Sv. Miklavž je prišel.
(Kratka resnična povest)
Koncem vasi', lt čisto ob ro6»u goz* da je prcbivala udova Pcdbregarica v svoji skromni leseni fifšicf. Tcdo je b\lo njeno žfvljenje; tfan za cfnem je morafa pii sosedih tfelati, cf.i je prežiVefa sebe in dvo e svojffi ot:ok: os^mletnegasfrK ka Jankota fn dve letf mfajso hčerko Mh Jfco.
Bf[o je v pričetku meseca grurfna ko je p;isel iz'sofe sinček fanko. Mati je ravno fzdelovafa kosarico, a Mifica se je fgraft pofeg1 njc s tfstimi šibicann* s katerfmi Je mati pfetfa kosanco.
,,Mamica •— fako je začef Janko ko je odložif Sofsko torbico — a veste kajH Sv. Mifc/avž bode kmafu prinasaf vsafcbn vistna darifa, ah" bo nama tudi kifpri-i, nesel, saj sva pridna?"
Podbreganca je prenehafa z defom pa tako Vnifo in s skrbjo pogtedafa svo-jega Ijubfjenega sfnčfca, da so ji postafe solzne oci'... gele čez čas je spregovorik fa:
,,Le priGfen bodi janko se zanaprejf Sv. Miklav/ ne bo pozabif ne na tcbet ne na Milko."
Dečko je bi na \ so moč zadbvr fjeflg kar od veselja je poskako.af m govo"riX:M iVTama sem 6if prid*en in bom tudii"
Dva dni za tem je odš'a Pocfbrega-: rica v bližje mesto. S sebbj je vzel&l najdražje, srebrno žepno uro z verižicof od svoiega Vanjkega moža, cfa jo procfa!
—  pa kum otrokoma •Mikfavževifi cfarfH
Podbregarica je priš'a fc urarju vM mu ponudfla svoj drag spomin.
Ko sta se ravno pogajafa urar frt Podbregarica za uro ln verizico. je 6:1 poleg tudi neki neznani gospod., FCo je videl, da bo u6oga žena dobifa koma) malenkostno svoto za vse skupaj, jo |q nagovorif:
,,Vi ste goto\o v stiski, da prodajatg to?"
Podbregarfca imi v fcntkem pove, kaj jo je do "tega ffovedlo. Dobrocfušni gospod se iiasmeiir.a, seže v denarmcd pa cfa štrmea" žene cel tfsoeak.
,,Tu lmate tnati, pa napravite otrcN koma veselje, — a tudi' jaz se ogfasim črez par tfni pri Vasl"
Tako je tudi' bilo. Prijazni go>pod se je oglasif črez par dnf; jih se obda1* roval, pa tfaf pozneje obadva otroka M mestne sofe.
DoMfkrat je pozneje rekef Jankol
,,Nikdar ne pbzabim tega gospodaj brez njega 6f ne bit nikcfar to, kar sen^ (je namree visji uradnik). D^a. cTa, svw Miklavž se vedno hodi, samo da veasiH ratf zafde t;e, kjer ga spfofi ne potrebu-J jejo..."
Kblffco otrok bo zamanj čakafo sv. Miklavža ln to pridnih, ubogljivih, vzor^ nifi, a — bednih! Mnogi pagfavcf, k! imajo srečo, da so njifi roditelji' petfčhi
—  pa bodo obcfarovarri b^gato in sijaj^ no v posmeh — nemanieev.
Hudobna družba fn njen notrajni red sta Le v srce nežnega otrofca zasa-i dila klico nesfoge, kf fma svojo korw nino v tfružabnf razliki'. —                   )