6 Didakta november 2013 Fokus: odnos učitelj–učenec izbOljšanje medOsebnih OdnOsOv v starOstnO mešanem Oddelku – akcijska raziskava / Tjaša Sovre / OŠ Ivana Kavčiča Izlake V šolskem letu 2008/09 sem začela s poučevanjem učencev v kombiniranem oddelku 1., 2. in 3. razreda na podružnični osnovni šoli. Kot učiteljica začetnica sem bila tako postavljena pred velik izziv. Po nekaj mesecih dela z učenci sem ugotovila, da je bilo naše šolsko delo preveč usmerjeno v učno snov, zanemarila pa sem načrtno delo na področju medosebnih odnosov med učenci. V oddelku so se vsakodnevno pojavljali takšni in drugačni spori med učenci. Ob koncu pouka ali pa kar med poukom smo precej časa namenili ravno reševanju teh sporov. Spoznala sem, da smo zaradi slabih medosebnih odnosov med učenci izgubili kar nekaj ur, ki bi jih lahko bolj produktivno izkoristili. Sama pri sebi sem sklenila, da s takšnimi odnosi v razredu ne moremo več nadaljevati. Odločila sem se, da bom načrtno spremenila medosebne odnose med učenci. Tako smo trikrat na teden izvajali socialne igre, ki so bile učencem zelo všeč. Takšnega načina dela prej niso bili vajeni. 1 Uvod Vsak je raje v skupini, kjer vladajo prijetni, dobri in spodbudni medosebni odnosi, kakor pa v skupini, kjer je med člani čutiti nape- tost, neugodna čustva in rivalstvo. Tako je pri učiteljevem vodenju razreda pomembno iskanje poti za spodbudne medosebne odno- se, če želi, da se učenci počutijo prijetno in varno. Učitelj naj bi se držal splošnega, t. i. zlatega pravila za dobre odnose, in sicer da se do drugih obnašamo tako, kot želimo, da se drugi do nas. Dobro se namreč razumemo z ljudmi, ki so do nas spoštljivi in vljudni, ki vidijo naše dobre stvari in jih tudi razvijajo, ki so nasmejani, znajo ob pravem času najti lepo besedo, ki znajo prisluhniti, upoštevajo naše mnenje, ki jih zanima naše delo in z ljudmi, ki se izogibajo sarkazmu, opravljanju in osebnim kritikam (Cowley 2007). Na kakšen način bomo poskušali spodbuditi pozitivne medosebne odnose v razredu, je seveda odvisno od nas. Sama sem se odločila, da bo moja akcijska raziskava temeljila na socialnih igrah. »Socialne igre so usmerjene v socialno učenje in so pomembno dopolnilo vzgojno-izobra- ževalnega procesa. Omogočajo spoštovanje individualnosti in posebnosti posameznika, v ospredju je osebnostno zorenje, preko so- cialnih iger spoznavamo samega sebe, svoje potrebe in čustva. Cilj je izboljšanje komu- nikacije s seboj in drugimi« (Schmidt 1992: 421). Korist socialnih iger za učenca je ta, da pridejo v medsebojni stik, se povežejo, osamljeni otroci vzpostavijo stik z drugimi, otroci, ki so preveč vsiljivi, pa se podredijo pravilom skupine. Med njimi se razvije so- lidarnost, medsebojna pomoč in toleriranje različnosti. Otroci se sprostijo, zmanjšajo se bojazni, ker svoja čustva in stališča lahko izrazijo in vedo, da bodo sprejeta (npr. otrok nekaj naredi ali pove, drugi člani skupine pa to opazijo ter upoštevajo njegovo mnenje) (Virk Rode in Belak Ožbolt 1990). 2 akcijska raziskava Trening socialnih veščin je bil pogoj za iz- vedbo akcijske raziskave, pri kateri je glavni namen spremeniti določeno vedenje; v tem procesu pa si sledijo načrtovanje, akcija in evalvacija (Valenčič Zuljan in Kalin 2007). N. Trunk Širca (2009) akcijsko raziskovanje opredeli kot način dela, ki ga ustvarja praktik in s katerim si prizadevamo nekaj izboljšati. Pri akcijskem raziskovanju pa ne gre le za izboljšavo prakse, temveč tudi za poglobljeno razumevanje prakse in pogojev, v katerih ta poteka (Valenčič Zuljan in Kalin 2007). Raziskava je potekala akcijsko, tako da sem najprej ugotovila, kakšni so medosebni odnosi med učenci v oddelku, nato pa sem z različni- mi interakcijskimi igrami dva meseca trikrat tedensko načrtno spodbujala odnose v razredu. Med izvajanjem in ob koncu interakcijskih iger sem ugotavljala spremembe medosebnih odnosov v oddelku. 2.1 Postopek raziskave Raziskava je potekala od februarja do apri- la 2009. Na začetku februarja sem z učen- ci izvedla sociometrično preizkušnjo. To je metoda, ki se uporablja za merjenje otroko- vega statusa v skupini. Z njo dobimo sliko skupine in statuse posameznikov (Sagadin 1977). Do želenih podatkov lahko v okviru sociometrične metode pridemo z enostavnim postopkom, pri katerem vsem članom neke skupine postavimo vprašanja, ki nas zanimajo (Flere 2000). Učence v razredu sem vprašala, s kom se najraje igrajo. Vsak učenec je lahko navedel tri sošolce. Nato so učenci izpolnili lestvico »Kdo je kdo?« (McGarth in Francey 1996). Z omenjeno le- stvico ugotavljamo, kako učenci zaznavajo drug drugega oz. kakšno mnenje imajo o svojih sošolcih. Vsak učenec je lahko napisal največ dva sošolca, ki ustrezata določenemu opisu. Omenjena lestvica je v prilogi. Po ugotavljanju stanja v oddelku sem dva meseca trikrat tedensko izvajala različne so- cialne igre. V času izvajanja socialnih iger sem učence najmanj enkrat tedensko opazo- vala pri socialnih aktivnostih in si beležila opažanja o medosebnih odnosih v skupini (anekdotski zapisi). Po izvajanju socialnih iger sem – enako kot pred njihovim izvajanjem – uporabila sociometrično preizkušnjo, na osnovi katere sem ugotavljala »nove« medo- sebne odnose med otroki v oddelku. 2.2 socialne igre V nadaljevanju bom predstavila nekaj social- nih iger, s katerimi sem spodbujala pozitivne odnose med učenci. V veliko pomoč sta mi bili knjigi Prijazni učenci, prijazni razredi av- toric McGrath, H. in Francey, S. ter Razred kot socialna skupina in socialne igre avtoric Virk Rode, J. in Belak Ožbolt, J. Ker pa je smisel posameznih iger v tem, da otroci naučeno razumejo in uporabijo v vsa- kodnevnem življenju za izboljšanje medoseb- nih odnosov (Virk Rode in Belak Ožbolt 1990), smo se po vsaki igri tudi pogovorili. 2.2.1 Pogovor v parih Cilj: Poudarek je na verbalni komunikaciji in poslušanju sogovornika. Potek: Učenci se pogovarjajo o sebi v parih 2–5 minut (interesi, preživljanje proste- ga časa, doživljanje šole ...). Potem zamenjajo vloge. Vsak predstavi sogovornika celotni Didakta november 2013 7 Fokus: odnos učitelj–učenec skupini tako, da se postavi v njegovo vlogo. Npr. »Sem Matej (prevzeto ime od sogovor- nika), učenec 3. razreda ...« Ob koncu sem učencem postavila vprašanje: »Kaj se ti je zdelo težje, poslušati so- govornika ali govoriti o sebi nekaj minut?« 2.2,2 kaj je spremenjeno Cilj: Učenci se učijo opazovati. Namen igre je prepoznati, v čem in kako se je partner spremenil. Potek: Skupina se razdeli na dve pod- skupini, ki se postavita v vrsti ena proti drugi. Vsak član ima eno minuto časa, da skrbno opazuje tistega, ki mu stoji nasproti. Nato se vsi obrnejo tako, da si kažejo hrbet in se ne vidijo. Vsak na sebi spremeni tri stvari. Nato se obrnejo zopet drug proti drugemu in skušajo ugotoviti, v čem se je tisti, ki mu stoji nasproti, spremenil. Ob koncu sem učencem postavila vpraša- nji: »Ali se vam zdi pomembno, da opazimo spremembe pri posamezniku?« in »Kako se počutiš, kadar nekdo opazi, da imaš npr. novo pričesko, nov pulover ...?« 2.2.3 Prebijanje skozi krog Cilj: Posameznik jasno izrazi in zaščiti svoje interese pred dokaj močno skupino. Potek: Vsi člani razen enega stojijo, se primejo za roke in oblikujejo trden krog. Eden stopi v sredino in se skuša prebiti ven. Ob koncu sta sledili vprašanji: »Kako si se počutil, ko si se prebil skozi trden krog (oz. ko si dosegel svoj cilj)?« in »Kako si se počutil, ko se nisi mogel prebiti skozi trden krog?« 2.2.4 Premikanje drug drugega Cilj: Učenci spoznavajo občutja, ki nastanejo na obeh straneh v konfliktni situaciji. Potek: Dva člana skupine se postavi- ta drug proti drugemu, iztegneta roki in se primeta tako, da so prsti prepleteni. Na znak skuša vsak s pritiskom rok premakniti dru- gega in ga pripraviti do tega, da se umakne s svojega mesta. Z bojem lahko prenehata, kadar želita. Ob koncu so sledila vprašanja: »Kako si se po- čutil, ko si premagal svojega sošolca?«, »Kako si se počutil, ko te je sošolec premagal?« in »Kako lahko dosežeš oz. uresničiš svoj interes, cilj, ki je v nasprotju z interesi drugih?« 2.2.5 smejoča žoga Cilj: Spodbuditi učence k oblikovanju pozitiv- nih povratnih sporočil drug drugemu in jih učiti, kako sprejemati pozitivna sporočila. Potek: Zelo lahki žogi narišete smejoč obraz (oči in usta). Udeleženci se postavijo v krog in tisti, ki ima žogo, jo vrže enemu izmed njih rekoč: »Smejočo žogo dajem Tini, saj mi je danes pomagala počistiti tablo.« Vzroke si izmislijo učenci sproti. Ta, ki je žogo prejel, nato nadaljuje z igro. Ob koncu sem učence vprašala: »Kako se počutiš, ko nekomu rečeš nekaj pozitivne- ga?« in »Kako se počutiš, ko tebi nekdo reče nekaj pozitivnega?« 2.2.6 vesele gosenice Cilj: Učenci se učijo upoštevati pravila, pozi- tivno prenašati zmago in poraz. Potek: Vsak igralec igra zase. Cilj vsakega je, da bo prvi narisal, oblikoval »veselo gosenico«. Popolna gosenica ima namreč glavo, telo, šest nog in dve tipalki. Kocka odloči, kateri del gosenice se sme na- risati (npr. če učenec vrže 1, lahko nariše glavo, če vrže 5 lahko nariše eno nogo …). Če je igralec pravkar vrgel kocko in nari- sal del gosenice, potem pa je med igro spet vrgel enako številko, mora kocko podati naprej. Če pa vrže 6, lahko meče kocko še enkrat. Ob koncu sledita vprašanji: »Kako si se po- čutil, ko si prvi narisal gosenico?«, »Ali ti je bilo težko sprejeti poraz?« Zadnja igra, ki jo bom predstavila, je bila učencem najbolj všeč in smo jo tudi največ- krat izvajali: 2.2.7 reševanje konfliktne situacijo preko iger vlog Cilj: Člani se učijo vedenja oziroma reakcij v konfliktni situaciji. Potek: Člani skupine skušajo odigrati posamezne konfliktne situacije, ki jih določi vodja ali člani skupine. Moji učenci so zaigrali naslednje konfliktne situacije:  Sošolca gresta proti šoli in najdeta kova- nec. Čigav je kovanec?  Dva prijatelja gledata televizijo, vendar bi vsak izmed njiju rad gledal svoj program. Kako se bosta dogovorila?  Na isti dan si povabljen na dva rojstna dneva. Kako rešiš ta problem?  Tvoj sošolec te je spravil v težavo, ker je med poukom glasno govoril s teboj. Vsakič, ko si mu odgovoril, te je učiteljica zalotila, zato si bil kaznovan. Kako bosta s sošolcem rešila problem?  Tvoj najboljši prijatelj te nenadoma ne pogleda več in se začne družiti z nekom drugim. Kaj boš storil? Ob koncu sta sledili vprašanji: »Ali je spore lahko reševati?«, »Ali vedno lahko najdemo rešitev, ki bo obema ugajala?« 3 zaključek Akcijska raziskava je pokazala, da so socialne igre pozitivno vplivale na medosebne odnose učencev v razredu, saj se je po načrtnem spodbujanju medosebnih odnosov zmanjšalo število otrok, ki jih po kriteriju »s kom se najraje igraš« (sociometrična preizkušnja) nihče ni izbral, poleg tega pa se je izboljšala komunikacija v skupini, razred kot celota je postal bolj povezan, med učenci je bilo več medsebojne pomoči in strpnosti. O pozitivnem vplivu socialnih iger na med- osebne odnose učencev v razredu je bilo že veliko napisanega, kljub temu pa menim, da se učitelji premalo zavedamo, kako po- membni so pozitivni medosebni odnosi za kvalitetno šolsko delo. Po mojih izkušnjah je šolsko delo še vedno preveč usmerjeno v učno snov, zanemarja pa se načrtno delo na področju medosebnih odnosov. Največkrat »zmanjka časa« za takšno in drugačno »uče- nje« o medosebnih odnosih. Raziskava je bila pomembna, saj prikazuje, da lahko učitelj s socialnimi igrami v relativno kratkem času pozitivno vpliva na medosebne odnose učencev v razredu. Kljub temu da se mora učitelj držati učnega načrta, predelati vso načrtovano učno snov in jo utrditi, bi si moral vzeti, če že ne vsak dan, pa vsaj nekaj- krat na teden, čas za spodbujanje pozitivnih medosebnih odnosov. Poleg tega raziskava prikazuje, da lahko načrtno spodbujamo medosebne odnose tudi v starostno mešani skupini. Iz svoje raziskave lahko povzamem, da so med - osebni odnosi učencev v razredu pomembni, saj vplivajo na splošno počutje učitelja in učen- cev v razredu. Čas, ki ga učitelji porabijo za vsakodnevno reševanje sporov med učenci, je pomemben, saj otrokom na ta način omogo- čamo, da so prijazni drug do drugega, da se 8 Didakta november 2013 Fokus: odnos učitelj–učenec v razredu dobro počutijo in so radi s svojimi sošolci. Eden od načinov spodbujanja medo- sebnih odnosov je tudi trening socialnih veščin preko različih interakcijskih iger. Precej zanimivih dejavnosti za učenje social- nih veščin lahko učitelji najdejo v že omenjeni knjigi Prijazni učenci, prijazni razredi, v kateri so predstavljene različne lestvice, s katerimi analiziramo dogajanje v razredu, ter postopki za reševanje določenih težav. Spoznala sem, da se čas, ki ga porabimo za načrtno spodbujanje medosebnih odnosov, zelo »obrestuje«. Poleg tega, da se otroci pre- ko različnih iger učijo socialnih veščin, se lahko tudi neizmerno zabavajo in se ob tem sprostijo. Zaradi tega vem, da bom socialne igre in druge oblike spodbujanja medosebnih odnosov redno vključevala v svoje vzgojno- izobraževalno delo. literatura Cowley, S. (2007). Kako umiriti razred: po- učevanje v osnovni šoli. Ljubljana: Modrijan. Flere, S. (2000). Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Maribor: Pedagoška fakulteta. McGrath, H., Francey, S. (1996). Prijazni učenci, prijazni razredi. Učenje socialnih veščin in samozaupanja v razredu. Ljubljana: DZS. Sagadin, J. (1977). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja, I. del. Lju- bljana: Pedagoški inštitut. Schmidt, M. (1992). Socialne igre v vzgojno- izobraževalnem procesu. Educa, l. 2, št. 6. 421–426. Trunk Širca, N. Akcijska raziskava in nenehno izboljševanje šol. http://www.solazarav- natelje.si/datoteke/File/Nada_Trunk_ Akcijsko_raziskovanje.pdf (dostop 28. 11. 2009) Valenčič Zuljan, M. in Kalin, J. (2007). Učitelj – temeljni dejavnik v procesu inovi- ranja pedagoške prakse. Sodobna pe- dagogika. l. 58, št. 2. 162–179. Virk Rode, J. in Belak Ožbolt, J. (1990). Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Priloga: lestvica »kdo je kdo?« (po Mcgrath in Francey 1996) Na naslednjih dveh straneh je nekaj opisov različnega vedenja. Preberi jih in nato k vsakemu opisu pripiši ime enega ali največ dveh sošolcev, katerih vedenje ustreza temu opisu. Ne pripiši več kot dveh imen, lahko pa pripišeš le enega ali pa nobenega, če opis ne ustreza vedenju nobenega izmed tvojih sošolcev/sošolk. calvin in hoBbes S tem fantom/dekletom se je res lepo igrati. 1. 2. Ta fant/to dekle se večkrat na igrišču igra sam/a. 1. 2. Ta fant/to dekle druge pogosto udari ali ščipa. 1. 2. Ta fant/to dekle drugim pogosto kaj prijaznega reče. 1. 2. Ta fant/to dekle želi drugim pogosto ukazovati. 1. 2. Ta fant/to dekle je pogosto žalosten/na. 1. 2. Ta fant/to dekle ne prenese poraza. 1. 2. Ta fant/to dekle ti bo pomagal/a, če boš potreboval/a pomoč. 1. 2. Ta fant/to dekle je zelo tih/a in miren/a in se tudi ne udeležuje skupnih iger. 1. 2. Iz tega fanta/dekleta se v razredu velikokrat norčujejo. 1. 2. Ta fant/to dekle le redko govori z drugimi. 1. 2. Ta fant/to dekle se velikokrat prepira. 1. 2. Ta fant/to dekle je prijetne zunanjosti. 1. 2. Ta fant/to dekle misli, da ga/je drugi ne maramo. 1. 2. Ta fant/to dekle drugim pogosto govori grde stvari. 1. 2. Ta fant/to dekle je zelo dober/ra v športu. 1. 2. Ta fant/to dekle stvari z drugimi ne deli. 1. 2. Ta fant/to dekle pogosto ne upošteva pravil. 1. 2. Ta fant/to dekle je uspešen/a in se v šoli trudi. 1. 2. Ta fant/to dekle v športu ni najboljši/a. 1. 2.