PoltniM fUi«H f |«t*«l*L
I. izdaja.
. krat, —
Cena Din P—
Rokopisov 00 vračam*
Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava
f Ljubljani. Gradišče4, te!.30-G8. Podružnica * Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24. tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. PnSt SrIc. rn?!.i Lhibllana 1Rfl2t
iniiAj« vsak dno »JntraJ razven v pone*tel!Wh to dn<?vih po prtisnlklb. ?r-»Kn>aziui Številka Din j-—% lKr.»Vol->tno 2'—: mo-sečna naroftuin* Dim 20'—, za tujino BO—. UrodniSlvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. BO-ftfl In 30-7i
Ljubljana, sobota, dne 16. maja 1931	Leto	II.
Pričetek ženevskih posvetovanj
Včeraj se ge sestala evropska konferenca - Hendersonovo priznanje Briandu - Sestanki med državniki - Glasovi o ida&ijanskem načrtu za evropsko carinsko premirje
Št. 111
Sestanek dveh kraljev na Donavi
Dine 4. t. m. sta se sešla Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Karol na Donavi na ladji kralja Aleksandra.
Imenovanje namestnika zunanjega ministra
Beograd, 15. maja. AA. Z ukazom Ni. Vel. kralja iu na predlog predsednika ministrskega sveta je postavljen za namestnika zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi, minister za
gradnje.
Novi podban Drinske banovine
Beograd, 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve za pomočnika bana Drinske banovine v 3/1 dr. Ibrahim Hadžiomerovič, inšpektor ministrstva za notranje zadeve v 1/4.
Gorkij zopet v Rusiji
•Moskva, 15. maja. AA. Semkaj se je vrnil po dolgi odsotnosti pisatelj Maksim G-orlrij, pozdravljen od ogromne množice.
Komunistični nemiri na Švedskem
Stockholm, 15. maja. AA. Med vojaStvom in stavkujočimi je prišlo blizu tovarne celuloze v Norlandu do krvavih spopadov. Poskus ravnateljstva, nadaljevati delo z delavoljnimi delavci, je povzročil prve spopade, ki jih policija ni mogla preprečiti, Zato je prišlo na pomoč vojaštvo, ki so ga napadil delavci s kamenjem. Takoj nato je stopila v akcijo konjenica, ki je metala na delavce plinske bombe. Ker tudi to ni pomagalo, so pričeli vojaki streljati v množico. Pri tem so ubili šest oseb in jih mnogo ranili. Stavkujoče so vodili komunisti. Čete so zasedle tovarno in mesto Adalen. Nemiri so se pa raztegnili na druge tovarne na deželi, ko so raznesli vesti o gornjih dogodkih. V blžinjem mestu Hudickswall so proglasili 20-urno splošno stavko. Vlada je odposlala v Norlandsko nadaljnje čete. V Haernoes, kjer so tudi izbruhnili nemiri, je odposlala vojne ladje,
Dogodki na španskem
Madrid, 15. maja. AA. Vlada je izdala odlok, ki ž njim pooblašča finančnega ministra, da takoj zaseže vse zasebno premoženje bivšega španskega kralja Alfonza. Odlok navaja, da si je bivši kralj Alfonz pod prejšnjimi režimi nagrabil veliko premoženje in da si ga je na nezakonit način pomnožil.
Rim, 15. maja. AA. Poučeni krogi potrjujejo, da je sveta stolica pozvala svojega poslanika v Madridu, naj protestira proti razdejanju samostanov in cerkva in naj zahteva primerno odškodnino. Protest je bil tako sestavljen, da ne vključuje preloma odnošajev med. sveto stolico In novo Špansko. Sveta stolica hoče počakati na izid parlamentarnih volitev in na sestavo nove vlade, preden zavzame končno stališče.
Pariz, 15. maja. A A. Havas poroča iz Madrida, da se je v Španiji vrnil mir. Mir vlada tudi v Sevilji in Lacoroni, kjer so duhovniki zapustili svoje hiše in odšli k zasebnikom.
Madrid, 15. maja. AA. Predsednik vlade Za-mora je izjavil novinarjem, da so pri zadnjih neredih sodelovali desničarski elementi s komunisti.
Znižanje obrestne mere v Angliji
London, 15. maja. AA. Angleška narodna banka je znižala obrestno mero s 3 na 2 in pol odstotka. To je posledica znižanja obrestne me-'e v Newyorku na 1 in pol odstotka.
Ženeva, 15. maja. AA. Po včerajšnjih razgovorih med načelniki delegacij se je sestala danes ob 11. uri evropska konferenca na prvo sejo. Predsedoval je francoski zunanji minister Briand, ki je prispel komaj pred par urami v Ženevo. Seja je bila tajna in le formalnega značaja. Razpravljala je o poročilu odbora za organizacijo in o povabilu prostemu mestu Gdansk, naj se udeleži gospodarskih razprav evropske konference. Pred sejo se je vršil daljši razgovor med nemškim zunanjim ministrom Curtiusom in francoskim zunanjim ministrom Briandom. Pozneje sta se sestala Grandi in Curtius. Pred sejo evropske konference se je zbralo v hodnikih in v predsobah do 400 žur-nalistov in diplomatov, ki so v skupinah živahno razpravljali o vprašanju, kako dolgo namerava Briand ostati v Ženevi. Konferenca bo pričela zborovati pravzaprav šele v soboto popoldne. Otvorila bo razpravo o evropski gospodarski krizi. Ruska delegacija prispe v Ženevo šele nocoj.
Ženeva, 15. maja. d. Francoski zunanji minister Briand je v pismeno izdelanem nagovoru podal pregled o dosedanjem delu evropskega odbora. Poudarjal je, da so sedanja gospodarska vprašanja vzrok nesloge in važna naloga odbora je, da se ta vzrok odstrani. Odbor mora rešiti težko nalogo, ker se mora po predlogu dr. Cur-tiusa baviti s carinskimi odnošaji v Evropi. Pri rešitvi tega vprašanja bo treba upoštevati skupne interese, da se more izdelati delo solidarnosti in Splošne blaginje.
Za Briandom je govoril angleški zunanji minister Henderson, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Briand prišel zopet na ženevsko zasedanje. Briand je odgovoril, da sta Društvo narodov in evropski odbor ustanovi miru, ki jih je treba staviti nad vse notranje-politične pomisleke. Po Brl-andovem govoru je švicarski zvezni svet-
nik Motta podal poročilo o organizatorič-nih vprašanjih evropskega odbora. Prihodnja seja, ki se bo otvorila v navzočnosti ruskih, turških in islandskih zastopnikov, se bo vršila jutri.
Ženeva, 15. maja. Na današnji seji evropske komisije je imel angleški zunanji minister Henderson na splošno presenečenje govor, v katerem je izrekel svoje veliko veselje nad svidenjem z Briandom in nadaljeval, da se sicer noče vmešavati v notranje zadeve tuje države, da pa mora izjaviti pred vsem svetom, da ni Briand samo velik francoski politik, temveč tudi mednarodni državnik, ki splošno uživa zaupanje vseh elanov komisije. Končal je svoj govor z izjavo, da je Briand veliki mož Društva narodov.
Briand se je v svojem odgovoru zahvalil Hendersonu za njegova izvajanja in de-il, da mu je delo v Ženevi bolj pri srcu kot vsi incidenti in da bo, če bodo imeli člani komisije toliko zaupanja v njega kakor njegov prijatelj Henderson, pripravljen nadalje sodelovati v tej komisiji.
Ženeva, 15. maja. AA. O priliki včerajšnjega sestanka med Hendersonom in Grandijem je bilo govora o avstrijsko-nem-ški carinski uniji. Grandi je razen tega razložil Hendersonu glavno vsebino gospodarskega sporazuma Italije z Avstrijo in Madjarsko. Dalje je bilo govora o svetovni konferenci za razorožitev.
Ženeva, 15. maja, r. Italijanski zunanji minister Grandi razvija živahno delovanje. Po razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in avstrijskim kan-celarjem Schobroin je Grandi zbral italijanske novinarje, katerim je podal važne izjave o novem načrtu, ki ga namerava Italija predložiti v nekaj dnevih interesi-ranim državam. Načrt predvideva evropsko carinsko premirje, ki naj prepreči nadaljnje zvišanje carin in odpoved sedanjih trgovinskih pogodb. Grandi je dejal,
da bi bilo najboljše, ako bi se to vprašanje rešilo s pogajanji med posameznimi državami ali skupinami držav in ne na splošni konferenci. Nadaljeval je, da uživa njegov načrt popolno podporo angleškega zunanjega ministra Hendersona in končal, da bo Italija podpirala Hendersonovo kandidaturo za predsedniško inesto razoro-žitvene konference. Izjava Grandija je zbudila v tukajšnjih krogih veliko zanimanje. Razširila se je tudi vest, da bo češkoslovaški zunanji minister Beneš predlagal nevtralizacijo Avstrije po švicarskem vzorcu.
Ženeva, 15. maja. d. V italijanskih krogih trde, da sta Italija in Nemčija soglasnega naziranja o skupnem nastopanju v vseh gospodarskih vprašanjih. Tudi se zdi, da to soglasje podpirajo Avstrija, Madjar-ska, Turčija in sovjetska Rusija. Tako se lahko že vidijo obrisi močnega bloka v gospodarskih odnošajih. V nemških krogih so zelo rezervirani. Jutri bo sovjetski delegat Litvinov pojasnil stališče svoje države do evropskih gospodarskih vprašanj. O vprašanju carinske zveze se v evropskem odboru pred torkom baje ne bo razpravljalo. Vprašanje pa je, ali bo Briand v torek še v Ženevi. Baje se je izrazil, da ostane samo nekaj dni v Ženevi in da je to njegovo stališče neomajno.
Ženeva, 15. maja. d. Danes je bila prva seja kontrolnega odbora, ki je obravnavala vprašanje, ali bi avstrijsko-nemška carinska zveza kaj vplivala na jamstvo, za katero so založeni avstrijski carinski dohodki. Odbor je ugotovil, da se njegova pristojnost omejuje na to vprašanje. Načrt carinske zveze pa bi mogel odbor šele tedaj proučiti, če bi imel pred seboj že kak konkreten projekt. Razprava kontrolnega odbora se je popoldne nadaljevala. Predmet razprave je bil predlog avstrijske vlade, da odbor pristane na izdajo zakladnih bonov v višini 150 milijonov šilingov.
Predsednik vlade o pomenu stabilizacije dinarja
Govor generala Zivkoviča zastopnikom trgovinskih zbornic - Gospodarska akcija vlade
je dobila s posojilom polno priznanje
Beograd, 15. maja. r. Včeraj ob 10-15 dopoldne je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armij-ski general Peter Živkovič sprejel guvernerje Narodne banke Ignjata Bajlonija in viceguverneja grofa Miroslava Kulmerja, ki sta se zahvalila predsedniku vlade Ziv-koviču in kraljevski vladi za zgodovinski akt stabilizacijskega posojila in stabilizacije dinarja. Nato je sprejel predsednik vlade veliko deputacijo beograjskih gospodarskih krogov in to: Ignjata Bajlonija kot predsednika Industrijske zbornice, Vladimirja Iliča, prvega podpredsednika, in Draga Miličeviča, tajnika iste zbornice, dalje trgovca Miljutina Stanojeviča, predsednika beograjske Trgovske zbornice, prvega podpredsednika iste zbornice Mihajla Djuriča, drugega podpredsednika Vojislava Petkoviča ter tajnika Svetislava Milutinoviča, Alberta Sirtha, predsednika Obrtne zbornice v Beogradu, podpredsednika iste zbornice Josipa Firda in člana upravnega odbora Trifuna Jovanoviča s tajnikom Rankom Desničem.
V	imenu predstavnikov vseh gospodarskih zbornic v Beogradu je pozdravil predsednika vlade generala Petra Zivkoviča predsednik trgovske zbornice Milju-tin Stanojevič, ki je izjavil v svojem govoru, da se mora vsak pošten državljan stabilizacijskega posojila radovati, ter izrekel vladi hvaležnost za ta čin, ki bo od velike koristi za gospodarski napredek Jugoslavije.
Predsednik kraljevske vlade general Peter Živkovič se je zahvalil deputaciji s temi-le besedami:
»Meni je zelo drago, da sc ravno v vrstah gospodarstvenikov pravilno razume posojilo in njegovi pogoji. Kraljevska vlada bo, zavedajoč se svojih nalog, nadaljevala izvajanje programa gospodarske konsolidacije. V nizu tozadevnih ukrepov je
potrebna tudi stabilizacija dinarja. Kraljevska vlada je od prvega dne dalje na-glašala, da bo izvedla stabilizacijo na višini, ki odgovarja stvarni vrednosti dinarja od
1.	1925., da ne bi nastala motenja v našem gospodarskem življenju. S posojilom dobi Narodna banka sredstva za zlato podlago dinarja in se ji omogoči, da dinar drži na tej višini. Ostali del posojila se bo uporabil za javna dela v državi. Zaupanje, ki ga je pokazal inozemski denarni trg, potrjuje ponovno, da so metode dela kraljevske vlade dobre in da je gospodarska akcija naše vlade dosegla priznanje. S sta-
Kairo, 15. maja. AA. 4.000 stavkujočih železniških delavcev je manifestiralo vče-no kairskih ulicah in napadlo neko policijsko postajo. Policija je bila primorana rabiti orožje in je s streljanjem odgovorila na napade stavkujočih. En manifestant je bil ubit, 25 pa ranjenih.
Kairo, 15. maja. AA. Včeraj popoldne so v četrti Bulak stavkujoči delavci zažgali tramvaje in avtobuse. Polciija je streljala. Veliko število manifestantov je mrtvih. — Med njimi ena ženska. Neredi so se pojavili tudi po drugih kairskih četrtih. Nastale so borbe s četami, katere so napadli stavkujoči s kamenjem. Stavkujoči so napadli čete, ki čuvajo železniške delavnice. Obstoji bojazen, da nameravana vojaška okupacija železniških delavnic ne poslabša stanja. Po uradnih poročilih je bilo v toku včerajšnjih in današnjih neredov 10 mrtvih in 86 ranjenih.
Kairo, 15. maja. AA. Vojaštvo in policija sta streljali na 3000 stavkujočih želez-
bilizacijo dinarja so odprta vrata inozemskemu kapitalu, da pride z zaupanjem t našo državo. Naša naloga je, da $ svojim delom pomoremo, da se gospodarski napredek naše državee še poveča. Vi gospodarstveniki ste s svojim delom v inozemstvu in doma mnogo doprinesli, da se dvigne kredit naše države, ker ste s svojo marljivostjo v najtežjih prilikah pokazali zaupanje v delo kraljevske vlade, ki ga vi gospodarstveniki znate najbolje ceniti. Zahvaljujem se vam za zaupanje in vas prosim, da svoje sile uporabljate tudi r bodoče za napredek delavnosti.«
ničarjev, ki so demonstrirali po mestnih ulicah. Pri tem je bilo ubitili 20 in ranjenih 200 oseb. Množica je ranila tri Angleže.
Kairo, 15. maja. AA. Politični položaj v
Egiptu je zelo resen.
Volitve, ki so se vršile po novi ustavi iz leta 1930, so liberalci in vafdisti bojkotirali. Tudi iz pokrajinskih mest poročajo o krvavih nemirih. V Benisuefu so bile v spopadu med vojaštvom in demonstranti ubite 4 osebe in ranjenih veliko ljudi.
Povratek poljskega poslanika
Beograd, 15. maja. 1. Davi se je vrnil i? Zagreba v Beograd poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski.
Hud potres v Perziji
Teheran, 15. maja. AA. V Taebrisu, ki je drugo največje mesto Perzije, je bil včeraj hud potres. Materijalna škoda je ogromna. Podrob* nib poročil še ni.
Krvavi nemiri v Egiptu
številni spopadi med izgredniki in policijo — Mnogo mrtvih in ranjenih — Položaj zelo resen
Po versailleskem glasovanju
Briand je bil podal ostavko na svoje mesto, a jo je potem preklical
Versailles, 15. maja. r. O priliki predaje zapisnika o volitvi novega predsednika republike, je pozdravil ministrski predsed
nik Laval novega predsednika Doumerja z govorom, v katerem je rekel: Vem, da boste zvest čuvar naše ustave in da vam bodo vaša izkustva olajšala vlogo sodnika. — Ob začetku sedemletne dobe vašega pred-sedništva vam iz vsega srca želim, da bi vaša izvolitev bila za notranjo in zunanjo politiko jamstvo miru in sreče.
Pariz, 14. maja. r. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je Briand podal formalno ostavko kot zunanji minister. Kabinet ga je soglasno naprosil, naj svojo odločitev izpremeni z ozirom na veliko važnost sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov. Briand je nato svojo demisijo preklical, ne
da bi se s tem vezal za v bodoče, in pristal, da bo vodil francosko delegacijo v Ženevo.
Pariz, 15. maja. (d) V dobro poučenih krogih splošno pričakujejo, da bo Briand takoj po povratku iz Ženeve končnoveljav-no odstopil kot zunanji minister. Zunanje ministrstvo bo začasno prevzel sam ministrski predsednik Laval, tehnično pa bo izvrševal zunanje,politične posle državni podtajnik Poncet. Kdo bo Briandov naslednik, se bo odločilo še le, ko nastopi svoje mesto novo izvoljeni predsednik francoske republike, to je 13. junija. Po starem običaju bo takrat vsa vlada odstopila, pa se bo pri tej priliki lahko izvršila potrebna sprememba v vladi.
Petnajsti dan beograjskega procesa
Govor državnega tožilca
Beograd, 15. maja. 1. 15. dan procesa proti teroristom se Je pričel z govorom državnega tožilca dr. Gjadrova, ki je pričel svoja izvajanja tako-le:
Visoko sodišče! Kakor je bilo v procesu proti Ivanu Bernardiču in ostalim dognano, da so krivci podpirali delo emigrantov Košutiča in Krnjeviča, tako je bilo v tem procesu dognano, da so krivci delovali po navodilih Paveliča in Perčeca, da so služili tujcem, da so z zločinsko zlobo gledali na napredek velike in močne Jugoslavije, da so zavedli nekaj ljudi, da so druge omamili z denarjem, ki so jim ga dajali sovražniki Slovanov. Zapeljali so nekaj sinov Djakova, tega mfcsta velikega jugoslovanskega škofa Strossmayerja. In tl ljudje so prenašali orožje in razstrelivo v našo državo, da bi ž njim rušili objekte, ubijali ljudi svoje krvi in svojega jezika.
Center propagande proti naši državi je bil Dunaj. V Madjarskl pa so se vežbali v ravnanju z orožjem. Na Dunaju skušajo plačanci natvesti javnosti izmišljene bajke, na Dunaju izdajajo ilegalne letake in vso to propagando vodita Pavelič in Perčec, ta izrodka, ki zahtevata od starih sovražnikov našega naroda, da jima pomagajo pri njuni izdajalski akciji z razstrelivom in denarjem. Ta dva propagirata zločin in teror. Ta dva sta organizirala grupo teroristov. O tem smo na tem procesu dobili zadostne dokaze, o tem nam Je dala Jasno sliko Tilmanova izpoved. Da je obstojala skupina teroristov očividno dokazujejo tudi ilegalni letaki Načrt te akcije so zasnovali izdajalci, ki
živijo na Dunaju, madjarske oblasti pa so jim pomagale pri njegovi ostvaritvi. Dokaz, da so se teroristi vežbali v orožju in v rabi razstreliva na Madjarskem, kjer jih je moral poučevati vsekakor častnik, pa je razstrelivo samo, ki so ga našli pri njih, ker je madjarskega izvora. Otem pričajo tudi napisi na zavojih, sestava in tip municije in razstreliva.«
Za tem je državni tožilec obsežno dokazoval sodelovanje imenovanih obtožencev pri atentatu na vlak in Je zaključil:
tGospodje sodniki! Mislim, da sem docela obrazložil tožbo in to le na osnovi dejanj in dokazov. Obtoženci so zagrešili težka dejanja proti državi. Milost v prejšnjih procesih proti teroristom ni imela svojega pravega efekta. Milost vas ne sme voditi v sodbi o tem procesu, v katerem obtoženci niso dali niti enega znaka, da obžalujejo, da so rušili to državo. Postavljeni so bili pred sodišče za zaščito države, one države, v kateri bi moral vsak delovati za njeno konsolidacijo, za njen dober glas, ker je to njegova nacionalna država. Ta zaščita naj bo dolžnost vseh nas in vseh državljanov sploh! Zaključujoč svoj govor, predlagam, da se obtoženci proglasijo krive in da se vsakemu odmeri kazen po stopnji njegove krivde.«
Ko Je državni tožilec dr. Djarov zaključil svoj govor, je predsednik odredil odmor, nato sta govorila branilca odvetnik Kardžič, ki brani obtoženca Careviča, in odvetnik Hefer, ki brani Devčiča in Mikica. Nato se je današnja razprava zaključila. Proces se bo jutri nadaljeval.
Briandov neuspeh in Ženeva
Kot »liano, je na dnevnem redu letošnjega zasedanja sveta Društva narodov tudi vprašanje nemško-avstrijske pogodbe o carinski uniji. Poleg tega so predvideni ob času letošnjega ženevskega sestanka več ali nianj odločilni razgovori med Briandom, Hendersonom in italijanskim zunanjim ministrom Grandi jem o težkočah, ki so nastopile v vprašanju trojnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Italijo. V mnog oče m bo dalje sedanje ženevsko zasedanje odločilnega pomena tudi za bodočo svetovno konferenco o razorožitvi.
Briand, ki je pri vseh teh načrtih sodeloval od samega začetka in ki je bil deloma poleg tega tudi njihov spočetnik, ni smel manjkati v Ženevi. Tega se je v polni meri zavedal tudi on sam in prav zato je umaknil svojo ostavko, ki jo je podal vsled svojega neuspeha v Versaillesu. Naj bodo razlogi osebne narave pri važnih odločitvah državnikov še tako tehtni in utemeljeni, interesi domovine so nad pomisleki te vrste. In g. Briand je dal v tem pogledu zopet svetel dokaz svojega patriotizma, ki je vrhovna dika, a obenem tudi vrhovna dolžnos, vseh zares velikih državnikov in javnih funkcijonarjev sploh.
Najvažnejše vprašanje, ki zanima v tem važnem hipu ne samo francosko javno mnenje, temveč tudi vse prijatelje Francije sploh, pa je v tem, ali ne bo Briandov osebni neuspeh pri predsedniških volitvah ne-povoljno vplival na njegov položaj v Ženevi. Razumljiva je na prvi pogled bojazen, da bi utegnil versailleski neuspeh kvarno vplivati na Briandov osebni prestiž v Ženevi. Z drugimi besedami: versaillesko glasovanje je morda dalo' nasprotnikom splošne francoske zunanje politike v roke nevaren adut, ki ga bodo izrabili proti Franciji sami.
Mislimo, da so slične bojazni popolnoma neutemeljene, naj bo pomen versailleskega glasovanja že kakršenkoli. Če drži, da pomeni Briandov neuspeh nekak opomin, da Francija vendar ne odobrava brezpogojno >briandizma< v svoji zunaji politiki, potem bo to glasovanje pozicijo francoske delegacije v Ženevi le ojačalo, ker je dobila delegacija ž njim jasen migljaj, da zahteva dežela pd nje krepko odločnost, recimo večjo, nego bi jo sicer predvidevala teza »prijateljskega razpravljanja za vsako ceno.«
Mnogi pa tolmačijo Briandov neuspeh na drug način. Po tem tolmačenju so ga zakrivili nalašč Briandovi najboljši prijatelji in najbolj vneti zagovorniki njegove zunanje politike. S to svojo taktiko so hoteli preprečiti, da bi se moral Briand po izvolitvi aa predsednika republike umekniti iz zunanjega ministrstva. S tem bi namreč trpela kontinuiteta njegove zunanje politike, kajti kot predsednik republike bi moral prepustiti svojemu nasledniku z odgovornostjo obenem tudi vso inicijativo za nadaljne smernice te politike v bodočnosti.
To stališče Briandovih prijateljev ni nespametno. Če je pri glasovanju zares odločevalo, potem se more reči, da niso ti prijatelji Brianda in njegove politike ravnali tako iz pomislekov, ki bi bili za Brianda omalovaževalni ali žaljivi. Saj je znano, kako toži Poincarč v svojih »Spominih«, da so mu bile kot predsedniku republike za časa vojne vedno vezane roke, tako da ni mogel aktivno posegati v zunanjo politiko, kakor bi bil želel in kakor bi bilo včasih potrebno.
Toda pravi vzrok Briandovega neuspeha mi menda v nobeni izmed omenjenih okoliščin. On je marveč v njem samem, hočemo reči v njegovem neizmernem osebnem ugledu in prestižu. Briand je brez dvoma v mednarodnem svetu najuglednejši Francoz sedanjega časa. Bil je takorekoč neštetokrat ministrski predsednik in še večkrat zunanji minister. V povojnem času, v katerem je likvidacija vojne še vedno ena Izmed glavnih nalog zunanje politike posameznih držav, je Briand za Francijo nekam to, kar ji je bil Clemenceau v najodločil-nejših hipih vojne same.
Razpoloženje versailleske velike narodne skupščine, ki podeljuje predsedniško čast, pa je običajno tako, da se ta skupščina ne smatra za ustanovo, ki naj bi izrekala zad-hje in vrhovno priznanje za zasluge najvidnejših državnikov. Clemenceau, ki mu je dal narod pridevek »oče zmage«, je to bridko okusil 1. 1920., ko je kandidiral za predsedniško mesto. Proti njemu je bil izvoljen Paul Deschanel v prvem glasovanju s 743 glasovi, dočirn je dobil »oče zmage« le 56 glasov!
Briandov neuspeh je podobne narave. In kakor ni Clemenceau-jev neuspeh, ki je bil mnogo občutnejši, zmanjšal zaslug in ugleda tega velikega francoskega državnika, tako ni tudi zadnje versaillesko glasovanje niti za las zmanjšalo Briandovega ugleda in .prestiža v očeh obveščenih državnikov, ki se shajajo v Ženevi.
Vsaka taka bojazen je torej neutemeljena, a špekulacije na tej podlagi morejo dovesti do bridkega razočaranja le one, ki jih morda gojijo.
Imenovanja v vojski in mornarici
Beograd, 15. maja. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja »o bli postavljeni: za nižjega vojno-tehničnega uradnika 4. razr. pri mornarici C v a r Andrej, za pomočnike poveljnikov polkovniki: Raku-
8	a Metod pri 37., Potočnik Karel pri 52., Košak Krešimir pa pri 50. pešpolku Karola
II., kralja Romunije; za šefa splošnega odseka topničarske inšpekcije polkovnik Jane z r-dinand, za vršilca dolžnosti poveljnika ‘2. divizije 11. arliljerijskega nolka artiljerijski kapetan I. razr. K r e n e r Franjo, za vršilca dolžnosti načelnika štaba pri komandi dravske divizijske oblasti podpolkovnik za generaišlabne posle S o k o 1 o v i č Jovan, za poveljnika 0. pododseka obmejne trupe major Demšar Luka, za poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik Petripčič Anton, za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja pa polkovnik Iskrič Jovan.
Imenovanja v zdravniški službi
Beograd, 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za s ovijal uo politiko in narodno zdravje ter s soglasjem predsednika ministrskega sveta so postavljeni dosedanji šefi oddelkov v dosedanjih banovinskih bolnicah za šefe oddelkov, in sicer:
V	državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani - Studenec v 3. skupini dr. Fr. G o e s 11, dr. Štefan D i v j a k , v državni bolnici v Ljubljani, oddelek za notranje bolezni v 3. skupini dr. Ivan Jenko, v oddelku za živčne bolezni v 3. skupini dr. Ivan Robič, v kirurškem oddelku v 4. skupini dr. Franc Derganc, v oddelku za bolezni grla, nosu in ušes v 4. sku-' pini dr- Josip Pogačnik, v oddelku za očesne bolezni v 4. skupini dr. Leopold J e š e , za šefa lekarne v 5. sk. magister Ciril G a r t u š.
Za primarne zdravnike v isti državni bolnici v 6. skupini dr. Robert B1 u m a u e r , v 7. skupini dr. Sibin Praprotnik, dozdaj asistenta v banovinski bolnici.
Za ek©no::ie državnih bolnic dosedanji ekonom banovinske bolnice na Studencu v 5. sku-ini Vinko Logar, v Ljubljani pa Josip a r a b o n , za ekonomskega uradnika v Ljubljani v 6. skupini Franjo P e t r o v e c.
Beograd, 15. maja. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so postavljeni za sekundarne zdravnike v 1/9 dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice v Ljubljani in to v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Makso e P t e v c , v državni bolnici v Ljubljani dr. Oto Bajc in dr. R. Grosman, v državni bolnici za ženske bolezni dr. Ivan Marinčič, v državni bolnici v Ljubljani dr. R. Perhan in dr. Vladimir Kaželj, v bolnici za duševne bolezni na Studencu dr. Fr. P e s t o t n i k , v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vladimir P r e m r u , v državni bolnici v Ljubljani dr. Slavko Rakovec, dr. Josip Petrič in dr. Elizabeta G r o s e 1 m a n, v bolnici za duševne bolezni na Studencu dr. Andrej S v el k, v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Frane Puc in dr. Pavel Lunaček. (Prenos imen telefonski).
Zaslišanje glavnega obtoženca v zagrebškem procesu
Zagreb, 15. maja. 1. Danes je bil zaslišan obtoženec Marko Hranilovič. Po obtožnici je osnoval teroristično grupo hrvatske pravaške delavske omladlne, bil je v zvezi s Perčecom, sestajal se Je z njim na Reki, Dunaju in Budimpešti, sodeloval je pri umoru Tonija Schlegla, sodeloval je tudi pri atentatu na orožniško garnizijo, ubil Je detektiva Trenskega, ranil stražnika Blagojeviča, od Perčeca je prejemal orožje, munlcijo in razstrelivo, s čimer je zalagal omla-dince. Na predsednikovo vprašanje je dejal, da ni kriv.
Obširno je govoril o svojem življenju. Hotel je študirati na tehnični šoli, a ga niso sprejeli, zato se je posvetil elektrotehničnemu obr-tu. Podrobno je govoril o svojem delu pred 6. januarjem v pravaški delavski omladini, ki so jo organizirali on, Babič in Soldin. Na vprašanje, kakšen opravek je imel v organizaciji »Javor«, je obtoženec odgovoril, da je stranka »Javorju« naročila, naj nadzira delo organizacije, naj omladincem predava in naj daje navodil. Obtoženec znika, da bi bil osnoval teroristično organizacije. V inozemstvu ni bil nikdar, razen takrat, ko je bil na madjarskl meji, pa še pravzaprav ne ve, če Je bil sploh preko meje. Takrat Je nesel bratu obleko in nekaj knjig. Odšel je v Ferdinandovac, kjer ga Je pričakoval neki človek, ki ga je peljal skozi gozd do meje. Vrnil se je, kakor je prišel. Obtoženec je da-, nes preklical tudi svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom Hanušem, po katerih je bil na Reki pri Perčecu, na Dunaju in v Budimpešti. Preiskovalnemu sodniku je povedal vse to le zaradi tega, ker je menil, da teh njegovih izjav ne bodo sprejeli kot končnoveljavnih. Leta 1928. je bil na Sušaku. 30. oktobra 1. 1. je bil
v	nekem bufetu v Zagrebu, kamor ga Je pozval Pospišil. Pospišil ga je prosil, da mu posodi 100 Din, v zastavo pa mu je ponudil revolver. Stopil je domov, da bi prinesel denar, tedaj pa ga je pograbil detektiv Trenski za prsi. Tisti hip so pričeli padati streli, detektiv ga je spustil in on je začel bežati. On sa: i ni streljal, Trenskega tudi ni mogel zadeti p vi strel, ker ga je on kril s svojim telesom.
Tedaj je predsednik Hraniloviču pokazal pisma, ki so jih našli pri njegovi sestri. A obtoženec ni hotel priznati, da so njegova. Predsednik mu je pokazal tudi pesem v Perčecevo slavo. A obtoženec je dejal, da mu jo je narekoval nek prijatelj. Končno je preklical tudi vse izjave, ki jih je dal na policiji. Ob 13. uri je predsednik zaključil današnjo razpravo in jo odgodil na Jutri.
Žrebanje srečk drž. loterije
Beograd, 15. maja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk V. razreda 21. kola državne razredne loterije so bile izžrebane srečke št. 20416, ki je dobila nagrado 10.000 Din, št. 9709, ki je dobila nagrado 20.000 Din, št. 47.693, ki je dobila nagrado 30.000 Din, št. 77.401, ki je dobila nagrado 400.000 Din.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 15. maja (d). Gorko vreme bo še trajalo naprej, v mnogih krajih nevihte.
Izročitev visokega odlikovanja g. Ivanu Mohoriču
Ljubljana, 15. maja.
Danes opoldne je generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani g. inž. Sevčik ob navzočnosti konzularnega osebja izročil tajniku Zbornice TOl g. Jvanu Mohoriču visoki red Belega orla III. razreda. G. Mohorič je dobil to odlikovanje, ki je najvišje, ki ga more sprejeti inozemec za posebne zasluge za ČSR, kot član delegacije za trgovinsko pogodbo med našo državo in ČSR.
Ob tej slavnosti je g. generalni konzul poudaril, kolike zasluge si je g. Mohorič pridobil za poglobitev stikov med nami in brati čeho-slovaki in zlasti pa za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bo omogočila še tesnejše gospodarsko, pa tudi kulturno sodelovanje obeh bratskih držav. Gospodu tajniku ob lej priliki prav iskreno čestitamo!
Sefa magistralnega gremija
Nova tarifa na cestni železnici. — Cene od do 4 Din. Številna stavbna in uporabna dovoljenja.
Ljubljana, 15. maja. Popoldne se je vršila seja magistratnega gre-mija, ki je rešila celo vrsto važnih zadev. Poročilo obrtnega odseka Trije fijakarji so prosili, da bi se jim poleg fijakarske koncesije podelila še koncesija za avto. Prošnja je bila odklonjena.
Maloželezniška družba je predlagala glede na razširjenje cestne železnice novo tarifo. Določilo se je 15 pasov. Nova tarifa‘predvideva cene od 1 do 4 Din glede na dolžino proge.
O predlogu bo sklepal občinski svet. Predlog se mu priporoča.
Poročila ekonomata
Montiranje Javne telefonske govorilnice za Bežigradom se odloži.
Prošnja Lize Rožančeve, da se ji da v najem del sveta za branjarijo na živilskem trgu v Sn Slški se odkloni.
Povečanje vodne črpalke na Ljubljanskem gi adu se izvrši na sedanjem prostoru.
Prošnja Jerice Ažman za prevzem njene barake v Trnovem se odkloni.
Prošnji 40. pp. Triglavskega za zakup zemljišča poleg Kemične tovarne se ugodi. Zakupnina za 1. 1931. znaša 5700 Din.
Prošnji Odbora za ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov za adaptacijo kletnih prostorov v Delavski zbornici se ugodi.
Prošnja Antonije Logarjeve, da sme še nadalje obdržati barako ob Celovški cesti se odkloni.
Vlogi mestnega ekonomata za delno preureditev drevesnice na trgovsko-drevesničarski podlagi se ugodi v tem smislu, naj bi mestna vrtnarija prodajala okrasno drevje in lepotično grmičevje.
Poročilo gradbenega urada Železne konstrukcije za mestni rastlinjak se oddajo Rudolfu Geyerju za 106.098 Din, pleskarska dela Brunčiču za 5606 Din, steklarska dela pa Agnoli za 69.000 Din.
Tvrdki Gregorc se dovoli postavitev bencinske črpalke na lastnem dvorišču v Kapiteljski ulici.
Naročilo robnikov se odloži.
Stavbna dovoljenja dobe: 1. Pestotnik Minka, gradnja garaže v Murnikovi ulici 22. 2. Glavič Jerica, hišna kanalizacija ob Celovški cesti. 3. Breceljnik Alojzij, hišna kanalizacija ob Celovški cesti 93. 4. Zupan Marica, hišna kanalizacija v škrabčevi ulici. 5. Dr. A. Bilimovid, hišna kanalizacija v škrabčevi ulici 7. 6. Meden Viktor, hišna kanalizacija ob Celovški cesti. 7. Tomc Ivo, hišna kanalizacija v Gorupovi ulici. 8. šan-tlč Jerko, gradnja prizidka v Štrekljevi ulici. 9. Kozler Josip, hišna kanalizacija v šelenbur-govi in Knafljevi ulici. 10. Savez grafičnih rad-nika, hišna kanalizacija ob Masarykovi cesti. 11. Repič Ana, hišna kanalizacija, Rutarjeva ulica. 12. črešnr Albina, hišna kanalizacija v Jenkovi ulici- 13. Accetto Terezija, gradnja hiše ob Lam-petovi ulici. 14. Megušar Josip, gradnja hiše s pekarijo ob Dolenjski cesti in Galjevici. 15. Sa-vaz grafičnih radnika, gradnja prizidka pekarije za palačo ob Masarykovi cesti. 16. Tomšič Peter, gradnja hiše ob Posavskega cesti. 17. Rozman Janko, gradnja' hiše ob Podjunski ulici. 18. Javornik Josip, gradnja šupe in mejnega zidu ob Potočnikovi ulici. 19. Levanič Josip, gradnja Jope in drvarnic v Lepodvorski ulici. 20. Škerjanec Marija, gradnja hiše ob Riharjevi ulici.
Prošnja dr. A. Sagadina za gradnjo vrtnega paviljona ob škrabčevi ulici se odkloni.
Prošnja dr. inž. Crtomira Nagodeta za gradnjo hiše na Mirju in Mare Brejčeve za gradnjo hiše ob Bogišičevi ulici se odloži.
Uporabna dovoljenja dobe:
1. Suoj Anton, uporaba pritlične hiše ob Ižanski cesti.
2. Prelog Karol, uporaba trgovskih lokalov v Gosposki ulici.
3. Koser Svetozar, uporaba letne hišice ob Ljubljanici.
4. Felber Henrik, uporaba hiše ob Podmtl-ščakovi ulici.
5. Magister Marija, uporaba dvoriščnega stanovanjskega poslopja na Dolenjski cesti.
6. >Obnova« d. d., uporaba skladišča in prizidka ob Vošnjakovi ulici.
7. Justin Rajko, stavbno in uporabno dovoljenje za zasilno stanovanjsko hišico ob Ižanski cesti.
8. Hočevar Karol, uporaba hiše ob Aleševče-
vi	ulici.
Razno
Prošnja Vendelina Sadarja za odpis kavcije za trotoar se ugodi.
Inž. Dedeku se ukaže, da se lopa, ki je bila zgrajena brez dovoljenja, podre in odstrani.
Orkanske nevihte v Romuniji
Budimpešta, 15. 4naja. IVA. Orkanske nevihte so divjale v mnogih krajih zapadite Romunije. Povzročile so ogromno materijalno škodo.
Miklova Zala iz Roža
(Gostovanje slovenskega izobraževalnega društva »Kot« iz št. Jakoba na Koroškem
Z mislijo, da naj bi prišli kmečki igralci iz slovenske Koroške gostovat v Ljubljano, je vodstvo našega Narodnega gledališča storilo takšno izredno nacijonalno in kulturno dejanje, da bi mu težko iskali primere v katerikoli, pa magari še tako slavni predstavi, v katerikoli umetniški senzaciji, kar smo jih v tem dobrem desetletju bili deležni z desk našega gledališča. V četrtek popoldne se je v naši Drami zgodilo nekaj, česar si slovenski kulturni človek v svojem plahem nacionalnem idealizmu že skoraj ni upal več upati: nenadoma, skoraj nepripravljeni, smo se sešli odtod in od tam, brez besede smo si segli v roke — saj si znamo dandanes mnogo pripovedovati tudi brez besed — skaljenih oči smo si pogledali v dušo med seboj ln v nas vseh, v vas vseh je kričalo in vriskalo od optimizma in vere. Bil je silen praznik naše zemlje in našega večno živega duha, bila je manifestacija naše enotnosti in izpoved neuklonljive vere v čase, ki nam bodo še prišli. Mali, najmanjši človek z naše zemlje je prišel in je razgrnil pred nami razkošje nepoznanega bogastva, ki je v njem; ta človek je temeljni kamen vsega našega nacionalnega in kulturnega življenja in ta kamen se ni omajal in se ne bo. Strmeli smo in nove vere so se budile v nas.
Zunaj je bil zelo lep dan, toda vreme ni moglo zmotiti ljubljanskega občinstva: vsakdo je vedel, za kakšno svidenje gre, gledališče je .bilo nabito polno, vse kotičke so zasedli in zastali. Najprej je izpregovoril kratko uvodno besedo Jakob špicar, znani pisatelj ljudskih iger in dramatizator Miklove Zale, in toplo označil pomen: otroci so prišli k svoji materi. Potem se je pred nami odgrnila skoraj pet sto let stara zgodba o slovenskem človeku na Koroškem in
o	tujcih, ki so prihajali nadenj, o blodnjah in nesrečah, v katere je padal včasih, in o triumfu pravice in svobode, ki sta zmirom in bosta zmirom zmagali na koncu. Miklova Zala, kakor jo je napisal Sket, je povest o čudežno lepem dekletu, kakršnih zmirom srečujemo po naših vaseh in ki šo kr.kor simbol vsega velikega in lepega, za kar se mora boriti vsak narod pod solncem. In Turki, ki so pred stoletji viharill čez našo zemljo, so se v pojmovanju našega ljudstva že zdavnaj izoblikovali v potencirano podobo vsakršne katastrofe, ki se lahko od severa in juga, od vzhoda in zahoda zgrne preko naše domovine. Zavoljo tega, zavoljo tistega dobrega iskrenega, k svobodi in
Prehranjevalna akcija
»Kola jugoslovanskih sester« v Trbovljah
Novoustanovljeno društvo, ki se je z vso vnemo lotilo ravno sedaj v dobi splošne revščine v Trbovljah tako potrebnega karitativnega dela, je pred dnevi odprlo kuhinjo za prehrano najrevnejše šolske dece vseh trboveljskih šol v »Stari šoli« na Vodah. — Takoj prvi dan je nasitilo okoli f>6 otrok. Otročičem so žarela lica veselja, saj se že najbrž dolgo niso najedli do siteca, povrhu pa še tako dobre in tečne napravljene hrane.
Da je bilo mogoče otvoriti kuhinjo tako naglo, gre v prvi vrsti zasluga Trboveljski premogo-kopni družbi — ravnateljstvu rudnika v Trbovljah. Dalo je namreč na razpolago brezplačno vse prostore za kuhinjo, jih očistilo in uredilo. Namestiti je dalo potrebne kotle in pohištvo, preskrbelo kurivo ter sploh vse, kar je potrebno za začetek večjega gospodinjstva.
Steklarna v Hrastniku je dala iz svoje tovarne v Libojah posodo, kakor krožnike, skodelice in dr., pa tudi razne steklene posode v vrednosti nad 1000 Din. Tvrdka Rakusch iz Celja je dala vso naročeno kuhinjsko posodo in namizni pribor itd. z 50% popustom. Razen teh so poslale razne večje tvrdke izven Trbovelj razne darove. Iskrena hvala plemenitim darovalcem! — Društvo za varstvo otrok je že pričelo prehranjevati 23 otrok v kuhinji »Kola* na svoje stroške. Temu društvu bodo sledila tudi druga tukajšnja humanitarna društva.
Vsi trije trboveljski gg. zdravniki so obljubiti sodelovati pri tej akciji s svojimi nasveti v higijenskem in zdravstvenem pogledu.
kvišku stremečega duha, ki preveva to romantično povest — zavoljo vsega tega nam je bila Miklova Zala koroških igralcev kakor zadeva naših dni in v igri smo čutili utripati usodo našega naroda, kakršna je v marsičem in marsikje še danes.
A da smo imeli ta vtis neposrednega in elementarnega, gre zasluga igralcem. Prinesli so nam to romantično zgodbo iz Roža v prečudni rožanski govorici in človek je trepetal od lepote neskončnih melodij. Jezika, ki premore v sebi takšna blagoglasja, kakršna so zvenela iz govora starega Serajnika, Serajnice, Zale, Mirka in drugih, skorajda ne more in ne sme pregaziti nobeno dejstvo. Razen govorice pa nas je osvajala tudi njihova preprosta, pa skozinskoz resnična igra; tako intimno verno podanih situacij, kakor so bile zlasti vse scene s kmeti (zlasti prizor pred Serajnikovo hišo, svatba in pa zaključna scena) in pa prizor v stambulj-skem haremu, še skoraj nismo videli; po svoji priprostosti pa pretresljivi resničnosti so bile te minute slovenskega kmečkega življenja igralsko in režijsko skoraj popolne in bi jih umetniški teater komaj mogel zatorej podati. Za te slike živega življenja in pa za lepoto koroških pesmi je občinstvo goste brez konca in kraja obsipalo z aplovzom.
Ta dogodek v našem Narodnem gledališču je bil tolikšnega pomena, da ga ni mogoče prav oceniti z malo besedami. Naj zapišemo samo še željo, da to svidenje Korošcev v Ljubljano ne bi bilo prvo in zadnje.	Fri.
Pozdravne brzojavke
Klub koroških Slovencev v Ljubljani je prejel precej telegramov in pisem Grafenauerje-vih soboriteljev in znancev, ki mu čestitajo k 70-letnici.
Gospod župan dr. Dinko Puc je postat^ iz Beograda sledečo brzojavko: Ker sem zadržan in se ne moreni udeležiti večera, iskreno pozdravljam narodnega borca in mučenika Grafenauerja.	'
Iz Maribora so dospeli telegrami dr. Mul-lerja, dr. Rudolfa Ravnika, Zore in Cede Ravnika, Katice Medvedove. Iz Sevnice je brzojavno čestital dr. Jesenko, iz Šmarja pri Jelšah dr. šašeI,j Josip, Svetina Anton.
Gospod Janito Tavčar iz Maribora je čestital Grafenauerju kot svojemu tovarišu iz celovške ječe.
»Kolo jugoslovanski! sester« v Trbovljah apelira na vsa usmiljena srca širom naše domovine, kakor tudi v Trbovljah samih, naj posnemajo naše dosedanje dobrotnike in podpirajo naše dobrodelno stremljenje z darovi v denarju, živilih, obleki, obuvalu itd., vse bomo hvaležno sprejeli. — Dokažite, da so še usmiljene in blage duše na svetu ter da človekoljubje ni fraza.
Darovi izven Trbovelj naj se pošiljajo na naslov: »Kolo jugoslovanskih sester« v Trbovljah II.; Trboveljčani pa oddajajte svoje darove kar v kuhinji v Stari šoli na Vodah ali pa pri upraviteljstvu dekliške osnovne šole v Trbovljah.
Holandski novinarji o nas in naši državi
Bled, 14. maja. Nizozemski novinarji, ki so danes po končanem krožnem potovanju po Jugoslaviji in po ogledu Bleda odpotovali nazaj na Nizozemsko, so dali zastopniku agencije Avale to-le zahvalno izjavo:
Jugoslavija je bila doslej pri nas malo zna na. Poznali »mo jo le ir posrednih virov. Zato smo hvaležni srečnemu naključju, ki nas je pripeljalo v vašo lepo in bogato deželo, da jo osebno in iz bližine spoznamo. Na 14-dncvncm potovanju po Jugoslaviji smo se uverili, da sta vaša država in vaš narod miroljubna, da prebiva pri vas marljivo ljudstvo in da si želi velikega napredka. Ugotovili smo, da vlada v Jugoslaviji popoln mir in red. Zato smo srečni, da smo vašo lepo deželo obiskali in da smo
se ž njo seznanili. Izkoristili bodo to priliko in objektivno poučili nizozemsko javno mnenje o pravem položaju v Jugoslaviji, ki pod vodstvom vašega obče spoštovanega kralja hiti v veliko bodočnost.
Pri tej priliki izrekamo svojo zahvalo tudi svojim jugoslovanskim tovarišem, ki jim hočemo ohraniti naše trajne prijateljstvo.
Smrt v rešilnem avlu
V	nedeljo je nenadoma zbolela na plučnici gdč. Jožika Istenič, učiteljica v Dobrniču. Ker se ji je stanje vidoma slabšalo, je bil k njej poklican g. dr. Smola Jože, zdravnik iz Žužemberka, kateri pa je takoj ugotovil, da je njeno stanje zelo kritično. Obveščeni so bili njeni starši, ki žive v Ljubljani, kateri so pozvali brzojavno rešilni avto iz Ljubljane, ki naj bi bolnico prepeljal v ljubljansko bolnico. Ker je bila že v agoniji, ko so jo hoteli prepeljati, je avto usmeril svojo pot čez Žužemberk, da dobe pomoči pri zdravniku, toda vsaka pomoč je bila zaman. Še pred prihodom duhovnika je preminula. Nenadoma umrlo so takoj prepeljali v Ljubljano, kjer bo položena k večnemu počitku.
Rajnka je bila zelo priljubljena med ljudstvom, ker je bila ljubezniva ter dobra vzgojiteljica. V Dobrniču je bila nastavljena kot učna moč dolgo let. Bila je članica Sokolskega društva v Žužemberku. Naj v miru počiva — težko prizadetim staršem naše iskreno sožalje.
Tragična smrt Satlerja pofasnena
Satler je v Vel. Štradonu padel po stopnicah in se ubil — Pri njem so našli še ves denar v znesku 1310 Din
Ljubljana, 15. maja.
Davi ob 430 je Karol Kalin, posestnik v Vel. Štradonu 8 našel koncem ulice Vel. Štradona na bregu struge Malega grabna mrtveca, o čemer je takoj obvestil bližnjo stražnico.
V	mrtvecu je policija spoznala Franca Satlerja, poročenega posestnika in upokojenega mojstra tobačne tovarne, roj. 1. 1860., stanujočega v Razlagovi ul. 24, ki je, kakor kažejo vsi znaki, v pijanosti padel tako nesrečno, da se je ubil. Mrtvec je ležal na lesenih stopnicah, ki vodijo koncem ulice naravnost v vodo Malega grabna, z glavo navzdol in je bil od padca po stopnicah ranjen na obrazu. Klobuk niu je najbrže padel v vodo, dočim je palica obležala poleg njega.
Satler je odšel z doma včeraj pred 15. uro. Od 15. do 22'15 je pil v gostilni Josipa Kržiča, Pot na Rakovo jelšo, ves čas v družbi mestnega čuvaja Franca G., stanujočega v Mencingerjevi ul. 19, in je spil okoli 2 litra vina. Ob 22-15, ko je Satler odšel iz gostilne sam in pijan domov, je zgrešil pravo pot in šel proti Cesti dveh cesarjev. Kraičeva natakarica ga je radi tega poklicala nazaj in mu pokazala pravo pot po Opekarski cesti.
Sklepajo, da je Satler na Opekarski cesti ponovno zgrešil pravo pot in je krenil namesto na levo v Jeranovo ulico na desno v Vel. Štradon, kjer mu je nepričakovano zmanjkalo tal pod nogami in je padel po stopnicah navzdol in se ubil.
Policijska komisija: dr. Avramovič in uradnik g. Florjan je ugotovila, da je nastopila smrt radi padca na glavo, pri čemur je ponesrečencu počila lobanja. Na prošnjo svojcev je
dovolila, da je mestni pogrebni zavod prepeljal truplo na pokojnikov dom.
Pri smrti pokojnega Satlerja ne pride vpo-štev uikaka tuja sokrivda, še manj pa koristoljubje, ker je imel mrtvec pri sebi še ves denar v znesku 1310 Din in uro z zlato veri-
Sobolsfvo
K današnji glavni skupščini COS.
Danes in jutri se vrši v zlati slovanski Pragi v Tyrševem domu glavna skupščina Ceskoslo-venske Obce Sokolske ob udeležbi vseh 53 sokolskih žup COS. Za to skupščino vlada posebno zanimanje, kajti vršila se bo volitev novega predsedstva ČOS za dobo treh let. Odšel je ve-lezaslužni dolgoletni načelnik COS brat dr. Jin-dra Vaniček, ki je iz zdravstvenih razlogov odložil mesto načelnika, češkoslovaško in slovansko Sokolstvo je vodil polnih 38 let, razen I. vsesokolskega zleta je vodil vse naslednje do leta 1926. Pod njegovim vodstvom so si priborili češkoslovaški tekmovalci lavorike na mednarodnih tekmah in tako zanesli sokolsko idejo med tuje narode. Iz zdravstvenih ozirov je nameraval zapustiti mesto staroste ČOS tudi brat dr. Scheiner. Enoletni bolniški dopust pa je njegovo zdravje toliko izboljšal, da bo v veliko radost vsega slovanskega Sokolstva še na dalje ostal na svojem vodilnem mestu. Velike izpremembe so se izvršile v načelništvu COS. Načelništvo moško in žensko je izvolilo za načelnika COS brata Agat ona Hellerja, brata nedavno umrlega podstaroste COS brata dr. Karla Hellerja in za načelnico, namesto odstopivše načelnice sestre Milade Male, podnačelnico COS sestro prof. Marijo Provaznikovo. Oba bosta predlagana glavni skupščini v potrditev in izvolitev.
Razen volitev predsedništva COS bodo podali ■vo.ja izčrpna poročila tudi funkcijonarji COS. Obširna poročila bodo podali na skupščini tudi predsedniki posameznih odsekov za IX. vseso-kolski zlet leta 1932. in o proslavi 1000 letnice Tyrševega rojstva. Med drugim se bo sklepalo o udeležbi COS na mednarodni tekmi v Parizu, in o odpravi na zlet Sokolstva na Jadranu na Vidovdan t. 1. Bratski COS želi tudi naše Sokolstvo na glavni skupščini obilo uspehov prt nadaljnem plodonosnem sokolskem delu. Nazdar.
Zlet koroškega sokolskega okrožja.
Koroško sokolsko okrožje priredi svoj okrožni zlet 21. junija t. 1. v Slovenjgradcu. V to svrho se je že sestavil pri društvu v Slovenjgradcu prireditveni odbor, ki bo poskrbel, da bo uprava zleta kar najbolje urejena. Bratska društva »Koroškega okrožja bodo prejela pravočasno prijavnice in vsa potrebna navodila.
Društva pa, ki ne spadajo v okrožje in bi vendar hotela sodelovati, naj to sporočijo okrožju na naslov: Koroško sokolsko okrožje, Slo-venjgradec. Tedaj bodo tudi vsa društva prejela prijavnice in vsa potrebna navodila. Polovična vožnja je samo po sebi dovoljena po »Pravilniku«, ki Je objavljen v organizaciji.
Hrana bo v gostilnah po zmernih cenah. — Skušnje za popoldanski nastop bodo dopoldne na telovadišču pred Sokolskim domom.
Ker je to predpriprava na župni zlet v Mariboru, ki se vrši 28. in 29. junija, pričakujemo, da bo udeležba s strani telovadcev čim številnejša.
Izbirne tekme za župne tekme se vršijo v okrožju v skupinah. Društva Crna, Žerjav, Mežica tekmujejo v Mežici. Prevalje, Guštanj, Dravograd v Prevaljah. Marenberg in Vuzenica v Vuzenici in Slovenjgradcu. Organizacijo tekme v posameznih skupinah prevzamejo društva, kjer se tekma vrši. Tekmovalne tabele morajo društva takoj po tekmi poslati okrožju. Zdravo.
Tudi druga partija remis
v matchu med mojstroma
V	četrtek popoldne je z brzim vlakom iz Ljubljane prispet šahovski niojster g. Spiel-mann v Celje. Spremljal ga je jugoslovanski mojster g. Pirc iz Maribora. Na kolodvoru je g. Spielmauna sprejel celotni šahovski klub in ga prisrčno pozdravil. V dvorani hotela »Evrope« se je nato ob 1430 začel turnir med g. Spielmannom ter g. Pircem. Mnogo šahistov iz Celja in okolice je prisostvovalo tej zanimivi igri, ki je trjala do 1830, oakar je bila
Spielmannom in Pircem
prekinjena. Zvečer se je vršil gostoma na čast banket v hotelu »Evropa«. Včeraj dopoldne je g. Spielmann v spremstvu nekaterih članov šahovskega kluba napravil izlet na Stari grad, popoldne pa se je nadaljevala prekinjena igra.
Drugi remis
Celje, 15. maja. Partija Spielmann - Pirc je ob IB. nri končala remis
Cu.id.aL:
FaFZlZflCF
Homan
72
Kakor brat in sestra sta korakala drug vštric drugega skozi senčnate drevorede. Tako sta se izpreliajala po navadi v Zatišju. Njegovo srce so razjedali dvomi, njena duša pa je bila žalostna zaradi pisma. Zdelo se ji je, kakor da jo varuh sili, naj sprejme varuštvo drugega. Oba sta molčala.
Prišla sta do solnčnega jesenskega parka, kjer je stala majhna, siva, srednjeveška cerkev Erlebra. S svojimi z bršljanom obraslimi špičastimi okni je bila videti skoraj tako starodavna kakor grad.
»Kako lepo in svečanostno tiho je tu,« je rekla Lu-cilia, ko sta stopala na pokopališče. »Še morsko šumenje je tu manj slišno, kakor da ne mara motiti spečih pod zemljo.«
Žalostno se je nasmehnila in njene roke so mehanično poiskale bližnji nagrobni kamen. Odstranila je travo in bršljan, da bi prebrala nadpis.
Nenadoma je prestrašeno vzkliknila:
»Oj, Nello, poglej, tu stoji moje ime!«
Caryll se je nemirno sklonil k njej. Bolelo ga je, da je napisano na grobu ime, ki ga je tako ljubil.
»Resnično, tvoje ime!« je vzkliknil. »Kdo neki je bil
to? Ali je zapisana letnica?« Skušal je docela odstraniti zelenje, toda nikjer ni bilo besede, iz katere bi se dalo posneti, kdo spi pod to gomilo. Nihče ni o tem govoril mladima človekoma, dasi je v bližini stala ponosna grobnica, v kateri je počival rod Farninorov že več stoletij.
Farnmor je bil tistega dne na nekem kosilu kot stanovski načelnik okraja v bližnjem mestu. Vrnil se je pozno. Kakor po navadi je izpregovoril z Lucilio nekaj prijaznih besed! Valdorja ji ni omenil.
»Danes je bilo vroče kakor v poletnem času v Indiji,« je rekel. »Kaj si počela v tej vročini?«
In vnovič je ugotovil, da je povesila pred njim oči, kakor da ga ne more gledati.
>Z Nellom sem bila v parku. Šla sva do stare cerkve. Pomislite, lord Cecil,« je nadaljevala živahnejše, »na pokopališču smo našli grob z nagrobnim kamnom, na katerem stoji moje ime. Samo Lucilia je napisano, drugega nič. Ali ne veste, kdo počiva pod tisto gomi!o‘?«
Nasmehnil se je. Niti njegova mali, ki je poznala zgodbo tega groba, ni opazila, da bi zatrepetala mišica na njegovem obličju.
»To ime ni tako redko, kakor se tebi dozdeva,« je rekel, V inozemstvu naletiš pogostomaa na to ime. Za časa francoske revolucije so se naselile semkaj nekatere begunske rodbine. Morda spi pod tistim grobom kakšna oseba \i. tistih časov.«
Mlada deklica se je nasmehnila. Očividno jo je zadovoljil ta odgovor. Toda Nella niso mogle prepričati
stričeve besede. Ni se mogel otresli neke temne, nejasno slutnje, da je brezimni grob v senci stare cerkve v neki zvezi z Lucilio in Farnmorom.
10.
Bilo je proti polnoči. Ogenj v kaminih je razširjal prijetno toploto, lestenci v cedrovi dvorani v Erlebru so bili prižgani. Igrali so šah in karte, nekateri so se pogovarjali, tretji ljubimkovali in koketirali. Udobno in prijetno je bilo v tej dvorani; zunaj pa je tulil veter v starih samostanskih gozdovih, strahotno se je bliskalo nad razpokanimi obzidnimi vršiči nekdanje opatije.
»Grda noč je zunaj,« je rekel grof Dorincourt s pritajenim zehanjem, ki je silovit blisk prestrašil v dvorani navzoče goste.
»O marsikateri nesreči bomo slišali,c je odgovoril sir Filip d'Orzal. »Marsikatero človeško življenje bo končalo.«
»Prosim vas, ne govorite tega! iako strašno je,« je rekla neka španska krosotica ter se boječe pahljala. Tedaj se je z morja razlegel strel iz možnarja. Bil je znak, da Be neka ladja potaplja. Farnmor je mirno dalje igral z d’ Orzalom.
»Saj ni vzroka, da bi se bali, gospa,« je rekel. »Vsi moramo umreti, kako se lo zgodi, pa ni bogve kako važno. Pazite, d'Orzal, kralja markiram!« Farnmorove besede so bile Ude, toda bile so izraz njegovega globokega prepričanja, ki mu ga je vcepil njegov poklic politika.
i Aleksander Toman f
sobojevnik vojvode Petra Mrkonjiča
Ljubljana, 15. maja.
V	mestnem zavetišču v Japljevi ulici je izdihnil znani soborec kralja Tetra Aleksander Toman. Pokojnik je bil iz ugledne patricijske Tomanove družine v Kamni Gorici. Po poklicu je bil agronom. Ko je 1. 1875. zbiral tedanji princ Peter Karadjordjevič prostovoljce za vstajo v Srbiji, se mu je naš Toman pridružil in je postal poveljnik 120 mož broječe čete. S princem Petrom je četoval do izbruha vojne Srbije s Turčijo, ko je princ Peter zapustil Srbijo, preganjan od Obrenovičev, in se izselil v Švico. Po okopucaji Bosne in Hercegovine se je Toman izselil v Ameriko in je postal v Newyorku sotrudnik Sakserjevega »Glasa naroda«. V Ameriki je ustanovil Toman več listov, tako n. pr. »Glas svobode«, »Jugoslovanski gospodar« itd. L. 1910. se je vrnil v domovino in postal uradnik Kmetijske družbe.
Med svetovno vojno je bil Toman od vojaškega sodišča obsojen na 14 mesecev ječe, ker je javno nastopil kol odkrit prijatelj Srbije. Narodna skupščina ga je 1. 1925 imenovala za nacionalnega delavca in mu priznala 1100 Din mesečne pokojnine.
Pogreb bo danes ob 17. uri iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski c. Pogreba se udeleže korporativno naši dobrovoljci, zadnjo čast pa mu izkaže tudi naša vojska. Blagopokojnega jugoslovanskega rodoljuba bo pokopala ljubljanska mestna občina. Ljubljančani, izkažite staremu poborniku jugoslovanskega pokreta zadnjo čast in spremite ga na njegovi poslednji poli!
DAMSKE OBLEKE
umetna svila od Din 120-— naprej, domače pralne obleke od Din 65'— naprej, kakor Uidi vse vrste bluz, kril in različnih dam-skfk in otroških oblek finih in preprostih po jako ugodnih cenah nudi
F. ]. GORIČAR
Ljubljana sv. Petra cesta st. 29
Gelpe
* Prihod Korošcev. Včeraj dopoldne so' z osebnim vlakom iz Ljubljane prispeli koroški igralci. Na kolodvoru so jih pričakali člani Kluba Korošcev v Celju. Dragi gostje so si dopoldan ogledali mesto, popoldan pa so napravili izlet v celjsko okolico. Zvečer se je v Mestnem gledališču vršila nad vse uspela predstava »Miklove Zale«.
* Državna krajevna zaščita ilece in mladine v Celju priredi v soboto 0. junija cvetlični dan in prosimo vsa društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo konkurenčnih prireditev. C. junij naj bo posvečen izključno naši ubogi deci.
* Tombola Kola jugoslovanskih sester. Kot vsako leto je tudi letos tombola Kola jugoslovanskih sester, katere čisti dobiček je namenjen za letovanje bolnik otrok na Bakarcu, najbogatejša. Krasni dobitki, med katerimi je treba posebej omeniti ročna dela, osnovana in izvršena od učerik meščanske šole, so razstavljeni v trgovini Josek na Glavnem trgu. Tombola se vrši jutri v nedeljo 17. maja popoldne ob 15. na Dečkovem trgu.
* Opozorilo pevcem CPD. Ker je radi sinočnje predstave Korošcev odpadla pevska vaja, se vrši obvezna vaja mešanega zbora danes ob 20. uri.
* Smrtna kosa. V mestu je 14. t. m. umrl 84-letni delavec Mastnak Boštjan, doma iz Sv. Lovrenca pod Prožinom. V javni bolnici je 14. t. m. umrla 41-lelna Jager Marija, dekla iz Sv. Lovrenca pod Prožinom, 15. t. m. pa 68-letni Vuberer Alojzij, prevžitkar iz Konjic.
* Velika razstava slik v Celju. G. Kos iz Ljubljane priredi v času od 17. do 25. maja veliko razstavo slik v mali dvorani Celjskega doma z vhodom skozi glavna vrata. Razstavljene bodo slike Dolinarja, Jakopiča, Jame, Kle-menčiča, Zupanec-Sodnikove, Šanlela Saše, Šan-tela Henrika, Avguste Šanteljeve, Vavpotiča, Sirka, Piščanca, Tratnika, Smrekarja, Gasparija, Jakca, Inkiostrija, Pavlovca, Miklavca ter Magdiča.
Ljutomer
Smrtna kosa. V sredo 13. t. m. je umrla ga. Marija Simonič, soproga fin. podpre-glednika. Iskala je zdravja v ptujski bolnici; operacija je sicer uspela, vendar so nastopile komplikacije, ki so povzročile njeno prerano smrt. Dosegla je starost 30 let ter zapušča užaloščenega soproga in dva otročiča. Težko prizadeti rodbini nase iskreno sožalje.
Materinski dan. Kolo jugoslov. sester priredi v nedeljo 17. t. m. popoldne v Sokolskem domu proslavo matere s pestrim vzporedom ter vabi na številen poset.
Novo mesto
Zaprisega vojaštva. Vojaški novinci tukajšnje garnizije bodo slovesno zapriseženi v nedeljo ob pol enajstih dopoldne na trgu kraljeviča Petra. Iz Ljubljane prispe na to slavnost z zastavo častna četa 40. p. p. ter godba Dravske divizije. Po zaprisegi revija čet ter promenadni koncert. Vsi uradi, vsa društva in vse meščanstvo je vabljeno na to pomembno slavlje.
Radio-prenos iz Novega mesta. V soboto zvečer ponovi tukajšnji pomnoženi Sokolski orkester z dijaškim zborom svoj uspeli Dvoi-akov večer, ki se bo od pol devetih dalje prenašal iz dvorane Sokolskega doma potom radia.
Prevoz pošte iz Novega mesta na kolodvor in obratno je klieitiral lesni trgovec g. Drago Hadl za letnih 14.850 Din.
V	Stopičah pri Žagarju je danes otvoritvena veselica nove gostilne.
Jz Dravsfec bcincvinc
d G. ban dr. Marušič je iz svoje zasebne blagajne podaril za Grafenauerjev dar 2000 dinarjev.
d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 31 z dne 10. maja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih. — Pravilnik za izvrševanje zakona o carinskih ugdnostih za hotelsko industrijo. — Pravilnik o desinfekciji in desinsekciji. — Pravilnik o kontroli nad re-konvaliscenli in klicenosci. — Razglas o ljudskem delu v Dravski banovini. — Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Novi vozni red je stopil včeraj v veljavo, d Službena mesta banovinskih cestarjev. — Kr. banska uprava razpisuje v območju sreske-ga cestnega odbora v Radovljici tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer 1 mesto za cestni progi: a) na banovinski cesti Javornik — Rečica — Bled v odseku Spod. Gorje do podvoza železnice; b) na banovinski cesti Spod. Gorje - krnica. — 1 mesto 1. na banovinski cesti: a) Rečica — Mlino od km 0'00 do km 3'325; b) Bled — Boh. Bistrica od km
10-500 do km 12-00; 2. na dovozni cesti na postajo Bled od km 0'00 do km 0 627. — 1 mesto na banovinski cesti: a) Javornik — Rečica — Zagorice od km 01)0 do km 3-500; b) Sava— Jesenice od km 0-00 do km 1 '200; c) državna cesta Koroška Bela od km 0 00 do km 0-800.
d Izlet Jadranske Straže na morje. Izletni odbor Jadranske Straže obvešča člane pvijav-nike, da se vrši izlet na morje točno po programu v dneh 23., 24., 25., 26. do 27. maja zjutraj. Radi prometnih zaprek je odhod iz Ljubljane dne 23. maja v soboto ob 16. uri popoldne. Udeležniki naj bodo vsaj četrt ure pred odhodom vlaka na peronu, kjer dobe znake in potne listine. Posebni vagoni bodo nosili napis »Jadranska Straža Ljubljana«. — Izletni odbor prosi ponovno priglašence in interesente, naj nemudoma vpošljejo zneske po 850 Din, ker vsako zavlačevanje napravlja odboru velike ne-prilike, tako glede prijav za prenočišča, kakor tudi glede obračunov in splošne jasnosti. Prostih je še 20 mest. Zahtevajte takoj položnice, prospekte, ali pa nakažite zneske z nakaznicami, čas hiti in nujnost je potrebna. Prijavite se in plačajte takoj. — Odbor: Ljubljana, Vogelna ulica 3.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398—1
d Pravniški izlet. Opozarjamo na izlet društva »Pravnik« v nedeljo 17. t. m. Izhodišče izleta je Višnja gora in ne Št. Vid pri Stični, kakor je bilo prvotno objavljeno.
d Zdravilišče Rogaška Slatina nudi svojim gostom izven glavne sezone popolno oskrbo (stan, hrana, zdravnik, kopelji in takse) za 670 Din tedensko.	1267
d Zgornje Otave nad Begunjami. Mimo krasnih slapov skozi Pekel pri Borovnici se gre na lepe Zg. Otave, kjer se vrši v nedeljo 17. t. m. velika kmetska veselica, na katero so povabljeni vsi bližnji in daljni izletniki. Veselico posetita letos poleg drugih tudi tam-buraški zbor iz Sevščka in pevski zbor »Sokola« iz Cerknice.
d Prijavite se tudi Vi takoj za kongres Brezalkoholne produkcije, ki se vrši o Binkoštih na Trsatu pri Sušaku. Polovična vožnja velja od
20.	do 28. t. m., torej je najlepša prilika za istočasno večdnevno bivanje ob Jadranu. Vozila bosta dva posebna vlaka, in sicer iz Ljubljane in Maribora. Izlet na otok Krk! Informacije daje brezplačno poštnoobratno Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 3 (na-sprli Mestnega kopališča).
Ejufoljemiz
Sobota, 16. maja 1931. Janez Nep. Pravoslavni: 3. maja, Timotej.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu ¥
■ Korošci iz Ljubljane se pozivajo, da se polnoštevilno udeležijo pogreba koroškega rojaka in prvega slovenskega župana pri Sv. Jakobu v Rožu, ki bo danes ob 15-30 izpred mrtvaške veže državne bolnice k Sv. Križu. — Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
■ Spielmannova simultanka v Kazini. Kakor smo že poročali, je velemojster Spielmann na simultanki v veliki dvorani Kazine igral zelo previdno in počasi. Do 5. ure zjutraj, ko se je turnir končal, je potegnil komaj 41. potezo. Igralo je z njim 41 ljubljanskih šahistov. Spielmann je dosegel 18 zmag, z 21 igralci je remiziral, dvakrat pa je podlegel. Spielmanna sta premagala gg. Furlani in operni pevec Grba.
■ Vojaška zaprisega obveznikov rojstnih letnikov 1881 do 1905 se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo dne 7. junija 1931 točno ob 10. uri v dvorani Mestnega doma, Krekov trg 2/1.
■ Vojaški nabori za mesto Ljubljano se vrše letos 20., 22., 23., 26. in 27. maja v Mestnem domu, Krekov trg 2, ter se prično vsak dan točno ob 7. uri zjutraj. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nalepljen po mestu, laliko pa se izve zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1.
■ Pregled oficirskega odela in opreme se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo dne 7. junija
, 1931 ločno ob 9. uri v dvorani Mestnega doma, Krekov trg 2/1. Vsi v Ljubljani bivajoči re-
zervni oficirji, ki imajo svojo oficirsko opremo od države, se morajo pregleda z vso svojo opremo osebno udeležiti. Kdor še ni v evidenci tukajšnje komande ljubljanskega vojnega okrožja, naj se v ta namen nemudoma javi v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg 7/1., kjer se mora redno prijavljati tudi vsaka sprememba bivališča itd.
■ Za rajnim voditeljem koroških Slovencev g. Francom Kobentarjem se bo služila sv. maša v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri v kapelici slov. staro-katoliške cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9, pritličje, levo.
■ France Kobcnter umrl. V ljubljanski bolnici je umrl prvi slovenski župan pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem France Kobenter, star 70 let. Naključje je hotelo, da je izdihnil prav ob koroških slovesnostih v Ljubljani. Pogreb velikega koroškega narodnega prvobori-tel ja bo danes ob 15-30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Roza Ornig, sestra Ililarija, 61 let stara, bolniška sestra, Vidovdanska cesta 5; Josipina Istenič, 33 let stara, učiteljica, Dobrniče, srez Novo mesto; Marjeta Garvas, 82 let stara, prodajalka živil, Ižanska cesta 35; Franc Steklasa, 74 let star, posestnik, Hradeckega vas 18; Franc Satler, 70 let star, posestnik, Kolezijska ulica 24. — V ljubljanskih bolnišnicah so u-mrli: Jernej Črne, 77 let star, sodni oficijal v p., Slomškova ulica 11; Marija Pevec, 47 let stara, žena mlekarja, Brod 24; Vera Bohinc,
9	mesecev stara, hči služkinje, Dobravca pri Podnartu; Milena Borštnik, 17 let stara, dijakinja, Sv. Florijana ulica 23; Angela Vesel, 25 let stara, kuharica, Tavčarjeva ulica 12; Boris Sancin, pol leta star, sin poslovodje, Linhartova ulica 35; Marija Pupacher, 30 let stara, dekla, Grosswalz pri Lipnici; Malija Rožman, 48 let star, brezposelni zidar, Beltinci; Alojzij Kisovec, 8 let star, sin posestnika, Hotovlje pri Poljanah; Franja štirn, roj. Slapar, 45 let stara, žena premikača drž. žel., Podmilšakova ul. 4; Franc Satler, 25 let star, hlapec, Trnovska ulica 1; Marija Sasso, 7 let stara, hči posestnika, Vinje pri Dolskem; Slavka Gec, roj. Zalar, 26 let stara, žena vodje dež. elektr., Žirovnica; Katarina Bremšak, 42 let stara, dninarica, Rovec pri Kamniku; Antonija Prezelj, 15 let stara, čipkarica, Železniki; Gertruda Medic, 62 let stara, žena kovača in posestnika, Koprivnik pri Kočevju; Karol Debeuc, 19 mesecev 'star, sin delavca, Logatec; Ferdinand Fortunat, 53 let star, vp. žand. narednik, Dolenjska cesta 19; Stanko Demšar, 15 let star, krojaški vajenec, Kranj; Franc Klančar, 20 let star, sin kočarice, Vel. Osolnik pri Turjaku. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Oblastna strelska družina Ljubljana priredi v nedeljo 17. t. m. na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti ostro streljanje. Začetek ob
8.	uri. Udeležba za člane obvezna.
■ Oblastni odbor Jadranske Straže se je preselil iz Kapiteljske ulice 3 v Vegovo ulico 8 (dvorišče).
■ Predzadnja dramska premijera letošnje sezone bo v soboto 16. t. m. Vprizori se Schnitz-lerjeva enodejanska groteska »Zeleni kakaduj«. Snov za to grotesko je vzeta iz dobe francoske revolucije in sicer na dan, ko je padla Bastila. Godi se v Prosperijevi krčmi. Glavno vlogo imajo ga. Nablocka, ga. Šaričeva in Mira Danilova ter gg. Kralj, Jerman, Skrbinšek, Cesar in Železnik. V ostalih vlogah nastopi velik del našega dramskega ansambla. Poleg groteske »Zeleni kakaduj« Se vprizori še dvodejanska komedija »On je vsega kriv«, ki jo je napisal Lev Tolstoj. Glavni vlogi imata v rokah ga. Rakar-jeva in g. Daneš, poleg pa tudi Cesar in Bol-tarjeva. V ostalih vlogah nastopajo: Kukčeva, Lipah, Jerman in Potokar. Režijo obeh del ima prof. Šest. Premijera se vrši za abonma reda B.
■ Kopalna sezona se je začela. Na praznik je bilo na Savi od Tomačevega do železniškega mostu na Ježici vse polno kopalcev. Velik obisk sta imela Štirnova restavracija in pa gostilna pri Kovaču v Tomačevem, kjer se je naravnost gnetlo kopalcev in izletnikov. Kakor nam poročajo, bo v nedeljo olvorjeno tudi kopališče SK Ilirije.
■ Tragična smrt Antona Guerre. Pri Kalils-dorfu pri Gradcu se je smrtno ponesrečil z motociklom Anton Guerra, sin uradnika TPD v Ljubljani. Simpatičen mladenič je'bil znan turist. Zadnje dni je živel pri svoji teti v Slatini Radencih, odkoder je delal izlete z motociklom. Pokojniku blag spomin! Ugledni rodbini naše sožalje!
m Prihod Korošcev. Koroški igralci prispejo v Maribor danes z brzim vlakom ob 14-45. Vabimo Mariborčane, da se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru. Predstava »Miklove Zale« bo točno ob 20. uri v Narodnem gledališču. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni gledališča v Slovenski ulici.
mVprašanje občinskega sveta. Naš mariborski občinski svet je že več časa okrnjen. Občinski svetnik g. Robaus je umrl, g. Vilko Weixl je odstopil, g. Pfrimer, Jerovšek in Hrastelj pa se že leto dni ne udeležujejo sej. Tako manjka pet svetnikov. Bilo bi potrebno, da bi se vprašanje izpopolnitve člmprej rešilo.
m Komorni kvartet gojencev drž. konservatorija v Ljubljani je absolviral snoči v ljubljanski Filharmonični dvorani program, katerega bo izvajal v ponedeljek 13. t. m. zvečer ob 20. uri tudi v dvorani Apolo-kina v Mariboru. Ljubljanski komorni večer je v vsakem oziru izvrstno uspel. Vse tri komorne točke: Mozartov kvartet v d-duru, Novakov klavirski trio in Ravel-lov kvartet so bile izvrstno naštudirane in po-
dane na zelo visoki umetniški stopnji. Vsa čast prof. Janu šlaisu kakor tudi gojencem (Pfeifer, Stanič, šušteršič, Bajde in Lipovšek), ki so tako srečno nastopili.
m Trgovska nadaljevalna šola za okolico. Okrajni trgovski gremij v Mariboru je sklenil ustanoviti svojo trgovsko nadalejvalno šolo za svoje vajence, šola bo vsako leto od 1. aprila do konca oktobra. Letos se bo pričela v ponedeljek 18. t. m. v krčevinski ljudski šoli. Pouk bo vsak ponedeljek in četrtek popoldne po 5 ur. Okoliš obsega sodni okraj brez Maribora. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Narodno gledališče. Danes zvečer bo gostovanje Korošcev s Špicau-jevo »Miklov® Zalo«. Jutri v nedeljo, ob 20. uri zvečer se bo ponovila po znižanih cenah Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«. V torek, dne 19. t. m. bo prva repriza Grumovega »Dogodka v metu Gogi«.
m Kinematografi. Grajski kino; od danes dalje zvočni velefilm »Velikomestne luči« s Char-iiem Chaplinom. Kino Union: od včeraj dailje nemški zvočni velefilm »Ljulbavmi ekspres«.
m Sokolstvo. Sokol Maribor I. bo imel jutri, v nedeljo, dne 17. maja ob 20. uri v telovadnici dinženirske podčastniške šode članski sestanek, na katerem bo predaval tor. prof. Robert Kenda.
m Otvoritev novih teniških igrišč. Jutri, v nedeljo ob 10-30 dopldne bo I. SSK Maribor slovesno dvoril svoja nova teniška igrišča v Ljudskem vrtu. Ob tej priliki bo tudi klubski turnir.
Pijte original »CHABESO«. 1114
m Ureditev slaninarskega vprašanja. Mestni občinski svet je v svoji zadnji seji dovolil zadrugi slaminarjev iz Prepolj na Dravskem polju, da sme postaviti na mariborskem trgu za svoje Slane 40 moderno in higijenično urejenih stojnic, prašiči ua se bodo morali klati v mestni klavnici.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m P' 've erešnje. Na včerajšnjem trgu so se prodajale prve črešnje, in sicer po 36 Din kilogram.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale skuše (škoimibri) po 36 Din, ošate (oča-de) po 20 Din, sardele po 16 Din, morski raki pa po 30 Din kilogram.
m Prvi modras. Postrešček Edvard Škerbot je v četrtek ujel pod Sv. Križem nad Mariborom 70 cm dolgega modrasa in ga podaril šoli v Cafovi ulici.
m Nezgode. Jožica Borlaševa, prodajalka iz Krekove ulice, se je v četrtek krog 19. ure onesvestila pred stolnico in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Na Trgu kralja Petra se je krog
21.	ur S vsled živčnega napada zgrudil 301eitni Franc Križanič z Bizeljskega. V Gosposki ulioi pa je inž. Alfred Dejale podrl s svojim avtom p-evžitkarico Nežo Kozjakovo. Kozjakova se je le neznatno potolkla.
m Mučenje živali. Policiji je bil, ovaden 19-lelni blapec prevoznika Laha, Ferdo Štrukelj, ker je v četrtek krog 3. ure zjutraj v Jadranski ulici neusmiljeno pretepal konje in kalil nočni mdr.
m Utopljenec. Mladenič, ki se je v sredo popoldne po nesreči utopil v Dravi, je bil lšletnd brezposelni natakar Rudolf Seifried. Njegovega trupla še niso našli.	*
mKaramboI. Na Ruški cesti sta včeraj trčila s kolesi 19 letni učiteljiščnik Franjo Ivič in 21 letni tapetar Franjo Lebič. Ivič se je ranil na desni nogi, Lebič pa je ostal nepoškodovan. Obe kolesi sta strti.
mPogreb ponesrečenca Ivana Jeriča. Včeraj popoldne so tu pokopali Mariborčana letalca Ivana Jeriča, ki se je pred dnevi ponesrečil v Splitu.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
m Tatvina kolesa. V sredo je neznanec ukradel iz pritličja gimnazije dijaku Mihaelu Hla-detu 1600 Din vredno kolo znamke »Oppel«.
m Aretacije. V sredo je bila v Mariboru aretirana samo Amalija K. radi potepuštva in tajne prostitucije, v četrtek pa so romali k »Grofu« Matilda M. radii suma tatvine, Marija K. radi žaljenja straže in pijanosti, Ivan C. radi beračenja in potepuštva-ter Anton L. radi pretepa.
m Vlom. V noči od četrtka na petek so neznanci vlomili v delavsko kantino v novi palači OUZD v Marijini ulioi in odnesli 40 steklenic piva in nekaj jestvin, v skupni vrednosti krog 400 Din. Vlomilci eo popili le nekaj piva in se najedli, ostali plen pa so skrili za nekim zidom, kjer so ga včeraj našli in vrnili lastnici.
m Tragikomična ponočna zgodba. V neki vili tam v Koroščevi ulici so se sredi mirne noči oglasili obupni klici gospodinje. V vilo je vdrl vlomilec. Vse je bilo nenadoma pokoncu. Iz sosednih vil so prihiteli na pomoč moški in naposled ujeli vlomilca. Novi Kitrten ali kaj? Pa n.i bilo nič drugega kakor to, da je fant hotel k svojemu dekletu, k služkinji gospodinje, stanujoči v podstrešju. Micika je na policiji sramežljivo priznala, da mu je ona dala ključ, in Janeza so ii ustila.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota 16. maja: »Zeleni kakaduj, On je vsega krive. Red B. Premijera.
Nedelja, 17. maja: »Pri belem konjičku«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Tzven. Ponedeljek, »Zeleni kakaduj, On je vsega kriv«. Red A.
Torek, 19. maja: Zaprlo (Gostovanje v Kranju). Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 16. maja: »Večni mornar«. Red A. Nedelja, 17. maja: »Oj ta prešmentana ljubezen«.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 18. maja: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 16. maja ob 20. uri: »Miklova Zala«.
Gostovanje koroških Slovencev.
Nedelja. 17. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Znižane cene.
Ponedeljek, 18. maja: Zaprto.
Torek, i9. maja ob 20. uri: >Dogodek v mestu Gogi« ab. C.
Velik požar v celjski cinkarni
škodo cenijo na pol milijona Din —Vrli gasilci so preprečili večjo
katastrofo
Avtomobilska nesreča v Breslernici
Sojer lahko, potnik pa težje ranjen
Maribor, 15. maja.
Sinoči krog 22. ure se je dogodila v Bre-sternici pri Kamnici v bližini Brudennanove gostilne težja avtomobilska nesreča, pri kateri je dobil šofer le lažje, potnik pa težje poškodbe.
Šofer Valter Pajman, doma nekje na Dravskem polju, je vozil proti Mariboru pasarskega mojstra Alojzija Kriegerja iz Frankopanove ulice. Vozil ga je poleg sebe na tovornem avtomobilu. Vsled prevelike brzine pa je avtomobil na nekem ovinku nenadoma zaneslo, da je zletel v železno cestno ograjo, jo zvil in obvisel »a njej. Šofer Pajman, ki se je držal za volan, je ostal v avtomobilu, Kriegerja pa je sunek vrgel ven.
Pri tem je dobil 38-letni Alojzij Krieger težke poškodbe na desni nogi in se tudi pretresel, 22-letni šofer Valter Pajman pa le lažjo rano na čelu, s katerim je udaril ob volan. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je oba ponesrečenca prepeljala z rešilnim vozom v Maribor, Pajmana na dom, Kriegerja pa v bolnišnico. Obenem so odšli v Bresternico tudi gasilci, ki so avtomobil, ki je znatno poškodovan, spravili zopet na cesto in nato v mesto v popravilo.
Vlom v vinsko shrambo
Neznani tatovi so odnesli nad 7 strcihov vina
Bučka, 11. maja.
Že dolgo ni bilo pri nas slišati o kaki tatvini vina in to od tedaj ne, ko so- v Raškem vrhu pri vinotoču fantje ubili nekega Reber-ščalca. Imeli smo mir in vlomilci v vinske hrame nas niso motili.
Zadnje dni je bilo pa slišati, da je nekdo v Gorci pri Bučki pokradel precej cvička. Franc Zupan ima v Gorci v svojem vinogradu vinski hram, v katerem je imel še ves lanski pridelek. V hrambi ima več sodov in posebno eden je velik, ki drži 35 vedrov. Sod je bil popolnoma napolnjen in je nameraval vino prodati in je iz tega soda zbog tega malo točil — le ob kakih posebnih prilikah je rabil to vino. Večkrat je že opazil marsikak nered v hramu. Ni se pa za celo zadevo dosti brigal, ker je menil, da je bila žena v hramu in da je ona vzrok spremembe.
Te dni je pa odšel Zupan po svojih opravkih v Celje. Ko se je vrnil domov, si je mislil, da bi bilo dobro po napornem potu kaj popiti in prizgrizniti. Odšel je s ključem od hrama in pripravljeno jedačo v Gorco, da se okrepča in da vidi, kako je v vinogradu. Ko je prišel v hram, ni ničesar posebnega opazil, bilo je vse v najlepšem redu, kakor je pustil. Mislil si je, danes moram pa pokusiti »taboljšega« in je odprl pipo, toda teči ni hotelo. Sod, ki je bil še pred par dnevi poln vina, je bil skoraj prazen. Pomeril je in ugotovil, da mu je nad sedem strajhov vina pokradenega.
Drugi dan so delavci v vinogradu poleg hrama našli vitrih, katerega je tat izgubil.
Kakor je pokazala ta tatvina, so se zopet zaredili v naši okolici vinski tatovi, seveda domačini. Tatvino raziskuje orožništvo in je u-pati, da bo v najkrajšem času prijatelj tujega vina izsleden.
Domžale
Postavitev najvišjega droga za velenjski daljnovod. V bližini Ihana pri Domžalah so v torek postavili najvišji drog za daljnovod Velenje— Črnuče. Daljnovod sam bo dolg 68 km. Prenašal bo električno energijo visoke napetosti. Na vsem terenu so postavili deloma lesene, deloma železne droge, in sicer 356 lesenih in 118 železnih, ki so do 26 m visoki. Najvišja drogova sta pa pri Ihanu pri vodu, ki gre tu čez Bistrico. Visoka sta vsak po 32 m. Na levem bregu je drog že stal, zdaj so pa postavili pa že na desnem bregu. Ker je težak 4700 kg, so ga morali zelo previdno s konbiniranimi škripci dvigniti na podstavek. Delu so prisostvovali ban g. dr. Drago Marušič, njegov tajnik g. Brolih, ravnatelj Kranjskih deželnih elektraren inž. .g. Miklavec in gradbeni nadsvetnik inž. g. Rueh.
ftalcvctnfe pe
zvezdi večernici
77.
Nasičeni ceratozaver se je napotil •’ lje in Dušan ter Danica sta zopet splezala s praprotne palme. Približala sta se razmrcvarjenemu truplu velikega ste-gozavra in ga ogledovala. Posebno so ju zanimale velikanske ploščate luskine, ki so krasile zmajev rep. hrbet in glavo. Pri opazovanju pa so ju motile velike mravlje, ki so pričele lezti iz gozda, da bi se približale mrhovini.
Celje, 15. maja.
Danes dopoldne kmalu po 11. uri je v lo varni Cinkarne d. d. izbruhnil požar. V objektu na zapadni strani tovarniškega kompleksa, kjer se izdeluje cinkovo belilo, je nenadoma začelo goreti. Ni še pojasnjeno, ali je požar povzročil kratki stik ali se je samo vnelo. Vsa naprava je bila nenadoma v plamenih. Delavci so takoj začeli gasiti, telefonično pa je bilo tudi takoj alarmirano gasilno društvo v mestu, ki je v najkrajšem času s svojo motorno brizgalno prispelo na kraj požara ter stopilo v akcijo.
Tik za mestnimi so prispeli gaberski gasilci. Ker je bila telefonska proga med čuvajem na Miklavževem hribu in mestno stražnico pokvarjena, je čuvaj z dvema streloma nazna-
Rimske Toplice, 14. maja.
V	noči od srede na četrtek je bilo izvršenih kar sedem vlomov v najbližnji okolici. Tatinska družba, katera je o razmerah v hišah dobro informirana, je pričela svojo vlomilsko srečo v hotelu »Nova Pošta«. Z dvorišča so vdrli v posebno sobo. S pomočjo težkih in velikih gnojnih vil je prišel tat odtod v sosednji gostilniški lokal. Stikal je po predalih, vendar ni našel zaželjenega plena. Našel je v predalu le nekaj cigaret ter odnesel le dvoje škatelj Vardar cigaret. Vzel je tudi steklenico likerja, katerega pa si je privoščil le malo, ostalo pa pustil na dvorišču ter izginil.
Vlomilci, ki so najbrže stikali za denarjem, so poskusili nato svojo srečo tudi z vlomom v poštni urad, kjer so odtrgali in zlomili ključavnico, vendar so potem namero opustili. Po zopetnem neuspehu so krenili proti Toplicam. Lotili so se nato tatinskega posla v hotelu »Stara Pošta«; še predno pa so začeli, so vdrli v kovačnico Franca Došlerja, kjer so izmaknili nekaj kosov orodja, katerega so uporabili pri svojem poslu. Bili so tukaj toliko predrzni, da so vdrli v gostilniške prostore kar na prednji strani, čeprav tik glavne ceste. V hotelu »Stara Pošta« so našli tudi ključe, katere je tat ukradel v hotelu »Nova Pošta« ter jih potem odnesel k zgornjemu, kjer jih je tudi potem odložil. Kaj je nameraval tat s ključi, ni znano, domneva pa se, da jih je morebiti mislil uporabiti pri nadaljnjem vlamljanju. V hotelu »Stara Pošta« je našel tat le nekaj drobiža v znesku do 120 Din, katerega je natakarica pustila prejšnji večer v predalih, ter tudi nekaj cigaret. Odtod je krenila zlikovska tolpa do sosednje gostilne »Pri Lipi«, kjer je istotako vdrla
Stanje nogometaša Starca
Iz Leonišča, kjer leži v nogometni tekmi Primorje - Hašk poškodovani vratar Haska Stojan Starec, nam poročajo, da se njegovo stanje vidno boljša in da se mu je že vrnil spomin. Starec bo predvidoma že koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna zapustil Leo-nišče. Da bi nastopile kake nove komplikacije, se ni bati.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 15.. maja. številne nesreče
6-lelni delavčev sin Franc Zupan iz Dalne vasi pri Škofljici je padel s kozolca in si zlomil levo nogo. — 27-letni dninar Franc Men-dušič je v Zagorju padel s kolesa in si zlomil desno roko. — 2 in pol letna hči kamnoseka Helena Murnik iz Radovljice je padla s klopi in si zlomila levo roko. — 52-letni delavec Ivanc Bručan z Ilovice pri Ljubljani si je pri padcu zlomil desno nogo. — 46-letni lcočarici Zofiji Gorše iz Struge pri Kočevju se je splašil konj. Padla je z voza in si zlomila levo roko. — 67-letno posestnikovo ženo Marijo Forte iz Kotredeža pri Litiji je neznan kolesar povozil v Totoški vasi in ji zlomil desno ramo. — 5-letna tesarjeva hči Franca Potočnika iz Zagorice se je hudo opekla pri štedilniku. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnici.
Otrok padel v Ljubljanico
11-letni Vladimir Klasek, učenec I. gimnazijskega razreda, stanujoč na Poljanskem nasipu št. 16, sc je ob 17-30 igral na nasipu pred hišo. Iznenada je otroku spodrsnilo in je padel v Ljubljanico. Pri padcu se je poškodoval na obeh nogah, in sicer si je spahnil desno nogo v členku nad stopalom, dočim si je levo	nogo	na kolenu samo opraskal.
Pod	motorno kolo prišel
Čevljarski pomočnik Viktor Žitnik, stanujoč v Mivki 6, je šel tako zaverovan čez Marijin trg. da je prišel pod motorno kolo s prikolico, s katerim se je peljal mesar Franc Lovše, stanujoč na Tržaški cesti 47. G. Lovše je privozil čez Frančiškanski most in zavil v Voifovo ulico pravilno po desni strani in je dajal svarilne znake. Žitnik je padel vznak, vendar je k sreči odnesel le lahke praske.
(Metno deklico povozil
Pismonoša Ivan S. je ob 11-50 v Šmartnem pri Mostah s kolesom podrl na tla 6-letno Ivanko,	hčerko posestnika Dolničarja, in	ji	prizadejal	težje	poškodbe. S. je baje vozil	s tako
hitrostjo, da ni mogel kolesa ustaviti in je bila tako nesreča neizogibna.
V	betonirano jamo padla
Notarjeva soproga luna Bleivveisova, stanujoča v Šelenburgovi ul. št. 1, je prijavila policiji, da je ob 21. uri na Kongresnem trgu na pešpoti od kavarne Zvezda proti Gradišču
nil požar, vendar so bili mestni gasilci tedai že na poti. Vsega priznanja vreden je nastop vojaške oblasti, ki je na kraj požara takoj poslala četo vojakov iz Aleksandrove vojašnice. Vojaki so takoj potegnili kordon okoli tovarne, kar je bilo skrajno potrebno, kajti radovednežev, ki so hoteli v tovarno, je bilo dosti. Združenim močem obeh gasilnih moštev ter tovarniških delavcev se je po enournem napornem delu posrečilo požar pogasiti.
Poslopje je s streho vred pogorelo, nekaj strojev pa je bilo rešenih. Glavna nevarnost je obstojala za sosedno skladišče cinkovega belila, ki pa je k sreči ostalo nedotaknjeno. Škoda pa je kljub temu zelo velika in jo ce nijo na pol milijona dinarjev.
s sprednje strani ter odnesla nekaj denarja in drugih drobnarij. Toda zlikovcem še vse to ni bilo dovolj. Iz Toplic so se podali v Šmarjeto, kjer so se lotili posla naprej ter vdrli v vilo pokojnega g. župnika in biseromašnika Janže-ka, kjer stanuje le troje žensk. Odnesli so steklenico žganja. Na slednje mesto pa so prispeli okoli 3. ure zjutraj, kjer so bili prepo-deni in kjer so menda tudi zaključili svoj tatinski nočni obhod. Bilo je okrog tretje ure zjutraj, ko je eden od zlikovcev posvetil z žepno svetiljko v sobo, kjer je spala sestra g. župnika. Ker je bilo že večkrat vlomljeno v župnišče, je zato hitro prižgala luč in poklicala brata g. župnika, ki je vlomilce prepodil s samokresom.
Tatinski nočni obhod je bil takoj prijavljen orožništvu v Laškem. Sledu za zlikovci še zaenkrat niso izsledili, pač pa se domneva, da morajo biti dolgoprstneži prav prebrisani in jim je okolica in razmere dobro poznane. Upamo, da bo orožništvo izsledilo tatinske elemente, da ne bodo več vznemirjali okolice.
*
Orožništvu, ki je dospelo iz Laškega in Zidanega mosta, se je posrečilo izslediti krivce. Po vestni preiskavi, ki so jo vodili vse popoldne, so na večer po daljšem zasliševanju aretirali ter odpeljali v zapore v Laško posestnika in upokojenega železničarskega kretnika O. s Senožeti pri Rimskih Toplicah in njegovega mlajšega sina, ki se je zadnje čase vdinjal pri kopališki upravi. Dasiravno niso orožniki našli pri njima nikakšnih dokaznih ukradenih stvari, vendar so ju aretirali, ker so v njiju spoznali identičnost z odtisi prstov. Nadaljnje bo določila intenzivnejša sodna preiskava.
padla v nezavarovano betonirano jamo električnega kabla, poldrug meter globoko, in pri padcu, zadobila na desnem kolenu manjšo poškodbo. Krivda zadene podjetnika, ki pa je izjavil, da je naročil delavcem, naj jamo pokrijejo, a je ti niso mogli popolnoma pokriti, ker je na tem kraju cesta vsa razkopana.
Tatvine na dnevnem redu
Izpred pisarne dr. Ravniharja je neznan tat ukradel trgovcu in posestniku Francu Gradu iz Zg. Kašlja kolo »Goreč«, vredno 2000 Din.
Iz nezaklenjene gostilniške veže Zaloška c. št. 3 je bilo ukradeno žel. uslužbencu Mihi Kel-belu kolo »Eska«, vredno 2200 Din?
Iz Adamčičevega avtobusa na dvorišču pri Figovcu je bil ukraden trg. zastopniku Josipu Gostinčarju z Kira pri Domžalah ženski dežnik, vreden 300 Din.
Posestnik Matija Debevc, stanujoč v Rožni dolini, Večna pot št. 9, je prijavil policiji, da mu je v zadnjem času pokosil neznan storilec na njegovem travniku v Viškem logu za okoli 50 Din trave.
Pintarjeva kazen potrjena
27 letni izvošCek Slavko Pintar je bil, kot je splošno znano, osumljen roparskega umora nad posestnikom Janezom Rajerjem iz Sel pri Ra-težu. To se je zgodilo že sredi junija leta 1923. Tedaj se je Pintarju posrečilo dokazati alibi in bil je izpuščen na svobodo, njegov tovariš Franc žinger pa je bil obsojen na vislice ter kasneje pomiloščen na dvajset let težke ječe.
Po sedmih letih se je slučajno zvedelo, da je bil umor izvršen drugače, kot se je prvotno domnevalo, na kar je bil Slavko Pintar ponovno aretiran ter 25. septembra lanskega leta postavljen pred veliki senat tukajšnjega okrožnega sodišča. Ker je manjkala ena glavnih prič, se je razprava nadaljevala 6. oktobra in končala z obsodbo Slavka Pintarja. Ker je bil ob času izvršenega dejanja star komaj 19 let, je bil obsojen le na 18 let ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za vedno. Njegov zagovornik, novomeški odvetnik dr. Furlan, je vložil prošnjo za revizijo procesa in tako je prišel Pintar letos 23. februarja že tretjič pred sodnike. Ponovno je bil spoznan krivim zločina razbojništva ter bil obsojen na 17 let in tri mesece robije in 700 Din. Od te kazni so se mu odšteli trije meseci robije in 700 Din ter preiskovalni zapor od lanskega junija dalje. Poravnati pa bo moral stroške kazenskega postopanja ter plačati umorjenčevi vdovi za izgubo moza in oporo 25.000 Din, za njena dva otroka pa po 150 Din mesečno od umora cjalje do polnoletnosti ter pogrebne stroške za pokojnim Ra-Jerjem.
Pintar se je tudi tedaj pritožil proti obsodbi in njegova dva zagovornika dr. Furlan in dr. Vasič -ta ponovno vložila prošnjo za revizijo procesa, kai pa je stol sedmorice zdaj zavrnil in oljsodbo potrdil ter s tem zapečatil Pintarjevo usodo.
Razbojniški napad na delavca
S kolom po glavi.
Ljubična, 13. maja.
K. Z., delavec v kamnolomu, se je te dni s svojo ženo na večer od gospodarja kamnoloma vračal domov in bil od neznanih moških iz zasede napaden.
Bila je temna noč, zato sla si svetila za konca z lučjo. Pot ju je peljala ravno pod bregom hriba, ko je začelo na njiju trčati debelo kamenje in je bil le srečen slučaj, da ju ni nič zadelo. Da pa se izogneta ponovnemu de ževju kamenja, sta potem, ko sla upihnila luč, ubrala drugo stransko pot. Toda komaj sta napravila par korakov, že jima zastavijo pot štiri črne sence, ki so se utrnile z goščave, kot bi jih sam bognasvaruj tja postavil. Nista še utegnila bežati, že je eden banditov z ostrim kolom podrl njenega moža na tla, kjer je nezavesten obležal v mlaki krvi.
Na vpitje žene so banditi pobegnili. Izgubili so se v gozdu, potem ko so še parkrat ustrelili z revolverji v zrak. Moža so le s težavo spravili k zavesti in mu je nudil prvo pomoč zdravnik.
Spori
Državno prvenstvo. Gradjanski : Hašk 2:0 (0:3).
V	prvem polčasu krasna igra, se je pretvorila po odmoru v surovo. Hašk Je bil boljši pred-Gradjanski po odmoru. Oba gola je zabil Veli-mirovic, drugega iz off-sida, kar je sodnik prezrl.
Sodil je g. Kujundžič. 6000 gledalcev. Hašk je nastopil z izjemo Starca in Cindriča, katerih mesti sta zasedla Zlatoper oz. Wolf v isti postavi kot v Ljubljani.
Stanje I. lige:
Concordia	2	1	1	0	4:3	3
Gradjanski	1	1	0	0	2:0	2
Primorje	1	1	0	0	5:3	2
Hašk	3	0	1	2	4:8	1
Ilirija	1	0	0	1	2:3	0
Hajduk	—	—	—	—	—	—
Jutri se prvenstvo nadaljuje:
1. liga: Gradjanski : Primorje v Zagrebu:
2. liga: BSK : Jug v Beogradu, Slavija :
: Sašk v Sarajevu;
3. liga: PSK : Mačva v Pančevu, Vojvodina :
: Obilič v Novem Sadu, Gradjanski : Bačka v Osjeku, Sand : Slavija v Subotici.
Ilirija v Celovcu.
Na praznik je igralo kombinirano moštvo Ilirije v Celovcu proti KAC. Rezultat 1:1 (0:1). Gol za domače je padel iz 11 m. Ilirija je nastopila v postavi: Kervina—-Unterreiter, Moljk— Pogačnik, Lombar, šaus—Ice, Sandi, Košak, žitnik, Rihtar. Izvrstna je bila ožja obramba. Napad je lepo kombiniral.
Juniorski mceting Primorja.
Primorje je na praznik otvorilo lahkoatletsko sezono z juniorskim meetingom. Sodelovali so juniorji prireditelja in nekaj Ilirijanov. Nekateri rezultati so bili prav dobri.
100 m: Kovačič (P) 11'8, krogla 5 kg: Černetič (P) 12’39 m, skok v daljino: Černetič 557 cm, 1000 m: Ogrin (P) 2:53'6, troskok: Raič (P) 11'73 m, disk 1'5 kg: Černetič 36 m, skok v višino: Raič 145 cm, 200 m: Kovačič 25' 1, 4 X X 100 m: Primorje II 51'3.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Korotan : Reka 3:1 (2:0), Grafika : Ilirija II 5:2.
Maribor: Maribor : Rapid (Celovec) 3:0 in 4:2.
Celje: Celje : Slovan (Ljubljana) 4:4.
Litija: S. K. Litija : Javornik 5:3.
Gradec: Gradec : Zagreb 7:2.
Dunaj: Rapid : Židenice (Brno) 6:2
Pariz: Francija : Anglija 5:2!
Mariborski šport. ISSK Maribor : SK Rapid (Celovec) 4:0 (2:0).
Na igrišču ISSK Maribora se je danes vršila revanžna tekma ISSK Maribora s celovškim Ra-pidom, ki pa je bila pri stanju 4:0 za domačine prekinjena, ker so gostje v 14 minuti drugega polčasa igrišče zapustili. — Gosti so predvajali skrajno surovo igro, in je bil sodnik dr. Planinšek primoran v 12 minuti drugega polčasa izključiti dva igralca vsled stalnih ugovarjanj, pri čemur so se gosti posluževali ne samo nešportnih, temveč tudi skrajno žaljivih opazk. V 14 minuti je pa moral sredi opasnega naskakovanja zapustiti še tretji igralec, in to kapetan gostov, ki je potem svoje moštvo pozval k odstopu. Skrajno nedisciplino gostov je navzoča publika glasno obsojala, zlasti ker so se tudi slišale besede »Windischer Hund« itd. Incident bo sigurno imel za posledico, da se športni od-nošaji do Avstrije tako dolgo prekinejo, dokler slovenski nogometaši ne dobijo zadoščenja.
Ostale nogometne tekme.
ISSK Maribor rez. : SK Svoboda kombinirana
3:1 (3:0).
ISSK Maribor I. mlad. : SK Rapid I. mlad 5:0 (3:0),
ISSK Maribor II. mlad. : SK železničar II mlad. 2:2 (0:2).
Lahkoatletski miting S. K. Ilirije.
Jutri popoldne ob 14'30 bo na igrišču SK Ilirije zanimiv lahko-atletski miting, na katerem bodo startali najbolji lahko-atleti Slovenije, pri družili se jim pa bodo tudi zagrebški atleti, meč njimi odlični atlet jugoslovanski reprezentant Kallay Levin in srednjeprogaš Karl Kumer. Ker ni jutri nobene druge športne prireditve, upamo, da se bo odzvala vsa naša športna publiki in poselila prireditev v čim večjem obsegu.
SK Ilirija (lahko-atletska sekcija). Zaradi lahkoatletskega mitinga naj bodo v nedeljo ob 14. sigurno na igrišču sledeči gg.: Baltesar. Mahkovec, prof. čop, Kos, Kosec, Miklavčič. Gnidovec, Betetto, Pevalek, Bradač, prof. An-čik, Oblak
Sedem vlomov v eni noči
Drzen obhod tatinske tolpe v okolici Rimskih toplic
ca
Krmljenje delovne živine
Vir energije ni le ta ali oni krmni sestavni del, temveč je vsa prebavljiva krma in tudi živalsko telo samo, čigar razkroj v celicah ustvarja delazmožnost. Mišično moč daje torej živali dvoje: krma in telo sanio. Energijo, moč pa črpa žival vedno iz obeh in sicer v normalnih pogojili <zdrava, zadostno krmljena žival pri nepretežkem del«): iz krmnih ogljikovih hidratov (škrob, sladkor, celuloza), ki so najcenejši in ki jih je v krmi daleko največ in iz inašč in iz sladkorja — glikogena — ki je nabran v živalskem telesu, največ v mišicah.
Če pa zahtevamo od živali tako težko delo, da je zanj treba več energije, ltakor je dobiva žival iz krme in iz glikogena, tedaj se razkraja za kritje te energije mast, ki je v živalskem telesu. Sele ko je mast izrabljena do gotove meje, se razkrajajo tudi beljakovine. Po naziranju živilskih strokovnjakov se razkraja v živalskem organizmu nied delom prav toliko beljakovin kakor v miru. Zato ni treba, da ima krma, ki jo dajemo delovni živini, mnogo dragih beljakovin, ker le snovi sploh ne prihajajo v poštev kot viri za energijo. Razmerje med beljakovinami v krmi in ostalimi prebavljivimi krmnimi sestavinami pade lahko na 1:7 do 1:10 (po vrsti živali; glej pozneje). Le pri zelo naporuem delu in pri mladi še rastoči živini, ki rabi mnogo beljakovin za zgradbo svojega razvijajočega se telesa, naj bo to razmerje ca. 1:6.
Mišično delo povzroča lahko, da se za dalj
Gospodarske vesti
X Gospodarski adrcsar kraljevine Jugoslavije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je izdal v lastni zailožbi »Phivredni adresar«, in 10 v srbohrvaščini (latinici in cirilici), francoščini, nemščini in angleščini. Adresair je razdeljen po posameznih gospodarskih panogah v glavnem v pet poglavij!: I. Industrija; 2. Izvoz; 3. Uvoz;
4. Denarni zavodi; 5. Pomožna trgovska podjetja (borzni mešetarji, carinska posredništva, oglasni in reklamni zavodi, stalne razstave, »pe-diciijska podjetja, paroplovne družbe, podjetja za poaojevanje specijelnih železniških vagonov, pomorske agenture, posredništva za promet z nepremičninami, potovalne pisarne); C. Dodatek, ki vsebuje popis gospodarskih ustanov in organizacij, razsodišča, gospodarski tisk in inozemska zastopstva v naši državi. Adresar je tudi opremljen š stvarnim kazalom na štirih straneh. Adresar je tiskan na 400 straneh velikega kvart formata. Cena za Jugoslavijo 100'— dinarjev za komad. Poštno povzetje plača naročnik; dobi se pri vseh trgovskih Zbornicah, kakor tudi direktno pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njegoševa 5. Adresar bo posebno dobrodošel vsem našim pridobitnim krogom, posebno še ker je izdelan z vso preciznostjo in daleko nadkriljuje vso slično literaturo, ki je do sedaj izhajala po privatni inioiijativi.
X' Prodaja lesa In drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
X Oddaja zakupa bufleta na postaji VardiSte se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
X Anglija prebolela gospodarsko krizo. Znani angleški ekonomist Sir Walter Layton je dejal, da je Anglija zelo dobro prebolela svetovno gospodarsko krizo, d asi je v veliki meri odvisna od tržišč, ki so bila težko prizadeta. Navedel je nekaj podatkov, ki kažejo, da se je trgovina v Angliji manj zmanjšala, kot v Nemčiji ali Združenih državah. Alko se vzame leto 1928. kot merilo je padla angleška trgovina za 8'2%, nemška za 16% in ameriška za 18%.
Dobave.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja l. 1. pouudbe glede dobave 230 pol rujave lepenke, raznih pisarniških potrebščin (karbon-papir, indigo-papir, sponke, lepilo, črnilo, beležnice, notesi, peresa, risalni žebljički itd.), 2 umivalnik garnitur, raznih predmetov za sobe (zaves«, preproge, blazine, brisače itd.) ter glede dobave 100 m cevi iz kovanega železa; do 26. maja t. 1. glede dobave 14 komadov primažev, 5 ščipalnih klešč, 150 komadov Staufferjevih mazalic, 10 plošč rebraste pločevine in ‘200 komadov žagic za kovine, glede dobave strokovnih knjig ter glede dobave zinmic; do 1. junija t. 1. glede dobave pohištva in 900 m plinovih cevi.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do ‘20. maja t. 1. ponudbe glede dobave ploče vine; do 31. maja t. I. glede dobave ‘2700 kg kave in 6000 kg masti.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do ‘21. maja t. ,1. ponudbe glede dobave 150 m’ hrastovega jamskega lesa, 200 komadov usnjatih bičev za konje, 200 komadov konjskih vpreg in 50 komadov sirkovih metel; do ‘28. maja t. I. pa glede dobve 4 konj.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 zavitkov vijakov za spajanje jermen in 300 kg kita za okna.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 26, maja t. 1 .ponudbe glede dobave 9 komadov transmtsijskih krogličnih ležajev.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg bencina in 200 m jeklenih vrvi.
III. pomorska obalska komanda v Boki Ko torski sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg parafinskih sveč, 1000 m ploščatega stenja in 15.000 škatljic vžigalic.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih želez nlc v Ljubljani sprejema do 15. maja t. I. po nudbe glede dobave 100.000 kg portland-cemen
časa nabere več mesa v živali (pojačenje mu-skulature). Tudi na ta mesni narastek se je treba ozirati pri izberi krme; saj st gradi živalsko telo meso le iz krmnih beljakovin. Ta pojačena »novar muskulatura ostane v živali le toliko časa, dokler so dani pogoji zanjo, t. j. delo in zadostna krma.
Krma delovne živine naj bo koncentrirana, nikakor pa ne preobsežna (t. j. malo dobre in ne mnogo slabe krme).. Preobsežna krma obteži prebavne organe, kar zmanjša živali veselje do dela in s tem tudi njegov uspeh. Pre-vodena krma ni priporočljiva, ker se živali potem preveč pote. Živali se naj tik po krmljenju odpočijejo in sicer v vročem letnem času dlje kot v hladnih dneh.
Ce opravlja žival dalj časa isto delo, se polagoma zmanjšuje energija, ki je potrebna za premaganje tega napora. Z vajo doseči veliko delo s kar najmanj energije je cilj »treniranja«. Vendar gre tudi treniranje le do gotove meje. Ce je delo pretežko ali utrujenost prevelika, nastopajo lahko težke nuiskulaturne poškodbe, posebno če je trajalo tako nesmotreno delo dalj časa. Take obolelosti zovemo pri športu »pretreniranosk, pri delovni živini pa »pre-delanostc.
Za delo izbiraj vedno take živali, ki rade jedo. Take živali rabijo, če so maksimalno krmljene, malo hrane zase in se je zato mnogo lahko pretvori v delo, s čimer postaja delo cenejše.
ta. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave 90 tisoč kg portland-cementa.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3 štedilnik vodnjakov.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 kg jeklene žice in 200 q žganega apna; do 26. maja t. 1. glede dobave 100 m! heraklita in 8 komadov revilnega orodja; do 1. junija t. I. pa glede dobave razne železnine. — Direkcija državnega udnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov rudarskih sekir. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja I. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1.000 metrov telefonskega kabla.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarne Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 15. maja 1931,
Devizna tržišča Ljubljana, 15. maja. Amsterdam 22‘82, Berlin 13-5225—13-5525. Bruselj 7-9059, Budimpešta 9-9114, Curih 1093-50—1090-50, Dunaj 7-9731— 8-0031, London 275-90—276-70, Newyork 56-71, Pariz 222-34, Praga 167-85—168-65. Trst ‘297-28 do 297-43.
Zagreb, 15. maja. Amsterdam 22"82, Dunaj 797-31—800-31. Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 790-59 bi.. Budimpešta 989-64—992-64, London
275-90—‘276-70. Milan 296-325—298-325, Newyork kabel 56-61—56-81, Pariz 221-328-223-328, Praga 167-85—168-65, Curih 1093-50—1097-50, Stockholm 15-32.
Beograd, 15. maja. Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 789 09—792-09, Budimpešta 989-64 do 992-64, Dunaj 797-31—800-31, London 275-96 do
276-76, Milan 296-80—298-80, Newyork 56-61 do 56-81, Pariz 221-34—223-34, Praga 167-85—168-65 Curih 1093-50—1096-50.
Dunaj, 15. maja. Amsterdam ‘285-72, Atene 9’225, Beograd 1'2"525, Berlin 169-47, Bruselj 98-97, Budimpešta 124, Bukarešta 4-2325, London 34-59. Madrid 71-80, Milan 37-245, Nevvvork 711-20, Pariz 27-845, Praga 21-0713, Sofija 5-1530, Stockholm 190-65, Kopenhagen 19025, Varšava 79 67, Curih 137-09.
Curih, 15. maja. Beograd 9-1340, Pariz 20-305, London ‘25-2275, Newyork 518-825, Bruselj 72-20. Milan 27-16, Madrid 51-75, Amsterdam 208-40, Berlin 1‘23"60, Dunaj 7295, Solija 3'76, Praga 15-37. Varšava 58-175. Budimpešta 90-50.
Vrednostni papirji Zagreb, 15. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87—88, voj. škoda ar. 424-75—426 (425), kasa 424-25 d., junij 424—425-50, dec. 425-50 do 426-50, 4% agr. obv. 51—53-50, 7% Bler. arang 82-25—82-75, 82. kasa 82-25—82-50, 8% Bler. 92"25—92'75, 92"‘25, 7% pos. hipot. b. 84"50 do 85-50, 85, Begluške 66—67, 67-25. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 935 d., Jug. Union 174—176, Jugo 73—74, Srbska 187 n., Ljublj. kred. 120—122, Medjunarodna 67 d.. Narodna 7800—7840. — Industrije: Šečerana Osijek 280—285, Trboveljska 290—292, Slavonija 200 do 205, Vevče 120 d., Isis 45, Jadr. 480, Oceanija —, Drava 128—132, Dubrovačka 340—345, Drava 236, Guttmann 128, Narodna šumarska 25. Danica 80—85.
Beograd. 15. maja. 7% inv. pos. 88. 7% Blaire 82-50, 8% Blaire 93, 7% pos. hipot. b. 84-50—85, 4% agr. obv. 51-50—52, 6% begi. obv. 67-25, Vojna škoda 424-50—425, Narodna banka 7840.
Dunaj, 15. maja. Bankverein 15-20, Kreditni zavod 25, Dunav-Sava-Adria 13-45, Prioritete 93, Trbovlje 34-50, Leykain 2'80.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 15. maja. Pšenica : 79/80 kg srednjebačka, bačka okolica. Novi Sad 195 do 200, srednjebačka, bačka okolica Sombor 185 do 190, bačka, potiska, šlep 202-50—207-50, gor-njeban. in ban.. Bega šlep 200—205, srem. slav. 78 kg 180—185, srem., slav. okolica Indjija, 78 kg 185—190, sr. slav.. 77/78 kg 167-50—170. 'Koruza: bačka, sremska 102-50—105. bačka sremska, ladja Dunav, Sava 107-50—110. —
Moka: bačka 0 in 00 2SD-300. št. 2 250-255, št. 5 235—250. št. 6 210—220, št. 7 175—190, št. 8 130—135. Promet: koruza 32 vagonov, pšenica 63 vagonov. Tendenca: čvrsta. Vse ostalo brez izpremembe.
Sombor, 15. maja. Pšenica: bačka, pot., šlep, 80 kg ‘202-50—207"50, bačka, okolica Sombor, 78/79 kg 180—185, gornjebačka, 79/80 kg 197—202-50, ' srem., slav., 78 kg 175—180. — Koruza : bačka 102—105, bačka za maj 102 do 104, bačka. Dunav šlep 105—107. — Moka: bačka Og in Ogg 260-270, št. 2 230—240. št. 5 210—220, št. 6 200—210. Tendenca: neizpreme-njena. Promet: skupno 85 in pol vagona.
Budimpešta, 15. maja. Tendenca: za pšenico mirna, ostalo: prijazna. Promet: omejen. Pšenica: maj 15-33—15-37 (15-34—1535), junij 15-18—15-23 (15-23-15-24). — Rž: maj 15-40 do 15-70 (15-20-15-30). — Koruza: maj 14-36-14-60 (14-57-14-60), julij 14-36-14-60 (14-57—14-60).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca: mlačna, promet: 5 vagonov hrastovega lesa.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajceneje in v velik) izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Telefon 2059
# ^Prem°g S \ suha drva
Pogahilk, Bohoričev« ulica 5
Fof© aparati
foto potrebščine Kosmetika Drogerija
Mevmes
Ljubljana
Miklošičeva c. ši. 30
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul.
39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Okrajne
zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na ,UNION“, zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c, 7/HL	1222
Logarsba
dolina
Naročajte pismeno ali telefonično odprtiavto za 22 oseb, ki je na razpolago za vožnjo pri Urh Pavlu, Solčava.
1254
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zve«la“
Dnevno koncert lastnik Er. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Ljubljana, sobota, 16. maja. 11.45 Šolska ura: pravljice, ga. Gabrijelčičeva. 12.00 Slike iz narave. 12.15 Plošče (Slov. glasba — podporuji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Potovanje po Jugoslaviji. 18.30 Plošče. 19.00 Valek Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.80 Bizel: Carmen (plošče). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Harmonika igra g. Rakuša. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 17. maja 9.30 Dr. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. 10.00 Ferdo Jelenc: Knjigovodstvo za hotelirje. 10.30 Prenos službe božje z ljudskim petjem iz Št.Vida pri Slični. 11.(X) Zvenenje. 11.10 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.30 Prenos koncerta Prosvetnega društva iz Št. Vida pri Stični. ‘20.00 Plošče. Tri predavanja o panevropski ligi: 20.30 Beograjska postaja, govori g. dr. Nbnčič; 20.45 Zagrebška postaja, govori g. dr. Vrbanič; 21.00 Ljubljanska postaja, govori g. dr. Gosar. 21.15 Samospevi Marjana Rusa. 22.20 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 10. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd, opera.
Zagreb, nedelja. 17. maja. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba (kvartet). 18.45 Panevropski dan: 18,45 Beethoven: IX. Simfonija IV. stavek. 19.00 Beograd: govori min dr. M. NinSič. 19.15 Govor zastopnika panevropske unije. 19.30 Ljubljana. 20.30 Klavirski koncert (Zdenka Pasber, Dunaj). 21.50 Novice. 22.00 Večerna glasba radio orkestra.
Beograd, sobota, 16. maja. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Odlomki iz »Koštane«. 18.00 Sokol. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Prenos koncerta iz Subotice. 22.30 Novice. 22.50 Po Evropi.
Beograd, nedelja, 17. maja. 9.00 Prenos iz Sa-bot-ne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče.
12.30 Jugoslovanski koncert radio orkestra.
13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. ‘20.30 Predavanje. 21.00 »Prijatelji«, dratna. ‘21.45 Novice. 22.05 Plošče. 22.30 Koncert balalajk.
Praga, sobota, 16. maja. 19.05 Plošče. 19.15 Brno. 20.00 Komični prizori — kabaret. 2‘2.30 Moravska Ostrava.
bofSHiffi mmnimiMiH
iiiiiiiiiiiiiiiiintiHiiitiiiiiiiiiiimiiiiiHiHiiiiiiMiiutiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiBii
MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča narodni javnosti, da je v njenem zavetišču dne 14. t. m. ob 21. uri preminul gospod
sobojevnik vojvode Petra Mrkonjiča v Bos. vstaji v letih 1875-76, odlikovan po državi z dekretom kot nacionalni delavec
Blagopokojnega jugoslovanskega rodoljuba pokoplie naša občina v soboto, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti.
Vabimo vsakogar, da izkaže staremu po-borniku našega narodnega pokreta poslednjo čast.
V Ljubljani, dne 15. maja 1931.
miiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiii
im
POZORI
Birmanska
darila
po nizkih cenah Danijel Zupanc
zlatar
Ljubljana
VVolfova ulica štev. 6 1271
124
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v ponedeljek, dne 11. maja 1931 najmodernejšo brzolikalnico za likanje raznovrstnih oblek. — Posedujem v to svrho najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam in očistim obleko v najkrajšem času. Na željo stranke se obleka tudi prekroji ali obrne. — Poleg tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po zelo solidnih cenah.
jOSIP BOC, IJUBLJAIA, Kolodvorska ulica 6 Prostavo jna favna dražba v St. Vidu nad Ljubljano
V nedeljo, 17. maja ob 13. uri se bode nadaljevala dražba iu se bo med drugim prodalo
16 stavbnih parcel
v izmeri od 600 do 800 m-, ki ležijo ob Škofovih zavodih. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dra/.beni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37.
Pričetek dražbe ob 13. uri pri hiši št. 17 — Cirman vulgo Lovrenc v št. Vidu poleg cerkve.
Okrajnu sodišče v Ljubljani, odd. VIII,
dne 15. maja 1931.	1-7®
Službene objave
Razpasi kraljevske banske uprave
I. No. 1348/1	1307
Razpis.
Na podlagi § 81. zakona o banski upravi ee razpisuje službeno mesto ravnatelja banovinske kmetijske šole na Grmu.
Za to mesto pridejo v poštev samo pro-Bilei s fakultetno izobrazbo, ki morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v. državno službo, izpolnjevati še tele specialne pogoje:
1. Najmanj 5 let ekonomskega praktičnega dela, ki je lahko združeno z učiteljsko ali profesorsko službo na kmetijskih šolah;
2. 6 let učiteljske službe, od tega 3 leta profesorske službe na kmetijskih šolah.
Prednost imajo prosilci, katerih študij in praktično delovanje je usemrjeno na živinorejsko panogo.
Pravilno kolkovane in z vsemi dokumenti opremljene prošnje je vložiti naj-kesneje do 25. maja 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1931.
*
-3-2
V No. 2696/19.	1305-
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje objektov za obmejne carinske oddelku na teritoriju Dravske banovine TI. javno pismeno oicrtno licitacijo na dan
1. in 2. junija t. 1., obakrat ob enajstih, v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg. 1 a 97/31/1	1298
Oklic.
Tožnik Šinkovec Jakob, posestnik in gostilničar v Črnomlju, toženi Kohanič Matija, posestnik iz Črnomlja, sedaj neznano kje v Avstraliji, radi 9535 Din spp.
Prvi narok bo dne 27. maja 1931 ob pol-dcvetih tusodno v sobi št. 58.
Ker je bivališče toženca neznano, se mu postavlja Kohanič Ana, njegova žena v Črnomlju št. 72, za skrbnico. Ta ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. la., dne 9. maja 1931.
Razne objave
1325
KERAMIČNA INDUSTRIJA,D.D. ZAGREB
Vabilo
na
IX. redni občni zbor
delničarjev KERAMIČNE INDUSTRIJE, d. d. v Zagrebu,
ki se bo vršil dne 29. maja 1931. ob poldvaiiajstih v prostorih družbe v Zagrebu, Draško viševa uli«a št. 25, s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva in predložitev računskega zaključka za leto 1930.
2. Poročilo nadzorstvenega odbora.
3; Podelitev absolutorija ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru.
4. Izvolitev ravnateljstva.
5. Posebni predlogi.
Ravnateljstvo.
Opomba. Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, morajo v smislu § 14 družbenih pravil položiti svoje delnice vsaj tiri dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Zagrebu, Draškovičeva ulica 25.
Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1930.
Aktiva: gotovina Din 59.803’10, tovarniške zgradbe iu nepremičnine 1,660.219-— dinarjev, tovarniška oprema 2,982.413*— dinarjev, premogovnik Din 393.230-20, zaloga materijala in surovin Din 157.051‘25, zaloga blaga Din 1,021.161‘93, dolžniki Din 2,800.552-97, izguba Din 36.561*64; skupna Rkliva Din 9,310.993-52.
P a s i v a: delniška glavnica Din 840.000, upniki Din 8,011.028*03, rezerva za zmanjšanje vrednosti nepremičnin in opreme Din 459.965-49; »kupna pasiva 9,316.993*52 dinarjev.
Ravnateljstvo.
Poročilo nadzorstvenega odbora.
Slavni občni zbor!
Podpisani nadzorstveni odbor je nadzoroval poslovanje podjetja v preteklem poslovnem letu in pregledal poslovne knjige. Po pregledu je našel, da predložena bilanca soglaša z vsemi pomožnimi in z glavno knjigo, in ker smo dognali, da odgovarja zakonu jn družbenim pravilom, predlagamo slavnemu občnemu zboru, da to bilanco sprejme.
Obenem prosimo slavni občni zbor, da kakor ravnateljstvu, tako tudi nam izvoli podeliti absolutorij za poslovno leto 1930.
V Zagrebu, dne 4. maja 1931.
Nadzorstveni odbor.
1324
*
1323
TVORNICA ZA DUS1K D. D. RUSE.
Delničarji Tvorniee za dušek, d. d. Ruše, se vabijo na
XIV. redni občni zbor,
ki se bo vršil v soboto dne 30. maja 1931 ob petnajstih (treh popoldne) v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice Maribor v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1930.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1930.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu m o bilančnem uspehu.
4. Volitev v uprani svet.
5. Volitev računskih preglednikov za leto 1931.
Občnega zbora se smejo udeležiti po §§ 30. in 31. družbenih pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s seznamkom številk najkesncje do dne 23. maja 1931 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi položenih delnic se jim izdado legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število depo-
niranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsakih 25 delnic opravičuje do enega glasu.
V Ruša h, dne 15. maja 1931.
Upravni svet.
*
AGARUŠE, združene jugoslovenske tvorniee acctiilena in oksigena, d. d. Ruše.
Delničarji Aga-Ruše, združenih jugoslovanskih tvornic acetilena in oksigena, d. d. v Rušah, se vabijo na
II. redni občni zbor,
ki se bo vršil v soboto dne 30. maja 1931 ob pol šestnajstih (pol štirih popoldne) ▼ prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice Maribor v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega svela in predložitev bilance za leto 1930.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1930.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu m o bilančnem uspehu.
4. Volitev računskih preglednikov za leto za leto 1931.
Občnega zbora se smejo udeležiti po §§ 28. in 29. družbenih pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s seznamkom številk najkesneje do dne 23. maja 1931 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi položenih delnic se jim izdado legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsaka delnica daje pravico enega glasu.
V R u S a h, dne 15. maja 1931.
Upravni svet.
*
Popravek.
Pri vabilu na XXIII. redni občni zbor Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z. v Ljubljani, se ima pravilno glasiti: občni zbor se vrši dne 22. maja 1931 ob dvajseti (ne dvanajsti) uri.
na
1327
Vabilo redni občni zbor
ki ga bo imela Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju, v soboto dne 30. maja 1931. ob petnajstih v poslovnih prostorih s stem dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovanju v minulem upravnem letu in predložitev bilance.
2. Poročilo revizorjev, odobritev bilance in podelitev absolutorija.
3. Volitev upravnega sveta.
4. Volitev revizorjev.
5. Slučajnosti.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim' zborom svoje delnice pri glavni državni blagajni Ministrstva za finance v Beogradu ali pri zavodu: Amstel-Bank v Amsterdamu-Amst-lu ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V C el j vi, dne 13. maja 19511.
Upravni svet.
Bilanca 31. december 1930.
Aktiva.
Blagajna...................Din	83.870-40
Poštna hranilnica	.	.	.	„	22.618-83
I. Hrv. štedionica, Celje	„	10.720'—
Debitorji.........................  1,751.155'54
Zaloga: blaga	.	.	.	.	„	1,865.334*59
„ pomožnega male-
rijala.....................  863.769	30
„ kuriva	.	...	„	282.000*—
„ surovin	.	.	.	.	„	204.641-97
Tranzitorične postavke	,	„	2,141.725-—
Efekti..............................  369.636-80
Lastne premičnine. .	.	„	768.072 80
„ nepremičnine	.	„	1,057.983 06
Lastni	stroji.....................  1,690.182-82
Din 11,111 711*11
Delniška glavnica Rezervni sklad . K red it or ji . . . Dobavitelji . . Dobiček leta 1930
Paeiva.
Din
3,000.000 — 26.843 36 6,177.318*79 2,842.417*83 65.131-13
Din 11,111.711*11
ISIS d, d. sea industriji! i promet droga i kemlkalifa, Zagreto.
Poziv
na XII. redovitu glavnu skupštinu dioničara
koja če se održati
29. maja 1931. u 4. sata poslije podne u prostorijama J ugosJa venske
banke d. d. u Zagrebu,
sa ovim dnevnim redom:
dana
1. Izvješlaj ravnateljskog vijeva o poslovanju u godini 1930.
2. lzvještaj nadzornoga odbora.
3. Predloženje razmjere i računa dobitka i gubitka za godinu 1930.
4. Podijeljenje razjješnice ravnateljskem viječu i nadzornem odboru.
Aktiva:
5. Zaključak o razdiobi čistoga dobitka i ustanovljenje dividende.
6. Izbor članova ravnateljskoga viječa,
7. Izbor nadzornoga odbora,
8. Eventualni predloži.
Bilanca za godinu 1930.
Dioničari, koji žele na loj glavnoj skup-štini izvršiti pravo glaea, imadu svjje dio-nice u smislu §-a 17. društvenih pravila položiti barem tri dana pri,je glavne skup-štine na društvenoj blagajni ili na blagajni Jugoslavenske banke d. d. u Zagrebu, odnosno kod njenih podružnica.
R" vteljstvo.
Pasiva:
Blagajna ............*.....................
Vrijednosni papiri...............................
Dužnici:
a) mjenični........................  574.702-77
b) ostali .  ................  .	.	12.338.128-69
Roba............................  •..............
Nekretnine ............ 1,274.707-62
odbiv 2°/o otpisa................... 36.ft57'15
Inventar............................... 104.475-93
odbiv 10% otpisa..................... 45.245*72
Din
23.328*71
47.474-95
12,912,831-46
9,983.608-02
1,238.150-48
119.230-21
24,324.713-83
Dionička glavnica...................................
Priuuvna zaklada.....................
Mirovinska zaklada  ................................
Neisplačene dividende h prijašnjih godina . . .
Vjerovnici..........................................
Mjenice n reeskontu  .............................
Prenos dobitka iz godine 1929. ....	2.311 *62
Dobitak 1930............................... 474.33739
Din
6,000.000*—
407.490-93
158.12236
22.915*-
17,827.226-68
432.309-85
476.64901
Gubitak:
Račun gubitka i dobitka za god. 1930.
24,324.713-83
Dobitak:
Upravni troškovi  ................................  .	.	.
Poreži i takse...........................................
Olpisi:
a) od	nekretninn.......................... 36.557*14
b) od	invent.ara.......................... 45.245*72
c) od	dubioznih tra£bina .................184.686*28
Prenos dobitka u godine	1929. . . ~	2.3II'62
Dobitak o godini 1930......................... 474.337	39
Din
7,258.829-96
633.267-72
266.48914
476.649-01
8,635.235*83
Prenos dobitka is godine 1929.
Prihod robe........................
Prihod nekretnina................
Prihod vrijednosnih papira . ,
Din
2.311-62 8.345.300*01 181.825-20 6.799 —
8.535.235-83
U Zagrebu, dne 31. decembra 1930.
Ravnateljstvo.
ij» glavnim i pomočniin knjigama, sravnjeno I n redn pronadjeno.
Nadzorni odbor.
« *: •*
* t '*i':' .s v . 'Sf.5;W,l ” j*	i
■	'f	'r
'V	;■	.'v.i'."'
Pompadour, r. To palačo
lillil!
£. M. 9ez»arque:	91
Pci nazaj
Koman
1	Copyrighl by M. Feuture Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
šel sem v svoj razred. Mali sede s sklenjenimi rokami. V njih velikih očeh je še vse boječe strmenje otroških let. Tako zaupljivo in verujoče me gledajo, da me boli.
Pred vami stojim, eden izmed stotisočev onih, ki jih je napravila vojna bankrotne, onih, ki jim je razbila vojna vso vero in skoraj vso moč, — pred vami stojim in čutim, koliko bolj živahni ste in koliko bolj ste navezani na sedanjost, kakor jaz, — pred vami stojim in naj vam bom učitelj in vodnik, česa naj vas učim? Ali naj vam povem, da boste čez dvajset let izsušeni in ohromeli, pokvarjeni v svojih najsvobodnejših nagonih in neusmiljeno stlačeni med povprečno robo? Ali naj vam pripovedujem to, da je vsa izobrazba, vsa kultura in vse znanstvo tako dolgo samo strašen zasmeh, dokler se voj ujej o ljudje med seboj s plini, železom, smodnikom in ognjem in to v imenu Boga in v imenu človečanstva. Cesa naj vas učim, vi malčki, — vi, ki ste edini ostali čisto v teh strašnih letih?
česa vas morem učiti? Ali naj vam povem, kako
se pripravi ročna granata, da jo lahko zalučaš proti človeku? Ali naj vam pokažem, kako človeka prebodeš z bajonetom, pobiješ s kopitom puške, presekaš z lopato. Ali naj vam pokažem, kako se nameri cev puške proti takemu nerazumljivemu čudu, kot so dihajoča prsa, pljuča, napolnjena s krvjo, ali živo srce? Ali naj vam pripovedujem, kaj je ohromljenje, kakšen je raztrgan hrbtni mozeg ali odtrgan krov lobanje? Ali naj vam popisujem, kakšni so razmetani možgani, razcefrane kosti ali čreva, ki silijo iz ranjenega trebuha? Ali naj vam predočim, kako stoka človek, ki ima strel v trebuhu, kako hrope človek, ki ima prestreljena pljuča, ali kako žvižga človek, ki ima strel v glavi? česa drugega ne vem! česa drugega se nisem učil!
Ali naj vas peljem do zeleno-rjavega zemljevida, naj vam na njem pokažem, kje je bila umorjena ljubezen? Ali naj vam razlagam, da so knjige, ki jih držite v rokah, mreže, s katerimi love vaše, nič hudega sluteče duše v grmovje fraz in žične ovire potvorjenih pojmov? Ali naj pokleknem pred vas in vas rotim, da ne pustite nikdar izrabljati tople luči mladosti v sikajoč plamen sovraštva?
čutil sem, kako se je razširjal po meni krč, in me pretvarjal v kamen, ki bo drobeč se razpadel. Počasi sem se vsedel na stol; razumel sem v tistem trenotku, da ne morem več tu ostati. Poizkušal sem nekaj za-popasti, toda nisem mogel, šele čez nekaj časa, ki se mi je zdel brezkončen, je popustila otrplost. Vstal
sem. »Otroci,« sem dejal zelo težko, »lahko greste domov. Danes je prosto«.
Malčki so me tako nezaupljivo pogledali, kot da se šalim. Pokimal sem jim. »Da, v resnici — pojdite se danes igrat — ves dan — pojdite v gozd, tam se igriajte s svojimi psi in mačkami — šele jutri pridite zopet —.«
Klopotaj e so pometali svoje puščice za peresnike v telečnjake in žvrgole so se prerivali ven.
Pospravil sem svoje stvari in šel v sosednjo vas, da, bi se poslovil od Willyja. Golorok je slonel pri oknu in sviral na gosli. Na mizi je stala obilna večerja.
»Moja tretja nocoj,« mi je zadovoljen izjavil, »opazil sem, da se morem nabasati z jedjo ko kamela. Cele zaloge spravljam vase.«
Povedal sem mu, da nameravam zvečer odpotovati. Willy ni mož, ki bi mnogo izpraševal. »Nekaj ti hočem povedati, Ernest,« je dejal zamišljeno, »dolgočasno je tu v resnici, — toda dokler bom tako oskrbovan«, pokazal je na mizo, »me ne spravi iz tega Pestalozzijevega hleva niti deset konj«.
Izpod zofe je potegnil zaboj piva v steklenicah. »Jaki tok,« se je muzal in držal steklenico z napisnim listkom proti svetiljki.
Gledal sem ga. »človek, Willy, hotel bi biti tak, kot si ti!« sem dejal.
»Rad verujem,« se je muzal in odprl steklenico.
Spomenik za ustanovitelja Rdečega križa
Na pokopališču v Curihu 30 odkrili spomenik ustanovitelju Rdečega križa Henry-ju Dunants-u.
Trgovsko življenje pred 4000 leti
Izkopine iz starodavnega mesta Ur, kjer je bil doma očak Abraham, nam odkrivajo visoko kulturo starodavnega naroda sumerskega. Najprej so odkrili v Uru velika svetišča in kraljevske grobove; ta odkritja nam dobro pojasnjujejo tedanje versko življenje. V najnovejšem času pa so odkopali še 27 zasebnih hiš, ki so prav dobro ohranjone. V hišah so našli mnogo lončenih ploščic, kjer so zapisane zanimive beležke iz privatnega življenja prebivalcev. Ena od teh hiš je bila last nekega žitnega trgovca, ki je imel svoje zastopnike tudi v inozemstvu. Pisma, kjer je dajal svojim zastopnikom razna naročila in navodila, so nam še ohranjena. Na nekaterih ploščicah so nam še ohranjeni obračuni, ki jih je imel mož s svojimi upniki. Da se možu v denarnem oziru ni moglo goditi najboljše, dokazuje tudi zid, s katerimi je oddeljen del njegovega stanovanja, ker je moral mož bržkone oddeljeni del hiše odstopiti kakšnemu upniku.
Pridni predsednik
Med najbolj pridne in delovne Amerikanee prištevajo predsednika Zedinjenih držav Hooverja. Statistiki so namreč prešteli število telefonskih govorov, ki jih je imel predsednik Hoover tekom enega leta in so dognali, da je govoril Hoover v enem letu telefonično 711.780 krat! Tudi to je rekord svoje vrste.
Ustreljen, ker ni maral živ v grob
V	Rimu je umrl predsednik tamkajšnjega tehniškega zavoda profesor Arnaldo Consorti. Truplo so položili na mrtvaški oder, dijaki so pa postavili častno stražo. Nenadoma pa se je pojavila v sobi, kjer je truplo ležalo, docenti-nja Terezina Borgnioli in je rekla dijakom, naj odidejo. Komaj pa so dijaki odšli, je docenti-nja vrata zaprla, kmalu nato pa je počil strel. Ko so- ljudje prihiteli gledat, kaj je, so ugotovili, da je docentinja ustrelila mrtveca v srce. Policija je docentinjo takoj prijela, jo jo pa po kratkem zaslišanju zopet izpustila; povedala je namreč, da se je rajnki profesor silno bal, da ga ne bi živega pokopali in zato je docentinjo naprosil, naj ga še ustreli, da sigurno ne bo živ pokopan. Ker je tudi hči pokojnega profesorja to izjavo potrdila, so docentinjo izpustili.
Elizejska palača v Parizu.
Elizejska palača v Parizu je bivol išče vsakokratnega predsednika f rancoske republike.
Pompadour od kneza Tureune-a za 753.000 zl. frankov. Ko pa je markiza leta 1760 umrla, je zapustila palačo kralju Ludviku XV., ki jo je namenil za bivališče za tuje poslanike.
Za časa velike francoske revolucije so pa napravili iz palače ogromno zabavišče.
Napoleon je pa zabavišče zaprl in je dal palačo generalu Muratu, poznejšemu neapolskemu kralju.
Prvi predsednik pa, ki se je v tej palači naselil, je bil nečak Napoleona Velikega; ta pa je postal 4 leta kasneje cesar in se je nastanil v tuillerijski palači.
Najlepše je bilo življenje v elizejski palači, ko je bil predsednik republike Mac Mohon. Ta sicer ni prirejal veselic kakor markiza Pompadour, pač pa je bil jako radodaren in je velik del svojih dohodkov žrtvoval za olepšavo palače. Lepo je skrbel tudi za osobje, ki je prejemalo prav lepe plače. Cisto drugačno pa je bi-
lo	življenje v elizejski palači za časa predsednika Grevy-ja. Ta je bil zelo skop, njegova so-
napraviti po lastnih načrtih posebno uniformo in je hotel dati vrezati v glavna vrata tudi svoj monogram. To pa so njegovi svetovalci preprečili.
Ko pa sta bila predsednika gg. Loubet in Fallieres, se je začelo v elizejski palači čisto navadno malomeščansko življenje. Svečanih prireditev ni bilo več.
Tako je ostalo tudi pod predsednikom Dou-mergue-om, ki že celo nima nobene potrebe po sijaju, ker je — samec...
Iz Irancoske statistike
Po najnovejši statistiki je število porodov v Franciji 1. 1930. v primeri z letom 1929. nekoliko naraslo, število smrtnih slučajev pri otrocih in pri starejših ljudeh pa je padlo. L. 1930. je bilo rojenih 748.911 Francozov, 1. 1929. pa le 728.540. Manj kot eno leto starih otrok je pomrlo 1. 1930. nekaj nad 58.000, 1. 1929. pa jih je pomrlo 69.401. L. 1930. je bilo rojenih 99.786
Težka železniška nesreča na kolodvoru Volklingen ob Saari
Od nedelje na ponedeljek ponoči je skočila lokomotiva brzega vlaka na postaji Volklingen s tira. Kurjač je bil mrtev, strojevodja pa težko ranjen.
Baron Louis Rothschild
Baron Louis Rothschild je predsednik upravnega sveta velike dunajske banke »Kredit-anstalit fiir Hamdel und Gevverbe« (kreditni zavod za trgovino in obrt). Pred nekaj dnevi je zašla ta banka v plačilne težave; ker pa bi bil imel gospodarski polom te banke nedogledne posledice za ves avstrijski kredit, je država priskočila banki na pomoč s 100 milijoni avstrijskih šilingov, baron Rotschild pa je dal na razpolago 30 milijonov šilingov.
1000 let stara cerkev se je podrla
V	mestecu Aversu v Italiji se je podrla ta-mošnja nad 1000 let stara cerkev. Pokrajina je pred nekaj leti močno trpela vsled potresa, vendar je pa cerkev takrat še izdržala. Nedavno pa se je sesula desna stran cerkve. Poškodovan ni bil nihče, ker je bila cerkev takrat slučajno zaprta.
Ali je iznajdljivost dedna?
Neki Golton je preiskoval sorodstvo 977 slavnih mož; med temi tudi 50 dedov, 94 očetov, 54 stricev, 123 bratov, 66 nečakov, 154 sinov in 42 vnukov 739 slavnih iznajditeljev. Njegova preiskava je dokazala, da se iznajdljivost v nekaterih rodbinah res bolj pogosto pojavlja kakor sicer. Med iznajditelji, od katerih je imel vsak vsaj do 40 patentov, jih je bilo 35 odstotkov, ki so bili sinovi trgovcev, 33 odstotkov jih je bilo iz uradniških rodbin, 16 odstotkov pa je bilo delavskih in kmečkih otrok.
Humor
»Dobavitelji naj prihajajo v hišo po zadnjih slopnjicahk
Izdaja tiskoma »Merkurc, Gregorčičeva ulioa 23. Za tlakamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja ovgnst Rozman. — Vol v Ljubljani.
ljudi več kakor jih je umrlo, 1. 1929. pa jih je bilo le 12.564 več. Porok je bilo 1. 1930. 342.698, 1. 1929. pa samo 333.841. Ločili so pa zakonov 1. 1930. za 1000 več kakor 1. 1929. (20.049).
Elizepslia palača, bivališče predsednika Francije
V	sredo, 13. maja, so volili zastopniki francoskega naroda 13. predsednika francoske repub like.
Predsednik francoske republike stanuje v elizejski palači.
Elizejska palača je bila nekdaj razkošno urejeno bivališče markize Pompadour, »prijateljice« kralja Ludvika XV. To palačo je kupila
proga pa še bolj, in ta se je brigala za vsak še tako malenkosten izdatek. Naslednik Grevy-jev Carnot pa je živel zopet kot »velik gospod«, dasiravno ni denarja kar razmetaval.
Pod predsedstvom Feliksa Faure-a je pa postalo življenje v elizejski palači kar cesarsko. Predsednik je prirejal sijajne sprejeme in še sijajnejše večerje. Predsednik Faure si je dal