TONE KOSEM
Toča.
^ o vrioči dapaldia/nistki soparicii se je pričela papoldine -mebo Mpo-ma terrmiiti. MJočain veter je giugal oblake ta ijiih besno prelmie-tavail od juga prtofti sevenu. Kjo je iprrvii blislk zarezal svoj oignjeno'-ndeči ikniž ipo ineta, sS ije fe čreiga hiriba abilalkoiv iizdoilibeil isvoje žreilo gricim lim 'grozeče botael ¦od obzorja do' dbzioirja. Sadno dr.e-Mie idkroig hiiš se je ječajio upoigibalo, žito ma niivah se je šiibla do tail, irmrigolieč kakcir raziburkaino vaiovje, giozd za dotao o'e temmo biučal. Blsk ije žard za bisikom; fe nanoivo odpirajočih se žiret v hriibovitam dbliaičju 'je bruhailo z vedino 'Večio silo — girom za girioimiom }e •rohraeil oad zeimiljlo, brizgaije v dailjavio svioij snd...
Skllcinjani ipad giugrajačimii se ablalki so hitetli z delom ina t-raviniku vsa Senčanjevii, od mairmlajšeiKa do imajstar&jšeffa, dai |im ¦je ounkcimia lil znoij z lic. Iz 'tre&aoe se teimraine, ikii ijo je predilo ma zenrljo mebo, so imiigilijiale vse-križara traviniika gTiablje, so se lelsketaile bale poldllaikti ¦dlomačih deikikt fa je žarel obraiz Mapca, M je z iveliikiiinii viiilatni metal seno ma voz. V ženska krila se Je ilovM veter <m 0i napenjal. fantoim, pa !so flafotaile pod vratom oidpete srajoe, na prsih 'iin na hrbtu ipramoičecne Cid zincča. Niiliče m:i izipregO'-viOTitl besede, nihče se mi oiznl naid iseboj v .preteče mebio — vts-i so imiciče sa-mio deilaffi z magiliioo lin vztrajnostSo strioija, M v mijem visak raajmiainjši deil tcč-no iiavršuje svicijo nalagio. Vsakido je silutiil, da se bliža meikiaj strašme^a, pa sviogie gnoze ni hoteil izdiati, feer se mii botel ipokazati pilaišljivcai.
Pnve težke dteževne kapilje isio tridlo omiakmi/le na travmiik, ko je ipofcžiil gospodar po sredii voza dialigpo žrid. Malli Petrčeik je simiuikimil izpcd vioiza iin zalvtihftel oetz žrd focmec ivrvi <n& druigio strain — vsseh ncikie ®o se izteigmdde, paprijele urno za vnv ta ivilekile, po niraianiih obraziih pa so že bodj naKcsto zaškropiile deževme ikajp]je. Visiclko nailožeinii vcz je bM porvezan. Hiapee je pobral s tal bič in pagmail: »Alo, ibndavsa, zdaj pa1 ile!« — Komaa sta ikrepko potegmiitla, fantije ta deikileta so se zadaj lin icb straneh uprii z žividti v voz — in šlo je s traivnilka po 'klairicu naivzigor proti dounu.
170
Š-e prediein je 'btill voz pod streho pod kdzeileeim, se je ianaid hriba nraa-doma iavailila kalkor ncč ^oista onniina ter v ¦errem saimieim1 trenutlkiu podpluila zatoufele oblalke ma tnebu. Rufcniil <je vituar, zigcstill v foipu prelkio poilja raizpo-teginijene seoce v hladem mrak, viršal skoizi diofliimos oesal tufeč hiiilbu zeilenio gnivo —ffozd, fomH dlrevje, loputall z vrati iin žvemiketal z oktnii. Niamrestto prelšnjiih debelih -kaipeilj so zasilkale skcai ozraoje tenke, mmle kaipiljice, le-tee v poiševinii smieri, maravnost v cbraz. Blteki so se1 Ikrižaili, io iz ornega oviaja <ablalkov >e samo še vioitlo hTopelo in grgirailo.
Voiz 'je zaviil po(d kazeilc. Tisitikrčvt se ae vetelr z<alsulkia)l im odžumel maid gioizdiam v dailjavo — ipdd teiminiiim nebam pa ise je vsepovsold v .zraku po-sveti/lo — bilešoeči ilddenii cvetoivii. Im že: Ti)k, tckl Tlifk, to(k! Z imirtvašikiim fflasom, kakoir da bi zab'ijail kdo žreblije v raikov, je pričda rapotati po tfleh tooa.
»Jezus, Marija — bežtao!«
Nihče ini vedeil, kdo je biil fcriikinil te besede, ailii isiamo' eden — alS nmoiida vsii islknpiai, zaikai vseh srca so biila preinapoHinjeina % ffroizio. Vsii hlkrati pa sio se ipreisfcraišein.0 sipcigfedali, intato ipa ®o steikLi toaikoir ina ulkaz pnati hiši. Teklii so ,im zapiraili za seiboj hišna vrata, toča >pa je v emia/komeirtniih udarcih ne-usiiniildenio ijn neiizpnosino 'padaila na tla in zvemeč tolkila i>o sitrehi' ;jn po zidovju.                                                                                                       . ¦
Naislianjen s korttoilcema ma ipioiliico vežnega okna, 'je s SkJeipetajiočimli aobmi stnrmel giospadar tslkozi dkmio ^uinkai v vihar m neviihta V-edbio L>ck steje je ipadala toča iin ipocvianikatarvala ma stekilo.
V veliikii kmetiSki sobi m gilaisno joikali. M>ati je imioJiila ražmi vieinec; ad-eovartjaiH so ji z ihtečimli gflaso!vi; 'pctem je mati prenehala innoldibi, m zaio-kalH so -visii iskuipaj, obuTmo iiin ipretreislifivio. Pa ziopet je ipričeilia mati z 'rrucflit-vijo, m. fo 'joka se je iatnoiva vliil z.aitegieil, proiseč gflas, ki ije irazilioičnio priihajall v vežb: »Češčana si Marija, milioisti podna... ki si za na)s krvavi pot ipotil...«
Im ddgiavanjajoči ©lasavi so ihtelii: »Sveta Marijia, mati božoai, prosii zamas...«
Tresoč 'Se po vsam ždivofcu ]<& gileidiail gcsipoldar skioai veano idkino; gle-dal }e, kaJko,miu z jekHeno Maldtniolkrvinioisltio fclesti toča dreivije, foako imiu čo~ fota tntje v viiniosradu in kafco ^miu imflati žito na injivah — in divJginiiil de sivojo rako k rikmi ter šd s karnoi niohtoiv ma lizitegMienih prstth 'strgaae 9<o> steMiu mavzdoil, da je reiziko aašikrtalio; nd.eKov obralz ie poiz€*l'eimeil, in bdimo aiiie-jjjoviih 'izibiBljendih oči so pre.vlekle tanke indeče žilfce.
Vedno gSasnefe je ovenk-eitaJlio ina isteiklo. Vtse lOizračle od idbzicnn'a do oib~ zcrjai je bilo kaikcr preprežeino z lahmo be'lo tenčico, M se je uirnio sukaila in se iziviiiaila, čimiboilii se i<e bldžaila zeimilji. Kalkor da b\ Mte blfek>olma šviKaile , Tiavipik liin poišeiv ositre srebrine suiice mai Bemiljo — tako inagJfc in Maiffosto fe padaila zdaj toča. Travmiiki m cnjiive so bil!i ikmalu vsa ptobeilijemi...
Sairno stclkanje in fvffldibovainiJe se je še Guilo fe iscibe. Pa me — mati je še imoltiia: »Češoana' :si Marija, -miitosti poima... 'kii isi za nas knižan bil...«
171
M«Iilai je mati, utožioa, odgiofvarjailii ipa so $i ile stolki iki vadiihii. Im imaiti sama ije isriedli mioMtve zajstokaila iin zaivlzdiuniila: »O, stlaidlka Deviica — fcaj ibpttno pa ztdaj poceM?... Vise inaim poihije toča, vse, ivse... Mciliimo, latrioci!...«                                        :
Gospotbniu se je maigiibala #laivia U prisoira!. Videi »e: žiito Jia injiivah, ;gr.OK zdije ma itrtju, sadjje ma dnevju — vse uitiiičenioi, poikioirnčaino... Kakor dai bti bila iviojma pomaandrala ovetcioo, irodio/viitinjD pdkra.jiino 3m }o lopustošfe... žuiljli nia rokah — oemiU? In čemiu zrnoj, k\ si ga 'po*iil — oemu? Zatov da ti je zareinie tviogega defa umiaila) toča. Ves tnud zamiiain, vsd žmlM in ves zmoj...                                         •                                                                                                                                             ¦    i   i    !
'Nevfthta se Je ipofogilia, liin neho se je priiiaefo jasniti; a ini se -nJaisnMioi. Od seivera je ipraivilelkiefl. v©ter mave viiafeei, raalbiais^aine z utmaziaimimii, cundasitkni oblaiki, kii je z rnijimi zaTniašiil sveitte inaizipiO'lce wa nebu. Natvipilk mald doltooi je zabrileil silaboten iblilsk; nekje vdsoikio viisiafeo ^e de ziaihioihioitai gncnmi... Na-paslted se je uilid 'dieiž...
Vežniia vrata so ise oidipiia, in ivisitapM }6 Petirček, 'bosaniog, z natviihainlilnni hlla-OkaimS iim is odpoltaoma imiofkrtm Moibiikom.
»Ata, ipoifflejte! Kako dieibeia toča — katoor jaijce... Vse belo je je zminiaj...«                                                                                                     "***' ^"
Iti 'deček je ddiprl idilan, fci :se je na njej teisketalo veiMko iledeno zrmo.
Z zelemiim labraaom se o'e ioarl igiospodar mia prožeča imiu dilam. Oieldiail je Meka1) časa iz ibreiziizraiziniim, 'uibiitiim poigiledoimi, poitem pa se je maigia obrniil naizaj k oknu, si zakril oči z rdkami in tiho zaječal: »O Bog- — o1, Bdg!«
:     It                                     _                                                                                   :
\                         (^^_ Iz južnih krajev ~~—j>             '         |
172