KRANJ, 29. OKTOBRA lyt>6 LETO IX. — ŠT. 86 DIN 10 — Glasilo SZOL za Gorenjsko I i d a j a: OO 9KDL / Direktor: Slavko Beamfck / Ureja: tTrodnJški odbor / Odg. urednik: M>rro Z*kvajSek tVi .uredništva 473/3?7 — Uprave t*5 — T »k. račun pri Kx>mun«uhvi »tenki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 — Iehoja v poaedeljak in petek Naročnina: letna 600. mes. 50 din N POL POTI Ob analitski oceni delovnih mest v jeseniški Železarni Delavski svet v jeseniški Železarni le na seji avgusta sklepal o nekaterih ukrepih za izpopolnitev organizacije dela ter povečevanja proizvodnosti est. Praksa je, denimo, pokazala, da kali pripravo dela v tovarni centralizi-r*ti. Na ta način bi se obrati tega de-razbremenili ter bi se potemtakem **hko bolj posvetili svoji osnovni na-*°gi, proizvodnji. Toda posamezniki iz •bratovodsfcev se še oklepajo stare •rakse in trdijo, češ: »To ne bo šlo!« Naslednja stvar je reorganizacija •siroma centralizacija vzdrževalne ■lužbe," za kar v nekaterih obratih tu-fi niso navdušeni, dasiravno zdaj, ko J* razdeljena po obratih, ta vzdrževal-*a služba ni racionalna. POPUŠČANJE PRED NEGATIVNIMI TEŽNJAMI So primeri, da je oddelek ob prijavah na analitsko oceno delovnih ^fcst sam predlagal reorganizacijo odlika in ugotovil, da je to ali ono Uelovno mesto nepravilno zasedeno ali J*oVeč. Toda odgovorni uslužbenec je *&sneje popustil spričo pritoževanja Prizadetega delavca ali pa se izgovori, češ: »Jaz pri tem nimam ničesar, tako je pač sklenila komisija!« Jasno je, da posamezniki iz vrst tehnične inteligence na ta način ne opravljajo dela, ki spada med njihove službene naloge. Kajti ponovno je treba poudariti: analitska ocena delovnih mest je naloga tehničnega kadra. Naloga komisije pa je, da to delo vsklajuje, ne pa da se skoraj izključno sama ukvarja z njim, ker v tem primeru tudi ni jamstva, da bo analitska ocena delovnih mest res rodila zaželene rezultate. Seveda bi bilo skrajno krivično, če bi tehničnemu kadru v Železarni v celoti očitali, da ne opravlja svojih nalog pri analitski oceni delovnih mest. Člani komisij povedo, da so nekatera obratovodstva takoj prevzela tehnično plat popisa delovnih mest in da vestno sodelujejo pri celotni akciji. Le za posameznike pa velja, da se tega dela še niso lotili z zadostnim čutom odgovornosti do svojih službenih nalog. POLITIČNE ORGANIZACIJE NAJ ZAČNO BOLJ SPREMLJATI AKCIJE Kritične pripombe kaže izreči tudi na račun nekaterih osnovnih organizacij ZK in sindikata v tovarni. Njihova naloga se nikakor ne more končati s tem, da so te organizacije poslale v komisije za analitsko oceno svoje predstavnike. Dolžnost teh predstavnikov je, da opozarjajo svoje organizacije na eventuelne pojave, ob katere trčijo komisije. V primeru, da to svojo nalogo prezrejo, pa so politične organizacije dolžne, da jih tudi same pozovejo, naj poročajo o delu. Politične organizacije naj vse te probleme in pojave skrbno proučujejo, zavzemajo do njih svoja stališča, z le-temi seznanjajo članstvo ter se bo- ni delovnih mest jasno povedati: to akcijo pojmujemo kot enega izmed pomembnih ukrepov za boljšo organizacijo dela, za povečanje proizvodnosti dela in proizvodnje, v skladu s težnjami naše družbe po stabilizaciji gospodarstva in postopnem izboljševanju standarda. Zato pri tem ne moremo več dopuščati kakršnihkoli odstopanj iz le navidezno socialnih nagibov (na pr. zaradi demagoškega toleriranja odvisnih delovnih mest id), ker bi bila potem celotna ta akcija že vnaprej obsojena na neuspeli. Ugotoviti je treba, da nekatere osnovne organizacije ZK in sindikat v Železarni teh nalog ob analitskem ocenjevanju delovnih mest doslej niso zadovoljivo opravljale. Pozabljale so, da spada akcija za povečevanje proizvodnosti dela, v katero sodi tudi analitska ocena delovnih mest, med njihove poglavitne družbeno - političan adaljevanj« na X. rtranJ) ŽRTVAM V SPOMIN Bliža se Dan mrtvih. — Včeraj so v Mošnjah odkrili spomenik padlim borcem in talcem, ki ga vidite na sliki. Na tej svečanosti je govoril predsednik Okrajnega odbora Zli Kranj, tovariš Ivan Bertoncelj - Johan. Sodelovala ie tudi godba jeseniške Železarne. Spomenik stoji na kraju, kjer so pokopali trupla padlih, sredstva zanj pa je prispeval Okrajni odbor ZB Kranj in množične organizacije v Mošnjah. Žalni slovesnosti so prisostvovali številni svojci in prijatelji pokopanih žrtev. S SEJE ObLO KRANJ Predsednik Sveta za plan in finance izdatkov 65,77% ali 156,543.000 dinar tovariš Jože Aleš je v poročilu o iz- jev. To dokazuje, da v proračunu do re za odpravljanje negativnih tendenc, vrševanju proračuna navedel, da zna- ločeni krediti niso bili izkoriščeni sto Predvsem je treba ob analitični cec- ša 9-mcsečna realizacija proračuna odstotno. Teh kreditov v prv r NAŠ RAZGOVOR „Napišite šs kaj o cestarjih!" Ponavadi novinarji i-ščemo ljudi, o katerih pišemo pod zaglavjem NAŠ RAZGOVOR — tokrat pa je NAS RAZGOVOR poiskal nas: prišel je v uredništvo, sedel na stol, ki smo ga mu ponur-dJLi, in povedal, da bi po njegovih mislih naš časopis lahko napisal kaj o cestarjih. Pritrdili smo mu in povedal je mars.-kaj, kajti bil je kar zgovoren. Na primer tole: 18. oktobra ob treh popoldne je našel na cesti zavoj, v katerem je bilo 90 novih pletenih jopic, vrednih skupaj 290.000 dinarjev. Obvestil je pošto in milico, medtem pa se je vrnil lastnik zavoja: šofer mariborskega Veletek-stiila. Dal je cestarju skromno nagrado in se odpeljal. Zgodilo se je to na trinajstem kilometru republiške ceste drugega reda Kamnik—Kranj blizu Komende; poštenemu cestarju je ime Anton K ©m. Kern, ki bi bil lahko vso bližnjo in daljnjo žlahto oskrbel s pletenimi ženskimi jopicami, pa jih je raje vrnil lastniku, oskrbuje tri kilometre gramozne ceste med Kranjem in Kamnikom. Povedal je, da domačini in delavci tovarn TITAN v Kamniku, IN-DUPLATI v Jaršah in STOL v Duplici močno želijo, da bi bila ta cesta asfaltirana. Kern ima poškodovano desno nogo, pokvaril si jo je med vojno, ko je rezal telefonske žice nemški policiji. Bil je v partizanih, pa so ga zaradi noge poslali nazaj domov. In ta noga mu nagaja še zdaj — pa ne, kadar je slabo vreme, ampak zaradi tega, ker mu je socialno zavarovanje nekje zamešalo odločbo o skrajšanem delovnem času. Ker-nova žena hodi na delo v komenško lončarsko zadrugo in doma imata dveletnega "fanta ter tri mesece staro deklico. Potem je malo razour-jen pripovedoval o sitno-stih zaradi potrdil o zaposlitvi: »Bil sem pastir, pa hlapec, pa vajenec v trgovini. Delal sem pri županu in vse je bilo v redu; no, zredil se ravno nisem. Potem so pa napravili za župana drugega človeka, ki mojega gospodarja ni maral, in ta novi župan mi je samo zato, da bi nagajal, napisal pet let službe manj, kot sem je v resnici imel. Ko jim je pa šlo samo zase, pod tistim prekletim predvojnim režimom! Saj sem čul, ko je neka mlada ženska rekla: — Ce ne boš župan, ne boš več spal pri meni! — Jaz naj pa plačujem njihove ri-barije!« Pomenila sva se še marsikaj, tudi o Suezu in Alžiru; to je bil menda edini del pogovora, v katerem se nisva strinjala. Kern je namreč trdil, da bo vojna tam v Afriki, jaz sem pa govoril, da je ne bo. No, pa se njivu skregala za to. Ko je pripovedoval dalje, mi je bilo malce žal. da nisem cestar: jesen; vozijo kmetje pridelek, pa jim pade kakšen krompir jem ne gre taiko lepo od rok. Kadar cesto zalije dež in blato... No, pa saj so težke plati v vsakem poklicu — kaj bi ne bile v cestarskem! Vedno na oesti, dan za dnem, vse leto, to tudi ni prijetna reč. Preden se je poslovil, je rekel: »Napišite še to, da cesta v Mostah zaradi skednja in mostu ni pregledna in je biio že več nesreč na tistem mestu. -s i so manjši od izdatkov Iz proračunske rezerve bodo dodelili dodatna sredstva svetov za prosveto, socialno skrbstvo in zdravstvo Kranj, 26. oktobra. niso izkoristili Svet za splošne za- Na dnevnem redu današnje seje občinskega ljudskega odbora je deve» Svet za prosveto in Svet za so-bilo med drugim poročilo Sveta za plan in finance o izvrševanju pro- cialno skrbstvo. Svet za socialno računa, sklepanje o prenosu elektronapeljav električnih napeljav na skrbstvo je uporabil le 70% proračun-podjetje Elektro Kranj, sklepanje o priključitvi reševalne postaje k skih kreditov, toda planirani zneski Zdravstvenemu domu Kranj, ustanovitev Biroja za posredovanje de- kljub neizkoriščenim srpdstvom ne bola za občino Kranj in Cerklje, ustanovitev šolske kuhinje pri Peter- do zadoščali za plačilo rednih meseč-linu in likvidacija Puškarne Kr anj. nih oskrbnin v domovih za onemogle in mladoletnike, za pomoč šolskim kuhinjam in drugo. Od vseh proračunskih kreditov so bili najmanj izčrpani krediti1 za materialne izdatke državne vrsti uprave (64%). Vzrok temu je predvsem v nezasedenih sistemiziranih mestih. Krediti za komunalne potrebe občine so bili črpani le v višini 48%, ker spričo slabega dotekanja dohodkov ta sredstva niso bila planirana v trome-sečnih planih. Krediti za dotacije finančno samostojnim zavodom, družbenim organizacijam in društvom so bili v povprečju izkoriščeni 66%, Proračunska rezerva je bila do konca tretjega tromesečj a "izčrpana 29%. Realizacija dohodkov je bila ob koncu tretjega tromesečj a mnogo slabša od realizacije izdatkov. Najslabše so bili realizirani dohodki od prometnega davka za vino in žganje, nadalje davek na maloprodajni promet, davek na plače in dohodek od dobička trgovin. Vzrok slabi realizaciji prometnega davka od privatnikov pa je v tem, da so v tekočem letu prenehala velika investicijska dela na novih stavbah, cd katerih se po uredbi plačuje 15% davek. Zaradi slabe realizacije plana dohodkov je bilo nujno treba pokriti razliko mied dejanskimi izdatki in lastnimi dohodki z bančnim posojilom. Svet za plan in finance je ugotovil, da krediti za posamezne vrste izdatkov ne bodo v celoti zadoščali za vse potrebe, na drugi strani pa nekateri krediti ne bodo izkoriščeni. Zaradi tega je ljudski odbor sklenil, da se za zneseik neporabljenih kreditov v višini 5,250.000 dinarjev poveča proračunska rezerva. Svetu za prosveto so dodeli 745.000 dinarjev, socialnemu skrbstvu 3,600.000 dinarjev, zdravstvu 505 tisoč in državni upravi 400.000 dinarjev. Vse ustanove ljudski odbor tudi opozarja, naj pri izvajanju proračuna skrajno varčujejo z dodeljenimi sredstvi. Zavod za socialno zavarovanje pa bo moral iz sklada za preventivo poravnati stroške za cepljenje proti otroški paralizi, ki znašajo 1,900.000 dinarjev. i. o. »NAS RAZGOVOR« V UREDNIŠTVU Anton Kern in naš novinar v pogovoru z voza. Kaj bi se človek sklanjal zavoljo enega samega krompirja — in ga pustijo na tleh. Cestarju se zdi pa škoda, da bi lepe debelo krompirje pomeokali avtomobili, in jih pobere. Preteklo sredo zjutraj je nabral dvajset kilogramov krompirja! Vedno pa tudi cestar- pa bi morali kaj ukreniti. Ce bo dobila površinsko prevleko, jo bo pa treba od 15,700 naprej zapiloti-rati zaradi vode.« Počakala sva še toliko, da naju je naš fotograf pritisnil, potem pa je odšel. In tako berete tokrat pod zaglavjem NAS RAZGOVOR nekaj malega o cestar j i li mm VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 29. 10. DO 4. 11. V začetku tednp, menjajoče oblačno vreme, v drugi polovici tedna pretežno jasno in toplo. Kaj sodimo o . . . UKREPIH V VRTCU JUGO VIDMAR" V začetku oktobra se je začelo. V vrtcu »Tugo Vidmar« Kranj je neka deklica obolela za paralizo. Posledica tega je bila, da so ustanovo iz preventivnih razlogov za 14 dni zaprli in otroci so morali ostati doma. Do tu je šlo vse v redu, vsaka mati je razumela, da je treba prostore razkužiti, otroke pa cepiti. 17. oktobra naj bi otroci spet redno začeli zahajati v vrtec. V tem času so se sestali tudi Svet za šolstvo, Svet za zaščiito matere in otroka in Svet za socialno skrbstvo. Na predlog sanitarnega inšpektorja občine Kranj so sklenili, da sme od 17. oktobra dalje sprejemati vrtec »Tugo Vlidmar« le predšolske otroke, ker skupno zadrževanje otrok različne starosti v nobenem primeru ni umestno. Razen tega je vrtec namenjen le predšolskim otrokom i:n njegova kapaciteta zadostuje samo za 70 otrok, četudi se je v njem zadrževalo okoli 70 šolskih in skoraj enako število predšolskih otrok. Vsa ta dejstva so resnična in pristojni organi so zanje že dolgo vedeli. Ukrep, da se vrtec »Tugo Vidmar« za šolske otroke zapre, je bil za matere krivičen in nesprejemljiv. Vzgojiteljice vrtca so 16. oktobra zvečer obiskale matere šolskih otrok in jim sporočile, da naslednji dan otroci ne smejo več v vrtec. Matere so se z vso upravi:6enostjo razburile. Med otroci Je več kot 40 enostranskih sirot, za katere skrbijo matere same. V tem primeru so bile prisiljene ostati doma aLi pa prepustiti otroke ulici. To pa ni tako enostavno, če jim tovarne rej Ustrezen prostor, vendar so ti organi prepozno ukrepali Zaradi prostorov se je komisija najprej oglasila v bivši gostilni Fink, kjjer pa jie lastnica sprejem otrok odločno odklonila. Tak odnos je vreden javne obsodbe. Komisija je nato odšla k Peterlinu in tam dobila privoljenje. Do novembra bodo ur ado-vali v tistih prostorih še organi Tajništva za notranje zadeve, potem pa se bodo umaknili otrokom. V nekaj dneh bodo tam uredili zavetišče za šolske otroke, o čemer je Svet za šolstvo pri ObLO Kranj že sklepal. Do tega časa se bodo otroci prizadetih mater zadrževali v vrtcu »Tugo Vidmar«. O tej delitvi šoloobveznih in predšolskih otrok je bilo v zadnjih letih žo več razprav, ki pa niso rodile uspehov. Krivda je deloma na občinskem ljudskem odboru, ki je doslej gradnji teh ustanov posvetil premalo pozornosti. Pa tudi Sveti niso bili dovolj odločni v svojih zahtevah. Podobno se jim utegne storiti čez dve ali tri leta, ko bodo otroci ostali na cesti, če se ne bodo temeljito zavzeli za gradnjo šole. Nadalje tudi kranjske tovarne, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo, niso brez krivde. Ustanovitev vsaj še enega zavetišča bi bila njihova dolžnost, saj je samo zanje koristno, če matere hodijo redno na delo. j. o. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE JESENICE KJE SO VZROKI NEDOSEGANJA PLANA na Jesenice, 26. oktobra. Delavski svet Železarne Jesenice, ki je zasedal včeraj, je obravnaval problematiko proizvodnje v preteklih devetih mesecih in perspektive za izpolnitev letnega plana. Iz poročila komisije za družbeni plan pri DS je razvidno, da je kolektiv v teh tromesečj ih dosegel količinski plan s 74%. V izpolnjevanju tega plana so med prvimi jeklarna, pro-filne valjarne, cevarna, samotama, si- Ravnatelji strokovnih šol so zborovali V sredo dopoldne je bila v industrijski kovinarski šoli »Iskra« v Kranju konferenca upraviteljev in ravnateljev strokovnih šol v kranjskem okraju. Načelnik Tajništva ža šolstvo pri OLO Kranj, tovariš Grum je v referatu omenil splošne probleme našega strokovnega šolstva, šolski inšpektor tovariš Kus pa je govoril o delu v tekočem šolskem letu. Dotaknil se je dolžnosti upravitelja šole, hospita-cij, predmetnih komisij, ocenjevanja dijakov in podobno. Sledila je živahna razprava. Govora je bilo nadalje tudi o prekomerni honorarni zaposlitvi prosvetnih delavcev. Udeleženci konference so si ogledali nato tudi ureditev industrijske kovinarske šole »Iskra«. U. va in jeklolivarna. Komisija je ugotovila, da so možnosti za uresničitev količinskega plana, da je pa njegovo izpolnjevanje odvisno od objektivnih pogojev (električna energija), pa tudi od odstranjevanja subjektivnih ovir, ki bi utegnile vplivati na proizvodnjo. Pri uresničevanju proizvodnega p^na zaostajajo obrati s končnimi proizvodi. TO' se odraža v realizaciji. Prodaja za prvih devet mesecev zaostaja za 4.85%. Vzrokov za to je več. Eden od njih je pomanjkanje električne energije, drugi je zadrževanje prodaje slabim plačnikom, tretji pa manjše povpraševanje po posameznih proizvodih. Po dosedanji ocenitvi bo možno doseči največ 97% letnega plana prodaje. Delavski svet je sklenil osvojiti proizvodni proces visokih peči z novim usipom, po predlogu obrata. Tehnično vodstvo naj bi kritično pregledalo vzrok nastanka ozkega grla v proizvodnih obratih in poiskalo primerno rešitev. Uprava podjetja bo morala zagotoviti potrebno energijo, surovine in delovno silo, da bo pian res izpolnjen. Delavski svet je pozval vso člane kolektiva, naj na svojih delovnih mestih skušajo doseči čimveč ji del°vui učinek. Kljub tem sklepom se zdi, da je DS premalo temeljito pregledal objektivne in subjektivne vzroke nedoseganja plana. J. D. Izvršitev družbenega plaia v Tržiču Tržič, 27. oktobra V petek, dne 26. oktobra 1956 je zasedal občinski ljudski odbor v Tržiču. Zasedanje je vodil predsednik občine, tov. L o v r o C e r a r, ki je podal občinskemu ljudskemu odboru izčrpno poročilo o izvršitvi družbenega plana gospodarskih organizacij družbenega sektorja, za dobo od 1. jan. do 30. septembra 1956. Medtem ko je v I. polletju industrija celotni plan realizacije izvršila s 46%, plan dobička pa z 42%, je v tretjem četrtletju plan realizacije izvršila s 69%, plan dobička pa s 64%. Izkušnje in okoliščine kažejo, da bo plan realizacije v letošnjem letu 100% dosežen, česar pa ni pričakovati pri dobičku. Plana dobička trenutno ne dosegajo: Tovarna kos in srpov, LIP, Tovarna usnja »Runo« in Bombažna predilnica in tkalnica; presegajo pa planirani dobiček: Pilarna Triglav, Tovarna finega pohištva, Tovarna lepenke in Tovarna obutve »PeKo.« Industrija je plan prometnega davka v prvih desetih mesecih dosegla le s 66%, kar je razumljivo, ker se prometni davek ustvarja šele ob realizaciji. Izboljšalo pa se je stanje podjetja LIP, ki je imelo v I. polletju realizacijo daleč pod planom, dobička ob polletju pa samo 17%. To podjetje je v treh me-•ecih po planu za tričetrletje celo prekoračilo, dobiček pa v tretjem četrtletju doseglo s 52%. Analiza posameznih elementov cen kažo veliko prekoračenje napram planu pri raznih prispevkih in članarinah, ki znašajo v tretjem četrtletju 123%. Ta postavka je porastla zaradi tega, ker so posamezna združenja javila svoje zahteve do podjetij potem, ko je bil družbeni plan že sestavljen na osnovi lanskoletnih obveznosti. Gradbena podjetja še niso predložila obračuna za tretje tromesečj e, zategadelj občinski ljudski odbor o tem ni mogel razpravljati, pač pa je samo ugotovil, da je bilo gradbeništvo v 3. tromesečj u zadostno zaposleno. Pavšalirana obrt je plan dohodka v prvih treh tromesečj ih izvršila s 57%, plan dobička pa s 52%. Nepavša-lirana obrt pa je plan dohodka v istem razdobju dosegla s 74%, plan dobička pa z 82%. Zadovoljivo pa izpolnjujejo proizvodnji plan komunalna podjetja; nekatera z ozirom na konjunkturne okoliščine, plan visoko presegajo. Realno in v skladu s planom poslujejo trgovska podjetja. V prvih devetih mesecih znaša % izvršitve skoraj v vseh elementih 74%. J. V. MADŽARSKO GLAVNO MESTO BUDIMPEŠTA se počasi pomirja. Obo-žene skupi rte upornikov se na nekaterih mestih še branijo, vendar madžarske in sovjetske čete uničujejo skupino za skupino. Večina upornikov je položila orožje in se predala. Prezidij Ljudske skupščine IM Madžarske je na predlog Clf madžarske Partije sestavil novo vlado, ki ji predseduje Imre Nagy. Novi predsednik vlade je sprejel več delavskih poslanstev iz raznih tovarn, ki so mu predložili delavske zahteve-Imre Nagy je delavcem odgovoril, da bo vlada večino zahtev sprejela. V madžarskih tovarnah ustanavljajo prve delavske svete. Kot poroča Radio Budimpešta, so delavske svete do nedelje ustanovili v petih velikih tovarnah v Budimpešti in v drugih mestih ter v številnih tovarnah v raznih delih Madžarske. Imre Nagy je izjavil, da se bo nova vlada čimprej začela pogajati s Sovjetsko zvezo, ki naj bi odpokli-cala sovjetske čete iz Madžarske. Nekatere tuje radijske postaje v zahodnih državah širijo senzacionalne vesti o položaju v Madžarski; te vesti temeljijo v glavnem na ugibanjih, kajti zaradi neurejenih razmer je dostop do žarišč upora na Madžarskem nemogoč. Vendar so vsa nedeljska poročila iz Madžarske ugotovila, da s» stanje počasi normalizira in da je glavna kriza prebrođena. Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija so zahtevalo, naj o položaju na Madžarskem raspravlja Varnostni svet Združeni** narodov. Varnostni svet se je sestal v nedeljo popoldne. Ne samo na pol poti (Nadaljevanje • 1. strani) ne naloge. Značilno je, da je sindikat v Železarni ravno ob začetku te akcije zgubljal čas s prodajanjem perila svojemu članstvu. Nekaj odbornikom tovarniškega odbora sindikata J* namreč smatralo, da s tem opravljajo pomembno socialno pomoč članstvu. Toda ali ne bi bilo pravilnejše, da bi sindikat namesto tega bolj aktiv iziral svoje člane v potrošniških svetih, za to, da bi blago po trgovski mreži čim cenejše prišlo do potrošnika. Na ta način bi sindikat pomagal usposabljati pomanjkljivo jeseniško trgovino za boljše opravljanje njenih nalog. Enajst let po vojni je pač že čas, da sindikat neha biti štacuna, pri čemer mu uhajajo izpod rok poglavitne družbenopolitične naloge. i—k KAKO? Bivše vojaške barake ob Golniški cesti v Kranju, tik ob igrišču NK »Triglav«, jemljejo slovo. Gradbeno Podjetje »Standard« iz Tolmina je prevzelo dela na tem območju — ki je prioritetno zazidalno področje v Kranju in jih je začelo podirati. Toda... V barakah živijo ljudje, nekaj samskih in nekaj družin. Vselili so se vanje brez kakršnekoli stanovanjske odločbe... Občinski ljudski odbor v Kranju ne more pomagati, ker kratknmalo nima stanovanj. Podjetje »Standard« j 2 barake kupilo in hoče nadaljevati z deli. Kljub temu, da so se sedanji p-ebivalci barak vselili vanje na nezakonit in neopravičljiv način, bo veniarle treba problem rešiti, ker stanovalci nimajo več niti strehe nad glavo... I. A. LJUDJE IN DOGODKI Zaloigra na ulicah Budimpešte Tragedija jo pravzaprav preskromna beseda, da bi z njo opisali dogodke, ki so v dveh dneh pretresali glavno mesto Madžarske. Začelo se je brez vsake zle slutnje. Budimpeštanska mladina je z odobritvijo oblasti in partije organizirala mirne demonstracije, ki naj bi izrazile naklonjenost in podporo d°g°dkom na Poljskem, hkrati pa bi z njimi podprli svoje zahteve za pospešeno demokratizacijo dežele. Te zahteve so strnili v 6 točk: neodvisnost Madžarske, proglasitev 15. marca za državni praznik v spomin na dan revolucije 1848. 1., ponovno postavitev Imre Nagy-ja na položaj predsednika vlade, z delom uresničiti temelje nove gospodarske politike, novo vodstvo v partiji in vladi, odprto razpravo o dosedanjih napakah in javno klicanje na odgovornost tistih, ki so zanje odgovorni. S temi gesli je šla mladina na ulice. Demonstracije so v začetku potekale mirno. Množica nekaj desettisočev mladincev pa je rasla iz hipa v hip in je komaj pol ure po začetku štela že nekaj stotisoč ljudi. Napetost je rasla vzporedno z večanjem števila prebivalstva in vedno glasnejšimi protesti. Bilo je, kot da se je utrgala snežena kepa in se jela valiti v dolino rastoč vsako sekundo... In končno se je utrgal plaz! Radio Budimpešta je takole opisal dogodke: »Oboroženi napad kontrare-volucionarnih band je ustvaril izredno hud položaj. Banditi so vpadi i v podjetja, v javna poslopja in ubili mnogo državljanov in pripadnikov oboroženih sil in državne varnostne službe. Organi oblasti niso računali s krvavimi spopadi in so zato zaprosili za pomoč sovjetske čete, ki so po Varšavskem sporazumu nastanjene na madžarskem ozemlju.« Oboroženi spopadi in krvavi neredi prav gotovo niso ^izbruhnili spontano. Po vesteh raznih poročevalcev lahko zaključimo, da so se med množico vmešali oboroženi provokator j i, ki jim je končno uspelo preusmeriti mirno demonstracijo v pravo bitko po ulicah madžarske prestolnice. Iz provokatorskih vrst so se zaslišali tudi prvi streli in pozivi za juriš na javna poslopja. Spotoma so razo-roževali policijo in vojake in ko so oropali budimpeštansko tovarno orožja in vdrli v neko vojašnico, se je orožje znašlo tudi v rokah tistih, ki so se priključili demonstracijam zgolj z miroljubnimi nameni. Množična psihoza je delovala kot strupeno mamilo, ki je potegnila za seboj tudi trezne in razsodne . . . Kakšna je tragična bilanca teh dogodkov še m d°'cela jasno. Očividci poročajo, da ležijo kupi trupel pred Ministrstvom obrambe in Radiom Budimpešte, kamor so uporniki nekajkrat jurišali. Uspelo jim je prodreti celo v centr. studio budimpeštanskoga radia fjD. so se tam dolgo branili tudi potem, ko so jih enote vojske in policije popolnoma obkolile. Radio je medtem moral oddajati iz pomožnega studia. Cenijo, da je v teh neredih obležalo na ulicah ali pa bilo huje ranjenih nekaj tisoč ljudi. Prva neposredna posledica nemirov so bile znatne spremembe v vladi in partijskem vodstvu. V CK madžarska partije so bili izvoljeni nekateri bivši voditelji, ki jih je rakošijevsko obdobje stalinizma nasilno potisnilo v ozadje. Na čelo vlade je prišel Imre Nagy, dan pozneje pa je Gore j a zamenjal na položaju prvega sekretarja CK Janos Kadar. Oba nova voditelja sta bila šele pred kratkim rehabilitirana, potem ko jih je poprej rakoši-jevski režim odstranil iz CK in vladina temelju lažnih obtožb. Prav zaradi tega in zaradi svojega ugleda, oba nova voditelja uživata široko zaupanje med narodom. Kljub vsem tem spremembam, ki jih je madžarsko ljudstvo sprejelo z velikim olajšanjem, pa je bilo težko ustaviti voz, ki je zdrknil po strmini navzdol. Imre Nagy jo kot novi predsednik vlade pozval madžarski narod po radiu, odkoder je še nekaj trenutkov poprej bilo slišati odmeve streljanja, naj zagotovi mir in red. Vsakomur, ki bi do določenega roka položil orožje, je Nagy zajamčil, da ne bo prišel pred naglo sodišče. Ostali pa bodo kaznovani s smrtjo. Novoizvoljeni prvi sekretar CK Janos Kadar pa je izjavil, da je »vodstvo partije prežeto s trdno odločnostjo, da takoj po vzpostavitvi reda brez odlašanja odkrito pogleda v oči vsem perečim problemom, katerih rešitev je postal?, nujna. In to nalogo želimo izvršiti z neobhodno poglobitvijo demokratizma našega partijskega, državnega in družbenega življenja, upoštevajoč pri tem dejanske možnosti.« Tragični dogodki bedo kmalu mimo, ostali bodo le sledovi dvodnevnih bojev po budimpeštanskih ulicah. Tdda tudi te bo čas prerastel. Le eno bo ostalo neizbrisno: tragične izkušnje krvavih dogodkov, ki imajo svoje kali v temnih dneh stalinistične strahovlado nad madžarskim ljudstvom. Tega se novo vodstvo zaveda prav tako, kot jo trdno odločeno, da ne bodo nikdar več dovolili, da bi se ponovile takšne žaloigre in vzroki, ki so pripeljali do njih. »Ogorčenje množic so povzročile razne politično in gospodarske napake iz preteklosti,« je odkrito priznal predsednik Imre Nagy. »Odpravljanje teh napak brezpogojno zahtevata splošna želja ljudstva in stanje v deželi. Novo vodstvo partije in vlada sta se odločila, da bosta potegnila najdaljnosež-nejše izkušnje iz tragičnih dogodkov teh dni.« Nagy je obetal, da bo v najkrajšem času predložil skupščini program reform z vseh najvažnejših področij madžarskega življenja. Ta program bo zahteval tudi ustrezne spremembe v vladi. Madžarska vlada pa bo prav ta&o predlagala razgovore z vlado Sovjetske zveze, v katerih bodo razpravljali o medsebojnih odnosih kakor tudi o umiku sovjetskih čet z madžarskega ozemlja. Budimpeštanska zaloigra pomeni nedvomno konec mračnega obdobja stalinističnih metod pritiska v madžarskem javnem, partijskem in družbenem življenju. Zbuja pa tudi upravičeno upanje, da bo tudi prekretnica in novo poglavje v smeri resnične demokratizacije dežele. MARTIN TOMAZIC —" KRATKO-- TODA ZANIMIVO BIRO ZA POSREDOVANJE DELA Občinski ljudski odbor v Tržiču j* na zadnji seji sklenil ustanoviti Biro za posredovanje dela. Od biroja bo imelo delavstvo znatne koristi. V TRZlCU BODO KUPILI RENTGENSKI APARAT Aparat bo stal 3,163.000 din. SreaV stva za nakup bo v znesku 1,5 milijona dinarjev prispeval Zavod za socialno zavarovanje v Kranju. Občinski ljudski odbor Tržič bo dal tržiškemu Zdravstvenemu domu posojilo v zneski 1,563.000 din, kolikor še manjka za n dinarjev škode Na ljubljanskem okrožnem sodišču Obtoženca sta dalje brez vsakega aDriIa 1954- dalje, je prišlo v preteklih dneh do kazen- pooblastila podjetja znižala na lastno Sodišče je končno spoznalo Janeži- skega procesa proti bivšemu direk- pest ob dobavi preko 30.000 kg školjk ca in Cebulja za kriva še nevestnega torju podjetja »Ribnik« na Jesenicah, tovarni gumbov v Kamniku, ceno dela v službi, ker nista zahtevala od školjkam od 70 na 35 din in pri tem nekaterih inozemskih kupcev primer- povzročila »Ribniku« nadaljnjo ško- nega jamstva, zaradi česar je bil del do 1 121.000 din. dobav neplačan, oziroma celo neizter- Razen tega je Janežič v letu 1953 Mfor« Te terjatve dosegajo 1,497.000 di pristal tudi na to, da so inozemski kupci m-, podlagi svojih reklamacij za poslano blago odtegovali kar sami bonifikacijo brez zadostnega dokumentiranja, zaradi česar je bil centralni devizni sklad pri NB oškodovan za najmanj 123.000 din. Cebulju pa je bilo moč še dokazati, da je v začetku leta 1955 dvignil v blagajni podjetja 15.000 din kot odškodnino za neizkoriščeni dopust v letu 1954, čeprav je bil zaposlen šele od Zvonku Janežiču in šefu računovodstva, Jožetu Cubulju, ki sta bila obtožena, da sta s1 svojim neodgovornim in razsipnim poslovanjem, zlorabljanjem položaja in poneverbami odobril, Čebulj pa si izplačal nadure v povzročila podjetju okoli 5 milijonov skupnem znesku 138.783 din, čeprav po tarifnem pravilniku, Cebulj kot narjev. Cebulju pa se je dalo očitati tudi opustitev organizacije pravilne in zanesljive evidence v podjetju, zlasti šef računovodstva, do plačila nadur Pa še glede mortalitete in kala, poskrbel pa tudi ni za ažurno obračunavanje akontacij z raznimi odkupnimi, postajami podjetja v južnih republikah. Oba pa sta zakrivila še poneverbo dinarjev škode. Obširni dokazni postopek, na katerem sta obtoženca krivdo le domala priznala, je v bistvu ni bil upravičen. Janežič je dalje v potrdil utemeljenost obtožbe in po- septembru 1954 priznal neki švedski kazal, da sta bila pri »Ribniku«, ki firmi bonifikacijo 240 kg rakov v so bavi z eksportom polžev, žab, želv vrednosti 83.000 deviznih dinarjev in in rib, zaupana najodgovornejša go- to na račun mortalitete, čeprav je fir- spodarska položaja osebam, ki nista ma ni reklamirala. v tej manipulaciji vsote 120.000 din, ki sta jo dvignila imela niti moralnih niti vseh stro- je bila prikrita usluga zastopniku ino- formalno za nakup rakov, a nato raz- kovno - tehničnih kvalitet, ki so po- zemske firme, za katero je vedel tudi delila med seboj in porabila za svoje trebne za uspešno vodstvo takšnih Cebulj, ki je pa posel kljub temu knji- potrebe. Podjetij. govodsko izpeljal. Meje svojih urad- Za vsa ta dejanja in opustitve, s ka-Razprava je razkrila vrsto neredno- nih pravic sta oba prekoračila tudi s terimi sta zakrivila zlorabo uradnega sti in manipulacij in nam je ponov- tem, da sta sprovedla svojim usluž- položaja, nevestno delo v službi in po-no pokazala, kako bi postavili na od- bencem, ki so se vozili na službeno neverbo ter še za nekaj manjših dogovorna gospodarska mesta osebe s mesto, izplačilo vseh voznih stroškov, liktov, je prisodilo sodišče Janežiču 1 sposobnostmi in kvalitetami, ki nam dasi bi po tarifnem pravilniku mora-lahko za jamči jo vestno delo. Ce bi pri li uslužbenci te stroške nositi od zne leta, Cebulju pa 4 leta in 6 mesecev zapora. Oba obtoženca čaka seveda še »Ribniku« povprašali le po potrdilu o ska 600 din sami. Podjetje je bilo s civilnopravdna odgovornost za povzro- neoporečnosti računovodje Cebulja, bi ga jim ta ne mogel predložiti, saj je bil zaradi špekulacije in prisvajanja splošnega ljudskega premoženja obsojen že na večletno zaporno kazen. Obtožencema je bilo dokazano, da sta grobo zlorabljala svoj položaj v Podjetju. Tako jo Janežič od konca decembra 1954 pa do konca decembra 1955 predložil, Čebulj pa odobril, obračun številnih Janežičevih potovanj v inozemstvo, po katerem je dobil Janežič na dnevnicah 23.657 din preveč. tem spet oškodovano za' 25.000 din. Janežič je razen tega v letu 1955 čeno škodo. j. F. Uslužbenca pri poslovalnici „Globus" na Jesenicah nista mogla dolgo prikrivati nevestnosti Zaradi uslužbencev malomarnost in slabe nekaterih pisati naprej, ne da bi bila označila organiza- vsoto. Del dvignjene dohodnine je na- cije dela, so morali pri poslovalnic: to izplačala delavcem, medtem ko je Na račun reprezentančnega sklada je špedicijskega podjetja »Globus« na Je- razliko odvajala v črni fond bilo v letu 1955 potrošenih 500.000 din, Pri čemer je bilo zaradi razsipanja denarja podjetje oškodovano za najmanj 200.000 din. V letu 1955 je dalje Janežič odrejal, čebulj pa odobraval ih sprovajal obračune za vožnje z av-totaksijem na takih relacijah, na katerih bi se podjetje prav lahko poslužilo cenejših voznih sredstev. »Ribnik« je bil samo pri tem oškodovan *a okoli 400.000 din. senicah plačevati železnici v drugi Tako jo odjemalcem preveč zaraču- polovici leta 1954 in deloma 1955 vi- nala med letom 1954 najmanj 32.519 soke penale. To so bili stroški zaradi dinarjev, leta 1955 pa 25.821 dinarjev, neupravičenih stojnin in dodatnih O dejanskih dohodkih in izdatkih čr- prevoznih stroškov, ki so jih zakrivili nega fonda pa je sploh nemogoče go- predvsem nekateri uslužbenci zaradi voriti, ker nista vodila nobene evi- napačnih deklaracij vagonskih pošiljk. Razumljivo, da podjetje za take iz- dence. Za Gluharjevo ni bilo mogoče ugotoviti, če si je gotovino iz črnega Objestnost Pri sodišču v Kranju se je zagovarjala skupina obdolžencev, ker je s silo skušala preprečiti organom Ljud- da sta zaračunala komitentom razen datke, v kolikor niso bili upravičeni, fonda prisvajala, ugotovljeno pa je, ni imelo razpoložljivih finančnih sred- da je Cveto Orel vzel 2000 dinarjev, stev; krivci pa stroškov niso hoteli S tem denarjem je plačal raznim ljudem 5 steklenic slivovke, razen tega pa je porabil 16.120 dinarjev za plačilo stojnin in dodatnih prevoznih stroškov, ki so nastali deloma po njegovi krivdi, deloma pa po krivdi drugih uslužbencev. Zaradi teh dejanj sta se Cvetko Orel in Irena Gluhar zagovarjala pred sodiščem v Radovljici. Orel je bil obsojen na 4 mesece in 15 dni zapora, Irena Gluhar pa na 7000 din denarne poravnati. Zato sta nekdanji poslovodja Cvetko Orel in blagajničarka Irena Gluhar prevalila te izdatke na naročnike špedicij skih uslug. To sta napravila tako, 8ke milice, da bi opravili uradno de- stvarno opravljenih uslug, tudi take Janje. Skupina se je letos maja ponoči storitve, ki jih podjetje dejansko ni Peljala z vozom domov brez luči. Na naredilo. Razliko med dohodki pa sta opozorilo organov Ljudske milice, naj odvajala v tako zvani črni fond, s voz ustavijo, se niso odzvali in milic- katerim sta oba brez kontrole razpo- nik je moral teči za njim in sam usta- lagala. Ker so plačevali odjemalci vse kazni. Razen tega bosta morala pla viti voz s tem, da je konja prijel za usluge neposredno na tekoči račun Cati še stroške kazenskega postopka - uzdo. Medtem je že P. S. miličnika direkcije v Ljubljani, poslovalnica pa ra.zžal!l in ga udaril po glavi. Skočil razen blagajniškega maksimuma ni Je nato z voza in v pretepu miličnika razpolagala z gotovino, sta zbirala Vrgel po tleh. V tem. pretepu so so- sredstva na drug premeten način, pri delovali tudi drugi, ki so oba milic- čemer se je odlikovala zlasti Gluhar Orel 8000 in Gluharjeva 5000 dinarjev. Kaj čudno luč mečejo omenjene ugotovitve tudi na direkcijo podjetja »Globus« v Ljubljani, ker sta oba iz- mika žalili. Seveda je pri tem odigral jeva. Finančna inšpekcija, ki je pre- povedala, da se poslužujejo sličn;.h Svojo vlogo spet alkohol. gledala delo v poslovalnici, je ugoto- načinov za kritje neupravičenih stojnin in prevoznih stroškov tudi ostale pcslovalnice. Kasnejše ugotovitve ka- razen enemu izrečena pogojna kazen vila priložnostne delavce, ki jih je žejo, da plačilnih list niso uvedli za- Gluharjeva izplačevala dnevno. Za iz- to, da so se izognili plačevanju pri-Položenju in za prvomajske praznike plačevanje pa ni izpolnjevala plačilnih spevka za socialno zavarovanje v zne-delžni spoštovati zakonite predpise in list, temveč je delala na podlagi ra- sku 134.035 dinarjev, kar je bilo pridejo obnašanje prilagoditi zahtevam čunov, ki so jih morali delavci po javljeno gospodarskemu sodišču, družbe. L. njenem naročilu v večih izvodih pod- —c Storilci so bili kaznovani od 7 do 17 vila, da je podjetje najemalo za na-dni zapora, pri čemer je bila vsem, kladanje, razkladanje in druga oprali izrečena pogojna kazen v opozorilo, da so tudi v veselem raz- NOGOMET Zamujena priložnost TRZlC : GRAFIČAR 0:1 (0:1) Tržič, 28. oktobra Igrišče Tržiča. Gledalcev 1000. Vreme hladno in deževno. Igrišče blatno in težko za igro. Sodnik: Gvardjan-čič iz Ljubljane. Strelec Kroupa (Grafičar) v 5 min. Ognjeviti pristaši tržiške nogometne enajstorico so v današnji tekmi z Gra-fičarjem pričakovali vsekakor boljši rezultat, zlasti še po neodločeni igri Tržiča preteklo nedeljo v Ljubljani s Krimom. Do tega bi morda tudi prišlo, če ne bi Dornik povsem po nepotrebnem zrušil že takoj v začetku igre srednjega napadalca Grafičar j a Krou-po, za kar je sodnik upravičeno do-sodil 11-metrovko. Kaže, da je bil prejeti gol za Tržičane usoden. Ves prvi polčas so boij aH manj prevladovali na igrišču igralci Grafičar j a, medtem ko je Tržič le od časa do časa prišel na polovico gostov. Zlasti srednjemu napadalcu Peternelju danes, kot kaže, ni šlo in je očitno igral brez volje. V drugem polčasu so Tržičani zaigrali izredno borbeno in skušali nadoknaditi zamujeno. Delna sprememba v napadu, kjer se je zlasti odlikoval s požrtvovalno igro mladi Krašovec, je obrodila uspeh, dasiravno niso dosegli gola. Vsi napadi domačinov so se razbijali ob trdni obrambi gostov. Igra ni bila lepa. Zlasti Tržičanom se je poznalo, da so v Ljubljansko -primorski ligi šele novinci. Grafičar je igral veliko bolj povezano in tudi tehnično je prekašal domačine. Morda bi bil najbolj pravičen neodločen izid tekme. Sodnik Gvardjančič je vodil tekmo v prvem polčasu zelo avtoritativno, v drugem polčasu pa je kazalo, da od časa do časa izgublja igro iz rok. Grešil je tudi, čeprav ne na škodo izida tekme, in le malo je sodeloval z mejnima sodnikoma. Igra je bila od časa do časa surova, katero pa so tudi podpihovali nekateri prenapeteži. Takim vsekakor ni mesto na igrišču. Od domačih igralcev je treba zlasti pohvaliti Štruklja, Dornika, Slepče-viča in Krašovca. Domačini so igrali v naslednji postavi: Štrukelj, Zupan, Dornik, Zaletel, Slepčevič, Ivankovski, Spehar, Eler, Peternelj, Custovič, Krašovec. A. Toča golov v Solkanu TRIGLAV : BRANIK 8:2 (4:1) Solkan, 28. oktobra Na razmočenem in za igro težkem igrišču v Solkanu, je danes »Triglav« iz Kranja visoko premagal enajstorico domačega »Branika«. Med vso igro je rahlo deževalo. Po tej zmagi je Triglav še vedno krepko v vodstvu Ljub-bljansko - primorske nogometne lige. Skoraj ves čas tekme je pripadal Triglavu, ki je sicer nervozno začel in šele v 10 minuti po Horvatu prišel v vodstvo. Do konca polčasa so igralci »Triglava« še trikrat zatresli »Branikove« mrežo. Zaradi nesporazuma obrambe »Triglava« so domačini po desni zvezi dosegli gol. V drugem polčasu je »Triglav« še močneje napadal in imel vrsto priložnosti, od katerih pa je izkoristil ie štiri. Po premoči bi »Triglav« lahko zmagal z dvoštevilčnim rezultatom. Prikazana igra obeh enajstoric sicer ni bila lepa, bila je ostra in od časa POVRATNI telovadni DVOBOJ mladine Železarne Jesenice IN TOVARNE »ISKRA« KRANJ Jesenice, 27. oktobra V soboto zvečer je bil na Jesenicah povratni telovadni dvoboj med mladinama tovarne »Iskra« iz Kranja in Železarne z Jesenic. Rezultati so naslednji: Ženska vrsta: 1. mesto »Iskra«, Kranj 158,60 točke; 2. mesto Železarna Jesenice 158,25 točke. Moška vrsta; 1. mesto Železarna Jesenice 161,31 točke; 2. mesto »Iskra« Kranj 143,30 točke. Skupinski plasman moški in ženske: 1. mesto Železarna Jesenice 319,27 točke; 2. mesto »Iskra« Kranj 301,90 točke. Posamezno so se plasirali: Ženske: 1. Smolnikar jeva, Jesenice 37,50 točke; Vukičeva, Kranj 36,60 točke; 3. Vidmarjeva, Jesenice 33,75 točke. Moški: 1. Subic, Jesenice 38,67 točke; 2. Sotenšek, Kranj 38,05 točke, 2. Tram-puš, Jesenice 33,70 točke. Povratnem dvoboju je prisostvovalo Poleg predstavnikov oblasti, množičnih organizacij in ustanov še številno občinstvo. ' TJ STRELCI IZ PODNARTA SO tekmovali Podnart, 28. oktobra. Danes popoldne je strelska družina »Stane Žagar« v Podnartu organizirala družinsko strelsko tekmovanje z vojaško puško na domačem strelišču. Tekmovanja se je udeležilo nad 40 tekmovalcev, streljali pa so od 150 možnih krogov v vseh treh položajih. Vrstni red tekmovanja: 1. SREČKO KRANJC 94 krogov iz Podnarta, 2. RUDI DROL 78 krogov iz Zaioš in 3. mesto FRANC MIHOVC 75 krogov iz Pođnarta. C. TRZlSKI MOTORISTI IN STRELCI NA ocenjevalni MOTORNI VOŽNJI PO gorenjskem Tržič, 28. oktobra Danes dopoldne sta Avtomoto društvo in Strelska družina »Anton Stefe< iz Tržiča priredila ocenjevalno vožnjo motoristov, združeno s strelskim tekmovanjem. Vožnja je bila naporna In zahtevna. Tekmovalna proga je vodila iz Tržiča na Ljubelj in nazaj na trži-ško strelišče, kjer je moral vsak motorist izstreliti z vojaško puško pet strelov in nato nadaljevati vožnjo v Za-drago, Begunje in preko Križev, Du-pelj, Nakla, Kokrice, Goric, Golnika na cilj v Tržič. Da je bila vožnja res naporna nam priča dejstvo, da je od 35 tekmovalcev prišlo na cilj le 26 motoristov C. do časa surova. Vodečemu v lestvici »Branik« ni predstavljal resnejšega nasprotnika. Od gostov je bil najboljši Brezar II. Gole so dosegli: Horvat 1, Stular 1, in Mihelčič 6. Sodil je sodnik Ceh z Jesenic zadovoljivo. Točka za Mladost MLADOST : NOVA GORICA 3 : 3 d : 2) Kranj, 28. oktobra V današnji tekmi z »Novo Gorico« si je »Mladost« z borbeno in požrtvovalno igro priborila dragoceno točko. »Nova Gorica« je bila sicer tehnično boljša, toda domačini so to nadome-mestili s prisebnostjo in hitrostjo. Precejšen del krivde za neuspeh Goriča-nov nosi slab vratar. »Nova Gorica« si je že takoj v začetku igre hotela zagotoviti zmago, toda dobra obramba »Mladosti« je vedno uspešno intervenirala. V petnajsti minuti so domačini napravili hiter predor. Košnik je približno s 25 in streljal v prečko. Odbito žogo je Dornik prisebno potisnil v mrežo. V naslednjih minutah je gostom uspelo izenačiti in preiti v vodstvo. Drugi polčas je prav tako potekal v precejšnji premoči »Nove Gorice«. Kmalu po začetku je levo krilo na lep predložek z glavo doseglo tretji gol. Vse je kazalo, da bo »Mladost« kapitulirala. Toda njeni napadi so postajali vedno nevarnejši. Iz gneče pred golom so znižali rezultat na 2:3. Pri tretjem golu je sicer nasprotnikov vratar žogo prestregel, vendar se je pod njim skotalila v gol. Obe moštvi sta imeli še kopico lepih priložnosti, vendar jih je oviral slab teren. S. TRIGLAV B : LOČAN 3 : 2 (1 : 0) Kranj, 28. oktobra Pred maloštevilnimi gledalci je bila na igrišču Triglava odigrana tekma med Ločanom in Triglavom B. Obe moštvi sta pričeli z mlečno in nezanimivo igro, ki do konca polčasa ni prinesla nobenega rezultata. Tik pred zaključkom je Gajšku uspelo doseči rezultat polčasa. V drugem delu igre so domači že takoj v začetku močno napadli in kmalu dosegli dva gola. Lo-čan je z enajstmetrovko znižal rezultat na 2:1. Za tem pa je Gajšek tudi z enajstmetrovko dosegel tretji gol. Po tem golu so so Ločani raizživell in znižali rezultat na 3:2. Do konca se je igra razvijala le na Triglavovi polovici, vendar je ostala premoč neizkoriščena. Kranjčani bi lahko rezultat povišali, vendar je Gajšek z 11 metrov zgrešil vrata. ,* »PARTIZAN« NAKLO : TRZlC B 0:1 (0:1) * Tržič, 28. oktobra Danes dopoldne je bila v Tržiču kot predtekma k tekmi Tržič : Grafičar Ljubljana odigrana nogmetna tekma med domačim nogometnim klubom Tržič B in nogometnim klubom »Partizan« iz Nakla. Zmagali so Tržičani z rezultatom 1:0 (1:0). Moštvu iz Nakla kljub požrtvovalni igri ni uspelo v rezultatu izraziti svoje očitne premoči. MENGEŠ : DUPLICA 2 : 1 Nogometna enajstorica »Partizana« Mengeš je po neodločeni igri s »Kamnikom« napravila ob zaključku prvenstva novo presenečenje. Na Duplici je po živahni igri premagala z 2:1 tamošnje »Svobodo«, ki je na prvenstveni lestvici na drugem mestu. S to zmago je Mengeš dokazal, da uspeh proti »Kamniku« ni bil siučajen. ST. 86 / 29. OKTOBRA 3 km e&mum TRZNI PREGLED ► Mdi atlasi Prodam bel emajliran štedilnik »Tebi« skoraj nov, levi. Senk Marija, Hrib 5, Preddvor. Kupim takoj vseljivo enodružinsko hišo v Centru Kranja. Plačam takoj. Ponudbo oddati na upravo lista. Kupim neuporabljiv šivalni stroj. --Ponudbe poslati na upravo lista, 2 nove gume velikosti 525 krat 15 zamenjamo za druge, velikosti 600 krat 16 ali 550 krat 16. Razliko doplačamo. Kmetijska zadruga Voklo. Uslužbenec srednjih let išče prazna ali opremljeno sobo na območju mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmemo takoj večje število zidarjev, priučenih zidarjev in delavcev. Skupna samska stanovanja so zagotovljena. Gradbeno podjetje »Graditelj«, Ljubljana, Smartinska c. 64b. Preklicujem kair sem žaljivega in neresničnega govoril o Katarini Hro-vat stanujoč v Vrbnjah ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Prešern Janez, Vrnjo pri Radovljici. Prodam 5000 kg krmilne pese. Naslov se dobi v KZ Bitnje. KINO »STORŽIČ« KRANJ 29. oktobra, ameriški film »Praznik v Rimu« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. V glavni vlogi Gregory Peck, Audrey Hepburn. 30. in 21 oktobra, italijanski film »Deset ljubavnih pesmi« ob 16., 13. ip 20. uri. V glavni vlogi Brunella Bovo. KINO »RADIO« JESENICE 29. in 30. oktobra, ameriška psihološka drama »Bojišče« ob 18. in 20. uri. V glavni vlogi Van Johnson, Jon Ho-diak in Ricardo Moutalban — zadnjikrat. 31. oktobra, premiera ameriškega filma »Mladi begunec« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 30. oktobra, ameriški barvni - film »Bobni preko reke« ob 18. in 20. uri. V glavni vlogi Avdie Murphv, Lisa Gaye, Valter Brennan in Mara Corday — zadnjikrat. KINO ŽIROVNICA 31. oktobra, ameriški barvni film »Bobni preko reke« ob 20. uri. KINO RADOVLJICA 30. in 31. oktobra, češki ljubavni film »Divja Barbara«, v torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri. ► gledalište PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ponedeljek 29. oktobra ob 19. uri — red »Tekstilna šola« Kranj Anton Tomaž Linhart »Ta veseli dan ali Mati-ček se ženi«. Torek 30. oktobra ob 16. uri — Red D in izven. Ivan Cankar: »Hlapci«. — Opozarjamo občinstvo, da so vstopnice še na razpolago. i ► 0fyave OBVESTILA Občinski odbor ZB Radovljica obvešča prebivalce, da se vrše na Dan mrtvih 1. novembra 1956 žalne komemoracije (žalne proslave za padle bor-co in talce) in sicer: ob 9. uri v Dragi, ob 10. uri na skupnem grobišču v Begunjah in ob 11.30 uri v parku pred grobnico v Radovljici. Iz postaje Lesc in Radovljica redna avtobusna zveza z Begunjami vsako pol ure. Vabimo svojce padlih in ostalo občinstvo, da so komemoracije poino-številno udeleže. Občinski odbor ZB Radovljica Vse pevce in pevke, ki imajo veselje do zborovskega petja, vabimo, da se vključijo v zbor F. Prešerna. Prijavite so do 15. novembra vsak torek ali petek ob 19.30 v Glasbeni šoli Trubarjev trg 3/1. OBJAVA Vabimo čiane — zasebne obrtnike — da nam čimprejc dostavijo izpolnjene pristopne izjave za članstvo v Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtn.T.cov (Socialno zavarovanje) ter si tako zasigurajo priznanje do 10 let prejšnje delovne dobe oz. samostojnega izvrševanja obrti, za pokojnino. Prijavo skupaj z vpisnino v znesku 500 din dostavite Obrtni zborni/ci Kranj, aH pa njeni pisarni v Radovljici in Skofji Loki. Prijave z vpisnino lahko oddaste tudi na pododborih zbornice in sicer: Bled — Vidic Janez, Soboplesk, Bled. Bohinj — Jensterle Jernej, Krojaštvo »Sloga«, Boh. Bistrica. Cerklje — Bobnar Franc — kolar, Cerklje. Gorenja vas — Bevk Franc, Mizarstvu KZ Sovodenj. Jesenice — Kavčič Zdravko, krojač, Jesenice. Tržič — Primožič Avgust, mizarstvo, Tržič. Železniki — Nastran Vinko, čevljarska zadruga »Ratitovec«, Studeno. Ziri — Zaje Pavel, Čevljarstvo ^Metka«, Ziri. Sredi novembra bo v Kranju dvodnevni seminar iz snovi, ki je predpisana za teoretični del mojstrskega izpita. Vabimo obrtne pomočnike, ki nameravajo polagati mojstrski izpit, da pismeno prijavijo udeležbo na seminarju do 5. novembra 1956. Obrtna zbornica okraja Kranj RAZPIS Na osnovi 5. člena Uredbe o investicijskih posojilih in smernicah ObLO Kranj razpisuje Komunalna banka v Kranju po sklepu UO z dne 12. 10. 1956 PRVI NATEČAJ za trgovino za investicijska posojila iz družbenega investicijskega sklada ObLO Kranj. I. Na prvem natečaju se bodo Ja" jala investicijska posojila- v naslednje namene: a) nabava notranje opreme, b) adaptacija poslovnih lokalov. II. Tega natečaja se lahko udeležijo trgovska podjetja, ki imajo svoj sedež na teritoriju ObLO Kranj in bodo na tem teritoriju tudi izvajala investicije. III. Posojila se bodo dajala pod pogojem, da bo z zaprošenim posojilom in ostalimi razpoložljivimi sredstvi prosilca oz. njegovega poroka zagotovljena dokončna izgradnja investicijskega objekta. IV. Prošnja za posojilo mora obsegati podatke in dokumentacijo, ki so predpisani v 16., 17. in 18. členu Uredbe o investicijskih posojilih Uradni list FLRJ št. 31/56, vloži se pa na obrazcu Komunalne banke. V. Prosilec investicijskega kredita mora ponuditi najmanj mlinimalno obrestno mero 1% in rok vrnitve po- sojila, ki pa ne sme biti daljši od 10 let. VI. Pri dodeljevanju posojil se bo upoštevala možnost odplačevanja posojil in ponujena obrestna mera, vendar pa se bo posojilo odobrilo predvsem tistim prosilcem: 1. ki s svojim prometom in vloženimi sredstvi dosegajo boljši poslovni uspeh. 2. ki ponudijo iz svojih sredstev večji prispevek k predviđenim investicijskim stroškom. 3. ki ponudijo najkrajši odplačilni rok. 4. katerih investicije se smatrajo z ozirom(na splošne potrebe najnujnejše. VIL Zr. posojilo se lahko prosi le tedaj, če del sredstev, ki jih je treba plačati s posojilom, ni manjši kot 100 tisoč dinarjev. VIII. Prošnjo za investicijsko posojilo s potrebnimi dokumenti je treba vložiti v enem izvodu pri Komunalni banki v Kranju. Prošnji je treba priložiti mnenje pristojne Trgovinske zbornice. ■ IX. Prošnjo je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave. V Kranju, dne 29. oktobra 1956. Komunalna banka — Kranj OBVESTILO DPD »Svoboda« Stražišče bo pričelo z nadaljevalnimi tečaji angleškega jezika: za odrasle vsak torek ob 19. uri, za mladino vsak četrtek ob 16. uri v Domu Svobode v Stražišču. Potrebno je že neko minimalno poznavanje angleškega jezika. Zene in žensko mladino vabi k pristopu »ženski pevski zbor«. Prijave sprejema tajništvo »Svobode« Stražišče) v osnovni šoli Stražišče). v KAMNIKU Rodile so: Pavla Vidic, Olševek 8 — dečka, Marija Hribar, Novi trg 45 — dečka, Marjeta Korošec, Slandrova 2 — dečka, Stanislava Vrhovnik, Za-price 51 — deklico, Marija Kladnik, Mekinje 14 — dečka, Ivanka Repič, Je-ranova 15 — dečka, Marija Mavric, Perovo IKŠ — deklico, Marija Korošec, Mekinje — dečka, Frančiška Po-Ijanšek, Slandrova 6 — deklico in Marija Šunkar, Zaprice 50 — deklico. Poročili so se: Franc Oražcm, šofer iz Trobeina 4 in Ivana Slapar, tov. delavka iz Sp. Palovč 19; Franc Krznar, mizarski pomočnik iz Duplice blok št. 3 in Terezija Terbovšek iz Duplice blok št. 3; Franc Korošec, tov. delavec in Marija Serko, tov. delavka oba stanujoča Graben 40; Janez Drolc, mizar iz Zg. Tuhinja 22 in Marija Kuhar, tov. delavka iz Zapric 35; Jernej Spruk, tov. delavec - usnjar s Hriba 11 in Valentina Smit, uslužbenka iz Novega trga 95; Ivan Speh, mizarski pomočnik iz Ljubnega in Ana Trojan, tov. delavka iz Zapric 19; Jakob Uča-kar, mizar iz Hudega 28 in Marija Šuštar, tov. delavka iz Duplice 38; Jurij Mihelič, mizar iz Olševka 6 in Matilda Klanšek, tov. delavka iz Tunjic 23; Janez Krušlč, tov. delavec iz Stra-nja pri Ptuju in Jožefa Lipovšek, tov. delavka iz Vel. Rakitovca, oba stanujoča na Duplici; Milan Razdevšek, lesni tehnik iz Tomaške vasi pri Slo-venjgradcu in Ana Stebe, tov. delavka iz Gmajnice 10; Viljem Vrtačnik, strojnik iz Srednje vasi 10 in Vida Berlec, kmetijska delavka iz Srednje vasi 31. živilski trg v kranju Dan mrtvih se bliža. Zato je bil petkov živilski trg v Kranju kar zasut z raznobarvnim krizantemami. Cena? — Visoka! Od 50- do 80 dinarjev za komad. Ostale cene: zimska jabolka 28 do 30 din, hruške 30; kostanja je bilo dovolj po 20 do 25 din za liter, kumarice 30, solata - endivija 40, čebula 90 do 100 din, krompir 11 do 12 din, fižol 50 din za liter. Trg je bil na splošno "dobro založen! v kamniku Sobotni živilski trg v Kamniku je bil v znamenju praznika Dneva mrtvih. Na trgu je bilo mnogo svežega cvetja, še več pa raznih košaric in vencev i umetnim cvetjem. Najdražje so bile po 200 din. V splošnem so bile cene nespremenjene, vendar je bilo pri nekaterih živilih opaziti rahlo padanje cen. Tako so jajca prodajali po 20 do 23 din, medtem ko so bila prejšnji teden še po 25 din. Mnogo je bilo na trgu svežega surovega masla v četrtin-skih zavitkih po 100 din. Dovolj je bilo endivije in razne zelenjave. Zelo lepa špinača je bila po 100 din za kg. Tudi orehov je bilo dovolj po 60 din liter, kostanj pa je bil po 30 din liter. Hruške drobne in vodenice so obdržale svojo ceno 25 din, prav tako pa i adi jabolka 30 din za kg. v Skofji loki Na loškem trgu je v soboto prevladovala solata, zelje v glavah in jabolka. Vedno manj pa je krompirja, ker so se gospodinje že oskrbele za zimo. Vse več pa je različnih gozdnih plodov, predvsem kostanja. Danes so prvič prodajali kislo zeije dobre kakovosti in z njim konkurirali mestni trgovini 2 zelenjavo. (Na trgu 50 din, v trgovini po 65 din za kg). V prodaji so bile tudi krizanteme, srednje kakovosti. (Prvovrstne bodo verjetno naprodaj v sredo). V veijavi so bile sledeče cene: krompir od 12 do 15 din za kg, zelje v glavah 20 din za kg, repo cela 3—5 din za kom, repa kisla 1-5 din merica, solata 35—50 din za kg, jabolka 25 din za kg, hruške 25—40 din za kg, rdeča pesa 35 din za kg, kostanj 40 din za kg, špinača 20 din za merico, por 5 din za komad, jajca 22 din za kom., motovileč 20 din za merico, cvetača 70 din za kg, češenj 5 din glavica, čebula 100 din za kg, piščanci 250 din za kom. in grozdje -izabela po 35 din za kg. V TRŽIČU Tudi zadnjo sredo in soboto je bila tržiška tržnica zadovoljivo založene z blagom. Cene so bile v primeri s cenami v trgovinah sledeče: mleko n« tržnici po 30 din liter, surovo masi« na tržnici po 560 do 600 din kg, v mlekarni po 560 din. Kostanj na tržnici po 40 din za liter, jajca na tržnici po 23 din komad, v trgovinah po 20 do 21 din, jabolka na tržnici po 30 do 40 din, v trgovinah po 45 din za kg, krompir na tržnici po 14 din, v trgovini ista cena, zelje v glavah po 25 din. Ajdov« moka je na tržnici po 80 din za liter, v trgovini po 110 din za kg; v trgovini je slabše kvalitete. Čebula na tržnici po 100 din za kg, v trgovini po 95 dm. Piščance so prodajali po 250 do 301 din, kokoši po 500 do 600 din. NA JESENICAH Od srede do sobote se tržne cene na jeseniškem trgu niso spremenile. Visoki datum in deževno vreme sta število branjevk na trgu skrčili na minimum. Poleg ostalih živil so bile n« trgu tudi razne rože za okrasitev grobov ob Dnevu mrtvih. Pričakujejo, d« bo trg bolje založen v prihodnjih dneh. Radio Ljubljana Poročila posilušajte vs'ak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22.00 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« poslušajte vsak dan ob 14.40 uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12,30 uri. PONEDELJEK, 29. OKTOBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Kristina Brenk: Samoten grob — b) Mar j a Cerkovnik; Ce ni mame. 11.35 Slovenske narodne pesmi pojo: Vokalni kvintet Niko Stritof, Gorenjski vokalni kvintet in Vrhniški kvartet. 12.40 Igra ansambel domačih pesmi in plesov. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Dušica Manojlevič: Za domovino — b) Mirko Petrovič: Imperator. 15.40 Utrinki iz literature — Victor Hugo: Pomorščaki. 16.00 V svetu opernih melodij. IS.00 Družinski pogovori. 18.30 Radijska univerza — Dr. Vital Manohin: Orientacija glede vremena v gorah. 18.45 Cl. Debussy: Otroški kotiček (izvaja pianistka lise von Alpen-heim). 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Koncert Munchenskega komornega orkestra, dirigent Hans Stadima ir. TOREK, 30. OKTOBRA 8.30 Radijski roman — William Woods: Manuela — XV. 8.50 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi. 9.15 Govorna oddaja. 10Č30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 10.45 Glasba iz revijskih filmov. 11.15 Za dom in žene. 11.30 Virtuozne solistične skladbe. 12.40 Friderik Chopin: Variacije n» temo iz Mozartove opere »Do« Juan« za klavir in orkester. 13.30 Pester operni spored (odlomki iz oper Carmen, Cavalleria rustica-na in Seviljski brivec). 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Zborovske skladbe V. Ukmarja na besedila S. Kosovela poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta. 20.30 Radijska igra — Cehov: Vžigalica pod posteljo. SREDA, 31. OKTOBRA 11.35 Radijska šola za višjo stopnj« (ponovitev) Dušica Manojlevič: Za domovino — b) Mirko Petrovič: Imperator. 12.40 V tričetrtinskem taktu. 17.10 Sestanek ob petih. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška. 18.30 Zunanje - politični feljton. 18.40 12 zakladnice svetovnih samospevov. 19.45 Jules Massenet: Thais, opera v S. dejanjih. Tako nenadno, skoro brutalno, kakor je vstal dan, se vzbudi v njem tudi živalstvo, ki je do zdaj spalo, z vso silo. Tu in tam se dvigajo nad reko ogromni gozdni velikani, zastonj pa se oziram po palmettih. Palmetto je drevo, po gradnji podobno bezgovcu. Posekaš ga v nekaj minutah in brez velikega truda lahko izkoplješ iz sredine mehki stržen, pa imaš -za silo čoln, krhek sicer, vendar dosti varen za previdno obalno plovbo. Ah, da bi imel kanu ali vsaj palmetto! Koliko napora b si prihranil! Toda, kaj leži tam v ločju? Kača, dobra dva metra oV)lga debela kot moja nadlaktnica, s srčasto glavo. Z grozečimi, sre-piml očmi leži tu in čaka. Ali je tiste vrste, ki je pičila Ju-lesa? Kako bi človek mimo? Na eni strani ob njej se razprostira gosto trnjevo grmičje, ki bi ustavilo še tako izkušenega India, na drugi strani pa globoko močvirje, ki bi v nekaj trenutkih požrlo vsako živo bitje. Ne kaže mi torej drugega kot obrniti se in iskati drugo pot. Rečeno - storjeno. Toda razkačeno, presunljivo sikanje me kar zasuče, da se spet obrnem z obrazom proti njej! Dvignila je zlobno glavo, jezik ji šviga iz gobca — potem pa se spet pomiri, položi glavo na tla, in nepremično zre vame. In igra se je ponavljala, kakor hitro sem se ganil. S kačami sem imel že večkrat opraviti, srečava! sem jih tudi, ko sem se mudil v braziljskem pragozdu, zato so mi znano njihove navade in kako je treba ravnati z njimi. Kaj je beštija nameravala? Sodeč po obsežnosti njenega trupa, ni bilo dolgo, odkar je žrla, zato najbrž posebno lačna ni bila in tudi no kaj posebno gibljiva in prožna. Znano je, da kače ne vidijo posebno dobro in v probavljanju so jo motili le moji hitri in veliki gibi. Če bi prav počasi snel z rame puško in jo sestavil ... Ne, škoda je patrone, ki jih nisem imel na pretek, polog tega bi en strel morda niti ne zadoščal, ker sem imel samo ši-bre, dalje bi me streljanje, utegnilo izdati, če bi bili zasledo- valci le krenili v pravo smer in bili bolj vstrajni kot bi človek sodil; morda so bili v čolnih na reki. Torej ne! Kako pa drugače? Obiti je ni bilo mogoče zaradi terena. Snel in sestavil sem torej puško — tako, za vsak slučaj — jo nabil in z njo v roki počasi dvignil eno nogo, pa drugo, prav počasi in — naravnost proti njej. Korak za korakom, s prav počasnimi gibi, nogo sem privzdigoval toliko, da sem se mogel prestopiti — pri tem pa sva si zrla v oči kot bi hotela hipnotizirati drug drugega. Se pet korakov me loči od živali, ki mirno leži in 3« strmi vame, še štiri, tri, dva — kri mi ledeni po žilah in kljub vročini me stresa mraz. Pol koraka od leve noge leži zvita v kropčič smrtna nevarnost, kajti če se vzpne in useka, me ne reši nihčo več — njen pik umori človeka v dveh, treh minutah — zdaj sem mimo! »Le počasi, le ne hiteti, za nobeno ceno!« prigovarjam v duhu sam sebi in kljub trepetu po vsem telesu premikam nogi kot lutka na žici. Zdaj se počasi okrenem in stopam ritenski, privzdigovaje nogo za nogo ter tipljem z njo previdno, predno jo dokončno položim na tla in se oprem nanjo. Žival leži ves čas nepremično, le glavo, ki jo je položila na telo sredi klop-čiča, suče v istem tempu z mojimi koraki, počasi za menoj. Iz gobca pomalja jezik, vendar ne naglo in razburjeno, ampak počasi, skoro bi dejal, spravljivo. Se dva koraka, tri. . . Počasi zavijem za grm in postojim. Nič se ne gane. Tako! Vse telo je naenkrat v potokih znoja in pred očmi se mi zamegli. Sesedeni se in zaprem oči. Zopet enkrat je šla smrt mimo mene! KONEC 4 6las ST. 86 / 29. OKRTOBRA