številka 1, letnik 2, februar 2010 14 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 1 Uvod P o s a m e z n i k i s e v s o d o bn i d r u ž b i v e d n o p o g o s te je z n a j d e j o v situaciji, v kateri zaznavajo neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladovanje t e h n a d r u g i . L o o k e r i n G r e g s on ( 1 9 9 3 , 2 9 ) m e n i t a , d a je a kt i v i r a n je s t r e s n e ga o d z i v a , k i s e n e m o r e s p r o š č e n o izraziti v telesni reakciji, lahko škodljivo zdravju. Z a r a d i s p r e m i n j a n j a d r u ž b e n i h r a z m e r i j je č l o v e k o v o b č u t e k s a m o s p o š t o v a n j a , s o c i a l n e v a r n o s t i i n v e l j a v e n e n e h n o o g r o ž e n , k a j t i u s t r o j č l o v e k o v e ga t e l e s a s e n i u t e g n i l p r i l a g o d i t i n a g l i c i , s k a te r o s o p o te k a l e d r u ž b e n e spremembe. Jedro problema je v tem, da so ljudje še vedno v e n a k i k o ž i k o t n j i h o v i p r e d n i k i , k i j i m je s t r e s n a r e a k c i j a o m o g o č a l a o b v l a d o v a n je fi z i č n e n ev a r n o s t i . B o j a z e n , d a n e b o m o n a š l i s l u ž b e a l i d a j o b o m o h i t r o i z g u b i l i , ž e l j a p o d o s e ga n j u n a jv i š je ga p o l o ž a j a n a d r u ž b e n i l e s t v i c i , preobremenjenost zaradi dela, nesoglasja v zakonu in d r u ž i n i , o s a m l je n o s t i n fi n a n č n e t e ž a v e s o n e z a v i d l j i v e o k o l i š č i n e , k i l a h k o z e l o d o l g o t r a j a j o i n p o s a m e z n i k a r a z je d a j o , p o s t a n e j o n je g o v a s t a l n i c a . V e s t a č a s p a je t e l o v s t a n j u p r i p r a v l je n o s t i , k i l e o b č a s n o n e k o l i k o p o p u s t i . T o p a l a h k o z d r a v j u m o č n o š k o d u je i n v n a j h u j š i h p r i m e r i h p o v z r o č i c e l o s m r t . Č e g r e z a p o v e č a n o m o č , pogostost, raznolikost, nastajanje in ponavljanje pritiskov, ki pahnejo telo v takšno stanje pripravljenosti, ki je lahko z a č l o v e k a c e l o u s o d n o , l a h k o t r d i m o , d a je s t r e s p r o b l e m 2 1 . s t o l e t j a . T o r e j s e s s t r e s o m s r e č u je v e č i n a z a p o s l e n i h , njegovo uspešno premagovanje pa v organizacijah sodi n a p o d r o č je u p r a v l j a n j a s č l o v e š k i m i v i r i . V t e m p r i s p ev k u ž e l i m o p r e d s t a v i t i s t r e s , n je g o v e vrste, vzroke za nastanek in njegove posledice. Ker je stres r e s e n p r o b l e m s o d o bn e d r u ž b e , ž e l i m o p o u d a r i t i m o g o č e n a č i n e p r e m a g o v a n j a s t r e s a n a r a v n i p o s a m e z n i k a / zaposlenega kakor tudi na ravni organizacije. D a b i d o s e g l i n a m e n , s m o v o k v i r u o p i s n e ga p r i s t o p a u p o r a b i l i m e t o d e d e s k r i p c i je , k l a s i fi k a c i je i n k o m p i l a c i je . P o v z e m a l i s m o s p o z n a n j a i n s t a l i š č a d o m a č i h i n t u j i h avtorjev, ki so svoje prispevke o stresu objavljali v aktualni strokovni in znanstveni literaturi ter jih sintetizirali. Prispevek je strukturiran v sedmih poglavjih. V drugem obravnavamo osnovne pojme o stresu, od opredelitve stresa do njegovih vrst, medtem ko se v t r e t je m o s r e d o t o č a m o n a i z v o r e s t r e s a . V č e t r te m p o g l a v j u izpostavljamo odzive na stres, v petem pa njegove posledice. Šesto poglavje je namenjeno premagovanju s t r e s a . Pr i s p ev e k k on č a m o s s k l e p n i m i s p o z n a n j i . 2 Osnovni pojmi o stresu Stres je dandanes pogosto uporabljan pojem. Beseda je l a t i n s k e ga i z v o r a . » Pr v i č je b i l a u p o r a b l je n a v 1 7 . s t o l e t j u , i n s i c e r z a o p i s n a d l o g e , p r i t i s k a , m u k e , t e ž a v e . V 1 8 . i n 1 9 . s t o l e t j u s e je p o m e n b e s e d e s p r e m e n i l , p o m e n i l je s i l o , p r i t i s k a l i m o č v p l i v a , k i d e l u je n a p r e d m e t a l i o s e b o . Uspešno premagovanje stresa – izziv sodobnega managementa S i m o n a Š a r o t a r Ž i ž e k , S o n j a T r e v e n Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, e-pošta: simona.sarotar-zizek@uni-mb.si ; e-pošta: sonja.treven@uni-mb.si Povzetek Z a p o s l e n i s e z a r a d i d i n a m i č n e ga n a č i n a ž i v l je n j a s p o p a d a j o s s t r e s o m i n n je g o v i m i p o s l e d i c a m i . K e r s e o d 5 0 d o 7 5 o d s t o t k o v d a n d a n a š n j i h b o l e z n i r a z v i je k o t p o s l e d i c a s t r e s a , n a l e t o i z g u b i m o v e č m i l i j on o v d e l o v n i h d n i . S t r e s je v o r ga n i z a c i j a h t u d i r a z l o g z a n a p a č n e o d l o č i t v e i n n a p a k e , s l a b šo p r o d u kt i v n o s t i n u s t v a r j a l n o s t . Z a t o je n u jn o t r e b a s t r e s p r i z a p o s l e n i h p r e p r e č ev a t i . Č e s e s t r e s p r i z a p o s l e n i h p o j a v i , j i m o r ga n i z a c i je m o r a j o p o m a ga t i p r i n je g o v e m p r e m a g o v a n j u . D a b i b i l e p r i t e m u s p e š n e , v p r i s p ev k u p r e d s t a v l j a m o s t r e s , n je g o v e v r s t e , v z r o k e z a n a s t a n e k i n n je g o v e p o s l e d i c e . P o l e g t e ga o s v e t l j u je m o t u d i r a z l i č n e p r i s t o p e , t e h n i k e o z . s t r a t e g i je , k i j i h o r ga n i z a c i je p r i p r e m a g o v a n j u i n p r e p r e č ev a n j u i m a j o n a v o l j o . Ključne besede: stres, stresorji, posledice, stroški, premagovanje stresa številka 1, letnik 2, februar 2010 15 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek T o je h k r a t i p o m e n i l o , d a z u n a n j a s i l a v z b u j a n a p e t o s t v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost t a k o , d a s e u p i r a m o č i t e s i l e ( B o ž i č , 2 0 03 , 1 7 ; p o v z e t o p o S p i e l b e r g e r , 1 9 8 5 ) . Z u v e d b o p o m e n a b e s e d e s t r e s v fi z i k a l n e z n a n o s t i je b i l a p o u d a r je n a n je g o v a s p l o š n a raba. »V medicino je izraz stres uvedel kanadski e n d o k r i n o l o g a v s t r i j s k e ga r o d u H a n s S e l y e l e t a 1 9 4 9 . S t r e s je o z n a č i l k o t p r o g r a m t e l e s n e ga p r i l a ga j a n j a n o v i m o k o l i š č i n a m , n je g o v o d g o v o r n a d r a ž l j a je o k o l j a , kot psihosomatski mehanizem za uravnavanje in uravnovešenje napetosti, kar preprosto povedano pomeni zaznavo posebne obremenitve in pripravo telesa nanjo ( S c h m i d t , 2 0 0 1 , 7 ) « . 2.1 Opredelitev stresa »Stres je samo ena od številnih funkcij organizma, ki s l u ž i j o n je g o v i b o l j š i p r i l a g o d i t v i n a s p r e m e m b e . S t r e s je r e a k c i j a c e l o t n e ga t e l e s a n a n ev a r n o s t ; r a z v i l a s e je v p r a d a v n i n i k o t p r i p r a v a n a s p o p a d z n ev a r n o s t j o « ( I h a n i n S i m on i č V i d r i h 2 0 0 5 , 4 ) . N ew h o u s e ( 2 0 0 0 , 1 2 ) t r d i , d a z b e s e d o s t r e s p on a v a d i o z n a č u je m o t a k o z u n a n j i n a p a d ( n p r . m r a z ) k o t t u d i r e a k c i j o o r ga n i z m a ( d r g e t ) n a t a napad. P o m n e n j u S c h m i d t a ( 2 0 0 1 , 7 ) s t r e s n a s t a n e k o t posledica neravnovesja med zahtevami iz okolja i n l a s t n o u s p o s o b l je n o s t j o . N a p o d o b e n n a č i n s t r e s o p r e d e l j u je t a L o o k e r i n G r e g s on ( 1 9 9 3 , 3 1 ) , k i p r a v i t a , d a je stres neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi. A v t o r j i s o g l e d e n a i z v o r r a z v i l i r a z l i č n e p r i s t o p e k d e fi n i r a n j u s t r e s a . C o x s s o a v t o r j i ( 2 0 0 0 , 3 2 ) o m e n j a t r i p r i s t o p e k d e fi n i r a n j u s t r e s a : i n ž e n i r s k i , fi z i o l o š k i i n p s i h o l o š k i . V s k l a d u z i n ž e n i r s k i m p r i s t o p o m je s t r e s d e fi n i r a n k o t z u n a n j a s i l a , k i v p l i v a n a p o s a m e z n i k a . T o p o m e n i , d a s o d o l o č e n i z u n a n j i d o g o d k i e n a k o s t r e s n i z a v s e o s e b e n e g l e d e n a r a z l i k e m e d n j i m i . F i z i o l o š k i p r i s t o p stres obravnava kot odgovor posameznika na zahteve okolja, ki jih poznamo kot stresorje. Psihološki pristop pa kombinira oba zgoraj predstavljena pristopa. N o v a k o v a ( 2 0 0 4 , 9 − 1 0 ) n a v a j a , d a o b s t a j a j o i n te r a kt i v n i in transakcijski modeli stresa, ki se nanašajo na vire stresa, zaznavanje situacije ali dogodkov in odzive na stres ter so zato uporabni kot vodila za obvladovanje stresa. Interaktivni modeli pojasnjujejo delovni stres v smislu interakcije med posameznikom in njegovim delovnim okoljem. Med interaktivne modele sodijo model oseba- okolje, model zahtev-nadzora in podpore, vitaminski m o d e l ( N o v a k , 2 0 0 4 , 1 0 ) . S k l a d n o s t r a n s a k c i j s k i m i m o d e l i , m e d k a te r e u v r š č a m o m o d e l n e r a v n o v e s j a m e d t r u d o m i n nagrado ter kognitivni transakcijski model, je, da je stres negativno psihološko stanje, ki zajema tako kognitivne k o t č u s t v e n e v i d i k e . S t r e s je d e fi n i r a n k o t r a z m e r je m e d o s e b o i n o k o l je m , k i ga p r e p o z n a k o t o b r e m e n j u j o č e ga a l i p a z a h t ev a v e č z m o ž n o s t i , k o t i m a z a p o s l e n i v i r o v , i n š k o d i b l a g i n j i z a p o s l e n e ga ( D o l l a r d i n W i n e fi e l d , 2 0 0 2 , 5 ; p o v z e t o p o N o v a k , 2 0 0 4 , 1 7 ) . 2.2 Vrste stresa N ew h o u s e ( 2 0 0 0 , 1 9 − 2 0 ) r a z l i k u je m e d e k s o g e n i m , k i deluje od zunaj, in endogenim stresom, ki deluje od z n o t r a j . K o t p o v z r o č i t e l je e k s o g e n e ga s t r e s a n a v a j a d e l o v n o o k o l je , u r n i k , p o t v s l u ž b o , m e d t e m k o e n d o g e n e stresne situacije ustvarjajo ljudje sami in se jim zato lahko i z o g n e j o ( n p r . k a je n je , n e p r i m e r n a p r e h r a n a , p e s i m i s t i č e n o d n o s d o s v e t a , p r e d o l g o g l e d a n je t e l ev i z i je ) . L o č i m o l a h k o t u d i m e d š k o d l j i v i m s t r e s o m a l i distresom in prijaznim stresom, ki je individualna i z k u š n j a p o s a m e z n i k a . K a d a r s e z a h t ev e z a č n e j o k o p i č i t i i n p o v z r o č a t i b o j a z e n , d a j i m n e b o m o k o s , je t r e b a p r ev i d n o o c e n i t i s v o je s p o s o bn o s t i . Č e p o s a m e z n i k presodi, da zahteve presegajo njegove sposobnosti za o b v l a d o v a n je , s e z n a j d e v o b m o č j u š k o d l j i v e ga s t r e s a ( L o o k e r i n G r e g s on 1 9 9 3 , 3 3 ) . O b č u t je p r i j a z n e ga s t r e s a a l i evstresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje v e č je o d z a h t ev . G r e z a r a zš i r i t ev n o r m a l n e ga o b m o č j a s t r e s a . O m e n je n a v r s t a s t r e s a p o s a m e z n i k a n a v d a s s a m o z a v e s t j o i n o b č u t k o m , d a o b v l a d u je i z z i v e , h k r a t i p a p o v z r o č i p r i je t n o s t a n je p r i p r a v l je n o s t i , k i d o b r o vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in p r o d u kt i v n o s t ( L o o k e r i n G r e g s on 1 9 9 3 , 3 4 ) . L o č i m o l a h k o m e d n a r a v n i m o z . k o r i s t n i m s t r e s o m , pri katerem je evolucija poskrbela za vse mehanizme ponovnega uravnovešenja telesa, in umetnim, škodljivim s t r e s o m , k i t e s p o s o bn o s t i n i m a ( S c h m i d t , 2 0 0 1 , 9 ) . P o m n e n j u S c h m i d t a ( 2 0 0 1 , 1 1 ) u m e t n i , š k o d l j i v i s t r e s n a s t a n e z a r a d i p r e o b r e m e n je n o s t i , o b č u t k a , d a n i s m o v e č s p o s o bn i o b v l a d o v a t i v s e h z a h t ev o k o l j a . O m e n je n i o b č u t e k s e p o m n e n j u S c h m i d t a ( i b i d . ) p o j a v i k o t p o s l e d i c a r e s n i č n i h o m e j i t ev i z o k o l j a a l i k o t p o s l e d i c a p r i v z g o je n i h , namišljenih omejitev. O b s t a j a š e d e l i t ev s t r e s a n a k r a t k o r o č n i i n d o l g o r o č n i s t r e s . S t a n k o v i ć ev a ( 2 0 0 4 ) p r a v i , d a d o l o č e n o m e r o k r a t k o r o č n e ga s t r e s a p o t r e b u je v s a k p o s a m e z n i k , k i p a l a h k o v p r i m e r u i z r e d n e m o č i p o s t a n e o v i r a . K r a t k o r o č n i s t r e s je m o g o č e o b v l a d o v a t i s t e h n i k a m i s p r o š č a n j a . V p r i m e r u , d a s e p o s a m e z n i k n e z n a d l je č a s a s p r o s t i t i , s e v n je m n a b e r e d o l g o r o č n i s t r e s , k i l a h k o p o v z r o č i r e s n e z d r a v s t v e n e t e ž a v e . D o l g o r o č n i s t r e s je m o g o č e o b v l a d o v a t i s s p r e m e m b o ž i v l je n j s k e ga s l o ga . 3 Izv ori s tresa – po vzročitelji V l i t e r a t u r i je m o g o č e z a s l e d i t i v e č o p r e d e l i tev s t r e s o r jev . S t r e s o r je l a h k o o p r e d e l i m o k o t v s e d r a ž l j a je , k i p r i p e l je j o v s t r e s n o r e a k c i j o . D r a ž l j a j i s o l a h k o r a z l i č n i , v t e l e s u p a p o v z r o č i j o s k o r a j e n a k o d z i v ( L u b a n - P l o z z a i n P o z z i , 1 9 9 4 , 1 4 ) . S p i e l b e r g e r ( 1 9 8 5 , 1 6 ) u p o r a b l j a i z r a z s t r e s o r z a o k o l i š č i n e a l i p o b u d n i k e , k i j i h o b je kt i v n o o z n a č u je s t o p n j a fi z i č n e a l i p s i h i č n e n ev a r n o s t i . T r ev e n o v a ( 2 0 0 5 a , 2 0 ) t r d i , d a s o n e k a t e r i s t r e s o r j i d e l m a t e r i a l n e ga , v e č i n a p a d e l p s i h o l o š k e ga o k o l j a i n z a t o l o č u je m e d d e j a v n i k i v d e l o v n e m i n d e j a v n i k i z u n a j delovnega okolja. Lahko pa stresorje razvrstimo v tri o s n o v n e s k u p i n e ( S e l i č , 1 9 9 9 , 5 5 − 5 9 ) : številka 1, letnik 2, februar 2010 16 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek k a t a l i z m a t i č n i s t r e s o r j i s o n e p r e d v i d l j i v i d o g o d k i , k i • s e z g o d i j o v e č j i m s k u p i n a m l j u d i h k r a t i , n a n je m o č n o vplivajo ter zahtevajo za svoje obvladovanje veliko p r i z a d ev a n j ( n a r a v n e i n e k o l o š k e n e s r e č e ) ; osebni stresorji delujejo na posameznika in jih ni • m o g o č e p r e d v i d e t i , z a h t ev a j o p a v e l i k o t v o r n e ga p r i z a d ev a n j a z a o b v l a d o v a n je ; stresorji »ozadja« so na videz majhni, zanemarljivi, • v e n d a r s t a l n o p r i s o t n i p r o b l e m i , p o g o j i , k i p o v z r o č a j o k r on i č n o v z n e m i r j a n je i n / a l i d i s t r e s ( h r u p , s l a b a r a z s v e t l j a v a ) . Č e s o s p r e g l e d a n i a l i n i s o o d s t r a n je n i , n ev t r a l i z i r a n i , l a h k o d o l g o r o č n o p o v z r o č i j o v e č j o š k o d o k o t k a t a l i z m i č n i a l i o s e bn i s t r e s o r j i . P o v z r o č i t e l je s t r e s a t o r e j l a h k o r a z v r s t i m o v v e č kategorij. Njihove opredelitve smo smiselno zajeli v tri skupine ter si pri tem pomagali z opredelitvami vzrokov, k o t j i h n a v a j a j o I h a n ( 2 0 0 4 ) , B a t t i s on ( 1 9 9 9 ) t e r L o o k e r i n G r e g s on ( 1 9 9 3 ) . V p r v o s k u p i n o s m o v k l j u č i l i v z r o k e s t r e s a i z d o m a č e ga o k o l j a ( s t r e s , p o g o je n z d o ga j a n je m d o m a i n v o k o l i c i d o m a č e ga p r o s t o r a ) . V d r u g o s k u p i n o s o v k l j u č e n i v z r o k i s t r e s a i z š i r š e ga o k o l j a , m e d t e m k o v tretji skupini kot vzroke stresa najdemo prelomnice v ž i v l je n j u . V n a d a l jev a n j u o m e n je n e s k u p i n e p o v z r o č i t e l jev oz. vzrokov stresa podrobneje predstavljamo. 3. 1 Vzr oki s tresa iz doma čega ok olja D o m i n d r u ž i n s k o ž i v l je n je n i s t a s a m o v i r p o č i t k a i n regeneracije, ampak je posameznik tudi doma izpostavljen š t ev i l n i m s t r e s n i m o k o l i š č i n a m . N o r t h c r a f t i n N e a l e ( 1 9 9 4 , 2 1 3 ) s t a o b l i k o v a l a S k a l o s t o p n je s o c i a l n e ga p r i l a ga j a n j a , i z k a te r e je m o g o č e u g o t o v i t i n e k a t e r e m o g o č e f r u s t r a c i je , k i i z v i r a j o i z d o m a č e ga o k o l j a d a n a š n je ga č l o v e k a , k o t s o : ( i ) s m r t z a k on s k e ga p a r t n e r j a , ( i i ) r a z v e z a , ( i i i ) l o č i t ev , ( i v ) z a p o r n a k a z e n , ( v ) s m r t o ž je ga d r u ž i n s k e ga č l a n a , ( v i ) t e l e s n a p o š k o d b a a l i b o l e z e n , ( v i i ) p o r o k a , ( v i i i ) i z g u b a s l u ž b e , ( i x ) z a k on s k a s p r a v a , ( x ) u p o k o j i tev , ( x i ) b o l e z e n v d r u ž i n i , ( x i i ) n o s e č n o s t , ( x i i i ) s p o l n e t e ž a v e . . . 3.2 Vzroki stresa iz širšega okolja Č l o v e k je d e l š i r š e ga o k o l j a . S t e m je i z p o s t a v l je n v r s t i n e ga t i v n i h v p l i v o v , k i n a r e k u je j o n je g o v o r a z p o l o ž e n je , p o g l e d n a s v e t i n s e o d r a ž a j o v n a š e m z d r a v s t v e n e m s t a n j u . Z a t o B a t t i s on v z r o k e s t r e s a š i r š e ga o k o l j a d e l i v t r i s k u p i n e ( 1 9 9 9 , 1 2 ) : ( i ) d e j a v n i k i o k o l j a , ( i i ) d e j a v n i k i n a d e l o v n e m m e s t u i n ( i i i ) k e m i č n i d e j a v n i k i . Dejavniki okolja D e j a v n i k i o k o l j a p r e d s t a v l j a j o t r a jn e d r a ž l j a je , k i s o t e m e l jn i v z r o k s t r e s a , i n s i c e r : ( i ) m e n j a v a šo l e , p r e h o d iz osnovne šole v srednjo šolo ter vstop na univerzo, ( i i ) i z b i r a p o k l i c n e p o t i i n z a p o s l i t v e , ( i i i ) o d l o č i t ev z a m a t e r i n s t v o , ( i v ) s e l i tev , ( v ) n a r a v n e n e s r e č e , ( v i ) b i v a l n e r a z m e r e ( v i i ) v p l i v i n f o r m a c i j i n m e d i jev ( B a t t i s on , 1 9 9 9 ) . Dejavniki na delovnem mestu A v t o r j i r a z l i č n o o p r e d e l j u je j o d e j a v n i k e s t r e s a n a d e l o v n e m m e s t u . T i s o p o m n e n j u T r ev n o v e ( 2 0 0 5 a , 2 0─30 ) : v r s t a z a p o s l i t v e , r a z m e j i t ev m e d d e l o m i n nedelom ter napetost glede vlog zaposlenega v delovnem o k o l j u . T r ev n o v a ( i b i d . ) k o t p o m e m bn e d e j a v n i k e s t r e s a v d e l o v n e m o k o l j u o z n a č u je t u d i n e g o t o v o s t v l o g e , premajhno ali preveliko odgovornost, odgovornost za druge zaposlene, delovne razmere, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu in organizacijske dejavnike. P a l m e r , C o o p e r i n T h o m a s ( 2 0 0 1 , 3 7 9 ) k o t p o te n c i a l n e v i r e s t r e s a v o r ga n i z a c i j i o p r e d e l j u je j o : ( i ) o r ga n i z a c i j s k o k u l t u r o , ( i i ) z a h t ev e d e l a , ( i i i ) s t o p n j o n a d z o r a , ( i v ) v l o g o v o r ga n i z a c i j i , ( v ) s p r e m e m b e v o r ga n i z a c i j i t e r ( v ) o d n o s e v organizaciji in oporo. B a t t i s on u ( 1 9 9 9 , 4 5 ) k o t d e j a v n i k e s t r e s a v d e l o v n e m o k o l j u n a v a j a : ( i ) n a p e t e o d n o s e m e d z a p o s l e n i m i , ( i i ) p o s t a v l j a n je n e r a z u m n i h d e l o v n i h z a h t ev , ( i i i ) v e č k r a t n o p r ev e r j a n je p o t e k a n a š e ga d e l a , ( i v ) s p r e je m a n je o d l o č i t ev v a f e kt u , ( v ) n e u r e je n o d e l o v n o m e s t o , ( v i ) n e u d o b e n d e l o v n i p r o s t o r , ( v i i ) i z p o s t a v l je n o s t p r e d i r l j i v i m z v o k o m i n b l e š č a n j u r a č u n a l n i k a , ( v i i i ) p o m a n j k a n j u z a s e bn o s t i , ( i x ) o d r e z a n o s t i o d s o d e l a v c ev t e r ( x ) d e l u v v e č i z m e n a h in brez odmora. Poleg prej navedenih dejavnikov Battison ( i b i d . ) n a v a j a t u d i n a s l e d n je d e j a v n i k e : ( i ) n a d r e je n i z a p o s l e n i m n a l a ga j o n e p o t r e bn a o p r a v i l a , ( i i ) d e l o n i v a r n o , ( i i i ) s t r a h p r e d n ev a r n o s t j o , ( i v ) d e l o je p o v r š n o o p r e d e l je n o , ( v ) t e ž k o u s k l a j u je m o d e l o i n z a s e bn e o b v e z n o s t i , ( v i ) z a p o s l e n i je ž r t ev n a c i on a l i s t i č n i h p r e d s o d k o v , n e s t r p n o s t i a l i s p o l n e ga n a d l e g o v a n j a , ( v i i ) z a p o s l e n i je z a t i r a n i n u s t r a h o v a n t e r ( v i i i ) p r i d e l u je p r ev e č a l i p r e m a l o n a d z o r o v a n . K e m i č n i d e j a v n i k i I z r a z i s k a v i n p o i s u s o v , k i j i h je o p r a v l j a l ž e H a n s S e l y e , je r a z v i d n o , d a l a h k o š t ev i l n e r a z l i č n e s n o v i , k o t s o p o v s e m o b i č a jn e k e m i k a l i je , n e ga t i v n o v p l i v a j o n a č l o v e š k o t e l o i n s t e m n a n e z m o ž n o s t s p o p a d a n j a s s t r e s o m ( L i n d e m a n n , 1 9 9 7 , 3 7 ) . P o B a t t i s on u ( 1 9 9 9 , 1 2─1 3 ) k e m i k a l i je k o t k o f e i n i n t e i n v č a j u , k a v i , č o k o l a d i i n o s v e ž i l n i h p i j a č a h , a l k o h o l , t o b a k , s l a d k o r i n s o l n e ga t i v n o v p l i v a j o n a z m o ž n o s t s p o p a d a n j a s s t r e s o m . 3.3 Pre lomnice v življenju T u d i p r e l o m n i c e v ž i v l je n j u l a h k o z a l j u d i p o m e n i j o s t r e s n e d o g o d k e . T a k š n i d o g o d k i s o : ( i ) r a z v e z a , ( i i ) s m r t b l i ž n je ga s o r o d n i k a , ( i i i ) p r e k i n i t ev d o l g o l e t n e ga r a z m e r j a , ( i v ) b o l e z e n a l i p o š k o d b a , ( v ) u p o k o j i t ev , ( v i ) p o s l a b š a n je z d r a v j a d r u ž i n s k e ga č l a n a , ( v i i ) i z g u b a d e l a , ( v i i i ) p o r o k a , ( i x ) t e ž a v e v s p o l n o s t i , ( x ) r o j s t v o o t r o k a , ( x i ) d e n a r n e t e ž a v e , ( x i i ) n a k u p h i š e , ( x i i i ) s p r e m e m b a z a p o s l i t v e , ( x i v ) z a p a d l o s t h i p o t e k e , ( x v ) i z je m e n o s e bn i d o s e ž e k , ( x v i ) u s p e š n o k on č a n je š t u d i j a , ( x v i i ) p r e n e h a n je k a je n j a , ( x v i i i ) s p r e m e m b a p r e h r a n jev a l n i h n a v a d , ( x i x ) o d h o d n a p o č i t n i c e , ( x x ) p o č i t n i c e i n ( x x i ) m a n j š i z a k on s k i p r e k r š e k ( B a t t i s on 1 9 9 9 , 2 2 ) . 4 Odzivi na stres I h a n ( 2 0 0 4 , 4 3 ) s t r e s o p r e d e l j u je k o t t e l e s n i o d z i v , k i ga s p r o ž i c e n t r a l n o ž i v č ev je z a r a d i v e l i k e ga p r i l i v a opozorilnih signalov oz. stresorjev. Kot stresorji številka 1, letnik 2, februar 2010 17 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek l a h k o d e l u je j o r a z l i č n i d r a ž l j a j i , t u d i n a m i š l je n e a l i p o te n c i a l n e g r o ž n je , t e ž a v e , k i j i h č l o v e k p r e d v i d ev a a l i j i m n i k o s , s t r a h o v i , t r a v m a t i č n i s p o m i n i i n a s o c i a c i je . K a d a r c e n t r a l n o ž i v č ev je n e k o s p r e m e m b o ( n a p o d l a g i i z k u š e n j , p r o je k c i j , s t r a h o v ) i n t e r p r e t i r a k o t g r o ž n j o , k i je z r u t i n s k i m i ž i v l je n j s k i m i p r i l a g o d i t v a m i n i m o g o č e s p r e je t i a l i s e j i o g n i t i , s e s p r o ž i d o l g o t r a jn a č u s t v e n a r e a k c i j a ( n a s t a n e s t r e s ) , k i č l o v e k a v z n e m i r i i n m o č n o z m a n j š a n je g o v o z a d o v o l j s t v o . G l e d e n a t o , d a č u s t v e n o a kt i v a c i j o s p r o ž i j o s p o z n a v n i s i s te m i v e l i k i h m o ž ga n o v i n m e d m o ž ga n o v p o t e m , k o z a z n a j o i n i n te r p r e t i r a j o neki signal kot opozorilen, imenujemo tak signal stresor. » Č u s t v e n i a kt i v a c i j i n a t o s l e d i j o t r i g l a v n e v r s t e o d z i v o v , s k a te r i m i s e č l o v e k p r i l a ga j a n a s p r e m e m b e v s v o je m zunanjem ali notranjem okolju: v e d e n j s k i o d z i v , k i m o b i l i z i r a i n u s m e r i č l o v e k o v e • a kt i v n o s t i v s r e č a n je s s t r e s o r je m ; avtonomni odziv, ki prek aktivacije simpatikusa in • inaktivacije parasimpatikusa spremeni delovanje t e l e s n i h t k i v i n o r ga n o v ( n p r . p o s p e š i b i t je s rc a ) ; e n d o k r i n i o d z i v , k i p o v z r o č i š t ev i l n e p r e s n o v n e • s p r e m e m b e v o r ga n i z m u « ( I h a n , 2 0 0 4 4 3 ) . » D a n e s p r a v i m o , d a je s t r e s s t a n je a l a r m a . J e s t a n je p o s a m e z n i k o v e p s i h i č n e i n fi z i č n e p r i p r a v l je n o s t i , d a se z obremenitvijo spoprime, se prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanjega ali notranjega i z v o r a . L a h k o s o fi z i č n e , k e m i č n e , b i o l o š k e , s o c i a l n e a l i p s i h o l o š k e n a r a v e . U č i n e k s t r e s o g e n i h d e j a v n i k o v o b č u t i vsak po svoje. Kako se bo posameznik nanje odzval, je o d v i s n o o d n je g o v e p s i h o fi z i č n e k on s t i t u c i je , ž i v l je n j s k e z g o d o v i n e p a t u d i o d t r e n u t n e ga s p l e t a o k o l i š č i n . N a o b je kt i v n o e n a k e v p l i v e b o t a k o p o s a m e z n i k v r a z l i č n i h o b d o b j i h , p r e d v s e m p a v r a z l i č n i h b i v a n j s k i h o k o l i š č i n a h , r a z l i č n o r e a g i r a l . T o p o m e n i , d a s t r e s o g e n i d e j a v n i k d o b i svoj pravi pomen ne glede na to, ali gre za zunanje ali notranje povode, šele ko se njegove objektivne lastnosti p o v e ž e j o s s u b je kt i v n i m p o m e n o m . U č i n k i s o l a h k o b o d i s i s p o d b u d n i a l i p a , n a s p r o t n o o b r e m e n j u j o č i « ( R a k o v e c - F e l s e r 1 9 9 1 , 4 7─4 9 ) . R a k o v e c - F e l s e r jev a ( 1 9 9 7 , 4 4 ) t r d i , d a s t r e s o r je zaznamujejo njihove objektivne karakteristike – jakost, trajanje, nenadnost in podobno, kot tudi njihov subjektivni p o m e n , k i ga i m a j o z a p o s a m e z n i k a . O b p o j a v i t v i stresogenega dejavnika so pomembne posameznikove m o ž n o s t i z a p r i l a g o d i t ev . Č e m o č s t r e s o g e n e ga d e j a v n i k a p r e s e ga p o s a m e z n i k o v e m o ž n o s t i z a p r i l a g o d i t ev , je n e ga t i v n i u č i n e k d o l o č e n e ga d e j a v n i k a v e č j i . U č i n e k s t r e s a je t o r e j t e m h u j š i , č i m v e č j a je r a z l i k a m e d jakostjo in trajanjem dejavnikov ter posameznikovimi p r i l a g o d i t v e n i m i z m o ž n o s t m i . T o p o m e n i , d a je n e ga t i v n i u č i n e k o d v i s e n t u d i o d m o ž n o s t i , k i j i h p o s a m e z n i k ima, da se z obremenitvijo spopade. Kadar posameznik n i m a m o ž n o s t i , d a b i v s i t u a c i j o s a m p o s e g e l , d a b i j o v s a j p o s k u s i l r a z r e š i t i , je u č i n e k s t r e s n e s i t u a c i je h u j š i . S t r e s vpliva bolj negativno na posameznika tedaj, kadar je ta postavljen v vlogo pasivnega opazovalca. Stres vselej poteka v treh fazah: alarma, odpornosti i n i z č r p a n o s t i ( R a k o v e c - F e l s e r , 1 9 9 1 , 48─4 9 ) . V f a z i a l a r m a je delovanje organizma vzburjeno. Spodbujen je tisti d e l v e g e t a t i v n e ga ž i v č n e ga s i s te m a ( t . i . s i m p a t i k u s ) , k i p o s a m e z n i k a p r i p r a v i n a a k c i j o a l i b e g . T o p o m e n i , d a p o s a m e z n i k u o m o g o č i a k c i j o i n s p r o s t i v n je m t i s t e e n e r g e t s k e z a l o g e , k i t o a k c i j o s p l o h o m o g o č i j o . F a z o a l a r m a l a h k o o z n a č i m o k o t s t a n je p r i p r a v l je n o s t i , v k a te r i so opazni številni premiki v telesnih procesih: izboljša se tkivna prekrvavitev, oskrba s hrano in kisikom, sprostijo s e z a l o g e s l a d k o r j a i t d . V f a z i o d p o r n o s t i s e z a č n e j o v k l j u č ev a t i d o l o č e n i m e h a n i z m i , k a te r i h n a l o ga je t e l e s n e p r o c e s e n o r m a l i z i r a t i , j i h v r n i t i v i z h o d i š č n i p o l o ž a j . G r e z a f a z o p r i l a g o d i t v e n a s t r e s , v k a te r i p r ev l a d a p a r a s i m p a t i k u s n a d s i m p a t i k u s o m . T o p o m e n i , d a s e v k l j u č u je t i s t i d e l n ev r o v e g e t a t i v n e ga ž i v č n e ga s i s te m a , k i napolni izpraznjene baterije v telesu ali vsaj poskrbi, da s e n e i z p r a z n i j o v c e l o t i . D o t e f a z e je l a h k o u č i n e k s t r e s a p o z i t i v e n , s a j l a h k o p o s a m e z n i k a e n e r g e t s k o o s v e ž i , ga s p o d b u d i k d r u ga č n e m u r a z m i š l j a n j u i n d e j a v n o s t i m . P o v s e m d r u ga č e je , č e s t r e s n a o k o l i š č i n a k l j u b p r i l a g o d i t v i še traja. V primeru nadaljevanja stresa kljub poskusom p o r a v n a v e z n j i m s e e n e r g i j s k e z a l o g e p r i z a d e t e ga z a č n e j o zmanjševati, kar se odrazi v prvih znamenjih utrujenosti. Č e s e v t e m č a s u n i č n e s p r e m e n i , v o d i s i t u a c i j a s t r e s a d o i z č r pa no st i. O b s t a j a v e č s i m p t o m o v , k i k a ž e j o n a p r ev e l i k o i z p o s t a v l je n o s t s t r e s u . L u b a n - P l o z z a i n P o z z i ( 1 9 9 4 , 1 2 ) razlikujeta tri skupine simptomov kot prvih znanilcev, d a je n e k d o p r ev e č i z p o s t a v l je n s t r e s u . N a n je je o p o z o r i l a m e r i š k i p s i h o l o g H i b l e r ( L u b a n - P l o z z a i n P o z z i , 1 9 9 4 , 1 2 i n 1 3 ) : ( i ) č u s t v e n i , ( i i ) v e d e n j s k i i n ( i i i ) t e l e s n i s i m p t o m i . M e d č u s t v e n e s i m p t o m e u v r š č a m o ( i ) a p a t i j o , ( i i ) a n k s i o z n o s t , ( i i i ) r a z d r a ž l j i v o s t , ( i v ) d u š ev n o u t r u je n o s t , ( v ) p r e t i r a n o z a v e r o v a n o s t v a s e a l i z a v r a č a n je s a m e ga s e b e , m e d te m k o m e d v e d e n j s k i m i s i m p t o m i n a j d e m o ( i ) i z o g i b a n je , ( i i ) p r e t i r a v a n je , ( i i i ) t e ž a v e z u r e j a n je s a m e ga s e b e i n ( i v ) t e ž a v e s s p o š t o v a n je m z a k on o v . P o m e m bn i s o t u d i t e l e s n i s i m p t o m i , n p r . ( i ) p r e t i r a n a s k r b a l i n e p r i z n a v a n je b o l e z n i , ( i i ) p o g o s t a o b o l ev n o s t , ( i i i ) fi z i č n a i z č r p a n o s t , ( i v ) p r e t i r a n a v e r a v s a m o z a d r a v l je n je i n z l o r a b a z d r a v i l , ( v ) n e r a z p o l o ž e n je . I h a n ( 2 0 0 4 , 5 1─5 4 ) l o č i t e l e s n a i n p s i h i č n a z n a m e n j a š k o d l j i v e ga s t r e s a . T e l e s n a z n a m e n j a s o : n p r . s t i s k a n je p e s t i , p o v e š e n a r a m e n a , b o l e č i n e i n k r č i v m i š i c a h , m r z l e dlani in stopala, pogosta potreba po uriniranju, razbijanje s r c a , p o s p e š e n o b i t je s r c a , s u h a u s t a , ž e l o d č n i k r č i , p r e b a v n e m o t n je , b r u h a n je , p r e t i r a n a je š č o s t , i z g u b a t e k a , p r e t i r a n o k a je n je , p o v e č a n o u ž i v a n je a l k o h o l a , i z g u b a ž e l je p o s p o l n o s t i . M e d t e l e s n e s i m p t o m e u v r š č a t u d i z a s o p l o s t , c m o k v g r l u , p o s p e š e n o p l i t k o d i h a n je , s p l o š n o m i š i č n o napetost, škripanje z zobmi, nemir, hiperaktivnost, g r i z e n je n o h t o v , b o bn a n je s p r s t i , p r e s t o p a n je , t r e s o č e s e d l a n i , p o t n e d l a n i i n z g o r n je u s t n i c e , v r o č i n s k e v a l o v e . P s i h i č n a z n a m e n j a š k o d l j i v e ga s t r e s a p a s o ( i b i d . , 5 4 ) : obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, • p o b i t o s t , o b č u t e k n e m o č i , n e r a z s o d n o s t , o d s o t n o s t , z a d r ž a n o s t , o b č u t e k n e s p o s o bn o s t i , č r n o g l e d o s t , tesnoba, depresija, n e p o t r p e ž l j i v o s t , v z k i p l j i v o s t , r a z d r a ž e n o s t , je z a , • agresivnost, nataknjenost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, z d o l g o č a s e n o s t , o b č u t e k n e z a d o s t n o s t i , k r i v d e , odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in varnosti, p r e t i r a n a p r e o b č u t l j i v o s t , številka 1, letnik 2, februar 2010 18 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, • zdravje, prehrano, spolnost, pomanjkanje spoštovanja in nezanimanje za ljudi, l o t ev a n je v e č s t v a r i h k r a t i , n a g l i c a , p u š č a n je • n e d o k on č a n i h n a l o g i n h k r a t i l o t ev a n je v e d n o n o v i h , pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, • r a z t r e s e n o s t , t e ž a v e s k on c e n t r a c i j o i n s p r e je m a n je o d l o č i t ev , p o z a b l j i v o s t , p o m a n j k a n je u s t v a r j a l n o s t i , i r a c i on a l n o s t , o m a h l j i v o s t , t e ž a v n o l o t ev a n je n o v i h stvari, n a g n je n o s t k s p o d r s l j a je m i n n e z g o d a m , o b č u t e k • p r e o b r e m e n je n o s t i , p r e t i r a n a k r i t i č n o s t , t o g n a č i n m i š l je n j a , n e u č i n k o v i t o s t , n e u s p e š n o s t . Pr i p o s a m e z n i k u je m o g o č e z a z n a t i t u d i z n a m e n j a p r i j a z n e ga s t r e s a ( I h a n , 2 0 0 4 , 5 5 ) : ev f o r i č n o s t , z a n e s e n o s t , v z n e m i r je n o s t , v i s o k o • motiviranost, r a z u m ev a n je , p r i p r a v l je n o s t p r i s k o č i t i n a p o m o č , • d r u ž a bn o s t , p r i j a z n o s t , o b č u t e k z a d o v o l j s t v a i n s r e č e, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, • u s t v a r j a l n o s t , u č i n k o v i t o s t , u s p e š n o s t , • sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, • od l oč n os t , m a r l j i v o s t , ž i v a h n o s t , v e d r o s t i n n a s m e j a n o s t . • 5 Posledice stresa Posledice stresa so izredno kompleksne. Lahko jih z a s l e d i m o p r i p o s a m e z n i k u , o r ga n i z a c i j a h i n t u d i d r u ž b i . V nadaljevanju jih podrobneje predstavljamo. 5.1 Posledice stresa za posameznika P o s a m e z n i k s e n a j p r e j s r e č a s č u s t v e n i m i , v e d e n j s k i m i i n t e l e s n i m i s i m p t o m i ; t i s e n a t o l a h k o o d r a z i j o v t e ž a v a h i n boleznih, povezanih s stresom. Č e s e o s r e d o t o č i m o n a fi z i č n e p o s l e d i c e s t r e s a , moramo poudariti, da se v biološkem poteku stresne r e a k c i je v t e l e s u i z l o č a s t r e s n i h o r m on k o r t i z o l . T a i m a pomembno uravnalno vlogo, saj se ob imunski aktivaciji b r e z k o r t i z o l a l a h k o r a z v i je n a p a č e n , t e l e s u n ev a r e n imunski odziv ob motenem stresnem odzivu telesa. T a k r a t p o s t a n e m o t e n o t u d i u r a v n a v a n je i m u n s k i h r e a k c i j ; t e n a m e s t o b o l n i h n a p a d e j o l a s t n e z d r a v e c e l i c e ( I h a n , 2 0 0 4 , 6 4 ) . Psihološke posledice stresa se nanašajo na p o s a m e z n i k o v o d u š ev n o z d r a v je i n p o č u t je . S e m s o d i j o a n k s i o z n o s t ( ž i v č n o s t , n a p e t o s t , f o b i je , p a n i k a ) , d e p r e s i j a ( ž a l o s t , p o m a n j k a n je s a m o s p o š t o v a n j a , u t r u je n o s t ) , o b č u t k i k r i v d e i n s r a m u , p o t r t o s t , o s a m l je n o s t , l j u b o s u m n o s t , n e z m o ž n o s t k on c e n t r i r a n j a , n e o d l o č n o s t , p o z a b l j i v o s t , p r e t i r a n a o b č u t l j i v o s t n a k r i t i k o , n e ga t i v n e s a m o k r i t i č n e m i s l i ( P o w e l l , 1 9 9 9 , 7 ) . Z a r a d i s t r a h u i n n e z m o ž n o s t i d e l o v a n j a s p r e m l j a č l o v e k a p o d s t r e s o m n e n e h e n p r ev l a d u j o č o b č u t e k n e z a d o s t n o s t i i n n e s p o s o bn o s t i . N e z m o ž n o s t s p o p r i je m a n j a i n o d l a š a n j a n a v z v e n p o v z r o č i d e l o v a n je navznoter. Napad ali obramba divjata v telesu, kar s e n a jv e č k r a t p o k a ž e v n e r v o z n i h i n h i t r i h o d z i v i h , n e u č a k a n o s t i , r a z d r a ž l j i v o s t i , n a p e t i h m i š i c a h , s t i s n je n i h p e s t e h , b e s n i h r e a k c i j a h o b v s a k i d o m n ev n i t e ž a v i , n e n e h n e m i n n e p o t r e bn e m u s t v a r j a n j u č a s o v n e s t i s k e ( S c h m i d t , 2 0 03 , 2 1 ) . V e d e n j s k e p o s l e d i c e s t r e s a s e k a ž e j o k o t : n e m i r , n a p e t o s t , z a s k r b l je n o s t , p o t r t o s t , o b č u t e k n e m o č i i n o b u p a , d e p r e s i j a , r a z d r a ž l j i v o s t , je z a , n a p a d a l n o s t , n e p o t r p e ž l j i v o s t , n e z a d o v o l j s t v o , p r e t i r a n a o b č u t l j i v o s t , pomanjkanje samospoštovanja, nezanimanje za okolico, n e d o k on č a n e n a l o g e , l o t ev a n je v e d n o n o v i h n a l o g , t e ž a v e z z b r a n o s t j o , p o z o r n o s t j o , n e o d l o č n o s t , p o z a b l j i v o s t , o b č u t e k p r e o b r e m e n je n o s t i , u t r u je n o s t i , n e u č i n k o v i t o s t , n e u s p e š n o s t , n e s p e č n o s t , p r e t i r a n o u ž i v a n je a l k o h o l a , nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih z d r a v i l , t e ž a v e v k o m u n i k a c i j i , t e ž a v e v m e d s e b o jn i h o d n o s i h ( I h a n , 2 0 0 4 , 1 4 1 ) . 5.2 Posledice stresa za organizacijo V v e č i n i o r ga n i z a c i j s e n e u k v a r j a j o s p o s l e d i c a m i s t r e s a v delovnem okolju in se teh ne zavedajo, zato posledice s t r e s a p r i p i s u je j o d r u g i m d e j a v n i k o m i n n e s t r e s u . D i M a r t i n o i n M u s r i ( 2 0 0 1 , 1 1 ) o p o z a r j a t a , d a s t r e s n a r a v n i organizacije prepoznavamo po visoki ravni odsotnosti, v e l i k e m m e n j a v a n j u z a p o s l e n i h i n v e č je m š t ev i l u d e l o v n i m n e s r e č . S t r e s z n i ž u je s t o p n j o p r o d u kt i v n o s t i i n r a v e n k a k o v o s t i , p o v e č u je š t ev i l o l o m o v i n n a p a k , p o s l a b š u je m e d s e b o jn e o d n o s e i n p o v e č u je m e d o s e bn e napetosti. U č i n k o v i t o s t p r i d e l u d e t e r m i n i r a v e č d e j a v n i k o v , med njimi npr.: delovno okolje, odnosi med zaposlenimi, n a č i n v o d e n j a , o r ga n i z a c i j s k a k u l t u r a i n o z r a č je , m o t i v i r a n je , u s p o s a b l j a n je t e r i z o b r a ž ev a n je z a p o s l e n i h , o s e bn o s t n e l a s t n o s t i p o s a m e z n i k o v , s l o g v o d e n j a , p l a č a in nagrade, pristop in organizacije samega poteka dela in drugo. Vsem prej omenjenim dejavnikom je skupno, da so obenem vzroki stresa pri zaposlenih. Stres vpliva na z d r a v je d e l a v c ev i n t u d i d e l o v o r ga n i z a c i j i , k i s e k a ž e v p o v e č a n i o d s o t n o s t i , p o č a s n o s t i , z a m u j a n j u , z a p u š č a n j u d e l o v n i h m e s t , n e u č i n k o v i t o s t i , p o k l i c n e m i z g o r ev a n j u , n e s r e č a h n a d e l o v n e m m e s u , z n i ž a n j u o r ga n i z a c i j s k e p r o d u kt i v n o s t i , u n i č e n i o r ga n i z a c i j s k i k l i m i , p r e z g o d n je m upokojevanju, škode na opremi. 5.3 P osledice s tresa za d ružbo S t r e s s e o d r a ž a t a k o v o k o l j s k i h , g o s p o d a r s k i h k o t zdravstvenih problemih. Levi in Lunde-Jensen sta pripravila študijo o socialno-ekonomskih stroških i n u g o d n o s t i h n a d r ž a v n i r a v n i . Č e p r a v s t a v š t u d i j i u p o r a b i l a r e s t r i kt i v n o d e fi n i c i j o s t r e s a , s t a u g o t o v i l a , d a so stroški, povezani s stresom, tako veliki kot stroški, povezani z izpostavljenostjo hrupu in karcinomom. Levi in Lunde-Jensen sta na podlagi takšnih primerjav s k l e n i l a , d a b i m o r a l o b i t i p r e p r e č ev a n je s t r e s a e n a i z m e d glavnih prednostnih nalog v politiki poklicnega zdravja i n v a r n o s t i ( N o v a k , 2 0 0 4 , 3 7 − 3 8 ) . številka 1, letnik 2, februar 2010 19 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 5.4 Stroški posledic stresa Ker zveza med vzroki in posledicami pogosto ni povsem jasna, je treba stroške stresa na delovnem m e s t u p r ev i d n o o c e n jev a t i . Pr i t e m u g o t a v l j a m o d e l e ž bolezenske odsotnosti, ki je posledica stresa, glede n a c e l o t n o o d s o t n o s t n a d o l o č e n i r a v n i . M e d n a r o d n a o r ga n i z a c i j a d e l a ( I L O ) o c e n j u je s t r o š k e s t r e s a n a i n d i v i d u a l n i r a v n i , n a r a v n i o r ga n i z a c i je i n n a d r ž a v n i ravni. Na individualni ravni gre za individualno izgubo dohodka in za stroške zdravljenja. Individualne stroške je t e ž k o u g o t o v i t i , s a j s o o d v i s n i o d r a z l i č n i h d e j a v n i k o v , prav tako pa se lahko spreminjajo celo pri isti osebi v r a z l i č n i h č a s o v n i h o b d o b j i h . N a r a v n i o r ga n i z a c i je so izgube zaradi absentizma, prezgodnjih upokojitev, n a d o m e š č a n j a , s o d n i h s t r o š k o v , š k o d e p r i o p r e m i , m a n j š e produktivnosti ter zaradi izgube dobrega imena in u g l e d a . N a r a v n i d r ž a v e s t r o š k o v , k i j i h i m a p o s a m e z n a d r ž a v a , n i m o g o č e i z r a č u n a t i s s e š tev a n je m i n d i v i d u a l n i h stroškov in stroškov organizacij, saj so porazdeljeni med posameznimi skupinami. Kljub temu jih ocenjujejo od 0 , 5 d o 3 , 5 o d s t o t k a b r u t o d r u ž b e n e ga p r o i z v o d a ( T r ev e n , 2 0 0 5 a , 9 8 − 9 9 ) . 6 Premagovanje stresa Izredno pomembno za premagovanje stresa je s p o p r i je m a n je z n j i m . P o m n e n j u M u s k a ( 1 9 9 3 , 3 48 ) je s p o p r i je m a n je s s t r e s o m t e m b o l j u s p e š n o , č i m b o l j je usmerjeno k premagovanju problema in k doseganju zastavljenega cilja, skratka takrat, ko je usmerjeno k problemu. Neuspešno pa je obvladovanje stresa, kadar p r ev l a d a t a č u s t v e n a n a p e t o s t i n u s m e r je n o s t k n e p o s r e d n i razbremenitvi te napetosti ne glede na prvotni cilj. V tem primeru je spoprijemanje s stresom usmerjeno k č u s t v o v a n j u i n n e p r i p o m o r e h k on s t r u kt i v n i r e š i t v i problema, v katerem smo se znašli. Nekonstruktivni n a č i n i s p o p r i je m a n j a s o : ( i ) a g r e s i v n o i n d e s t r u kt i v n o v e d e n je , ( i i ) n e z r e l o , o t r o č je r a v n a n je , k i ga o z n a č u je m o k o r e g r e s i v n o , ( i i i ) b e g p r e d o v i r o , ( i v ) p r e h i t r a v d a j a i n ( v ) p a s i v n o č a k a n je ( M u s e k , 1 9 9 3 , 3 4 9 ) . Z v i d i k a u p r a v l j a n j a č l o v e š k i h v i r o v je p o m e m bn o premagovanje stresa na ravni posameznika in organizacij. Z a t o n a j p r e j s l e d i p r e g l e d n a č i n o v p r e m a g o v a n j a s t r e s a na ravni posameznika in nato na ravni organizacije. 6.1 Premagovanje stresa na ravni posameznika Potem ko se stresa zavedamo, se lahko lotimo njegovega p r e m a g o v a n j a . A v t o r j i ( C o o p e r , C o x , L ev i , D i M a r t i n o i n d r u g i ) z a o d p r a v l j a n je s t r e s a p r e d l a ga j o s e s t a v l je n o i n te r v e n c i j o n a t r e h r a v n e h : ( i ) p r i m a r n a , ( i i ) s e k u n d a r n a i n ( i i i ) t e rc i a r n a i n te r v e n c i j a . V p r i m a r n i i n t e r v e n c i j i je treba ugotoviti in odpraviti vzroke stresnih situacij, medtem ko je v sekundarni intervenciji posameznika t r e b a n a u č i t i , k a k o n a j s e s p o p a d a s s t r e s o m . T e rc i a r n a i n te r v e n c i j a je u s m e r je n a v p o m o č t i s t i m p o s a m e z n i k o m , k i s o ž e p o s t a l i ž r t v e s t r e s a . N e g l e d e n a t o p a l a h k o l o č i m o p r e m a g o v a n je s t r e s a n a r a v n i p o s a m e z n i k a , o r ga n i z a c i je a l i d r u ž b e . I h a n i n S i m on i č V i d r i h o v a ( 2 0 0 5 , 6 8 − 8 7 ) s t a p r e p r i č a n a , d a je s t r e s m o g o č e u č i n k o v i t o p r e m a g o v a t i z vajami zavedanja sebe in okolja, urjenjem pravilnega d i h a n j a i n s p r o š č u j o č e ga g l o b o k e ga d i h a n j a , m e d i t a c i j o , kreativno vizualizacijo in vodenjem dnevnika stresa. Primerne za reševanje stresa so po mnenju Schmidta ( 2 0 0 1 ) t u d i n a s l e d n je t e h n i k e : o z a v e š č a n je p o m e n a sedanjega trenutka, tehnike za obvladovanje trenutnih p r e n a p e t o s t i , t e h n i k e z a d o l g o r o č n o o d p r a v l j a n je n a p e t o s t i in dodatne spretnosti, ki se nanašajo na obvladovanje s p o r o v i n k r i t i k e . B a t t i s on ( 1 9 9 9 , 7 6 ) z a p r e m a g o v a n je s t r e s a p r i p o r o č a : ( i ) o b v l a d o v a n je č a s a , ( i i ) o d l o č n o s t , ( i i i ) t e l e s n e v a je , ( i v ) p r i m e r n o p r e h r a n o , ( v ) z a v e d a n je l a s t n i h p r e d n o s t i i n a d u t o v , ( v i ) s p r o š č a n je , ( v i i ) d i h a n je , ( v i i i ) m e d i t a c i j o , ( i x ) v i z u a l i z a c i j o , ( x ) j o g o , ( x i ) m a s a ž o , ( x i i ) d o p o l n i l n e o b l i k e z d r a v l je n j a t e r ( x i i i ) t a k š e n d o m , k i z a g o t a v l j a p o č i t e k i n s p r o s t i t ev . Z a b o j p r o t i s t r e s u L i n d e m a n n ( 1 9 8 2 , 5 9 − 1 4 2 ) predlaga telesno gibanje, zdravo prehrano, psihohigieno z a r a z g r a d n j o s t r e s a ( m e d i t a c i j a , a v t o g e n i t r e n i n g , d r u g o ) , d n ev n o u t r jev a n je z o p e r s t r e s v p o k l i c n e m ž i v l je n j u ( i z o g i b a n je n e n a v a d n i m s p r e m e m b a m , v k l j u č ev a n je o d m o r o v , u k r e p e z a b o l j š e s p a n je , p r a v i l n o d i h a n je , u t r jev a n je v e č a n j a o d p o r n o s t i d o s t r e s a , s u h o k r t a č e n je , k n a j p a n je i n d r u g e u t r jev a l n e u k r e p e ) , u č i n k o v i t o p r e ž i v l j a n je p r o s t e ga č a s a i n d o p u s t a ( p r o s t i č a s o b l i k u je m o i n d i v i d u a l n o , m o ž n o s t i z a r a z v i j a n je o s e bn o s t i , k o r i š č e n je d o p u s t a , u t r jev a n je p r o t i s t r e s u v z d r a v i l i š č i h i n o k r ev a l i š č i h ) t e r d r u g e p o s e bn e p r o g r a m e z a r a z l i č n e l j u d i N ew h o u s e ( 6 9 − 1 2 2 ) z a p r e p r e č ev a n je s t r e s a p r i p o r o č a : ( i ) p r e h r a n o ( p o s t , z d r a v a p r e h r a n a , z e l i š č n i č a j i , v k l j u č ev a n je v i t a m i n o v i n p r e h r a m bn i h d o d a t k o v t e r o l i g o e l e m e n t o v ) , ( i ) t e l e s n o a kt i v n o s t , ( i i ) u p o š t ev a n je b i o l o š k i h r i t m o v , ( i i i ) p o z i t i v n o r a z m i š l j a n je i n n o t r a n je ž i v l je n je , ( i v ) i s k a n je l a s t n e ga b i s t v a , ( i v ) m e t o d e r ev i t a l i z a c i je ( h i d r o t e r a p i j a i n t e r a p i j a z m o r s k o v o d o , j o ga , g i b a n je , t a i c h i c h u a n i n p l e s , m a s a ž a i n d o - i n , p e t je i n t e r a p i j a z g l a s b o , s m e h , o b l i k e , b a r v e i n s v e t l o b o ) , ( v ) s p r o s t i t ev i n u p o š t ev a n je b i o l o š k i h r i t m o v ( r e l a k s a c i j a , g l o b o k o d i h a n je ) t e r ( v i ) m e t o d e d u š ev n e ga i n d u h o v n e ga r a z c v e t a ( m e d i t a c i j a , v i z u a l i z a c i j a , u m e t n o s t , m o l i t ev ) . S t r e s p o m n e n j u B o ž i č ev e ( 2 0 03 , 3 3 ) o b v l a d u je m o s pazljivim poslušanjem, z osebnostno rastjo, s p r e p o z n a v a n je m v e d e n j s k i h v z o r c ev , z d o k on č a n je m č i m v e č je ga š t ev i l a z a d a n i h n a l o g , s k r e p i t v i j o s p o s o bn o s t i r e č i n e , s p a z l j i v i m t e l ef on i r a n je m , s p r i l a ga j a n je m spremembam, z uveljavljanjem sebi ustreznega delovnega ritma ter ustvarjanjem mostu med duhovnostjo in delom. B o ž i č ev a ( i b i d . ) z a o b v l a d o v a n je s t r e s a p r i p o r o č a , d a z u r e s n i č ev a n je m n e o d l a š a m o d o z a d n je ga t r e n u t k a , d a n e z a m u j a m o , s i v z a m e m o č a s z a o d m o r e i n n a j p r e j opravimo najzahtevnejše naloge. L o o k e r i n G r e g s on ( 1 9 9 3 , 1 7 1 − 1 7 8 ) n a v a j a t a n a č i n e , k i p r e k i z b o l j š a n j a z n a č a j s k i h p o te z z a g o t a v l j a j o p o v e č a n e s p o s o bn o s t i z a o b v l a d o v a n je s t r e s a . S v e t u je t a u p o š t ev a n je v l o g e l j u b e z n i i n r a z u m ev a n j a , p r i č e m e r sta ta pojma mišljena v najširšem pomenu besede, številka 1, letnik 2, februar 2010 20 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek o d č l o v e k o v i h n a j i n t i m n e j š i h o d n o s o v , n a k l on je n o s t i i n s p o š t o v a n j a p r i j a t e l jev t e r r a z u m ev a j o č e o d n o s e z z a p o s l e n i m i . Z a o b v l a d o v a n je s t r e s a je t r e b a o k r e p i t i s v o je s a m o s p o š t o v a n je , p o z i t i v n o r a z m i š l j a t i , b i t i o d l o č e n , g o j i t i smisel za humor in se smejati. G l e d e n a t o , d a s t r e s p o m e n i p o r u š e n o p s i h o fi z i č n o ravnovesje, si vsakdo prizadeva izgubljeno ponovno p r i d o b i t i . Z a t o s e s s t r e s n i m d e j a v n i k o m m o r a s p o p a s t i , se mu prilagoditi in ga obvladati. Uspešnost obvladovanja stresa ocenjujemo z vidika zunanje poravnave ali socialne z a ž e l e n o s t i i n z v i d i k a n o t r a n je p o r a v n a v e a l i o s e bn o s t n e p r i l a g o d i t v e ( p o z n a v a n je p r o c e s o v n o t r a n je p o r a v n a v e s stresom vodi do odgovora, katere poti vodijo iz stiske, in k a te r e s o t i s t e , k i n a s p r i p e l je j o d o c i l j a ( R a k o v e c - F e l s e r , 1 9 9 1 , 5 5 − 5 9 ) . O b v l a d o v a n je s t r e s a je p o m e m bn o z a p o s a m e z n i k a , k i l a h k o i z m e d i n d i v i d u a l n i h s t r a t e g i j u p o r a b i r e d n o fi z i č n o a kt i v n o s t , m e d i t a c i j o i n d r u g e m e t o d e z a s p r o š č a n je , z d r a v ž i v l je n j s k i s l o g i n u p r a v l j a n je č a s a ( T r ev e n , 2 0 0 5 a , 61) . 6.2 Premagovanje stresa na ravni organizacije T r ev n o v a i n M u l e j ( 2 0 0 5 c , 1 8 0 ) o m e n j a t a , d a i m a j o o r ga n i z a c i je n a v o l j o d v e p o t i z a p o m o č z a p o s l e n i m p r i zmanjševanju stresa. Prva pot zmanjševanja stresa je p o v e z a n a z d e j a v n i k i , k i p o v z r o č a j o p o j a v s t r e s a p r i l j u d e h . G r e z a t o , d a v o r ga n i z a c i j a h , k i s i p r i z a d ev a j o z a zmanjševanje stresa sodelavcev, vplivajo predvsem na d e j a v n i k e , k i p o v z r o č a j o s t r e s n a d e l o v n e m m e s t u . D r u ga p o t z a p o m o č z a p o s l e n i m v b o j u p r o t i s t r e s u p a s e n a n a š a n a o b l i k o v a n je r a z l i č n i h p r o g r a m o v , u s m e r je n i h n a v z d r ž ev a n je d o b r e ga p o č u t j a p r i z a p o s l e n i h , i n d e l u je j o kot preventiva proti pojavu stresa. V okviru prve poti organizacije snujejo strategije, s k a te r i m i o b v l a d u je j o d e j a v n i k e , k i p o v z r o č a j o s t r e s p r i zaposlenih. Njihov namen je v zmanjšanju ali popolni odpravi stresa, ki se pri teh pojavlja ob opravljanju n j i h o v e ga d e l a . T e s t r a t e g i je s o ( T r ev e n i n M u l e j , 2 0 0 5 b , 5 9 ) : ( i ) u s t v a r j a n je u g o d n e ga o r ga n i z a c i j s k e ga o z r a č j a , ( i i ) o b o ga t i tev o b l i k o v a n j a d e l o v n i h n a l o g , ( i i i ) z m a n j š ev a n je n a p e t o s t i i n n a t a n č n a o p r e d e l i tev v l o g , ( i v ) n a č r t o v a n je i n r a z v i j a n je k a r i e r e , ( v ) u č i n k o v i t o v o d e n je , ( v i ) r a z v i j a n je k o m u n i k a c i j s k i h s p o s o bn o s t i , ( v i i ) m o t i v i r a n je z a p o s l e n i h , ( v i i i ) z a d o v o l j s t v o p r i d e l u i n ( i x ) m e d s e b o jn i o d n o s i . T r ev n o v a i n M u l e j ( 2 0 0 5 b , 6 0 ) o m e n j a t a t u d i , d a v organizacijah lahko pomagajo zaposlenim stres premagovati tudi z oblikovanjem posebnih programov. Med najpogostejše tovrstne programe spadajo programi d o b r e ga p o č u t j a , p r o g r a m i z a p o m o č z a p o s l e n i m i n programi za usposabljanje zaposlenih, kako obvladovati stres. 7 Sklep V s o d o bn i d r u ž b i s o s p r e m e m b e e d i n a s t a l n i c a . D i n a m i k a ž i v l je n j a je v e d n o h i t r e j š a , k a r l j u d i v o d i v s t r e s . Z a r a d i n je ga je n a l e t o i z g u b l je n i h v e č m i l i j on o v d e l o v n i h d n i ; t o pomeni, da stres vpliva na zdravje zaposlenih in delo v o r ga n i z a c i j i . P o s l e d i c e s t r e s a v o r ga n i z a c i j a h s e k a ž e j o v p o v e č a n i o d s o t n o s t i , p o č a s n o s t i , z a m u j a n j u , z a p u š č a n j u d e l o v n i h m e s t , n e u č i n k o v i t o s t i , p o k l i c n e m i z g o r ev a n j u , n e s r e č a h n a d e l o v n e m m e s u , m a n j š a n j u o r ga n i z a c i j s k e p r o d u kt i v n o s t i , u n i č e n e m o r ga n i z a c i j s k e m o z r a č j u . K e r s o p o s l e d i c e s t r e s a t u d i n a r a v n i d r u ž b e t e r n e l e o r ga n i z a c i je i n p o s a m e z n i k a , je t r e b a s t r e s u i n n a č i n o m njegovega premagovanja namenjati veliko pozornosti. Z a p r e m a g o v a n je i n p r e p r e č ev a n je s t r e s a s o posameznikom/zaposlenim in organizacijam na voljo r a z l i č n i p r i s t o p i , t e h n i k e i n s t r a t e g i je . P o s a m e z n i k l a h k o i z m e d i n d i v i d u a l n i h s t r a t e g i j u p o r a b i r e d n o fi z i č n o d e j a v n o s t , m e d i t a c i j o i n d r u g e m e t o d e z a s p r o š č a n je , z d r a v ž i v l je n j s k i s l o g i n u p r a v l j a n je č a s a . O r ga n i z a c i je p a l a h k o i z b e r e j o d v e p o t i z a p o m o č z a p o s l e n i m p r i z m a n j š ev a n j u s t r e s a . Pr v a je p o v e z a n a z d e j a v n i k i , k i p o v z r o č a j o p o j a v stresa pri ljudeh, druga pa se nanaša na oblikovanje r a z l i č n i h p r o g r a m o v , u s m e r je n i h n a v z p o s t a v l j a n je i n v z d r ž ev a n je d o b r e ga p o č u t j a p r i z a p o s l e n i h i n d e l u je j o kot preventiva proti pojavu stresa. Literatura B a t t i s on , T . ( 1 9 9 9 ) : Pr e m a g u je m s t r e s . L j u b l j a n a : D Z S . B o ž i č , M . ( 2 0 03 ) : S t r e s p r i d e l u . L j u b l j a n a : G V I z o bra ž e v a n j e . C o x , T . e t a l . ( 2 0 0 0 ) : R e s e a rc h on W o r k - r e l a t e d S t r e s s . E U : O f fi c e f o r O f fi c i a l P u b l i c a t i on s o f t h e E u r o p e a n C o mm uni ti e s , D i M a r t i n o , V . , i n M u s r i M o h t a r ( 2 0 0 1 ) : G u i d a n c e f o r t h e prevention of stress and violance at the workplace. K u a l a L u m p u r : D e p a r t m e n t o f o c c u p a t i on a l s a f e t y a n d h e a l t h M a l a y s i a . D o l l a r d , F . M . , i n W i n e fi e l d , H . A . ( 2 0 0 2 ) : M e n t a l h e a l t h : o v e r e m p l o y m e n t , u n d e r e m p l o y m e n t , u n e m p l o y m e n t a n d h e a l t h y j o b s . A u s t r a l i a n . e - J o u r n a l f o r t h e A d v a n c e m e n t o f M e n t h a l h e a l t h , 3 , 1 . Pr i d o b l je n o 2 0 . 1 0 . 2 0 03 s h t t p : / / a u s e i n e t . fl i n e r s . e d u . a n / j o u r n a l / v o 1 , 5 5 3 / d o l l a r d . p d f ) . I h a n , A . ( 2 0 0 4 ) : D o o d p o r n o s t i z g l a v o . L j u b l j a n a : M l a d i n s k a z a l o ž b a . I h a n , A . , i n S i m on i č V i d r i h , M . ( 2 0 0 5 ) : S t r e s n a d e l o v n e m mestu in spoprijemanje z njim: Kaj lahko naredim, d a ž i v i m v s o ž i t j u s s t r e s o m ? . L j u b l j a n a : D R X . L i n d e m a n n , H . ( 1 9 8 2 ) : Pr e m a ga n i s t r e s . L j u b l j a n a : C a n k a r jev a z a l o ž b a . L o o k e r , T . , i n G r e g s on , O . ( 1 9 9 3 ) : O b v l a d a j m o s t r e s : K a j l a h k o z r a z u m o m s t o r i m o p r o t i s t r e s u ? . L j u b l j a n a : C a n k a r jev a z a l o ž b a . L u b a n - P l o z z a , B . , i n P o z z i , U . ( 1 9 9 4 ) : V s o ž i t j u s s t r e s o m . L j u b l j a n a : D Z S . M u s e k , J . ( 1 9 9 3 ) : Z n a n s t v e n a p o d o b a o s e bn o s t i . L j u b l j a n a : E D U C Y. N ew h o u s e , P . ( 2 0 0 0 ) : Ž i v l je n je b r e z s t r e s a . L j u b l j a n a : T o m a r k d . o . o . številka 1, letnik 2, februar 2010 21 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek N o r t h c r a f t , B . G . , i n N e a l e , A . M . ( 1 9 9 4 ) : O r ga n i z a t i on a l B e h a v i o r , A M a n a g e m e n t C h a l l e n g e , 2 . i z d a j a . F o r t W o r t h : T h e D r y d e n Pr e s s . N o v a k , N . ( 2 0 0 4 ) : S t r e s p r i d e l u z d r a v n i k o v . L j u b l j a n a : E k on o m s k a f a k u l t e t a . P a l m e r , S . , C o o p e r , C . , i n T h o m a s , K . ( 2 0 0 1 ) : M o d e l o f organisational stress for use within an occupational health education/promotion or wellbeing programme – A s h o r t c o m m u n i c a t i on . H e a l t h E d u c a t i on J o u r n a l , 6 0 ( 4 ) , 3 7 8 − 3 8 0 . P o w e l l , T . ( 1 9 9 9 ) : K a k o p r e m a ga m o s t r e s ? . L j u b l j a n a : Mladinska knjiga. R a k o v e c F e l s e r , Z . ( 1 9 9 1 ) : Č l o v e k v s t i s k i : s t r e s i n t e s n o b a . M a r i b o r : Z a l o ž b a O b z o r j a . R a k o v e c F e l s e r , Z . ( 1 9 9 7 ) : M e d i c i n s k a p s i h o l o g i j a . M a r i b o r : Visoka zdravstvena šola. S c h m i d t , A . ( 2 0 0 1 ) : S t r e s , L j u b l j a n a : K m e č k i g l a s . S e l i č , P . ( 1 9 9 9 ) : P s i h o l o g i j a b o l e z n i d a n a š n je ga č a s a . L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n o i n p u b l i c i s t i č n o s r e d i š č e . S p i e l b e r g e r , C . ( 1 9 8 5 ) : S t r e s i n t e s n o b a . M u r s k a S o b o t a : P o m u r s k a z a l o ž b a - C e n t r a l n i z a v o d z a n a p r e d e k gospodinjstva. S t a n k o v i ć , T . K r a t k o r o č n i i n d o l g o r o č n i s t r e s . D e l o . Pr i d o b l je n o 1 4 . 1 . 2 0 0 7 , s h t t p : / / w w w . d e l o .s i / i n d e x . p h p ? s v _ pa r t h = 4 3 , 5 0 & i d = 5 a475 1 d a 0 5 4 a4 f 8 a b a 6 5 c 9 f c b e 7 4 3 42f 04 &so u r c e = De l o . T r ev e n , S . ( 2 0 0 5 ) : Pr e m a g o v a n je s t r e s a . L j u b l j a n a : G V Z a lož ba. T r ev e n , S . , i n M u l e j , M . ( 2 0 0 5 ) : S t r e s s M a n a g e m e n t i n W o r k S e t t i n g s O f a n I n n o v a t i v e S o c i e t y b y S y s t e m s T h e o r y / T h i n k i n g . V E . B u c h i n g e r , e t a l . ( u r . ) , Pr o c e e d i n g s o f T h e 6 t h I n t e r n a t i on a l C on f e r e n c e o f S o c i o c y b e r n e t i c s a n d P l e n a r y S e s s i on ( s t r . 1 7 5 - 1 8 5 ) . M a r i b o r : F a c u l t y o f E c on o m i c s a n d B u s i n e s s . T r ev e n , S . , i n M u l e j , M . ( 2 0 0 5 ) : T e o r i j a s i s te m o v , i n o v a t i v n a d r u ž b a i n m a n a g e m e n t s t r e s a v d e l o v n e m o k o l j u . N a š e g o s p o d a r s t v o , 5 1 ( 3 / 4 ) , 5 6 − 6 3 . Simona Šarotar Žižek, magistrica ekonomije in poslovnih ved, je bila prej zaposlena v gospodarstvu, sedaj pa na E k on o m s k o - p o s l o v n i f a k u l t e t i U n i v e r z e v M a r i b o r u , i n s i c e r k o t a s i s te n t k a z a p o d r o č je u p r a v l j a n j a č l o v e š k i h v i r o v . J e a v t o r i c a a l i s o a v t o r i c a š t ev i l n i h č l a n k o v v m e d n a r o d n i h i n s l o v e n s k i h r ev i j a h t e r u d e l e ž e n k a z n a n s t v e n i h i n s t r o k o v n i h konferenc doma in v tujini. Sonja Treven je b i l a r o je n a l e t a 1 9 5 6 v L j u b l j a n i . Z a p o s l e n a je k o t r e d n a p r o f e s o r i c a n a E k on o m s k o - p o s l o v n i f a k u l t e t i U n i v e r z e v M a r i b o r u z a p o d r o č je m a n a g e m e n t k a d r o v . D o kt o r i r a l a je n a E k on o m s k i f a k u l t e t i U n i v e r z e v Z a g r e b u . S s v o j i m i p r i s p ev k i je s o d e l o v a l a n a v e č k o t š e s t d e s e t i h d o m a č i h i n m e d n a r o d n i h k on f e r e n c a h ( L a s V e ga s , V a r a n a s i , S a m o s , P u e r t o V a l l a r t a , K u a l a L u m p u r , C a n c u n , D u n a j , C a r a c a s , M a n a l i , J a i p u r , O r l a n d o , W o l l on g on g , Z a d o v , … ) , je a v t o r i c a t r e h k n j i g ( M a n a g e m e n t č l o v e š k i h v i r o v , M e n d a r o d n o o r ga n i z a c i j s k o v e d e n je i n Pr e m a g o v a n je s t r e s a ) i n s o a v t o r i c a v e č k n j i g t e r v e č k o t o s e m d e s e t z n a n s t v e n i h a l i s t r o k o v n i h d e l .