, kajti glasbi je treba biti predan, kot pravijo, „z dušo in telesom". Kaj mislite o slovenskih pevkah? Veliko jih „ozeleni", malo „razcveti", še manj „dozori". Tovarišica sekretarka, zahvaljujem se vam za razgovor. In na koncu še običajno vprašanje. Koga predlagate za naslednji razgovor? Predlagam tov. Avgusta Špata, predsednika Turističnega društva Litija. Razgovor naj poteka predvsem o stanju in razvoju turizma v naši občini. 4. STRAN GLASILO OBČANOV SEPTEMBER 1978 ■71 |7|; Delegatom V prejšnji prilogi za delegate smo spregovorili o zasedanju zborov občinske skupščine. Poleg gradiv, ki so že bila objavljena, v tej prilogi objavljamo še ostala gradiva, ki bodo obravnavana na seji zborov občinske skupščine. Delegate bi želeli posebej opozoriti na osnutka odlokov, in sicer na osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov v uporabi, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in na osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona. Prosimo vas, da omenjeno gradivo kvalitetno obdelate, da bi tudi razprava o osnutkih bila čim bolj uspešna. Delegate nadalje želimo informirati o pripravah na posebno izobraževanje, ki jih vodi Delavska univerza. Izobraževanje delegatov naj bi se predvidoma pričelo v naslednjih mesecih. Namen takega izobraževanja je, da delegatom približa vse tiste teme, ki jih nujno potrebujejo pri opravljanju delegatske funkcije in delegatskega sistema. SEKRETARIAT SKUPŠČINE VSEBINA PRILOGE ZA DELEGATE 1. Delegatom 2. Iz gradiva za sejo občinske skupščine a) izvajanje kadrovske politike v občini b) izvleček iz predloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna za leto 1977, c) iz osnutka odloka o merilih za razvrstitev objektov v uporabi ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, d) iz odloka o stalnih blagovnih rezervah občine, e) iz odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo na območju Litijske Dobrave in Kresnic, f) iz osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ov ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, 3. Iz dela izvršnega sveta a) program dela Delavske univerze Litija za leto 1978 b) zavarovanje šolske mladine v cestnem prometu c) uvedba dežurne službe na oddelku za inšpekcijske službe 4. Delegatsko vprašanje — ustanovitev obrata GG-ja za zasebni sektor 5. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti - program stanovanjske graditve občine Litija do leta 1985 J -J IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE V OBČINI Iz ocene same na tem področju predlaga izvršni svet skupščini naslednje sklepe in priporočila: 1. Občinska skupščina priporoča OZD, da takoj ustanovijo lastno kadrovsko službo oz. naloge iz področja izvajanj kadrovske politike in dodelijo za to področje primerno strokovno usposobljenega delavca, 2. V okviru občinske kadrovske službe je potrebno pristopiti k zasedbi sistemiziranih delovnih mest. 3. OZD morajo do 31/12—78 ponovno preveriti plane potreb po kadrih in jih vključiti v razvojni program organizacij združenega dela, in sicer tako, da bo le-ta osnova za začrtovanje in planiranje kadrov v bodoče. Štipendijska politika mora biti tesno povezana s srednjeročnim programom razvoja kadrov. 4. Pri usklajevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki z zakonom o združenem delu, se je potrebno zavzetima to, da bodo organizacije združenega dela v občini skupno z ostalimi dejavniki dajale pobudo za spremembe dogovora, saj mora le-ta urejati vso specifično občinsko kadrovsko politiko. 5. Na podlagi odloka o vzpostavitvi in vodenju kadrovske evidence morajo vse popisne enote ažurno javljati občinski kadrovski službi vse morebitne spremembe, da bo kadrovska evidenca ažurna in tako vsestransko uporabna. 6. Vse podpisnice družbenega dogovora o kadrovski politiki so tudi v prihodnjem obdobju dolžne v čim večji meri pristopiti k realizaciji sprejetih določb družbenega dogovora. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN IZVLEČEK IZ PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LITIJA ZA LETO 1977. Z odlokom se potrjuje zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Litija. Iz odloka je razvidno, da so prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1977 znašali: a) za proračun občine -prihodki 20.610.824,72 din -odhodki 19.991.815,95 din - razlika med prihodki in odhodki 619.008,77 din b) za rezervni sklad občine - prihodki 562.527,68 din - Odhodki 77.500,00 din - razlika - saldo 485.027,68 din Razlika med prihodki in odhodki oz. neporavnani del sredstev do višine dogovorjene porabe po zaključnem računu za leto 1977 v višini 619.008,77 din se nameni za: obveznost do zdravstvenega zavarovanja kmetov za izdelavo revizije urbanističnega načrta 77.600,00 din 21.408,77 din financiranje obrambnih priprav 520.000,00 din Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 485.027,68 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1978. Sredstva v višini 77.500,00 din tega sklada so bila v letu 1977 porabljena za: a) sanacijo plazov in financiranje del na cesti Gradišče •• Mamolj. 65.000.00 din b) izdelava projekta za sanacijo plazu na cesti Hotič— Vače 12.500,00 din. To so le osnovni podatki iz predloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1977 in poročila k zaključnemu računu proračuna ter poročila rezervnega sklada občine Litija. Oddelek za občo upravo družbene službe in proračun IZ OSNUTKA ODLOKA O MERILIH ZA RAZVRSTITEV OBJEKTOV V UPORABI, KI SO BILI ZGRAJENI B REZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA Po tem odloku se razvrščajo samo objekti, ki so že v uporabi, zgrajeni pa so bili brez lokacijskega dovoljenja, in sicer v tri skupine: 1. med objekte, ki se morajo takoj odstraniti, 2. med objekte, ki se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev odloži za določen čas, 3. med objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje. V prvo skupino objektov se razvrščajo tisti, ki so zgrajeni: — na zaščitenem območju vodnega vira, — na obstoječem vodovodu, — na predvidenem vodovodu, — na arheoloških najdiščih, — na obstoječih plinovodih, — pod obstoječimi daljnovodi, — ob umetnostno-zgodovinskem spomeniku, — ob spomeniku ljudske revolucije, — ob naravnem spomeniku, — na teritoriju predvidenem za vojaške namene, potrebe ljudske obrambe in za potrebe teritorialne obrambe, — ob urbanističnem in ruralnem spomeniku- V drugo skupino objektov se razvrščajo objekti, ki so zgrajeni: — na predvidenih rezervatih za daljnovode visoke napetosti, plinovode in magistralne ter regionalne ceste, — na območju poljedelskih površin I. kategorije, — na območju strnjenih vodnih površin, — na strnjenih njivskih površinah izven naselij, — na rezervatih magistralnih, regionalnih in občinskih cest I. kategorije, — na predvideni plovni poti, — v rezervatih za železniške objekte, — v rezervatih za PTT promet, — v vodno gospodarskih rezervatih. V tretjo skupino se razvrščajo objekti^zgrajeni na območjih, kjer so izdelani zazidalni nacrti, kjer je predvidena izdelava zazidalnih načrtov, objekti, ki so zgrajeni skladno z urbanističnim redom ter objekti izven naselij na manjvrednih kmetijskih površinah. ODDE LE K ZA GOSPODARSTVO IZVLEČEK IZ ODLOKOV O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO IN DRUGAČNO KOMPLEKSNO IZGRADNJO NA OBMOČJU LITIJSKE DOBRAVE IN KRESNIC Z akon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, določa^ da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega .značaja ter na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka, ki ga sprejme občinska skupščina. Ker je za območje litijske Dobrave in Kresnic po zazidalnem načrtu predvidena družbena usmerjena stanovanjska in komunalna gradnja, se s tema odlokoma določajo zemljišča, na katerih je predvidena omenjena gradnja. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN IZ OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA Z odlokom o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona se ureja opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic. V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu ali so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, upokojenci s polno delovno dobo, ki niso invalidsko upokojeni, gospodinje, študentje ter ostali občani, opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic. Kot postranski poklic pa naj bi se v skladu z osnutkom odloka ne smele opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti: - opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami, - izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja, - opravljanje prevoza oseb in blaga s prevoznimi vozili, - prodaja na drobno ter gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barih, - pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, - puškarstvo, izdelovanje športnega in lovskega ter ribiškega orodja in pribora, — avtomehanika za dvigala, — izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, — pekarstvo in slaščičarstvo, — izdelovanje živil z izjemo mletja žit, — izdelovanje oblatov, kometov in suhega vlečenega testa za zavitke, — pihanje stekla, — izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov, — izdelovanje raznih elektrotehničnih predmetov, oz. elementov, — izdelovanje sladoleda z avtomati, — plastificiranje raznih predmetov, — asfaltiranje in tlakovanje, — storitve, ki se opravljajo z avtomati in drugimi visoko produkcijskimi stroji ali pri katerih se proizvaja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin. — Reševanje dilem v zvezi z izdajo potrdil o priglasitvi opravljanja obrti kot postranski poklic se z osnutkom odloka prepušča izvršnemu svetu občinske skupščine. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA a) Program dela Delavske univerze Litija za leto 1978 Izvršni svet SO Litija je na seji 8/9-1978 obravnaval program dela Delavske univerze Litija za leto 1978. Omenjeni program je dokaj obsežen in kar je pomembno, izhaja iz interesov in potreb družbenopolitične skupnosti in združenega dela. Vse več je oblik izobraževanja, za katero se na območju občine Litija ugotavlja deficitarnost. Delavska univerza Litija izvaja svoj program v dokaj slabih delovnih pogojih, zato je izvršni svet sprejel tudi sklep, s katerim se Delavski univerzi priporoča, da izdela investicijski program zaureditev potrebnih prostorov. Pri tem pa mora proučiti tudi vire sredstev za tako investicijo. Izvršni svet je s programa dela ugotovil, da se je po storjenih ukrepih stanje na področju glasbene in kinematografske dejavnosti precej izboljšalo. b) Zavarovanje šolske mladine v prometu Prometna problematika na območju mesta Litije in Šmartna je zelo pereča. Skozi obe naselji potekajo magistralne ceste, na katerih je zelo gost promet. Na teh cestah pa se v javnem prometu pojavlja tudi veliko število šolske mladine. Ker pa so cestne in mestne ulice še vedno pomanjkljivo opremljene s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo, ki istočasno tudi ni redno vzdrževana, je izvršni svet pri obravnavi omenjene problematike sprejel nekatere nujne ukrepe, predvsem z namenom, da se zagotovi varnost šolske mladine in v celoti izboljša varnost v cestnem prometu. c) Uvedba dežurne službe na oddelku za inšpekcijske službe Na osnovi prijav in vlog občanov so na oddelku za inšpekcijske službe skupščine občine Litija ugotovili, da se veliko število prijavljenih prekrškov pojavlja v popoldanskem času, ko ni možno neposredno ukrepanje inšpektorjev. Zato je oddelek za inšpekcijske službe pripravil predlog dežurne službe in ga predložil izvršnemu svetu. Izvršni svet je smatral, da je pobuda inšpekcijskih služb sprejemljiva in da je uvedba organiziranega dežurstva v popoldanskem času v korist občanov in celotne družbenopolitične skupnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se s 1. septembrom 1978 organizira dežurna služba od 12. do 20. ure vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov. V sodelovanju s svetom potrošnikov bodo s tem v zvezi pri občinski konferenci SZDL Litija izdelana navodila, ki bodo izobešena na vidno mesto v vsaki delovni organizaciji in v vseh zasebnih obrtnih delavnicah. DEL E GATSKO VPRAŠANJE Delegacija iz Polšnika je na zadnji seji skupščine postavila vprašanje v zvezi z organizacijo obrata gozdnega gospodarstva za zasebni sektor: ODGOVOR: Problemi, ki se kopičijo v zasebnem sektorju go- zdarstva so sprožili idejo in akcijo, da se ustanovi obrat za kooperacijo za občino Litija. V drugi polovici septembra 1978 bo oddelek za gospodarstvo skupščine občine Litija organiziral razgovor med predstavniki obrata za kooperacijo iz Zagorja ter predstavniki krajevne skupnosti oziroma kmeti o bodoči organizaciji za zasebni sektor gozdarstva v občini Litija. IZ ODLOKA O STALNIH BLAGOVNIH REZERVAH OBČINE Z odlokom o stalnih blagovnih rezervah se ureja programiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba stalnih blagovnih rezerv, ki so namenjene za osnovno preskrbo prebivalcev občine Litija v primeru izrednih razmer (vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe). Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski material. Programiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba blagovnih rezerv se urejajo z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni svet Skupščine občine Litija in organizacije združenega dela, ki hranijo, obnavljajo blagovne rezerve in banke. Za tekoče leto in srednjeročno obdobje se sprejmejo programi stalnih blagovnih rezerv. S programom stalnih blagovnih rezerv se določijo vrsta, količina in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki za oblikovanje rezerv in njihovega obnavljanja kot tudi načrti gradnje skladišč. Viri sredstev za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve po programih so: — sredstva, ki jih organizacije združenega dela zdru- žujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov — sredstva iz proračuna občine, ki se zagotovijo v ta namen — sredstva bančnih kreditov — sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in bank — druga namensko združena sredstva. Vin sredstev za graditev skladišč za shrambo stalnih blagovnih rezerv po"programu so: — sredstva ljudske obrambe — sredstva pridobljena z bančnimi krediti — namensko združena sredstva — sredstva, ki se v ta namen zagotovijo v proračunu občine. V kolikor organizacija združenega dela, ki je skle- . nila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz stalnih bjagovnih rezerv brez dovoljenja izvršnega sveta Skupščine občine Litija odkupi ali porabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, se kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000. Prav tako se kaznuje (od 2.000 do 3.000) tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ce stori kakšno od zgoraj navedenih dejanj. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IZ SAMOUPRAVNIH INTE RESNIH SKUPNOSTI Program stanovanjske graditve v občini Litija do leta 1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija želi nadaljevati pospešeno stanovanjsko izgradnjo tudi v prihodnjem obdobju. Sedanji plan gradnje stanovanj uspešno uresničujemo že tretje leto. Vsako leto zgradimo v občini povprečno več kot 60 družbenih stanovanj in ca. 60 stanovanj v lasti občanov (individualne stanovanjske hiše). Na nekaterih delovnih pogovorih, ki jih je organizirala skupščina občine in stanovanjska skupnost, smo ugotovili, da je za nemoteno nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo potrebno uskladiti stališča in opraviti potrebne priprave med vsemi dejavniki stanovanjske graditve. V ta namen smo pripravili predlog programa s časovnim vrstnim redom gradnje družbenih in individualnih stanovanj. Program želimo sprejeti na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti na eni od jesenskih sej. Da bi dosegli čim boljšo uskladitev programa, le-tega pošiljamo vsem delegacijam stanovanjske in komunalne skupnosti, poleg tega pa še: — vsem krajevnim skupnostim na območju občine Litija, — zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Litija, - izvršnemu svetu skupščine občine L itija, — vzgojnoizobraževalnim in vzgojnovarstvenim ustanovam, - družbenopolitičnim organizacijam (SZDL, ZK, ZB, sindikat) - Kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka - Dole, - Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, — Zemljiško kmetijski skupnosti občine Litija. I. PROGRAM IZGRADNJE DRUŽBENIH STANOVANJ Od leta 1976 dalje zgradimo letno povprečno po 60 stanovanj. Za toliko stanovanj litijsko združeno delo v lastnih stanovanjskih skladih in v stanovanjski skupnosti združuje sredstva. Pri tem pa je pomembno tudi angažiranje zasebnih sredstev v nakup stanovanja, to so etažni lastniki; letno že lahko planiramo od 5 do 8 takih stanovanj. Zavzemati se bomo morali, da bomo gradili družbena stanovanja na komunalno urejenih lokacijah, da bomo nadaljevali z gradnjo 60 stanovanj letno. V naslednjih letih bo možna gradnja družbenih stanovanj na naslednjih lokacijah: I. Krajevna skupnost Litija — desni breg a) Rozmanov trg (nadaljevanje gradnje v novi stanovanjski soseski) V novi stanovanjski soseski je po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu predvidena gradnja še 5 stanovanjskih stolpičev in 4 blokov. V teh stanovanjskih objektih bo ca. 310 stanovanjskih enot. — Stolpič S-l 1 (pod Grbinsko cesto) s ca. 30 stanovanji bomo začeli graditi septembra 1978. Zaradi kontinuirane gradnje 60 stanovanj na leto je potrebno še v letošnjem letu začeti z gradnjo še enega stanovanjskega objekta s ca. 30 stanovanji, in sicer na lokaciji pred obrtno cono na Rozmanovem trgu (za B rezanom in Dohravcem). Oba stanovanjska objekta bi morala biti vseljiva v letu 1979. — Spomladi 1979 bi morali pričeti z gradnjo dveh stanovanjskih objektov na vsaki strani novega samskega doma s ca. 60—70 stanovanji. Ta stanovanja bi morala biti vseljiva v prvi polovici leta 1980. — Za nadaljnjo gradnjo družbenih stanovanj na Rozmanovem trgu je potrebno takoj pričeti s postopkom pridobivanja zemljišč za gradnjo pod Grbinsko cesto. Predvidoma je lahko postopek končan v enem letu, to je v letu 1979. — V letu 1980 bi lahko pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka pod Grbinsko cesto s ca. 50—60 stanovanji ter stanovanja dogradili v letu 1981. — Ostane še prostor za ca. 4 stanovanjske objekte z možnostjo nadaljnje gradnje po letu 1981, to je s pri-četkom gradnje dveh stanovanjskih objektov v letu (Nadaljevanje na 5. strani) - 'mm STRAN 5 1171 17U ITI7 (Nadaljevanje s 4. strani) 1981 in 1982. V izdelavi je sprememba zazidalnega načrta za ta del soseske. V skladu s spremembami, katere bodo sigurno sprejete v prvi polovici leta 1979, bomo nadaljevali gradnjo v tej soseski. - Problem nadaljnje graditve družbenih stanovanj na Rozmanovem trgu je skupno zaklonišče^ Po odloku občinske skupščine sedaj gradimo zaklonišče v vsakem stolpiču. Zaradi tega je stolpič dražji za ca. 8S00OO din. b) Za stari del mesta Litija je bila v letu 1976 sprejeta sprememba zazidalnega načrta na lokaciji Valva-zorjev trg. Na tej lokaciji je predvidena gradnja poslovno stanovanjskega centra in rezervirano zemljišče za razširitev Centromerkurja. V letu 1977 smo pristopili k pridobivanju zemljišč za gradnjo poslovno-stanovanjskega centra. V tem objektu bo zgrajenih 16 stanovanj — dvosobnih. Zgrajena bi bila konec leta 1979 ali v začetku leta 1980. c) Litijska Dobrava (zazidalni otok LS-12 -Grbin) Zazidalni načrt je bil izdelan v letu 1971, spremembe pa v letih 1974 in 1977. Po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu hi predvidena gradnja družbenih stanovanj. Zaradi racionalnejše izrabe prostora pa je v izdelavi nova sprememba zazidalnega načrta (razprava o predlogu je ze končana). Novi predlog predvideva na zahodnem delu tega zazidalnega otoka — med novim zdravstvenim domom in starim nizom individualnih hiš nad Grbinsko cesto - gradnjo ca. 115 družbenih stanovanj v dvo in tronadstropnih stanovanjskih objektih. Pricetek gradnje na tej lokaciji lahko predvidevamo potem, ko bo gradnja stanovanj na Rozmanovem trgu zaključena, to je po letu 1983 ali 1984. V primeru, da bomo obdržali izgradnjo po 60 družbenih stanovanj na leto, lahko planiramo, da bi do leta 1985-1986 zgradili 115 stanovanj! ' 2. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO a) Ustje (zazidalni načrt za zazidalni otok SSI 8) Na tej lokaciji je predvidena gradnja še enega stano- vanjskega bloka in dveh stanovanjskih stolpičev, to je ca. 80 stanovanjskih enot. - Predvidevamo, da bo IUV - TOZD Usnjarna Šmartno kot kupec naročila gradnjo stanovanjskega bloka še v letošnjem letu (taksen imajo sprejet plan reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev). Zemljišče za gradnjo so pridobili že v letu 1974. Tudi sredstva so že zagotovili z oročanjem pri Stanovanjski komunalni banki Ljubljana. Stanovanjski blok bi bil tako lahko končan v letu 1979. — Nadaljnja gradnja družbenih stanovanj v tej soseski ne bo mogoča še 10 let zaradi kmetijske obdelave zemljišča. 3. Zemljišča pod 1. a), b) in c) so komunalno urejena oziroma delno komunalno urejena, problem je le centralna čistilna naprava. Financiranje centralne čistilne naprave še ni zagotovljeno. Lokacija centralne čistilne naprave je na Litijskem polju — nasproti razdelilne transformatorske postaje na Ježi. Letos v septembru gre v gradnjo z enoletno zamudo (postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je trajal 14 mesecev) zbirni kanal od novega mostu preko Save, mimo Kegljišča do potoka Reke. 4. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Za naselje Gabrovka je izdelan in sprejet zazidalni načrt. Po zazidalnem načrtu je zraven bloka, ki je bil zgrajen v letu 1976, predvidena gradnja se enega s ca. 9 stanovanji in pod njima trije četvorčki. Lokacije so delno komunalno urejene. Gradnjo stanovanj bomo planirali tako, da bi bili kupci stanovanj KZ Gabrovka - Dole in stanovanjska skupnost. Nadaljnja gradnja družbenih stanovanj je planirana za leto 1980. mM 5. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Za naselje Kresnic je bil v letu 1976 sprejet zazidalni načrt. Od obstoječega stanovanjskega stolpiča v smeri proti Jevnici je predvidena blokovna gradnja za ca. 60 stanovanj. Lokacija za blokovno gradnjo je delno komunalno urejena. V letu 1977 je stanovanjjka skupnost pridobila podatke od Železniškega gospodarstva Ljubljana, KZ Litija in TOZD Industrije apna Kresnice o potrebah po stanovanjih v Kresnicah. Samo TOZD IAK bi kupil štiri stanovanja, kar pa je s sredstvi stanovanjske skupnosti (dvoje stanovanj) premalo, da bi se gradbena operativa odločila za gradnjo bloka. Realno bi lahko planirali (če bodo potrebe) gradnjo družbenih stanovanj v Kresnicah v letu 1980. Program izgradnje stanovanjskih hiš v lasti občanov V srednjeročnem programu stanovanjske graditve smo zastavili cilj, da bo letno zgrajenih 60 stanovanjskih hiš v lasti občanov, vendar v občini ne spremljamo teh podatkov. V letu 1977 je bilo izdanih ca. 80 gradbenih dovoljenj. Cilj stanovanjske skupnosti naj bi bil, da usmerimo občane h gradnji stanovanjskih hiš v usmerjeno stanovanjsko graditev, to je na lokacije, določene z zazidalnimi nacrti. Ne bomo pa preprečevali individualne gradnje v naseljih, kjer je dovoljena gradnja po urbanističnem redu. Opredelitev, da je potrebno individualno gradnjo prenesti na obrobje mesta Litija s Šmartnim, je jasna. Za to bo potrebno zagotoviti lokacije za individualno gradnjo: — ob Grbinski cesti proti Smartnem — ob Sitarjevški cesti do Z avrstnika, — od Šmartna do Bajernika, — na Bregu, Gradiške Laze, Jablanica, — na Zgornjem in Spodnjem logu ter v urbanih naseljih: — Sava, Kresnice, Jevnica, Vače, Gabrovka, Dole. 1. KS Litija - levi breg Lokacij za individualno gradnjo, določenih z zazidalnimi načrti, ni. Po urbanističnem načrtuje možna gradnja ob Graski cesti in Zgornjem logu. Zazidalni otok zajema zemljišča v Pra-proščah in zemljišča od Kmetijske zadruge Litija na Graški Dobravi nad novimi individualnimi hišami in starima dvema blokoma do Kidričeve ceste in na severu do stanovanjskih hiš Brovč, Pušnikar, Mam, Ka-stelic (ca. 30 ha). Zazidalni načrt bo izdelan in sprejet v letu 1979. 2. KS Litija - desni breg Lokacij za individualno gradnjo, določenih z zazidalnimi načrti skoraj ni. Po urbanističnem načrtu pa je možna gradnja ob Sitarjevški cesti (do Sitarjevca). Predlog spremembe zazidalnega načrta za Litijsko dobravo (LS-12), zahod predvideva gradnjo ca. 30 vrstnih his. 3. KS Šmartno Lokacije za individualno gradnjo, določene z zazidalnim načrtom, so na Ustju - vzhodno od blokov proti Zagorici (ca. 10). Postopek za pridobitev zemljišč je v teku. Zemljišče je delno komunalno urejeno; nadaljnje urejanje predvideno v tem in naslednjem letu. Pripravljamo vso potrebno geodetsko dokumentacijo za možnost izdelave zazidalnega načrta za ŠŠ-23, to je Miška dolina z vzhodnim delom Cerkovnika. Ta zazidalni načrt bo po planu končan v letu 1980. 4. Za naselja Kresnice, Vače, Jevnica in Gabrovka so izdelani in sprejeti zazidalni načrti in se lahko individualna gradnja izvaja po načrtih in po urbanističnem redu. Največji problem individualne gradnje je v Jevnici, kjer bo potrebno izdelati spremembe zazidalnega načrta. 5. Za naselje Sava je predvidena izdelava zazidalnega načrta. Do sedaj se dovoljuje individualna gradnja po urbanističnem redu. 6. V ostalih krajevnih skupnostih in naseljih v teh skupnostih je dovoljena gradnja po urbanističnem redu v sklopu strnjenih vaških naselij. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNHDA Krajevna organizacija RK Krajevna organizacija RK Jevnica združuje 212 odraslih članov in 34 mladih članov RK. Njena glavna naloga je pridobivanje krvodajalcev, nuđenje sosedske pomoči in skrb za podmladek RK. Ob letošnjem tednu RK je dostojno proslavila tudi 25-letnico krvodajalstva. Na proslavi, ki so jo tudi tokrat uspešno izvedli učenci osnovne šole, pevci KUD in mladina, je predsednik občinskega odbora RK Litija tov. Karlo Lemut poudaril pomen krvodajalstva ob stalnem naraščanju potreb po krvi ob vedno pogostejših prometnih in drugih nesrečah in uvajanju sodobnih načinov zdravljenja. Nato je podelil priznanja za 5 ali 10 krat darovano kri. Ta priznanja so se letos prvič podeljevala v krajevnih organizacijah RK. Za 15-letno prizadevno delo na področju krvodajalstva pa je posebno priznanje prejel predsednik krajevne organizacije RK tov. Ivan Rus, ki je tudi redni krvodajalec. Krajevna organizacija RK Jevnica že kar tradicionalno skrbi za svoj podmladek, zato je tega dne postalo tudi 10 učencev 1. razreda mladi član RK. Mladi člani so prejeli izkaznico, slikanico in značko RK. p. q Poštah so člani RK KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC Dom Tišje Poteklo je že 30 let, kar se je na pobudo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica ustanovil dom za stare in onemogle ljudi. Za to ustanovo so izbrali grad v Črnem potoku, Šmartno pri Litiji, kjer naj bi ljudje preživeli svoja leta v človeka dostojni oskrbi. Poleg gradu je bila kasneje zgrajena še nova stavba, kjer je moderno urejeno bivališče. Tudi stara stavba, kjer je bila graščina, je vsa preurejena in sodobno opremljena. Celotna stavba se sedaj imenuje dom Tišje. Prav tako je lepo urejena vsa okolica in še vedno jo urejamo. To okolico so popestrili kiparji amaterji, kateri so s svojimi izdelki lepo ozaljšali park pred domom. Tudi slikarji so popestrili notranjščino doma s slikami in portreti. Kjer je bilo nekdaj gospodarsko poslopje, je sedaj moderna pralnica, sušilnica za perilo in likalnica. Saj za 170 ljudi je treba postoriti mnogo, da je zagotovljena snaga, kar je seveda predpogoj zdravja. Dom je skratka sodobno urejen in so za ljudi podane vse možnosti za dostojno življenje. Dobro je organizirana zdravstvena služba. Zdravstveni kader sestavljajo zdravniki in medicinske sestre, ki so tudi vodje oddelkov. Vse delovno osebje, zaposleno v domu, živi s člani domske skupnosti v dobrih prijateljskih odnosih. Domska skupnost, ki je organizacijsko urejena, ima redne tedenske sestanke in razpravlja o tekočih problemih, ki nastajajo. V tem smislu je to prava socialistično urejena velika družina, ki je veren dokaz naše socialistična urejene demokratičnosti. V prostorih, kakršni obstajajo, so podani vsi pogoji za pestro življenje, katero tudi vlada v domu. Člane domske skupnosti večkrat obišče šolsko kulturno društvo „Zvonček" iz Šmartna pri Litiji s kakšno kulturno prireditvijo. Prav tako večkrat obiščejo dom tudi druga kulturna društva, godbe in pevski zbori. Člane domske skupnosti obiščejo tudi člani iz drugih sorodnih domov, s katerimi izmenjavajo mnenja in tako pridobivajo nove perspektive za nadaljnje delo. .V najrazličnejših oblikah delovne terapije, kjer prednjači predvsem vezenje in pletenje, je angažiranih večina članov. S takim postopkom so podani vsi pogoji za harmonično sodelovanje in življenje članov. Človeško nasmejani obrazi delavcev, ki so tukaj zaposleni, dajejo prijeten občutek bivanja v veliki družini, ker tako osrečujejo vsakega člana, istočasno pa mu lajšajo vse tegobe, ki nastajajo v vsakdanjem življenju. Uprava je organizirala skromno obdaritev vseh članov, ki so v domu 5 ali več let, s šopkom, vazo in spominsko listino, kot priznanje za večletno sodelovanje v lepem družabnem življenju, ki vlada v domu. Tudi za vsak rojstni dan prejme vsak član nagelj in pismeno čestitko. Za vse to gre zahvala delavcem doma, ki delajo za vse s humanim čutom odgovornosti za tukaj živeče ljudi. Upravičeno je pričakovati, da bo tako še v bodoče in se bodo razmere ob pomoči vseh članov domske skupnosti še izboljšale. Vse to je dokaz pravilnosti naše socialistične ureditve, saj nam minulo delo posameznika daje bogate obresti. -Gu- Pomembno obdobje gasilskih društev Leto 1978 pomeni za gasilsko organizacijo v naši občini pomembno obdobje, saj letos praznuje kar 6 gasilskih društev jubileje, in sicer: Gasilsko društvo Šmartno 9 5-letnico, GD Vače 70-letnico, GD Kresnice in GD Jablanica 50-letnico, GD Dole pri Litiji in GD Tihaboj 40-letnico obstoja društva. Ob taki priliki jubilejnih proslav je stari gasilski običaj, da se najstarejšim in najbolj zaslužnim članom v društvu podelijo gasilska priznanja in odlikovanja Občinske gasilske zveze, odlikovanja Republiške gasilske zveze Slovenije in Zvezna gasilska odlikovanja Gasilske zveze Jugoslavije. Ob letošnjih jubilejih bomo podelili poleg občinskih gasilskih priznanj in diplom tudi gasilska odlikovanja GZ SRS in GZJ. Ta odlikovanja prejmejo: 1. Gasilsko zvezdo II. stopnje GZJ prejme Zupan Viktor, poveljnik Občinske gasilske zveze Litija 2. Gasilsko odlikovanje I. stopnje GZ SRS prejmejo: 1. Gasilsko društvo Vače 2. Keržan Vinko, predsednik OBGZ Litija 3. Grm Ivan, častni predsednik GD Vače 4. Rajšek Anton st., predsednik G D Kresnice 3. Gasilsko plamenico II. stopnje GZ SRS prejmejo: ; 1. Brunček Peter, GD Kresnice 2. Zaje Ivan, GD Kresnice 3. Hauptman Anton, GD Jablanica 4. Ponebšek F rane, GD Jablanica 5. Kepa Drago, GD Šmartno 6. Garantini Viktor GD Vače 7. Kepa Heda, GD Šmartno 4. Gasilsko plamenico III. stopnje GZ SRS prejmejo: 1. Gasilsko društvo Kresnice 2. Gasilsko društvo Jablanica 3. Jakopič Anton, GD Kresnice 4. Ostrež Valentin, GD Kresnice 7. 5. Hauptman Peter, GD Jablani- 8. ca 9. 6. Prelogar Martin, GD Šmartno 10. Vidmar Andrej, GD Šmartno Zupan Dominik, GD Tihaboj Jurjevec Karol, Gp Vače Klopčič Silvo, GD Vače 11. Kline Jože, GD Vače Posebno občinsko gasilsko priznanje je prejel dolgoletni predsednik Gasilskega društva Šmartno in prvi poveljnik Zasavske regije in ustanovni član Občinske gasilske zveze Litija tov. Stopar Franc, in to priznanje častni član Poveljnik operative občinske gasilske zveze Litije. To priznanje mu je bilo podeljeno ob proslavi 95-letnice obstoja društva Šmartno pri Litiji. Priznanje mu je izročil predsednik OBGZ Litija, tov. Keržan Vinko. Vsakoletna osrednja občinska proslava je bila letos v Gasilskem društvu Šmartno, dne 18. 6. 1978 ob priliki praznovanja 95-letnice obstoja društva. To društvo je najstarejše v naši občini inje eno najboljših vse stoletje. Njihova največja želja je, da bi ob praznovanju 100-letnice obstoja dobili svoj nov gasilski dom. Ob tej proslavi je bilo tudi občin- Oalje na 6. strani 6. STRAN SEPTEMBER 1978 Pomembno obdobje gasilskih društev Nadaljevanje s 5. strani sko gasilsko tekmovanje, na tem tekmovanju je nastopilo 16 gasilskih društev naše zveze in to 16 članskih desetin, 2 mladinske desetine, 6 pionirskih desetin in ena desetina pionirk. To tekmovanje je bilo eno največjih po številu desetin do sedaj v občini. Na tem tekmovanju so društva dosegla naslednje rezultate. 1. člani: 1. mesto GD Šmartno 2. mesto GD Libergar 3. mesto GD Jablanica 4. mesto GD Kostrevnica 5. mesto GD Zavrstnik 6. mesto GD - IGD Predilnica Litija 7. mesto GD Breg 8. mesto GD Vače v 9. mesto GD Litija 10. mesto GD Kresnice 11. mesto GD Gabrovka 12. mesto GD Hotič 13. mesto GD Tihaboj 14. mesto GDPoljšnik 15. mesto GD Javorje 16. mesto GD Dole pri Litiji 2. mladinci: 3. pionirji: 1. mesto GD Šmartno 2. mesto GD Jablanica 1. mesto GD Vače 2. mesto 3. mesto GD Litija 4. mesto GDPolšnik 5. mesto GD Zavrstnik 6. mesto GD Kresnice Tega tekmovanja se niso udeležili IGD Lesna industrija Litija GD Štan-garske Poljane, GD Ribče, GD Sava in enota IUV TOZD Šmartno. Po končanem tekmovanju so bila podeljena v popoldanskem času na proslavi jubileja vsem nastopajočim desetinam posebna priznanja, prvim trem desetinam pa so bili podeljeni tudi pokali v trajno last, ki jih je podelila Krajevna skupnost Šmartno kot pokrovitelj te proslave. Omenil sem že, da je bilo letošnje 888 dosegljivih točk 873 dosegljivih točk 867 dosegljivih točk 866 dosegljivih točk 865 dosegljivih točk 851 dosegljivih točk 849 dosegljivih točk 843 dosegljivih točk 836 dosegljivih točk 835 dosegljivih točk 834 dosegljivih točk 821 dosegljivih točk 802 dosegljivih točk 789 dosegljivih točk 788 dosegljivih točk 528 dosegljivih točk 840 dosegljivih točk 819 dosegljivih točk 421 dosegljivih točk -18 dosegljivih točk 407 dosegljivih točk 406,5 dosegljivih točk 397 dosegljivih točk 345 dosegljivih točk občinsko gasilsko tekmovanje eno najbolj uspešnih po številu nastopajočih desetin v naši občini. V lanskem letu so bila po šolah gasilska predavanja in ustanavljanje gasilskih krožkov, učenci so tekmovali za zlate, srebrne in bronaste značke, kar je uspeh, da smo letos prvič organizirali tudi pionirsko mladinsko tekmovanje. Občinska gasilska zveza si prizadeva, da bi čim več mladine in pionirjev vključili v gasilske vrste, s tem bomo dosegli uspeh pri preprečevanju za- Mladi gasilci netkov požara v gospodinjstvih in drugod. V letošnjem letu je tudi opaziti, da se tudi nekatera društva kot so Sava, Ribče, Hotič, Dole prebujajo iz nekajletnega spanja in so že začela obnavljati svoje gasilske domove, v teh društvih so prevzeli odgovorne funkcije pretežno mladi člani. Starejši člani pa jim pomagajo pri delu. Uspeh je viden, saj so začeli z adaptacijami gasilskih domov, in to v Štangarskih, Poljanah, Savi, Ribčah, Tihaboju, nov gasilski dom pa gradijo tudi v Gabrov- ki. Občinska gasilska zveza nudi tem društvom najnujnejšo strokovno in finančno pomoč. Člani teh društev pa so se obvezali, da bodo prispevali poleg že danih prostovoljnih finančnih sredstev še prostovoljno delo pri obnovi gasilskih domov. Z. V. Prehitro v ovinek Zadel otroka Dne 30/7-1978 ob 15,50 uri je T.C. vozil osebni avtomobil iz Ljubljane proti Litiji. Ko je pripeljal v Zgornji Hotič, gaje zaradi neprimerne hitrosti v desnem preglednem ovinku začelo zanašati in je pri tem s prednjim desnim kolesom zapeljal na bankino in travnik ob cesti in po pribl. 20 metrih z levo bočno stranjo vozila, zadel v drevo ob cesti, od koder ga je odbilo 6 m navzdol na travnik, kjer je obstalo. Pri nesječi se je poškodovala voznikova žena T.M., materialna škoda na vozilu pa znaša pribl. 50.000.00 din. Po levi Dne 28/7-1978 ob I 5,45 uri je P.M. vozil osebni avtomobil iz Gabrovke proti Šmartnem. Na ravnem delu v Moravčah mu je nasproti pripeljal tovorni avtomobil, ki se je pomikal skrajno desno in ustavil. To je videl otrok M.O., ki je na desni strani ceste s prijateljem opazoval čebele, in takoj stekel na cesto proti tovornjaku, prav pred osebni avtomobil. Voznik P.M. je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti in je s prednjim delom vozila zadel otroka v levo stran telesa in ga zbil iz. cestišča. Pri nesreči je otrok dobil lažje poškodbe, materialna škoda na vozilu pa se ceni na pribl. 1.000,00 din peljal skrajno na levo polovico cestišča in peljal mimo ter pri tem z desnim delom krmila zadel v prednji desni del poltovornega avtomobila in nekoliko naprej z motorjem zadel še v pešakinjo K.F., jo potisnil ob mrežasto vrtno ograjo, z motorjem pa zapeljal ob vrtni steber ter ga odlomil. Pri nesreči sta bila motorist in pešakinja lažje telesno poškodovana. Materialna škoda je minimalna. Izsiljevanje prednosti Dne 9/8—1978 ob 12,45 uri je jača osebnega avtomobila v času, ko D.A. vozil osebni avtomobil iz smeri je ta že ustavil. J.M. je padla po Jevnica proti Kresnicam. V kraju cestišču. Pri nesreči je dobila zlom Kres niske Poljane mu je nasproti nosne kosti, materialna škoda je pripeljala kolesarka J.M. po levi stra- pribl. 1.000,00 din. ni ceste in se zaletela v sredino odbi- Prehitro in še po levi Dne 12/8-1978 ob 6.55 uri je šla K.F. peš iz_ Senožeti proti Jevnici. Pred križiščem v Jevnici je za njo pripeljal s poltovornim avtomobilom P.M. in jo hotel obvoziti, zato je zapeljal v levo. V tem trenutku pa je iz smeri Goliš pripeljal z neprimerno hitrostjo motorist O.L., kije vozil tudi po levi strani. Ko je zagledal poltovorni avtomobil je za- Dne 19/8-1978 ob 19,10 uri je A.S. vozil kolo z motorjem, na katerem je imel tudi sopotnika, iz smeri Polšnik proti Pasjeku. Ko je pripeljal do regionalne peste Litija— Zagorje, je pred križiščem sicer ustavil, vendar se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta in je takoj peljal naprej. Takrat je iz smeri Litija pripeljal z. osebnim avtomobilom voznik M.E., ki je zaradi izsiljevanja prednosti kolesarja z mo- torjem zmanjšal hitrost, zapeljal na levo stran ceste in zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. S prednjim delom avtomobila je zadel v kolo na motor, tako daje A.S. padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval. A.S. je bil nato z rešilnim avtomobilom odpeljan v trboveljsko bolnišnico, kjer so mu vzeli tudi kri za analizo. Analiza je pokazala, da je imel voznik kolesa na motor v krvi 1,81 promila alkohola. Cenjene goste obveščamo, da je začel obratovati nov gostinski lokal v Litiji na Valvazorjevem trgu 1 „Cocktail bar" Postregli vam bomo s svetovno znanimi specialitetami (brezalkoholnimi in alkoholnimi): - dalmatinska vina - specialne kave - domač narezek - tatarski biftek - zrezek na žaru - sadne kupe - ruski blinji (mesni, zelenjavni, sadni) Lokal je odprt od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprto. Za obiske se priporoča , Cocktail bar" PERNEK JOŽE, Valvazorjev trg 1 J V Litiji bo potekala KRVODAJALSKA AKCIJA 22. in 23. OKTOB RA 1978 vsak dan od 6. do 15. ure v prostorih osnovne šole na Rozmanovem trgu v Litiji. Spoštovani občani! Izkažite svojo solidarnost v čimvečjem številu. OORK URAR ŠARBEK MILAN Litija, Rozmanov trg zeleni blok popravlja: - vse vrste ročnih in žepnih ur - budilke in stenske ure - vse vrste električnih ur - stikalne ure za števce Žensko krojaštvo Zanka Rogošić - Brilej obvešča cenjene stranke, da ima nove poslovne prostore na Rozmanovem trgu (zeleni blok - spodaj). Obenem obvešča, da sprejme vajenke za poklic kroja čica. TOZD„GRADMETAL" LITIJA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOG V ELE KTRODELAVNICI pogoj: tehniška srednja šola - smer elektro, jaki tok 2. VODJA PROIZVODNJE NA SEPARACIJI pogoj: — strojni tehnik in dve leti prakse — delovodja strojne stroke in štiri leta prakse 3. VK VODOINSTALAT ER pogoj: VK vodoinstalater 4. KV KLEPAR pogoj: poklicna šola 5. ELEKTRIKAR NA BETONARNI IN SEPARACIJI V HO-TIČU pogoj: poklicna šola 6. POMOŽNI SKLADIŠČNIK: pogoj: končana osnovna šola Objava velja do zasedbe prostih del in nalog. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: TOZD „GRADMETAL", Ponoviška c. 2, Litija. ISKRA V SVE TU ISKRA je pri nas dobro poznana. Z njenimi številnimi . izdelki, bodisi s področja elektronike, avtomatike, telekomunikacij ali elektromehanike — se srečujemo skorajda na vsakem koraku. 27000-č lanskemu kolektivu, ki je združen v 75 temeljnih organizacijah, pa se je uspelo uveljaviti tudi na mnogih tržiščih. S pomočjo lastne raziskovalne in razvojne organizacije, v kateri dela kar 1600 strokovnjakov, ter mnogih znanstvenih institucij, s katerimi sodeluje, stopa ISKRA V korak z razvitimi firmami zahodnih držav. Kar polovica izvoza ISKRE je namenjenega prav tem državam, kar pove še več c kakovosti in oblikovni dovršenosti izdelkov ISKRE. Iskra NOVICE IZ ŠOLSTVA Novo šolsko leto Na petek, 1/9—1978, se je na vseh naših šolah pričelo novo šolsko leto. Prvi dan v šoli pa je bil najbolj slovesen za prvošolčke. V šolskem letu 1978/79 se je v prve razrede vpisalo 241 učencev v 20 oddelkih. Za vse na novo vpisane učence je bil pripravljen sprejem s kratkim kulturnim programom, podane so jim bile tudi osnove o varnosti v cestnem prometu V novem šolskem letu bo na območju občine Litija obiskovalo pouk naslednje število učencev: - matična šola „Dušan Kveder-Tomaž" Litija s 7 podružnicami — 1175 učencev v 48 oddelkih — matična šola „Franc Rozman-Stane" Šmartno s 5 podružnicami 642 učencev v 28 oddelkih - matična šola „Lojze Hostnik-Jovo" Gabrovka z 1 podružnico 281 učencev v 15 oddelkih — matična šola „Milan B orišek" Litija ima 8 oddelkov, v katerih je 65 učencev, od tega je en oddelek z 8 otroki v Gabrovki. Skupno število šoloobveznih otrok je 2163. Pouk zanje pa bo organiziran v 99 oddelkih, od tega bo 24 kombiniranih oddelkov, oz. bo 405 ali 18 % učencev delalo v slabših pogojih dela, saj bodo v enem oddelku delali učenci dveh ali treh razredov. Dalje na zadnji strani PREDILNICA LITIJA proizvaja kvalitetno bombažno kardrirano in česano prejo ter prejo iz sintetičnih in viskoznih vlaken. Svoje izdelke priporočamo kupcem dekorativna Ljubljana - Celovška 280 na vaše okno zavese velana® velana tovarna zaves ljubljana šmartinska 52 uoodon nakup mi v iriduttrijiki prodajalni > Ljubljani na Smartinski 52 Ustanovlena leta 1919 Telefon: 554-241 Telex: 31305 yu dekor Telegram: Dekorativna \ Proizvaja: — sodobne ih stilne, listne, jaquardske in lasaste pohištvene tkanine, — dekorativne tkanine, — enobarvne in tiskane pohištvene jerseje, — posteljna pregrinjala, — ročno tkane volnene tapiserije, — ročno tkane gobelinske in vozličaste preproge, — okrasne blazine, pregrinjala, prtiče, Prodaja po tovarniških cenah v industrijski prodajalni, Ljubljana — Celovška cesta 280. Odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Strokovni nasveti —Avtobus št. 1 in 8. Parkirni prostor. LESNA INDUSTRIJA LITIJA n. sol. o. LITIJA Odbor za kadrovske zadeve LESNE INDUSTRIJE LITIJA objavlja proste naloge in opravila v DSSZ: 1. VODENJE RAZVOJA-les 2. IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE - les 3. VODENJE RAČUNOVODSTVA 4. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA 5. VODENJE KONTROLE KAKOVOSTI Odbor za medsebojna razmerja TOZD FURNIRSKA PROIZVODNJA objavlja proste naloge in opravila: 6. POMOČ PRI REZANJU FURNIRJA 7. UPRAVLJANJE MOSTNEGA ŽERJAVA 8. TRANSPORT IRANJE HLODOV iN ŽAGANEGA LESA Odbor za medsebojna razmerja TOZD MIZARSKA PROIZVODNJA objavlja proste naloge in opravila: 9. VODENJE TEHNOLOŠKE IN OPERATIVNE PRIPRAVE 10. POSLOVODJE V PROIZVODNJI PLOSKOVNEGA POHIŠTVA 11. PRODAJA GOTOVIH IZDELKOV 12. ADMINISTRATORJA V PRIPRAVI DE LA 13. VEC PRIPRAVNIKOV - lesarskih tehnikov Odbor za medsebojna razmerja TOZD ŽAGARSKA PROIZVODNJA objavlja proste naloge in opravila: 14. VODENJE IZMENE IN BRUŠENJE REZIL V DE CI MERNICI 15. VARILCA POGOJI ZA SPREJEM: pod 1: visoka ali višja izobrazba lesarske smeri in najmanj 3-letne delovne izkušnje v stroki pod 2: višja izobrazba z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami pod 3: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 3-letne delovne izkušnje pod 4: diplomirani pravnik, po možnosti s prakso pod 5: visoka ali višja izobrazba in najmanj 3-letne delovne izkušnje v proizvodnji pod 6: NK delavec pod 7: PU delavec z delovnimi izkušnjami s temi ali podobnimi opravili pod 8: NK delavec pod 9: višja šola z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 10: višja ali srednja šola z delovnimi izkušnjami v proizvodnji pod 11: srednja izobrazba z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 12: končana administrativna šola pod 13: zaključena tehniška šola za lesarstvo pod 14: KV mizar ali brusilec z delovnimi izkušnjami pod 15: KV varilec, po možnosti z delovnimi izkušnjami Prijave veljajo do 1. oktobra, odnosno do zasedbe delovnih mest, kandidati pa naj jih pošljejo na naslov: LESNA INDUSTRIJA LITIJA Kadrovski oddelek Zagorica 1 61270 LITIJA C Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija v svojih TOZD-ih proizvaja: — Plemenite furnirje domačih listavcev in iglavcev — Žagan les iglavcev in listavcev — Decimiran les — elemente — Stavbeno pohištvo — Dele kuhinjskih elementov - masivna vrata — Plexiglas plošče v raznih dimenzijah, vzorcih in barvah — Svetlobna telesa za industrijsko in široko potrošnjo — Finalne izdelke iz plexiglasa: strešne elemente, svetlobne kupole, telefonske dušilce — kabine, dekorativne stropove. Izvaža v države Evrope, Afrike in Azije. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem priporočamo naše kvalitetne proizvode. T NOVICE IZ ŠOLSTVA Nadaljevanje s 7. strani Šola v naravi V času od 2/9 do 9/9 — 1978 je bila na Debelem rtiču pri Ankaranu organizirana šola v naravi za učence 5. razreda z območja matične šole Šmartno in matične šole Gabrovka. Ti učenci bodo v letošnjem letu prvič deležni te oblike izobraževanjat učenci s področja matične šole Litija pa so jo imeli letos že drugič, in to v času od 9/9- do"16/9 - 1978. Šolo v naravi na Debelem rtiču bo obiskovalo 241 učencev S. razredov, ki imajo v programu tudi pouk plavanja. Učence bo poučevalo 19 učiteljev. Mnogi od ten učencev bodo na morju prvič. Stroške za šolo v naravi bo v pretežni večini pokrila Izobraževalna skupnost Litija, kateri je pri dogovarjanju o višini programa za leto 1978 prvič uspelo vnesti tudi program oz. stroške za šolo v naravi. Predvideni stroški bodo znašali 1 76.261 din, cca 40.000 din bodo prispevali starši. _Nova šolska proga Zakon o osnovni šoli zavezuje, da se za učence nad 4 km oddaljenosti od šole organizira prevoz v šolo. Z letošnjim šolskim letom je uspelo pridobiti voznika, ki bo opravljal prevoz učencev s kombijem za naslednje vasi: Pod-šentjur, Veliki vrh in Širmanski hrib. Kombi bo po podatkih šole prevažal iz smeri Podšentjur in nazaj 1 8 učencev. Vstopali oz. izstopali pa bodo na 3 postajališčih, in to; pri ,,Kovaču", pri „Berčonu" in pri „Bedenu." Stroške prevoza bo na podlagi pogodbe poravnala Izobraževalna skupnost Litija. S prevozi se je pričelo v ponedeljek, 11/9-1978. Potrebno bo sodelovanje tudi drugih organov, kot n.pr. SO Litija in Komunalne skupnosti Litija, da bo cesta redno vzdrževana in opremljena z ustreznimi opozorili. Izobraževalna skupnost Litija si bo še nadalje prizadevala, da bo uredila prevoze tudi za ostale učence, ki so od šole oddaljeni nad 4 kilometre, kot n.pr. za prevoz učencev iz Velike Štange, vendar pri tem pričakuje pomoč krajanov, sa| bi bilo nesmotrno, da bi kupili prevozno sredstvo in ne bi bilo polno izkoriščeno. Interna televizija Ob pomoči Gorenja iz Velenja in še nekaterih drugih gospodarskih organizacij je osnovni šoli Litija uspelo pridobiti interno šolsko televizijo. Za učence Osnovne šole Dušan Kveder Tomaž Litija je nakup šolske televizije velik in lep dogodek, saj so eni redkih v Sloveniji, ki so jo dobili, v Zasavju fia prvi. Po podatkih ima interno televizijo na šolah 48 % šol v Sloveniji, nterno TV bodo na šoli uporabljali delno za izobraževanje učiteljev in predavanja staršev, delno pa za posnetje šolskih oddaj za učence. Centralna kurjava Osnovna šola Litija je v lastni režiji iz preostalih sredstev amortizacije na svoji podružnični šoli Sava posodobila ogrevanje učilnic, saj je uredila centralno kurjenje z uporabo olja, lahko pa tudi premoga. V okviru matične šole Litija bodo tako imele ogrevanje prostorov urejene vse podružnične šole, razen osnovne šole Hotič, ki pa bo v programu ureditve za prihodnje. Brezplačni učbeniki Na pobudo Zveze sindikatov Slovenije je bil v Sloveniji sprejet družbeni dogovor za organizirano preskrbo šol z učbeniki, ki naj bi postopoma zagotovil, da bi učenci osnovnih šol prejemali učbenike brezplačno v uporabo. Tudi v občini je bil sklican sestanek in narejen akcijski načrt za preskrbo učbenikov. Dogovorjeno je bilo, da se v občini organizira zbiranje rabljenih učbenikov in zamenjava le-teh. Akcija je na šolah različno uspela. Najbolj organizirana in uspešna je bila v okviru matične šole Gabrovka, kjer so organizirali oddajo učbenikov za vse razrede, razliko manjkajočih učbenikov pa je šola nakupila sama, ker v kraju ni knjigarne in tako starši niso imeli dodatnih skrbi z nakupom učbenikov, saj so vsi učenci dobili vse učbenike na šoli. Šola je okvirno izračunala, da bo največji prispevek staršev 38 % celotne cene učbenikov, katere bo potreboval učenec. Socialno ogroženi učenci bodo dobili učbenike zastonj, ostali učenci pa dobijo učbenike proti plačilu, ki je odvisno od tega, koliko učbenikov je učenec pustil šoli v preteklem letu. Na osnovni.šoli Litija in Šmartno so tudi organizirali zbiranje rabljenih učbenikov. V Šmartnem akcija ni povsem uspela. Akcija oddaje brezplačnih učbenikov je bila povsem na prostovoljni bazi. Odziv za zamenjavo in oddajo je bil slabši v višjih razredih, predvsem pa pri učencih, ki zaključujejo 8. razred. Manjšo pripravljenost učencev 8. razredov je verjetno razumeti tudi v tem, da bodo ti učenci nekatere učbenike še uporabljali pri nadaljnjem študiju, vendar bi bilo lepo, da bi se tudi oni pridružili tej solidarni akciji vsaj z učbeniki, ki jih ne bodo potrebovali več. Kadrovska zasedba B»M»JM»MII1II11UJJUI1U ailBMlIUMIIJIMIIIIIIII IIIIIIIMIMIIIIIHIIIHIIIMHIIIMilil« l—HIIIWIWIIH II Po podatkih šol so vse šole zasedle nezasedena dela in opravila učiteljev, vendar tudi delno neustrezno, saj na razpise ni bilo moč dobiti vedno učiteljev, ki imajo ustrezno in zaključeno izobrazbo določene smeri. V mnogih primerih so solidarno priskočili na pomoč tudi štipendisti Izobraževalne skupnosti Litija, ki še niso zaključili študija. Izobraževalna skupnost Litija in šole nerade zaposlujejo študente pedagoških šol, ki še niso zaključili študija, vendar pa je včasih to tudi edina možnost, da so učenci imeli organiziran pouk po predmetniku. Po dolgem času so n.pr. podružnične šole s področja matične sole Šmartno polnoštevilno zasedene. Na tej šoli bo problem zaradi organiziranja oddelka podaljšanega bivanja, ki ga bo potrebno začasno ukiniti, dokler ne bodo pridobili učitelja, ki bi to opravljal. V okviru osnovne šole Litija, je nezasedeno polovično delo razrednega učitelja v osnovni šoli Jevnica in polovično delo učitelja za angleščino in slovenski jezik. Z novim, šolskim letom pa bodo okrepljene tudi svetovalne službe na šoli, saj bo matična šola Šmartno zaposlila socialnega delavca, kije bil štipendist Izobraževalne skupnosti Litija. S to zaposlitvijo bodo imele vse matične šole socialnega delavca, razen osnovne šole Milan Borišek Litija. Ti kadri so na šolah potrebni in v veliko pomoč učiteljem kot tudi učencem. M.K. Družbeno varstvo Po zadnjih podatkih je na območju občine Litija vključeno v organizirano družbeno varstvo 1 7,8 % od vseh predšolskih otrok starih nad 11 mesecev. Število le teh je okoli 1800. Procent vključenih otrok v organizirano družbeno varstvo — otroški vrtec, nam pove, da je nujno na tem področju storiti odločilni korak. Če pa upoštevamo še dejstvo, da smo med občinami, ki ima najvišji odstotek zaposlenih žena, nam prejšnjo ugotovitev samo še potrjuje. Najvišji odstotek vključenih otrok ima Ljubljana, in to 49,6 %, najnižji pa je v občini Mozirje 1 5 Jo. Republiško povprečje je 33,2 %. Še manj kot v nasi občini, razvidno iz navedenih podatkov, pa imajo vključenih otrok v organizirano družbeno varstvo v občini Mozirje 15%, Grosuplju 1 5,7 %, Laškem 1 6 %, Ptuju 16,7 % in občini Trebnje 1 7,4 %. Prizidek Intenzivno potekajo priprave za izgradnjo prizidka k vrtcu na Rozmanovem trgu. S to gradnjo bomo na novo pridobili 2 oddelka to je približno 50 mest, kar je za območje Rozmanovega trga nujno potrebno. Adaptacija »Kekec« Da bi se zagotovili potrebni delovni pogoji v vrtcu Kekec ob Ponoviški cesti, se je pristopilo k izdelavi študije o upravičenosti adaptacije in idejne rešitve tega vrtca._ Na tem območju je vrtec nujno potreben glede na stanovanjsko sosesko, zato ni razmišljati, da bo z izgradnjo novega vrtca na Graški Dobravi vrtec Kekec ob Ponoviški cesti zaprt. Ko bo izdelana projektna dokumentacija in ko bodo podani pogoji za adaptacijo, ta naj bi bila izvedena v letih 1979-1980, bodo za ta cas izvedli razporeditev otrok v druge vrtce. To bo sicer povzročilo določene težave, toda ker bo šlo za začasni ukrep in bodo podani z adaptacijo boljši delovni pogoji, je pričakovati, da ne bo večjih ovir. K.L. NOVICE IZ KULTURE ',*o Slikarska kolonija - Akademski slikar Jože Meglic iz Šmartna se je odzval vabilu Kulturne skupnosti Ljutomer, kjer je sodeloval v osmi slikarski koloniji. Poleg njega so med Ljutomerčani preživeli teden dni še štirje likovniki: dva Ljubljančana ter dva srbska slikarja iz Beograda. V tej občini severovzhodne Slovenije posvečajo likovni dejavnosti precejšnjo pozornost, saj bodo drugo leto zgradili ob obnovljenem kulturnem domu še razstavni paviljon. Začetek sezone — Čeprav je prva polovica septembra za amaterske kulturne skupine še čas počitka, je letos že marsikje v tem času postalo živahno. Tako so 8. septembra že zapeli upokojencem litijske Predilnice pevci „Lipe", dva dni pozneje pa je r.a gasilskem slavju v Jablanici sodeloval pihalni orkester iz Litije, predstavili pa so se še domači recitatorji - mladinci. Naslednjo nedeljo, ob prpslavi na Mamolju, so recital, ki ga je sestavil prof. Jože Sevljak, izvajali: moška pevska zbora „Lipa" in „Zvon", pihalni orkester ter recitatorji. Za praznik — 29. septembra, na svoj praznik, bodo pionirji pregledali uspehe, ki so jih dosegli pri delu v pionirski organizaciji od lanske letne konference, obenem pa si bodo zadali nov program, ki ga bodo uresničevali v pravkar začetem šolskem letu. Na sam praznik jim bodo v smarski kinodvorani zavrteli slovenski mladinski film „Kekčeve ukane". Boris žužek POMAGAJMO OTROKU VZLJUBITI ŠOLO IN UČENJE Naš prvošolček Vstop v prvi razred osnovne šole je za otroka in za njegove starše velik dogodek. Otrok se mora vključiti v večjo skupino vrstnikov, kar velikokrat ni lahko in traja dlje časa. Prvošolčkom morajo starši posvetiti posebno skrb. Velikokrat pri njihovi vzgoji delajo napake. Večina staršev pričakuje, da bo njihov otrok najboljši, da bo dosegal najboljše učne uspehe, na drugi strani pa z glasilo občanov %^ vr,ic dolžnosti opravlja samostojno. Prvošolček mora kar kmalu že sam skrbeti za svoje domače naloge in izpolnjevati šolske obveznosti, pa čeprav je nekaterim v začetku težko. Starši pa morajo otrokovo delo skrbno nadzorovati in se zanj zanimati, nikakor pa delati naloge namesto otroka ali kar je še huje, zahtevati od njega več kot zmore. Največ ljudi ima povprečne sposobnosti! Razen tega ni najpomembneje, daje otrok odlič-njak. Zelo važno je, da postane dober tovariš, da se s sošolci dobro razume, da jim je pripravljen pomagati in podobno. Otrok naj se razvija po svojih sposobnostih. Marsikateri otrok tudi ni najboljšega zdravja in zato nima toliko energije kot popolnoma, zdrav vrstnik. Na otrokov razvoj in napredek v šoli močno vpliva tudi vzdušje v družini. Predvsem je potrebno, da sta starša v vzgoji enotnega mnenja, da sta v stalnem stiku s šolo in da ustvarita otroku topel dom. Ne pozabimo še na to, da moramo prvo-šolčku omogočiti dovolj igre in prostega časa. Otrok v nižjih razredih osemletke naj preživi dnevno vsaj tri do štiri ure na svežem zraku, pa bodisi da se ta čas igra, sprehaja ali ukvarja s športom. Prva šolska leta se otrok največ nauči. Pomagajmo mu vzljubiti šolo in učenje. Otrok pa bo v tem uspel, če od njega ne bomo zahtevali preveč in mu vsestransko pomagali. Uspeh ga bo spodbudil, da bo svoje delo opravljal z veseljem in dosegel zadovoljstvo. S 1. septembrom se je pričelo novo šolsko leto. Na naših cestah so se pojavili novi prometni udeleženci, to so nasi najmlajši, ki gredo v prvi.razred. Vsi se moramo zavedati, da ti nasi mladi občani se ne poznajo dovolj cestno-promet-nih predpisov. Zato so v tako gostem prometu se bolj izpostavljeni vsem prometnim nevarnostim. Dolžnost nas vseji je, da skrbimo za varnost naših najmlajših in jim, vsi pomagamo, da se bodo varno vključili v nase prometne tokove. . Vsem voznikom motornih vozjl naročamo, da posvetijo otrokom, starčkom in drugim oslabelim osebam varen prehod na prehodih za pešce in jim pdstopajmo prednost. Vsem staršem naročamo, da s svojim zgledom in skrbjo seznanijo svoje novo-solcke z vsemi. neva/nostmi na javnih cestah^ jim pokažejo cim krajšo in varno pot v solo in domov. Prav je, da se vsi zavedamo, kako težka je usoda tistih staršev, ki izgubijo svojega otroka v prometni nezgodi. Kako težko in ŠPORTNE VESTI NOGOMET Litijski nogometaši s člansko ekipo ponovno igrajo v republiški ligi — vzhod, kjer nastopa 9 ekip, kar so ljubitelji nogometa v Litiji sprejeli z velikim navdušenjem. Ob nedeljah popoldne bo torej stadion NK Litija spet poln privržencev nogometa, ki bodo svoje moštvo izpodbujali k čim boljšim igram. Mladinska ekipa igra v eni izmed štirih rep. lig, kadeti pa v območni ligi, ki zajema območje Zasavja in del Celjske regije. Najboljša selekcija pionirjev nastopa v Zasavski ligi, ostale pionirske ekipe pa tekmujejo v okviru občine in so organizirane pri šolskih športnih društvih. Zlasti delu v šolah bo NK Litija posvečal veliko pozornost, saj jih za to obvezuje tudi status nogometnega centra. Nogometni klub Enotnost iz Jevnice je v tem mesecu praznoval 20-letnico delovanja, kar so Jevnicani proslavili tudi z otvoritvijo novega športnega doma v Jevnici. V Kresnicah tare nogometaše predvsem gradnja doma ob igrišču, kjer si bodo uredili slačilnice, sanitarije in klubske prostore. Računajo tudi na finančno pomoč TKS Litija. V okviru občine uspešno poteka tudi občinska nogometna liga za ekipe mladinskih aktivov, v kateri sodelujejo ekipe Gabrovke, Dol, Polšnika, Save. Kostrevnice, Jablanice, Šmartna, Gradca, Hotiča in Ribč. KOŠARKA Tudi litijski košarkarji imajo nov tekmovalni sistem. Člani, ki so bili tudi na 6-dnev-nih skupnih pripravah v Cerknem bodo oktobra startali v eni izmed petih skupin predtekmovanja za oblikovanje republiške uge. Po dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v republiško ligo, ostale pa se bodo razdelile v vzhodno in zahodno skupino republiške lige. Kkipa članov je zelo mlada, vodstvo pa upa, da bodo fantje kljub temu dobro igrali, saj so si na skupnih pripravah nabrali dovolj moči. Na-skupnih pripravah je bila tudi ekipa članic, ki je že pričela s tekmovanjem v zahodni skupini rep. lige. Računajo, da se bodo uvrstile okrog 4. do 5. mesta v ligi. Mladici bodo nadaljevali s tekmovanjem v Zasavsko-Celjski medobčinski ligi, kadeti pa bodo igrali v Z asavski ligi. Tudi delo v okviru ŠŠD se je pričelo s pri-četkom pouka, pionirji in pionirke pa bodo kot doslej tekmovali v okviru občine. V klubu načrtujejo• tudi izvedbo tekmovanj med OZ D in KS ter^ mladinskimi aktivi, tako da bodo čim več občanom in delovnim ljudem omogočili aktivno igranje košarke. ROKOMET Pogoji za delo so od lani, ko je bil dograjen športni dom, neprimerno boljši. Vodstvo kluba je računalo, da se bodo člani na kvalifikacijskem turnirju uspeli uvrstiti v republiško ligo, vendar so bili za dva gola prekratki. Kljub temu vsa ekipa redno trenira in igra v Zasavski ligi in bo skušala priti v republiško ligo v naslednji sezoni. V Šmartnem sta dva rokometna centra (za mladince in mladinke, ki igrajo v republiških ligah - južna skupina). V Zasavski ligi nastopa izven konkurence še druga ekipa RK Usnjar pod imenom TUŠ. Sicer pa tudi letos, tako kol lani, deluje veliko ekip v osn. šolah. V občinskih ligah bo nastopalo 6 ekip ml. pionirjev oz. pionirk in 8 ekip st. pionirjev oz. pionirk. Tako bo tudi letos v okviru RK Usnjar nastopalo kar 18 različnih ekip in bo torej dela v klubu kar veliko. IMAfVlIZNI TENIS V okviru NTK Litija vadijo zaenkrat samo pionirji in pionirke in deloma mladinci, zato se skoraj vse delo odvija v osn. šolah. Letos načrtujejo še izvedbo obč. tekmovanj med osn. šolami, OO ZSMS, OZD in razna tekmovanja ob obč. prazniku za vse kategorije od pionirjev do veteranov. Oktobra načrtujejo tudi. uvedbo redne vadbe za starejše v osn. šolah v Litiji in Šmartnem. PLANINSTVO Že nekaj časa je Planinsko društvo Litija najmnožičnejša telesnovzgojna organizacija v občini, saj šteje blizu 700 članov. Tudi dejavnost P D Litija je zelo obsežna. Poleg mnogih aktivnosti bodo letos tudi v celoti izpolnili program I 9 skupinskih izletov za odrasle. Do konca leta načrtujejo še nekaj izletov po Savinjski poti in na Medvednico ter organizirano udeležbo na razne proslave. Tudi sekcije v osn. šolah delujejo, zlasti pa so aktivni mladi planinci v osn. šoli Šmartno. Štirje mladi planinci iz te šole so bili za dobro delo tudi nagrajeni v okviru tekmovanja za značko „pionir — planinec" in jih je Planinska zveza Slovenije nagradila boleče je življenje tistih staršev, ki dnevno gledajo svoje otroke invalide — posledice prometnih nezgod. V prvem polletju smo imeli v prometnih nesrečah udeležene,štiri otrobe. Od teh je bil en otrok povzročitelj nesreče, trije pa so bili ponesrečeni po krivdi drugih udeležencev, v prometu. Podatek je za obmojije občine. In se tale podatek: na območju Uprave javne varnosti je v prvem polletju v 35 prometnih nezgodah umrlo kar 11 otrok, to je 4 vec kot celo leto 1977. Huje in lažje.ranjenih pa je bilo 37 otrok. To se posebno narekuje, da bodo delavci mdice prisiljeni ostreje postopati zoper vse kršitelje cestno prometnih predpisov. .Zavedati se moramo, da družbena samo,-zašcijja ne sme biti samo fraza, temvejč resničnost, ki naj se odraza na vseh področjih našega življenja. Še enkrat — vs[ varnostni ukj-epi, ki jih podvzema vsak občan, naj bodo se posebno usmerjeni za varnost naših otrok. z udeležbo na jugoslovanskem taooru pionirjev planincev v SR Makedoniji. STRELSTVO Tudi strelska družina v Šmartnem dela v novem strelskem domu v zares dobrih pogojih. Za prvo nalogo so si postavili predvsem krepitev članstva. Za strelstvo vlada veliko zanimanje tako v Šmartnem kot tudi drugod. Trenutno redno vadi okrog 60 strelcev, članstvo pa se je povzpelo ze na 130 članov, med katerimi je veliko mladine. Tudi 38 članov Lovske družine Šmartno se je vključilo v strelsko družino. Trenirajo 2 x tedensko (torek in četrtek), pionirji pa imajo treninge ob ponedeljkih. Glede na stalno rast članstva programirajo tudi razširitev programa dejavnosti. Interna tekmovanja z zračnim orožjem izvajajo redno, v prihodnje pa imajo v programu se izvedbo občinskega prvenstva, tekmovanje ekip OZD in KS in posameznikov ter tradicionalnega tekmovanja za zlato puščico. Tudi razna prijateljska srečanja z ekipami iz sosednjih občin in tekmovanja v okviru občinskega praznika so v programu strelske družine. ŠAH Šahisti izvajajo redne mesečne brzotur-nirje, na katerih sodeluje poprečno po 15 šahistov, septembra pa bodo pričeli s prvenstvom kluba. Trenutno uporabljajo šahisti prostore kegljišča in igrajo ob torkih in četrtkih. Tudi v osnovnih šolah imajo razvito dejavnost. Pionirji so na prvenstvu ljubljanske regije dosegli zelo dobre uspehe, saj so ml. pionirji na tem tekmovanju zasedli 2. mesto, st. pionirji pa 5- mesto. Šahisti bi želeli več finančnih sredstev od TKS Litija. Športna rekreacija je vedno bolj priljubljena dejavnost občanov, ki gibanje tudi potrebujejo. Poleg drugih oblik rekreacije, ki se izvaja v naši občini, je zlasti množično obiskano igranje nogometa na pomožnem igrišču NK L itija, kjer se 2-krat tedensko zbere tudi do 30 rekreativcev. Ta oblika rekreacije je sicer kar dobro organizirana (rekreativci se sami dogovarjajo za delo), vendar pa ni v programih TKS Litija in NK Litija, kar bi bilo vsekakor potrebno. Foto: Zofka