TRST, četrtek 2. junija 1955 Leto XI. - Št. 129 (3058) PRiiiORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 UHEDNISTVO: UL,. MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON >3-««* IN »4-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-vni 100. osmrtnice 90 lir NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Iivod 10, mesečno 210> din. ciuiCLijoi jur. ,— r cuci * SlOVCHiiC vulasuv; /jd v^aK nun visme v sinvu i stoipca; irjtvvsM ou, mianctiu- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, ~>r^a'fna ^acuZ°ari -707 _ Trst Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska u. Dve stvari sta se pojavili v t«i z Vidalijevim trmastim '«Slavim in razbijaškim ‘‘■tajanjem na lažeh zlogias-ter po samih tvorcih ž.e ["trgane resolucije Kom-| orma, dve stvari, o katerih ■Ho ** tem Tli: tlenja, da je potrebno mestu spregovoriti. i 50 Predvsem dolgovezna, "racionalistična komentira-«Sibanja v tisku, zla-1 "rank ®*as'1'11 buržoaznih ■kriv: "Ja in iti Ta tisk nikakor ne K, * zadovoljstva nad dej-n ®-’ da je Vidali zavzel -»iivno stališče do izjave Po Sleva- se še spominja-’ *ako so bila prav laši-. "a glasila na čelu z vi-»Messaggero Vene-bib°na’ so P°z(lravila raz-DrM delavskega gibanja ... sedmimi leti. Zato je po-n°ma logično, da je v svo-sl vjer^jšnji številki videm-j. ‘ašistično glasilo zapisalo, te« * čl8nek v «11 I.avorato- " »dejanje hrabrosti«. Je ta list vedno izrazil Je i .z?dovoljstvo, kadar koli rraško delavsko gibanje sposoben »komunistu oce-,11 Prav tako kot ga je oce-..^ sleherni reakcionar in la-J' *s socializmom zasl,.. n' nacionalizem naj-t, j?* vrste«. Zaradi tega je "St z vso reakcijo skupaj i"es edini Vidali je v zavez- ’ako »il l)i|r 53 'n njegova hrabrost je j,®0 v tem, da nadaljuje z “° ža laž, za največjo laž, vj J* bila kdajkoli v zgodo-1 človeštva izrečena, za 5® 'až, ki jo je obsodil ves d,, ’ ker je postala ovira za t r; ža sodelovanje med na-#jdi’ p°leg tega pa reakcio-n° časopisje lantazira in 0 . *ša na vse štiri vetrove j 1 čemer mu pomaga vse-tn,.Vn* radijska oddajna 00j**» Italije), da se hočejo 1 ’ ki so bili v Trstu na pod-1 °Sabne kominformovske (ji' **režvestno napadani, se- Polastiti Komunistič-„ #artije za TO in njenih J^rfj ter da zaradi tega ^ e®aju Vidali ja ter skače-°d sekcije do sekcije in "Pričujejo, nagovarjajo, va-l0' Pretijo itd. Js« to so seveda reakcio-,.f"e izmišljotine. Nihče od k® njegovih nasprotnikov, o , erih je v ponedeljskem «11 tilj^ratoren rečeno, da je o obstajalo toliko in toli-lj "dokumentov« o »naciona-ti, u*. »političnem in lizič-terorizmu« itd. nima v»ti boi k"ija bot, ‘n da Ht,v bjti n°b*nega namena ska-hj °d sekcije do sekcije, da i8 Polastili njegove partije k rnJeS°vih organizacil. Kot 0, '«no. Je danes komintor-ln sko laž obsodil ves svet J* *U(li v Trstu — še prav 1 obej v Trstu! — vsakomur , Vidalijevim zapeljanim S a"em pa še najbolj da 1 Užjo ne more nadalje-je sedemletna ro-razbijača delavskega gi-kazkrinI‘ana. Nihče ne O* V KP za Tržaško . de|ati nobenega »puli aimanj pa takšnega «A k MEXICANA», kakršnega Vldai^11 se se *ov 'Judstva. Z vsem • »ton Prenehati. Ko bo li(<* Han110’ s°delovanje in demokra-"tg fa*"ami pri nas in v na osnovi lazi. *»re* omogočeno. TUNIS, 1. tih mesecih izgnanstva v Franciji se je danes vrnil v Tunizijo voditelj stranke Neo-destur Habib Burgiba, ki ga je v tuniškem pristanišču sprejela množica, ki jo cenijo na 300.000 oseb. Množica je prepevala tuniško himno, vzklikala Burgibi in popolni -.eodvisnosti dežele ter metala rože. Burgiba je odgovoril s kratkim nagovorom, se pozdravil s starimi prijatelji in s? nato takoj odpeljal v Car-tageno na vljudnostni obisk k beju. Ves arabski del Tunisa je v zastavah, zelenju in napisih v pozdrav Burgibi. V svojem nagovoru je Burgiba dejal, da «nobena zagrenjenost, ki jo povzroča •spomin na trpljenje v izgnanstvu, ne more motiti lega zmagoslavnega dne« in poudaril, da bodo morali Francozi kmalu razumeti, da je v njihovem interesu, podpirati politiko, ki jo uvaja francosko-tuniški sporazum. Izrazil je tudi. prepričanje, da nasprotovanje francoskih kolonialističnih krogov ne bo moglo preprečiti ratifikacije sporazuma, k,-, je bil parafiran v nedeljo Vse mesto je v slavju, incidentov pa ni bilo. Kljub temu j« 10.000 francoikih vo- Po štiridese- jakov v bojni opremi stražilo vse strateške točke v mestu, zlasti pa dohode v evropsko četrt. Pot od Tunisa do Cartage-ne je Burgiba prevozil v počasnem tempu v odprtem avtomobilu, straže Neodestura na konjih in velblodih pa so zadrževale navdušeno množico, ki se je zbirala tudi ob cesti. Popoldne je Burgiba govoril na nabito polnem o-gromnem: glavnem trgu arabskega dela Tunisa in med drugim dejal; »Sprejeli smo konvencije, o katerih so se pogajali v Parizu, ker pomenijo prvo važno etapo na poti k našemu idealu, ki je popolna neodvisnost.« počastil je «V5e, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev domovine« in zaključil s pozivom, naj bo tuniško ljudstvo še bolj strnjeno kot doslejt Na ladji #Ville d'Alger», s katero se je pripeljal v T.u-nif, je Burgiba izjavil dopisniku agencije AFP, ki ga je vprašal, ali namerava sodelovati v tunizijski vladi, da ne sodi, da bo to potrebno, temveč da bo holj koristil kot voditelj Neodestura. O položaju v Alžeriji in Maroku pa je Burgiba izjavil: »Metode, s katerimi je bil dosežen mir v Tuniziji, bi morale služiti za zgled, kajti s silo ni mogoče učinkovito in trajno rešiti človeških problemov.« Medtem ko je Tunizija pozdravila voditelja Neodestura, so francoske oblasti vedno bolj zaskrbljene zaradi položaja v Alžeriji in Maroku. Notranji minister Bourges-Ma-noury, ki se je vrnil s potovanja po Severni Afriki, je izjavil, da je treba za vsako ceno preprečiti, da bi se upor razširil in da zaradi tega ni dovoljeno nobeno popuščanje. Nekaj ukrepov je bilo že sprejetih, je dejal Bourges-Manou-ry, drugi pa bodo sledili. V Parizu pa so oblasti sklenile z vso odločnostjo nastopiti proti severnoafriški koloniji v francoskem glavnem mestu. Velike policijske sile so danes podrobno preiskale mestne četrti, v katerih so večje severnoafriške naselbine. Zaslišali so 857 oseb, 50 pa so jih odpeljali na policijske komisariate. Tri so pridržali v zaporu. Včeraj je prišlo v Alžeriji do novih atentatov in sabotaž. Štiri osebe so bile ubite. Nadaljnji dve smrtni žrtvi sta pftdli v spopadu med policijo in neko uporniško skupino. Danes pa je v Casablanci eksplodirala močna bomba , ki je ranila štiri domačine. stavke najbolj razvidne iz za-trpariosti cest, čeprav je promet danes že nekoliko bolj discipliniran in manj zmeden kot včeraj. y promet so dali avtomobile vseh vrst in vseh velikosti. V jutranjih urah prihaja v London 25 do 30.000 avtomobilov na uro. Avtobusom v normalnem mestnem prometu se bo pridružilo 10.000 avtobusov, ki jih je najela vlada kot nadomestilo za predmestni železniški promet. Vlada je avtobuse najela sicer v okviru pooblastil o Izrednem stanju, vendar jih hi rekvirirala, temveč jim je samo določila proge, po katerih morajo voziti na lasten račun. Železniška uprava je danes izdala začasni vozni red, ki navaja vse trenutno obratujoče vlake. Število vlakov je sicer minimalno, vendar so zagotovljene zveze med Londonom in vsemi angleškimi kraji. V stavki sodelujejo namreč samo strojniki in kurjači sindikata ASIEB' (približno 70.000), medtem ko ne stavkajo pripadniki sindikata NUR. Danes je delalo nekaj nad 11.000 strojnikov, kurjačev in premikačev. Glavni svet angleških sindikatov se je danes dvakrat sestal in razpravljal o stavki železničarjev in pristaniških delavcev. Tudi po popoldanski seji ni bilo znakov za nove pobude, da bi omogočile rešitev mezdnega spora in s tem prenehanja stavke. James Bathy, predsednik stavkajočega sindikata železničarjev, se ni udeležil zasedanja glavnega sveta Trade Unionov. Izjavil pa je, da sindikat ne namerava podaljšati stavke »niti za minuto dlje, kot bo potrebno«. Bathy je prav tako izjavil, da so »vrata odprta«. Ta izjava je sicer dala nekaj upanja, da se u-tegne stavka kmalu končati — toda zaenkrat ni nobenega znaka, da bi bila vrata odprta tudi na drugi strani, pri u-pravi nacionaliziranih železnic in pri vladi. Medtem je že zdaj gotovo, da se bodo Železniške tarife povišale, in sicer ne glede na to, ali bodo železničarji dosegli povišanje mezd ali ne. Povišane tarife bodo začele veljati v nedeljo. Škarje med mezdami in cenami se bodo s tem še bolj razširile. Zanimiva podrobnost: pet sto stavkajočih železničarjev v Mexboroughu (Yorkshire) je sklenilo dane* organizirati prijateljsko tekmo v kriketu in biljardu. Pa tudi sicer ne zmanjka znani angleški humor. Po londonskih ulicah je videti mladeniča, ki )e od nekod privlekel staro kolo-tandem in obesil nanj napis: »Drugi sedež je prost, toda na vašo lastno odgovornost«. Drugi sedež ni nikoli ostal prost... Na veliki londonski postaji «Victoria Station«, s katero odhaja sicer skoraj tisoč vlakov dnevno, pa so včeraj zvočniki napovedali: «Pred postajo je avto, ki odhaja v Dover. Prostora za štiri osebe«. Domiseln tat pa je izkoristil zapuščenost železniških postaj in oplenil blagajno na postaji New Cross Gate. HAAG. 1. Uradno sporočajo, da je bil dosežen «začetni sporazum med voditeljem laburistične parlamentarne sku- pine Burgerjem, ministri dosedanje demokristjanske Dree-scve vlade in glavnimi predstavniki raznih političnih strank«. Vladna kriza na Holandskem traja že tri tedne, mandat za sestavo nove vlade pa ima Burger. Čeprav sprva laburističnemu voditelju niso pripisovali velikih-možnosti, sodijo zdaj, da se je njegovo upanje, da bo sestavil vlado, močno povečalo. Avstrijska pogodba pred ameriškim senatom WASHINGTON, 1. — Predsednik Eisenhcwer je poslal danes senatu predlog zakona o ratifikaciji avstrijske državne pogodbe. Predsednikova poslanica, ki spremlja predlog, pravi, da pomeni podpis avstrijske državne pogodbe «zaključno fazo osemletnih naporov zahodnih velesil, da bi ZSSR pristala na vrnitev svobode Avstriji«. Nato pravi Eisenhower, da je ZSSR sicer stalno izjavljala, da šeli neodvisnost Avstrije da želi neodvisnost Avstrije, aprila s svojo politiko onemogočala vsakršno ureditev tega vprašanja. Končno poziva Eisenhower senat, naj čim-prej ratificira pogodbo. Predlogu o ratifikaciji avstrijske državne pogodbe je predloženo tudi Dullesovo poročilo o pogodbi. zavzema katero koli mesto v upravi skupnosti; 2. na drugi strani ni mogoče sprejeti togega sistema vr-stitve; 3. nobeno imenovanje se ne sme ravnati po narodnosti, temveč je treba izključno u-poštevati najbolj kvalificirano Gsebnost. Ministri so sklenili imenovati Reneja Mayerja, bivše ga francoskega ministrskega predsednika, za člana visoke oblasti namesto Jeana Monne-ta, ki je odstopil. Vlade držav članic nameravajo dolO' čiti Mayerja za predsednika visoke oblasti do 10. februarja 1957, za podpredsednika po Etzela in Coppa. Ministri so pozvali visoko oblast, naj jim sporoči svoje mnenje o teh imenovanjih«. Ministri so danes tudi začeli razpravljati o načrtu Be-neluxa za evropsko gospodarsko integracijo. Rene Mayer predsednik visoke oblasti jeklarskega poola MESSINA, 1. — Danes se je v Messini sestala konferenca zunanjih ministrov držav evropske skupnosti premoga in jekla. Po današnji seji, ki je traajla do 20.45, je prečital predstavnik konference naslednjo izjavo; »Ministri šestih držav so proučevali vprašanje imenovanja predsednika visoke oblasti. Soglašali so v naslednjih točkah: 1. nobena izmed držav skupnosti nima pravice, da stalno Nemčija potrebuje še 85.000 prostovoljcev BONN, 1. — Zahodna Nemčija potrebuje najmanj še 85.000 prostovoljcev, če hoče v predvidenem obsegu ustanoviti prve vojaške oddelke svoje vojske. Kot je znano, predvideva začetni načrt vojske 150.000 mož. Doslej se je prijavilo 170.000 kandidatov, toda med njimi jih je 40.000 zahtevalo, naj jih namestijo v uradih. Nadalje sodijo, da bodo vsaj 40.000 kandidatov morali odkloniti zaradi telesne nesposobnosti. Bonnska vlada se pripravlja na intenzivno propagandistično kampanjo za vstop v vojsko. Po podatkih urada za varnost je med prijavljenimi prostovoljci 45.000 bivših oficirjev Hitlerjeve VVehrmacht in 55.000 bivših podčastnikov in vojakov, medtem ko le 300.000 prijavljencev še nikoli ni služilo vojske. »S presenečenjem denjem sem čital članek, ki ga je objavil triaiki «Lavora-toren o izjavah tov. Hruščeva ob njegovem prihodu v Beograd. Nobenega dvoma ni, da izraža tQ članek zgrešeno stališče, ki ga je gotovo kriva prenagljena in površna presoja dejstev ter slabo sporočenih in slabo tolmačenih besed- Izjave tov. Hruščeva o so-vjetski volji, da se odstranijo vse ovire, ki zavirajo popolno normalizacijo odnosov med SZ in Jugoslavijo, in o želji predstavnikov KP ZSSR, naj se tudi med partijama obeh dežel vzpostavi medsebojno zaupanje, nedvomno prispevajo k zmanjšanju mednarodne napetosti, k ohranitvi in utrditvi miru v vsem svetu. Te izjave zato povsem odgovarjajo interesom delavskega razreda in delovnih kmetov o-beh dežel in delavskega gibanja v celoti; vsi komunisti in vsi, ki sta jim pri srcu mir in boljša bodočnost človeštva, jih lahko samo odobrijo in z zadovoljstvom pozdravijo. Morda je za izjave tržaških tovarišev mogoče najti opravičilo v ogorčenost i borbe, ki je toliko let razdeljevala krajevno delavsko in demokratično gibanje. Toda mi smo prepričani, da se bodo tržaški tovariši po bolj pazljivi proučitvi izjav tov. Hruščeva in po bolj zrelem preudarku zavedli zgrešene sodbe in napake. ki so jo zagrešili s svojim prenagljenim zavzemanjem stališča. Na drugi strani se da reči, da nihče ni zahteval in ne more zahtevati od tržaških komunistov, naj obsodijo akcijo, ki so jo vedno vodili na osnovi marksističnih in leninističnih načel v obrambo in krepitev delavskega in demokratičnega gibanja v Trstu, na osnovi enotnosti in v duhu komunističnega internacio-nalizma* V Rimu z zanimanjem pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. Slišati je tudi mnogo ugibanj, kombinacij in nekontroliranih vesti. Sicer pa je v Rimu zamrla skoraj vsa politična delavnost. Po številnih politikih, predstavnikih raznih strank, je danes odpotoval na Sicilijo tudi ministrski predsednik Scelba. ki se je najprej ustavil v Ca-taniji, nato pa nadaljeval z avtomobilom pot v Caltagiro-ne, kjer je .zvečer govoril na demokristjanskem volilnem zborovanju. Glavna tema njegovega govora je bila, da ima-je sicilske volitve pretežno deželni značaj in da zato ne morejo imeti pomena splošnega barometra položaja v Italiji, začu- po katerem naj bi se ravnal bodoči razvoj. Ozadje te trdi* tve je jasno: Scelba se bori proti možnosti, da bi tak ali drugačen izid sicilskih volitev vplival na obstoj njegove vlade. V tem svojem stališču je ministrski predsednik precej osamljen. Scelba je dejal dobesedno: »Sicilske deželne volitve so sicer važne, vendar ne presegajo okvira krajevnih interesov. Deželna skupščina namreč ne. more imeti nobenega vpliva na razvoj državne politike, pa tudi stranke se nikakor niso dolžne ravnati po rezultatih teh volitev, ki imajo upravni značaj.« Nato se je Scelba dotaknil vprašanja »razčiščevanja« in dejal, da ga je on odložil na čas po volitvah, toda ne zato, ker bi od volitev pričakoval nove smernice, temveč ker ni hotel, da bi »vprašanja, ki z njo nimajo nobene zveze, kakor koli vplivala na volilno kampanjo na Siciliji«. Predpoldne pa je v Caltagi* ronu govoril glavni tajnik PSDI Matteotti. ki je prav tako obravnaval vprašanje »razčiščevanja« in izrazil željo po večji «strnjenosti» med strankami centra, zlasti pa po «večjem čutu za odgovornost« v demokristjanski stranki: vse to naj bi bila osnova za boljše sodelovanje med sredinskimi strankami in za reševanje najnujnejših notranjih vprašani. Danes, nekaj dni pred volitvami na Siciliji, je bil končno podpisan sporazum o dodelitvi že dalj časa napovedanega posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Italija bo dobila 70 milijonov dolarjev na posodo za izvajanje raznih javnih del; posojilo se bo obrestovalo po 4,75 odst., a-mortizičano pa bo v 35 polletnih obrokih. Predsednik republike Gron-chi je priredil danes v vrtovih Kvirinala sprejem za diplomatski zbor v čast jutrišnjega državnega praznika. A. P. Titova čestitka predsedniku Gronch*>}u BEOGRAD. I. Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku italijanske republike Giovanniju Gron-chiju naslednjo brzojavko; «Najprisrčneje čertitam Vaši Ekscelenci in italijanskemu ljudstvu k narodnemu prazniku proglasitve republike Italije z iskrenimi željami za u-trditev in razvoj obstoječih odnosov med FLRJ in Italijo.« Huda. nesreča v Serijskem kanalu 26 mornarjev izgubilo življenje - Tridnevno žalovanje STOCKHOLM, 1. — Švedska parlamentarna delegacija je danes zjutraj odpotovala v ZSSR na' vabilo Prez:-dija Vrhovnega sovjeta. BEOGRAD. L V burji, ki je razsajala v Senjskem kanalu, se je včeraj zjutraj ob 4.30 potopila pomožna ladja Jugoslovanske vojne mornarice. Pri nesreči je izgubilo življenje 26 mornarjev. Ladja je pred dnevi odplula skupno z dvema ladjama iste vrste na šolsko krožno potovanje. V trenutku nesreče so ladje plule skoraj v isti liniji ena vzdolž obale otoka Krka, druga vzdolž kopna, tretja v sredini. Burja, ki je nepričakovano pričela pihati s hitrostjo 100 km na uro, je prevrnila ladjo, ki je plula sredi Senj-skega kanala. Poveljstvo Jugoslovanske mornarice je takoj poslalo na kraj nesreče preiskovalno komisijo in reševalne skupine. Ponesrečeni mornarji in oficirji bodo pokopani v rojstnih krajih. V zvezi z nesrečo je poveljetvo Jugoslovanske mornarice proglasilo tridnevno žalovanje v mornarici. Sovjetska vladna delegacija v Jugoslaviji: prihod Hruščeva, Bulganina in Mikojana spremstvu maršala Tita na Brioni. Indijski parlamentarci v Makedoniji SKOPJE, 1. — Danes je prispela v Skopje indijska parlamentarna delegacija, ki je obiskala umetniško galerijo in »Kovinarske zavode Tito«. Popoldne so bili indijski gostje na kosilu pri predsedniku republiške skupščine Makedonije. Popoldne so se indijski parlamentarci sestali s skupino makedonskih ljudskih poslancev, zvečer pa so se udeležili predstave v Narodnem gledališču. Gen. Dovas v Titogradu BEOGRAD. 1. — Načelnik grškega generalnega štaba general Dovas je danes v spremstvu načelnika generalštaba JLA Vučkoviča prispel v Titograd. Jutri bo gen. Dovas obiskal garnizijo v Titogradu, pojutrišnjem pa se bo z letalom vrnil v Beograd. Pododbor OZN za razorožitev NEW YORK, 1. Pododbor za razorožitev v OZN se je danes v palači Združenih narodov prvič £>estal po prekinitvi londonskega zasedanja, ki se je končalo 18. maja. Današnji seji, na kateri *o govorili o načrtu za nadaljnje delo, je predsedoval francoski delegat pri OZN Hoppenot. Anglijo je zastopal sir Pier-son Dixon, ZDA James Wads-worth, ZSSR Arkadij Soboljev, Kanado pa Johnson. »l»OM I\ WI4 I l>XEVI Na današnji d-an so leta 1944 borci južnega primorskega odreda napadli na cesti Štorje - Senožeče nemško kolono. Danes. ČETRTEK 2. Erazem, Velimir Sonce vzide ob 4.19 m vAo\ne SKUPŠČINA VARILCEV IN ZBOROVANJE KOVINARJEV Z nadaljevanjem borbe bodo varilci preprečili nakane ravnateljstva CRDA Včeraj so se vsi uslužbenci poldržavmh ustanov in srednješolski profesorji vrnili na delo Včeraj je bila na sedežu i nek vodilnega odbora kovi-Delavske zbornice enotna | narskega sindikata Delavske skupščina varilcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so že dva tedna v stavki. Na skupščini so razpravljaji o raznih točkah spora med ravnateljstvom CRDA in delavci. Na koncu so se vsi delavci izrekli za od-' ločno borbo vse dotlej, dokler se delodajalci ne odrečejo svoji nameri po znižanju akordnih dodatkov in zvišanju proizvodnih norm. Sindikat kovinarskih delavcev Delavske zveze je sklical za danes v Ul. Zonta sestanek vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so bili suspendirani v zadnjih dveh tednih zaradi stavke varilcev. Na sestanku bodo sporočili delavcem važne vesti v zvezi z njihovim položajem. V soboto ob 10. uri pa bo na sedežu Delavske zbornice sestanek varilcev in suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Na sestanku bodo razpravljali o razvoju položaja po sporu, ki je nastal zaradi namer ravnateljstva CRDA. da preuredi tarife akordnih dodatkov. .... Včeraj je bilo v Miljan zbo-rovanje kovinarjev Delavske zveze in Delavske zbornice. Za Delavsko zvezo je zbranim delavcem spregovoril tajnik njenega sindikata kovinarjev Tominez. za Delavsko zbornico pa Cosulich. Oba sindikalista sta ostro polemizirala z ravnateljstvom CRDA glede vprašanja akordnih dodatkov ter odločno obsodila način, kako je hotelo ravnateljstvo samovoljno vsiliti delavcem nove ukrepe. Opozorila sta tudi na nevarnost, ki bi jo predstavljalo morebitno popuščanje varilcev, ker bi skušalo nato ravnateljstvo raztegniti podobne ukrepe tudi na druge kategorije delavcev. Na koncu sta oba govornika poudarila, da so vsi delavci pripravljeni na odločno borbo v obrambo svojih pravic ter sta pozvala vse delavce, naj se naprej tako odločno podpirajo varilce v njihovi pravični borbi ter naj vsi prispevajo sindikalnim organizacijam po 200 lir za varilce. Jutri bo v Ul. Zonta resta- zveze. Na sporedu so anketa o življenjskih pogojih delavstva v tovarnah ter razna organizacijska vprašanja. Včeraj je sindikat tiskarskih delavcev izdal poročilo, v katerem izraža solidarnost z borbo kovinarskih delavcev. * * * Po dolgi stavki so šli včeraj uslužbenci INAM in INPS zopet na delo. Posebno v raznih ambulantah in uradih INAM so bile dolge vrste zavarovancev. ker je medtem v vseh u-radih zelo zaostalo vse delo, mnogo zavarovancev pa je tudi čakalo na zdravljene v specialističnih ambulantah. Vsekakor je vsa javnost sprejela konec stavke poldržavnih nameščencev z velikim zadovoljstvom Prav tako so bili zadovolj- ni starši in dijaki, ko so zvedeli, da so profesorji prekinili stavko. Včeraj so se zato začele vse priprave za izpite. Obvestilo zavarovancem INAM Zavarovanci, ki so jih med 3. in 31. majem za časa stavke osebja INAM v občinskih ambulantah pregledali zdravniki INAM ter jim priznali nesposobnost za delo, so vabljeni, da se po 9. uri dne 3. Junija zglasijo izključno v pristojnih ambulatorijskih središčih INAM, da se uredijo vse formalnosti glede bolezni za izplačilo bolniške podpore. To vabilo ni naslovljeno le delavcem, ki so še vedno bolni, marveč tudi tistim, ki so bili nezmožni za delo po 3. maju in so ozdraveli pred 31. majem. Obvestilo trgovinske zbornice! VELIK KULTURNO-ZGODOVINSKI JUBILEJ V LONJERJU V nedeljo proslava 160-ietnice ustanovitve šole na Katinari Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da se bosta v soboto ob 16. uri v dvorani «B» kongresne palače padovanskega velesejma jugoslovanski trgovinski ataše in predstavnik beograjske vlade sestala gospodarstveniki, funkcionarji trgovinske zbornice, strokov nimi združenji in s tistimi, ki jih interesirajo vprašanja v zvezi s trgovinskimi izmenjavami med Jugoslavijo in Italijo. Načelnik avstralske misije sprejet pri dr. Palamari Vladni generalni komisar dr Palamara je včeraj dopoldne sprejel gospoda Pretymena, načelnika avstralske misije za izseljevanje, ki ga je spremljal funkcionar tukajšnje podružnice CIME dr. Pugliato. Gospod Petrymen je dejal dr. Palamari, da je avstralska misija zelo zadovoljna in da ceni pridnost in izvrstne lattno-sti prvih skupin tržaških izseljencev v Avstraliji. Na podlagi teh izkušenj je avstralska misija napravila načrt izseljevanja Tržačanov v Avstralijo za bližnjo bodočnost. Gospod Pretymen je seznanil dr. Palamaro tudi g tem načrtom. S SESTANKOV KRAJEVNIH ODBOROV SOCIALISTIČNE INICIATIVE Vidalijevo razbijaško stališče obsoja večina pristašev KP Ljudje pozdravljajo zbližanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ker vidijo v tem močan prispevek za ohranitev miru v svetu V Bregu sta bila sinoči dva sestanka krajevnih odborov socialistične iniciative, na katerih so prisotni razpravljali o sedanjem političnem položaju, predvsem v zvezi s prihodom sovjetske delegacije v Beograd. Na sestanku je prišlo do izraza zadovoljstvo, da je Hru-ščev ob svojem prihodu v Beograd raztrgal resolucijo In-formbiroja ter priznal, da so bile laži in klevete proti Jugoslaviji in jugoslovanskim voditeljem sad dela imperialističnih agentov ter na ta način v temeljih razmajal zgradbo, ki jo je na osnovi resolucije IB v Trstu postavil Vi- RESOLUCIJA ZVK7.E ZA BORBO PROTI TDBRBHULOZI TUBERKULOZNIM BOLNIKOM več podpore io vsestranske pomoči Prizadeti zahtevajo odločne ukrepe za svojo zaposlitev po okrevanju in nekatere druge ugodnosti Zveza za borbo proti tuberkulozi je te dni predložila generalnemu komisariatu resolucijo, ki je bila sprejeti na zadnji generalni skupščini. V tej resoluciji zahtevajo od prefekture, da posreduje glede sprejema zakona o pomoči tuberkuloznim bolnikom. Dolgo je že tega, odkar je bil objavljen osnutek zakonskega načrta glede pomoči tuberkuloznim bolnikom. Prizadeti zahtevajo predvsem odločne ukrepe za njihovo zaposlitev po okrevanju, ker je znano, da jih večina delodajalcev, potem ko okrevajo, noče več sprejeti v službo, učilnic. Hkrati pa bodo v vseh starih učilnicah obnovili pod in vse higienske naprave. Glavna dela bodo izvedena v poletnih mesecih, in sicer za časa počitnic, da ne bodo ovirala rednega pouka. promet — IGE) in o tem, kaj so dosegli z zadnjo splošno zaporo. Najavljen sestanek Koordinacijskega odbora Predvidevajo, da se bo v tem tednu sestal Koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij, ki bo razpravljal o sedanjem položaju. Pričakuje se, da bodo na sestan-»«,v razpravljali o davčnem ker so bili na osnovi zakon- vprašanju (davku na poslovni skih predpisov odpuščeni, če ‘ ,r’c" ~ * so presegli določeni rok bolezenskega dopusta. Zato mnogo bolnikov, zapusti bolnišnico preden okreva, da ne bi zgubili delovnega mesta. Tako se njihova bolezen samo zavlačuje z vsemi onimi posledicami, ki so mnogokrat za bolnika usodnega značaja. Hkrati pa se bolezen, na takšen način samo širi, namesto, da bi skrbeli, da se tuberkulozna obolenja zmanjšujejo. Zveza za borbo proti tuberkulozi zahteva od oblasti gradnjo zračnih stanovanjskih hiš za revne tuberkulozne bolnike in njihove družine, večjo denarno in drugo podporo potrebnim bolnikom in povečanje občinske menze za tuberkulozne bolnike. V resoluciji je Zveza za borbo proti tuberkulozi ponovno zahtevala ustanovitev posebnih prekvalifikacijskih tečajev za okrevane tuberkulozne bolnike. Znano je, da je mnogo bolnikov, ki po okrevanju ne morejo nadaljevati svojega poklica, ki terja od njih prevelik fizičen napor. Ta zahteva je bila v zadnjih letih večkrat ponovljena in je nujno, da jo oblast vzame resno v pretres. Končno Zveza za borbo proti tuberkulozi zahteva od generalnega komisariata, da poveča denarno podporo pokrajinskemu antituberkuloznemu konzorciju, da bo lahko ta povečal svoje delovanje in usluge tuberkuloznim bolnikom. V okviru javnih del Te dni so začeli s prvimi deli za povišanje šolske stavbe italijanskega liceja «Dan-fe» v Ui. Giustiniano. Ta dela padajo v program del za gradnjo in povečanje šolskih poslopij v tržaški občini v okviru 2 milijard lir, ki jih je občinska uprava dobila kot izredno nakazilo za razna javna dela. Kot poročajo, bodo gornja dela stala okrog 40 milijonov lir. V novem nadstropju bodo napravili okrog 15 prostorov, med katerimi 10 novih Motor v tovornik Kmalu po 9. uri so pripeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali v nekaj dneh ozdravljive praske. 36-letnega Emilija Beltrama iz Ul. Ghe-ga. ki je povedal, da se je malo prej vozil na vespi, ki jo je šofiral njegov znanec, po Ul. Settefontane. Na križišču z Ul. Manzoni pa je šofer skuterja trčil v neki tovornik in oba sta zletela na tla. po Vespa ob vespo Ko se je vozil z vespo Ul. Cardueci proti Trgu Dal-mazia, je 43-letni Mario Pari iz Ul. De Amicis oplazil nogo 34-letnega Ubalda Križmana iz D’Annunziovega drevoreda, ki te je prav tako vozil s svojo vespo v isto smer in je tedaj nepričakovano zavozil proti levi strani ceste. Križmana so nato z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu samo izprali praske in rane na gležnju ter ga nato poslali domov. dali za svojo provokatorsko in razbijaško politiko. Ce izvzamemo podporo reakcije, so poudarjali prisotni, tedaj moramo ugotoviti, da je Vidali danes osamljen. Njegovo stališče obsoja večina pristašev komunistične partije, ki pravi, da mu gre sedaj za njegove ozke in osebne interese in da hoče še nadaije voditi razbijaško politiko na škodo delavskega in demokratičnega gibanja sploh. Delavci iz Doline, ki so zaposleni v največjih tržaških tovarnah, so povedali, da je delavstvo strnjeno proti Vida-liju in da so včeraj pozdravili intervencijo Longa, ki je pozval vodstvo tržaške partije, da spregleda svoje zgrešeno stališče. Delavci, kot tudi vsi denVnkTati, pozdravljajo tzbliža-nje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, saj vidijo v tem močan prispevek k utrditvi miru v svetu. Prav zaradi tega še bolj obsojajo Vidalija, ki hoče s svojim reakcionarnim in nacionalističnim stališčem ovirati zbližanje ne samo med prizadetima državama, temveč tudi med naprednimi in socialističnimi silami pri nas in drugod po Italiji. Na sestanku krajevnega odbora socialistične iniciative v Ricmanjih. kateremu je prisostvoval tudi tov. Štoka, so prisotni med drugim tudi povedali, da vlada med tamkajšnjimi pristaši KP precejšnja zaskrbljenost in da nij kaj radi ne diskutirajo o zadnjih dogodkih. Pri tem so tovariši poudarili, da nihče ne namerava poseči v njihove notranje partijsko življenje, kajti dolžnost in naloga njihovih pristašev je prav v tem, da sami spoznajo resnico in temu primerno ravnajo. Naša naloga je le ta, da jim pomagamo pri razčiščevanju pojmov in da ugladimo pot sodelovanja med nami, njimi in vsemi ostalimi socialističnimi gibanji. Na obeh sestankih so prisotni tudi poudarili, da je treba nadaljevati z akcijo za u-stvaritev širokega socialističnega gibanja in za medsebojno sodelovanje. Šele v nedeljo seja KP ki bi morala bih danes Sinoči se je zvedelo, da je bila seja, ki jo je napovedal Vidali za danes, prenesena na prihodnjo nedeljo, in sicer zato, da se bo lahko poprej sestal izvršni odbor centralnega komiteja. Seja izvršnega odbora bo danes. Po podatkih, ki so bili pred krotkem izsledeni, je bila katioarska šola ustanovljena že I. 1795, in ne I. 1804 Priprave za proslavo 160-letnice ustanovitve slovenske šole na Katinari, ki bo v nedeljo 5. t. m., so v polnem teku. Zbori, ki so najavili svoje sodelovanje pri velikem kulturno-prosvetnem nastopu, so ie pripravljeni, prav tako folklorna skupina z Brega in najmlajši iz katinarskega šolskega okoliša. Tudi v Lonjer-ju je že vse poskrbljeno, da bo prireditev potekala gladko in da bo zadovoljila vse tiste, ki se bodo prav gotovo v velikem številu zbrali v nedeljo bodisi iz okolice kot iz mesta. V našem listu smo že objavili vrsto zanimivih podatkov iz zgodovine kati narske šole in slovenskega šolstva na Tržaškem sploh. Na osnovi cele vrste informacij smo tako prišli do zaključka, da je bila šola na Katinari ustanovljena l. 1804. Tako je v svojem Opisu tržaškega področja zapisal l. 1824 profesor in knjižničar liceja v Ljubljani Girolamo Co-Agapiti; tako je posnel in zapisal znani tržaški šolnik in slavist Ferdo Kleinmaper po podatkih. ravnatelja ljudske šole v starem mestu v Trstu Franca Marinazza in tako je končno zapisano tudi v arhivih tržaške škofovske kurije, kjer je naveden celo datum 22. decembra 1803 kot začetek pouka na katinarski šoli. vaja tudi v letih 1799, 1801 in 1802. Potemtakem je slovenska šola na Katinari stara sedaj že 160 let in je zato poleg škedenjske in proseške najstarejša slovenska šola na Tržaškem. IZPRED SODISCA Žaljenje agentov je strogo kaznivo 24. preteklega meseca sta dva agenta med patruljnim obhodom ustavila pred baron «Rubini» v Devinu 21-letnega Ivana Legišo iz Devina, katerega sta hotela kaznovati z globo ker je malo prej med vožnjo z vespo povzročal precejšen ropot in s tem kalil nočni mir in ker je tudi vozil z ugasnjeno lučjo na zadnji strani vozila. Medtem ko sta se agenta pogovarjala z Legišo pa je prišel iz bara 22-letni Bruno Rubini iz Devina št. 76 in se začel z njima prepirati. Agenta sta ga sicer pozvala, naj. se odstrani, ker ga zadeva nič ne briga, vendar se mladenič ni dal kar tako odstraniti. Pijan kakor je bil, je mislil, da je njemu vse dovoljeno in je začel žaliti agenta, vendar je kasneje na njun poziv vseeno odšel na poveljstvo, kjer so DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi ob zaključku šolskega leta na ples ki bo v soboto 4. junija ob 20.30 v Ul. Montecchi 6 Igra jazz orkester Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete vsak dan od 8. do 19. ure v Ul. Roma 15. VABILO Uprava SNG v Trstu vabi tiste, ki imajo ve-selje za delo na področju igralske umetnosti in bi se v tej radi izpopolnili, da se prijavijo do 10. junija 1955 v pisarni SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, tel. 38236 v u-radnih urah od 9. do 13., kjer dobijo vsa pojasnila glede avdicije, načrta za igralsko izobrazbo i. dr. cJli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 2. junija ob 21. uri na KONTOVEI.U igra Eduarda de Filippa V nedeljo 5. t.m. ob II. uri dopoldne v kino dvorani v NABREŽINI mladinska igra Oskarja Wuehnerja ..PASTIRČEK PETIH Ifi HRALI BRINA™ ob 16. uri igra Eduarda de Filippa 6.40 Jutranja glasba; 1.00 K<* dar - vremenska na»povw -poved časa; 7.05 Glasba ra do jutro; 7.30 Za naše žene, koncert mladinskega ---«Wienersaenger Knaben« z ^ ja; 12.00 Igramo z? vas. 1400^ melodiie do melodije. 14.4u turno pismo: 14.50 F d® B?v„v ((Jutranja zarja«, venček sj ., skih narodnih motivov, vokalni kvartet in orkester' borske Opere: lS.OO Veceni ^ cert: 19.15 Šport: 20.00 ]tn^. Paul s svojim ansamblom Istrske in primorske^ Toda organizatorji proslave ga obtožili ne le pijanost so nam sporočili, da so prišli na dan novi podatki, iz katerih je razvidno, da poteka letos ne 151-letnica, pač pa celo 160-letnica ustanovitve kati-narske šole. Nekdo, ki se za stvar zanima, je namreč izsledil v tržaški knjižnici eBiblio-teca civica» Letopis Primorske (Schematismus der K. u. K. Kuestenlandes) iz l. 1795. v katerem je zabeleženo, da je tistega leta že obstajala šola na Katinari, da pa učiteljsko mesto na njej ni bilo zasedeno. Poleg tega navaja za L 1795, da je bil na trivialki v Skednju učitelj Karl Adam liarsperger, na trivialki na Proseku pa Jožef Martinelli. Z a I. 1796 pa že imenuje Karla Osmanna kot učitelja na Katinari, katerega potem na- KDAJ BO REŠENO VPRAŠANJE PRODAJANJA RIB Razbremenitev glavne ribarnice v splošno korist prodajalcev Zdi se, da bodo o tem vprašanju razpravljali že na prvi se/i prihodnjega zasedanja tržaškega občinskega sveta Položaj prodajalcev rib na drobno v glavni ribarnici ni preveč rožnat. Danes je v glavni ribarnici okrog 80 prodajnih mest, od katerih pa je več kot tretjina nedonosnih, ker so postavljene v zakotno mesto. Ker pa se prodajna mesta razdeljujejo na mesečni krožni način, pride dajaln rib v mestu povečalo od 20 na 75. Pri tem pa je treba še omeniti, da so prodajalne v mestu večinoma mnogo večje od prodajnih mest v glavni ribarnici, tako da prodajalne v mestu razpolagajo z večjo izbiro rib, To vprašanje je bilo že večkrat na dnevnem redu vsak mesec več kot tretjina | tržaškega občinskega sveta, prodajalcev na ta nedonosna I ]^er je občinska uprava pri- mesta, seveda z vsemi gospo- stojna za izdajanje obrtnih damskimi posledicami, ki si jih j dovoljenj za prodajo rib in za ureditev novih prodajnih lahko vsakdo zamisli K temu položaju je treba še dodati, da je postala glavna ribarnica v zadnjih letih navaden krajevni prodajni center in ni več osrednji, kot je bil pred vojno, ker se je v povojnih letih število pro- HUPA PROMETNA NESREČA V SV. KRIŽU AVTO PODRL OTROKA ki je nato podlegel poškodbam Šofer je izjavil, da je otrok nenadoma pritekel na cesto in da mu zato ni uspelo ugtaviti vozila Včeraj okoli 18. ure se je v Križu, in sicer nasproti barak begunskega taborišča zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 3-letni Pavel Kensmon. Otrok je tedaj hotel steči čez cesto na travnik, kjer so se igrali njegovi prijatelji. Do tja pa ni prišel, ker ga je tedaj avto trgovca Giulia Carniceliija iz Ul. Tor S. Piero 12 podri in ga vlekel še nekaj metrov naprej. Na kričanje ljudi je pritekla otrokova teta Emilija Tu-lič, stanujoča v begunskih barakah. Ker so bile otrokove poškodbe precej resne, je Car-nicelli odpeljal njo in otroka v bolnišnico. Zal pa je otrok med potjo podlegel poškodbam. Reševalcem nagradne uganke Doslej smo prejeli ze lepo število rešitev naše nagradne uganke in vsak dan jih prihaja več Mnogi reševalci so rešitvam pridružili tudi čestitke ob deseti obletnici izhajanja »Primorskega dnevnika«, za kar se Jim najlepše zahvaljujemo. Razen prav redkih izjem so vse doslej poslane rešitve pravilne, kar tudi dokazuje, da uganxa ni bila težka in da so reševalci pravilon razumeli naša navodila. Kljub temu pa ponavljamo še enkrat na kratko, kako se je treba ravnati: Ce vseh deset črnih izrezkov, ki smo jih objavljali v prejšnjih dveh tednih, pravilno > sestavite, dobite figuro, ki kaže — kaj, so mnogi reševalci tudi pis- meno razložili (kar pa seveda ni potrebno). Druge rešitve niso mogoče. Imeti pa morate seseda vseh deset odrezkov. Sestavljeno figuro nalepite na papir ali dopis nico in jo odpošljite upravi Primorskega dnevnika. Trst, Ul. San Francesco 20 Lahko pa rešitev izročite tudi vaškemu raznašalcu, ki bo poskrbel, da bo prišla v prave roke. Rešitve mora naša uprava dobiti do 10. junija; kasneje poslanih pri izžrebanju ne bomo mogli upoštevati. Čeprav je sicer še dober teden časa, prosimo reševalce da bi s pošiljanjem rešitev čimbolj pohiteli, da ne bo s pregledovanjem rešitev zadnje dni preveč dela. Zdravniki so ga takoj pregledali in ugotovili hude u-darce na glavi, obrazu, ramenih in nogah ter globoko rano na levi nogi. Truplo malega Pavla so prenesli v mrtvašnico splošne bolnice. Carnicelli je službujočemu policijskemu podčastniku v bolnišnici izjavil, da je otrok iznenada pritekel izza skupine ljudi in se znašel sredi ceste prav takrat, ko je on privozil. Kljub takojšnjemu zaviranju pa se mu ni posrečilo preprečiti nesreče. Prometna policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je nesrečo zakrivil Promeina nesreča 20-letni Andrea Valente Iz Ul. Donadoni se je včeraj dopoldne vozil s svojim kolesom po Ul. Oriani v smeri Garibaldijevega trga. Ko pa je privozil do križišča z Ul. Toti. je opazil, da je z nasprotne strani privozil tovornik, katerega šofer je tedaj zavijal proti stranski ulici. S tem je se-vdda tovornik zavozil na sredo in Valente, ki ni hotel počakati, da mu težko vozilo izgine izpred oči, ga hotel prehiteti z zadnje strani. Pri tem pa je trčil v 25-letnega Um-berta Pestela iz Istrske ulice, ki je tedaj privozil s svojim skuterjem. Oba sta zletela na tla in sta se ranjena zatekla v bolnišnico, kjer pa so ju s prognozo okrevanja v nekaj dneh odslovili. OObčlna sporoča, da bo danes glavna ribarnica odprta za kupce od 8. do 12. ure. mest na raznih trgih za sadje in zelenjavo. Tako je občinski svet na predlog odbornika Rinaldinija že sklenil nakazati 12 milijonov lir za gradnjo 12 prodajnih mest v prvem nadstropju pokritega trga za sadje in zelenjavo v Ulici Carducci. Sedaj pa se je zvedelo, da so nekateri lastniki zasebnih prodajaln rib v bližini pokritega trga vložili proti temu pritožbo, Zdi se, da bo to vprašanje prišlo na dnevni red že na prvi seji tržaškega občinskega sveta, ki se bo sestal v drugi polovici t.m. Prodajalci rib na drobno v glavni ribarnici pričakujejo od občinske uprave, da bo čimprej zgradila 12 prodajnih mest v pokritem trgu, ker bo s tem 12 prodajalcev, ki so sedaj v glavni ribarnici, dobilo novo mesto in tako razbremenilo prenatrpanost stojnic glavne ribarnice. Združenje malih trgovcev pa je mnenja, da bo postavitev stojnic za prodajo rib v pokritem trgu prispevala k povečanju prodaje raznega blaga krošnjarjev, ki imajo svoje stojnice v prvem nastropju trga v Ulici Carducci in ki sedaj preživljajo veliko krizo. Z večjem dotokom ljudi za nakup rib v prvo nadstropje, se bo povečal tudi dotok kupcev pri stojnicah krošnjarjev. Zato smo mnenja, da mora občinska uprava upoštevati zahteve prodajalcev rib na drobno in končno začeti izvajati sklep občinskega sveta o postavitvi 12 prodajnih mest v prvem nadstropju pokritega trga v Ulici Carducci. Združenje malih trgovcev je na predlog prodajalcev rib na drobno sklenilo, da bodo tudi prodajna mesta v pokritem trgu delili na krožen način, NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Al-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovijah in Nicolj v Skednju. PRAZNIČNA SLUŽBA LEKARN INAM al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato. Ul. Roma 15; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, Ul. Istria 43; Prendini, Ul. T Vecellio 24; Se-ravallo, Ul. Čavanna 1; Za-netti. Testa doro. Ul. Mazzini 43. temveč tudi žalitev javnega funkcionarja, zaradi česar so ga tudi prijavili sodišču. Naravno je, da je Rubini tako na policiji kakor tudi pred sodnikom vse zanikal, vendar mu niso verjeli; sodišče ga je namreč spoznalo za krivega obtožbe žalitve in ga obsodilo na 4 mesece zapora, medtem ko ga je obtožbe pijanosti oprostilo s formulo, da dejanje ni kaznivo. Pred istim sodnikom se je moral zagovarjati tudi 24-let-ni Pietro Bergamini iz Mira-marskega drevoreda, ki je bil obtožen, da je povzročil 30-letnemu policijskemu agentu Antoninu Antoniniju hude telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti kar 74 dni. 14. decembra lani je namreč Bergamini vozil z avtom, v katerem je sedel tudi njegov stric, po Ul. del Teatro proti nabrežju. Nekako na križišču s trgom pred Verdijevim gledališčem pa je prišlo do trčenja med njim in motornim kolesom, ki ga je vozil policijski agent Anto-nini. Medtem ko sta se potnika avta rešila skoroda brez poškodb, so morali nesrečnega agenta odpeljati v bolnišnico. Policija je takoj uvedla preiskavo in tudi ugotovila, da je Bergamini vozil s precejšnjo brzino, zaradi česar je padla krivda za nezgodo nanj. Obtožbe se je hotel mladenič na vsak način otresti in je stalno trdil, da je An-tonini kriv nesreče. Toda dejstvo je, da se je med vožnjo držal na sredi ceste in da je po zaviranju zdrsel še kakih 7 metrov naprej, kar je dokaz. da je vozil s precejšnjo brzino in ne kakor je hotel dokazati, da je bil skoraj ustavljen. Na podlagi dejstev, ki so prišla na dan med preiskavo je sodišče spoznalo mladeniča za krivega in ga obsodilo na 20.000 lir globe in mu priznalo vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Hude posledice trčenja Sinoči ob 19,50 je 29-letni a-gent železniške policije Giuseppe Oznar s svojo lambre-to podrl 12-letno Lauro Je-ranko Iz Rojana Molini 760. ki se je iztrgala iz rog svoji I7-letni sestri Silvani in zbe PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi na plohnc* sabuvo ki bo v soboto, 4. t. m. ob 20. uri na prostoru letnega kina IGRAL BO DRUŠTVENI ORKESTER PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR » priredi 12. junija t. I. izlet na Višarje in k Be-lopeškim jezerom. Vpisovanje vsak večer na sedežu v Ul. Montecchi 6-IV. od 20. do 21.30. ( SOLSHE VESTI ) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Testu sporoča, da bodo pismeni, praktični in grafični izpiti za nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih >dneh: V soboto 4. junija 1955 slovenščina. v ponedeljek 6. junija 1955 knjigovodstvo in trgovsko računstvo, v torek 7. junija 1955 trgo- vinstvo - praktične vaje, v sredo 8. junija 1955 mate- matika, v petek 10. junija 1955 steno- grafija; v soboto 11. junija 1955 Italijanščina. v ponedeljek 13. junija i955 strojepis. Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. Od včeraf do danes ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 1. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 9, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI SO SE: strojnik Matteo Cossini in gospodinja E-milia Muscovich. mizar Mario Petconio in gospodinja Giulia Valenta. uradnik Tullio Micol iti knjigovezka Bianca Francesconi, šofer Marcello Petronio in šivilja Ebda Letizza, pom. strojnik Čarlo di Carlo in uradnica Io-landa Scrignari, šofer Josip Mar-šič in knjigovezka Bruna Crisma, mehanik Camillo Poclon in šivilja Anna Balbi, šofer Cristia-no Zugna in šivilja Adriana Coc_ coli, uradnik Domenico De Gen-naro in balničarka Nerina Mi-sculin. UMRLI SO: 80-1 etni Andrej Slavec. 68-letni Mario Zorzetti, 72-letni Pietro D^va-nzo, 55-letm Umberto Urlini, 70-letna Frančiška Valič vd. Puntar. 87-letni Gustavo Simini. 78-letna Alojzija Kavčič vd. Faganel, 33-letna Melita Sartori vd. Ludvik. 61-letna Lucia Depangher, 65-letni Giaco-mo Petronio, 78-letna Margheri-ta Spangher vd. Rosani VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20.3, najnižja 12.1, ob 17. uri 19.8. Zračni tlak 1015,7 stanoviten, veter zapadnik 6 km na uro. vlaga 60 odst., nebo 1 desetino pooblače-no. morje skorai mirno, temperatura morja 15.5. Prijatelje lepega petja vabimo na KONCERT ki bo prihodnjo nedeljo, dne 5. junija ob 17. uri na Kontovelu. Bogat spored umetnih in narodnih pesmi bosta izvajala mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Barko-velj in moški zbor fantov s Proseka-Kontovela pod vodstvom Milana Pertota. Ljudska prosveta Seja odbora PD »Ivan Cankar* bo v petek 3 t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ker se bo razpravljalo o bližnjem občnem zboru, priporočamo točnost in udeležbo vseh. 20.40 rodne in umetne pes®'; '.i t istrski susreti; 21.40 20 *» jugoslovanskimi opernimi v-22dO Plešite z nanu. H I. U V 14 A 1 J * 327,1 m. 202.1 m. 211* ®ljo, Poročila ob 5.00. 6.00. 7.(w, 15.00. 17.00 in 22.00 ,lW 11.00 Radijski koledar: m||_ Glasbena medigra: 11.15 " de pevce in godce; Morcan Gottschaik - n Kay: Cake-wailk. baletna 12.10 Zbori pojo slovenske rodne pesmi: 13.00 Zeleh poslušajte! 13.30 Opoldanski * cert: 14.40 Domače pesmi i; pevi; 15.15 Chansoni in ' | 16.00 Utrinki iz literature, rc Cvetka Golarja: 16.20 Iz & in oper: 17.15 Zabavna raznih krajev 17.15 Glasba ^ tetiča - Ronjgova in pula; 18.45 Lahek spored k Mariborski pihalni nps“ 20.00 Glasbeni razgledi; trikov večer« domačih DesI napevov. TKI F,VIZIJA 10.00 Telev. prenos rade ob prazniku rr.ibhke' Poročilo o 18. etap Girltrr,a(€ Cortina: 17.45 Posnetek igre »Tukaj se začenja VTffo lcvščina«; 20.50 MuenchSJ,Teie''. A. Cutolo odgovarja; 21.30 posnetek revije «Rdeče tn v—*, potem poročilo in filmski fe”1 tek o današnji etapi Gira. Nesreča na delu ______________ Zaradi rane in praske na žala na cesto. Ob trčenju sta 1 desni nogi ter verjetnega zlo- motorist in deklica padla na tla, vendar so jima ljudje takoj priskočili na pomoč in deklico odpeljali v bližnjo lekarno. Ker je dejala, da ji ni nič hudega, so ji izprali nekaj prask na nogah, nato pa jo odpeljali domov. Toda dve uri kasneje so zaradi znakov slabosti morali starši poklicati avto RK. s katerim so dekli-_ co odpeljali v bolnišnico. Brez izkaznice vozil vespo! 29. preteklega meseca proti večeru je neki mladenič drzno vozil s svojo vespo mimo policijskih agentov in to brez dušilnika na izpušni cevi, kar je seveda povzročalo precejšen ropot. Agenti so mladeniča ustavili in zahtevali najprej osebno in nato ae šofersko izkaznico, ki je pa mladenič, 20-letni Sergio Canziani iz Ul Donatello 7, ni imel. Zaradi tega so ga aretirali in ga prijavili sodišču, njegovo vozilo pa so izročili v varstvo Canzianije-vi teti. ma kosti so včeraj pridržali na ortopedskem oddelku 37-letnega Alojza Pahorja iz Devina, ki je povedal da se je ponesrečil med delom v notranjosti pristanišča. Pahor, ki je zaposlen pri podjetju Parmigiani, je zjutraj stal na stopnici traktorja, ki služi za premik vagonov in je naenkrat nepričakovano padel, pri čemer je z nogo prišel pod zadnjo kolo vozila. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskoliči na pomoč in ga z rešilnim avtom odposlali v bolnišnico, kjer so zdravniki mnenja, da bo okreval v 15 ali 20 dneh. Z vso brzino so morali agenti prometnega odseka včeraj zjutraj zdrveti z motornimi kolesi v Ul. Tigor, kjer se je malo prej prevrnila prikolica na kateri je bilo kar 120 stotov vezanih plošč. Obstajal je namreč strah, da so deske pokopale pod seboj kakšnega pešca, zaradi česar so takoj začeli odstranjevati prevrnjeni material, pod katerem pa k sreči ni bilo nikogar. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COKTT 2 TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. Rossetti. 15.00: »Zaporno povelje«, J Webb B. Alexander. Exče!sior. 15.00: »Hočem biti tvoja«, A. Gardner. R. Mitchum. Fenice. 15.00: ((Junaki«, V. Johnson, W Pidgeon. Nazionale. 15.00: ((FBI. operacija Las Vegas«, R. Conte. J. Ben-nett. „ Filodrammatico. 16.00: «Tri broad-wayska dekleta«, D. Reynolds, M. in G. Champion. Supercinema. 14.30: «Počitnice gospoda elementa«. A, Tale-gall, V. Riento. Arcobaleno. 14.00: «Sedem nevest za sedem bratov«. J. Povvell, H. lCeel. Astra Rojan. 15.00: «Postelja», D. Ad-dams, M. Carol. Mladoletnim prepovedano. Capitol. 14.30 «S.izana je spala tukaj«. D. Reynold. Crislallo, 14.00: «Princ igralcev«, R Burton, J. Dz-rek. Grattacielo. 14.30: «Potopi j eni zaklad«, J. Russell Afabarda. 14.00: «Major Bradv«. I Phan/Rpr Ariston. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lollobrigida, V. De Sica. Armonia. 14.15: ((Birmanske ti- gre«, D. Clark. Aurora. 15.00: »Norosti leta«, Garibaldi. 14.00: «Divjak», M. Brando. M. Murphy. Garibaldi. 15 30: «Draga ne ioči«, M. Fiore. Ideal«, 14.30: »Pogumen princ«, J. Mason Impero, 14.00: «Zivio general Jose«. P, Goddard. Italia. 15.00: ((Senca«, M. Toren. S. Marcu 16.00: »Dež«, R. Hay-vvorth. S. Marčo. 16.00: «Rešite kralja«. A Victor. Kino ob morju. 15.00: »Gospodične. ne ozirajte se po mornarjih«. Moderno. 14.OO: ((Okrvavljena puščica«, C. Hestoa. Savona, 14.30: «POijubi me Katica!«; K. Grayson. Viale. 14.30: »Zvezni agent X-3», V. Mature. Vittorio Ven«to. 14.00: »Rapsodija«, E. Taylor. Azzurro. 14.00: »M.orski roparji z južnega povratnika«. Y, De Carlo. - Belvedere. 14 30: »Voščena krinka«. V. Priče Marconi. 14.30: »Zlat konjiček«, B. Grable. Massimo 14.30: «Vjcomte iz Bra-gelona«, G. Marchal. Novo Cine. 14.30: «San Francisco«, C. Gable. Odeon 15.0O: «Moja sestrična Rahela«. O. De Havilland. Radio. 14.00; »Sodobna mladina«, J. Levvis. Secolo. 14.00: »Kjotilka usode«, S. Hayward. Venezia. 16.00: »Dvor kralja Ar-tuja«. B. Crosbv Skedenj 18.00: «Razkošne mane-li.ake«. Kino na Opčinah. 18.00:” ((Črni presjol«, B. Lancaster. TRST Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in- serate. male ■ „ oglase, osmrtnice m arUj0 od 8. do 12.30 in od 18. ure. Mali oglasi THGOVINA JESTVIN v Sf'd1^ mesta išče vajenca v star,\fe m do 15 let. Pirmene P°nu"„ upravo lista pod ((Vajroec . ^ DVOSOBNO STANOVAMJc'KU(,i dam v najem tistemu, ki tudi opremo stanarina n» 31, čem. Ul. della Guardia s-vrata 14 od 14 do 18. u te. jrjpt PRODAM AVTO znanj** 1400. Naslov: Angela, ul. gna 50. ZOBOZDRAVN1SK1 AMBULATORIJ Dr. A. M. Sonci* zobozdravnik-kiruf* j, Ustne in zobne bol* zobne proteze, jj Sprejema od 9. ,,ff. in od 15. do 20. jp Ulica Torrebianca ’ cj) (vogal z UL Cardo1* tel. 37-118 ADRIA ČETRTEK 2. junija 1955 Tit bi I' PONTA.IA A 8.30 Lahka glasba- 9.30 Igra godba na pihala; 10.15 priljubljene lahke melodije; 11,00 Komorna glasba; 11.30 Zabavni orkestri; 12.15 Za vsakogar nekaj; 15.00 Scarlatti: Suita; 15.40 Bach: Suita št. 2; 16.00 Verneuil Loni-se: Potovanje v Benetke, slušna igra v 3 dej.; 18.00 Haendel: Con-cert0 grosso opus 6. štev. 1 in 2; 20.30 Kmečki kvintet; 21.00 Ivan Cankar; »Zadnja ura Simona Si-rotnika*. T II N T I. 11.00. 17.00 Poročila o krožni kolesarski dirki; 11.30 Operna glasba; 15.00 Operne simfonije; 16.00 Carlo Lombardo - Mario Costa: «Potepinka», opereta v 3 dejanjih. k o r k it Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15. 12.30 19.00 in 23.00. TnST j priti-Ul. Cicerone št. 4 v tel. 292« bivanja hribi’1-v oli morju, v j c 7. e 1 zdraviliščih ol> j o 7. e r i h 111 odhodi 19. in 26- 3 31. 10. julija IZLETI 19. in ‘-’6. . in 17., 24., fb IZ ... .j-.ija v ter drugi izleti 'p aNI-GLIJO, SV1CO. JO, NEMČIJO, ‘>kA NAVSKE DEŽEL*' Preskrba trgov^T-navadnih, luri»tu in tranzitnih vizurl za J u gosi a vi j o Proda ia voznih v: avtobuse iz TRSTAritl0d' MILAN - dnevni na ob 21. uri „ te- GENOVO - trikrat o ufj dcn. odhod oh - ^iri' COMO - CHIASSO -Jh„d krat na teden, oh 21. uri ,h06\ UDTNE - dnevni oa ob «.3d. 7.30. 8.30 o£). BELLUNO - dnevni hodi ob 6.30 . 0d- TREVISO - dnevni hodi ob 8.30 . 0b ŠKOFIJE - odhnd' 5.30, 12, 16.15. 18->v Siižalje .j(tv« Tržaško prosvetno. sv,oj* izraža globoko Fa* - mu odborniku njc*' lu oh bridki izgabi mame. oj verjetnosti dajali starši za vzgled pridnosti in vatraj-■sti. In ko m: je oce pripovedoval, kako težko je sam stu-ral in kako je bilo v mojih otroških letih glede tega lahko, izključeno, da je tudi pri tem omenjal našega vrdelskega jaka in njegovo težavno, a prav tako sila iznajdljivo pot učenosti. Prav tenko se spominjam, da je vel okrog Godinovega ivenja...» v mojih otroških letih nekak čar prepovedano-. in neprimernosti za otroško berilo. Pred nami se je govo-o samo o tem, kako se je bil mali Josip sam iz lastne oči naučil čitati. Marsikaj se je zdelo odraslim v tej knjigi še pohujšljivega in mislim, da je bil prav ta čar prepovedanosti vzrok, da sva pozneje z bratrancem Borisom to knjigo nekje staknila in poiskala v njej prav tisto, cesar bi po mnenju odraslih ne bila smela dobiti pred oči. Ko smo se bili leta 1919 preselili v Ljubljano, so potisnile zahteve novega okolja in novega življenja tudi to knijgo z avtorjevim imenom vred v dolgoletno pozabo. Zavest je oboje črtala iz spomina, vase pa ju je sprejela tista vdrnica v globinah človeka, ki pretopi vse, kar je padlo «pod mrtvi kot* človekove zavesti, in ki podaja spet tako pretopljeno in osvobojeno konkretnih vezi zavesti v obliki sanjskih ali umetniških produktov. In prav pisanje teh spominov, ki me je bilo prisililo, da sem se temeljiteje ukvarjal s svojim davno umrlim vrdelskim rojakom, z njegovim delom in življenjem, mi je dalo končno tudi ključ k psihološko ne povsem brezpomembni rešitvi vprašanja. od kod si je vzel čudni literarni produkt, kakršen je «Don Lorenzo*, svoje elemente. Smatram za svoj doprinos k počastitvi svojega rojaka Godine Vrdelskega, če mu priznam danes, da sem tudi iz njegovega življenja in dela črpal, čeprav nezavedno, koristne elemente za svoje literarno delo. In v tem smislu, pa tudi za omogočen je primerjanja naj mi bo dovoljeno, da navedem odgovarjajoči odlomek iz «Don Lorenza». »Giorgia, najstarejšega, je dal oče v samostansko šolo, da bi se izučil, če bi šlo po sreči, za duhovniški stan. »Zopet njemu predpravice? Zakaj bi le on umel citati in pisati, jaz bi pa ostal neuk in v temi neznanja?* je mislil Lorenzo pri sebi. In ze je znova zakljuval v njem črv zavisti. »Nekoč, ko ni bilo brata doma, je odprl knjigo na mestu, kjer ga je bil videl čitati Očenas; ko je tako ponavljal molitev pri sebi, obenem pa gledal v pismo, je mahoma opazil, da je v vsaki zapisani besedi prav toliko crk, kakor v izgovorjeni glasov. Tedaj se mu je razodela pisma skrivnost, da je umel čitati. Brskal je odslej skrivaj po bratovih knjigah in prav kmalu se je naučil se pisati in računati. Ni pa z nikomer govoril o svojem znanju; zakaj po onem grozotnem dejanju je postal sila molčeč ter se je vase zaprl. * + * »Zgodilo se Je nekoč, da je prejel stari Spadoni pismo od oblasti in ker sam ni anal, ga je dal čitati Giorgiu. ..Sedaj mi ne bo treba vec laziti okrog pisarjev, ko imam tebe’’, je dejal. Njegov prvorojenec je vzel pismo v roke; toda nevajen pisave odraslega, ga ni vedel razbrati. Tedaj je pristopil Locenzo k očetu in rekel: „Se jaz naj poizkusim, oče”. „Kako bos znal ti, česar se nisi učil, ko niti ta cepec ne ve, ki se že leto dni vlači po šolah?" Ker pa Lorenzo le ni odjenjal. mu Je naposled oče vendarle iziročil pismo- In njegov drugorojenec ga je prebral tako gladko, ko da ga zna na izust. Vsi so se pa čudili, odkod mu tolike učenosti. In od takrat mu ni bilo več treba prebiti vsega dne v črni kovačnici ter je zopet lahko svobodneje zadihal*. 28. Usoda tega mojega mladostnega spisa, ki je tako natrpan s podzavestnimi usedlinami iz mojih otroških let, Je bila dokaj čudna. Tudi moram priznati, da je ta usoda bistveno vplivala na moj razvoj in skoraj bi si upal trditi, da ga je v tistih najbolj usodnih letih za vrla za nekaj let. Poskušajmo se zamislit! v tisto dobo okrog leta 1927 nazaj, živčni in moralni šok. ki ga je bila zapustila prva svetovna vojna v Evropi, se je bil prav v tistih letih polegel. Cankar, ki je bil držal skozi dvajset let slovensko javnost v nezasli- šani živčni napetosti, je umrl konec leta 1918. njegovo ^]t se je za vedno oddahnilo in slovenska kulturna JavlLi, Ki vedno oddahnilo in slovenska kulturna javi-g začela ze misliti na pisateljevo kanonizacijo, podbevs je bil neposredno po vojni razburkal Ljubljano s svojinu ^9 narl?lmi vojnimi kompozicijami, je po izidu svoje P ,lupil-zbirke »človek z bombami*. (1925) kakor čez noc JjLjjfje' Slovenska javnost, v stanju živčnega in duševnega P od vanja, se Je začela ozirati za ljubeznivejšimi pisate J ’ j-\y Cankarjevih pa tudi Podbevskovih miselno zahtevnih .^vejio vznemirljivih poemov in kantat se je začela P° jy[l»' setih letih spet vračati k zemlji in k kmečkemu člov1e Lj t-1' da garda poznejših tako uspešnih pisateljev o rodni g jgS krat še ni bila nastopila. Pač pa so bili tu I^?yajn dra® Kozak s svojim »Belim mecesnom*, Vladimir Levstik p medtem ko je začela naglo vzbrstela slava Ivana P^eg ad811 je bil pobratim ekspresionizma, takrat po malem pod mrtvi kot plav»> Tako je bilo tudi meni usojeno, da sem dolga lc.a pravzaprav v veliki meri proti splošno zaželenemU„Hai to ' kovanemu toku. Koliko sem se bil takrat tega za seb'e ',eLi drugo vprašanje. Prisluškoval sem vase in pisal Iz vejikib Sveta nisem občutil kot idilo, marveč kot trenje o^11 e in silnic. Iz takega aspekta je nastal «Don Lorenzo^ da * sem, da se v «zraku» kopičijo pošastne sile, cutli mi J J. n pripravljajo grozovite stvari, in da bi tej grozi- ka)cor Ue nakazoval moj Instinkt, pobegnil, sem napravil ^ za popotnik, ki gre ponoči skozi gozd, ln ker ga Ja ‘0uču , te na ves glas rjoveti. Počutil sem se podobnega nečib3' vestniku, ki se tuleč in vriskajoč poganja na,„rqVlja valovi in med skalnatimi prepadi, ko se Pf ,l0ieg sV^inal Počutil sem se kakor Holofernes, ki je sam sovražnika na razbeljeno ploščo, da bi tam1 »kako to peče*. 9pom**£ž Prav letos sem med zbiranjem gradiva za r sem iskal tudi svoje literarne zapiske, da bi vlc^ei'k.,ivanju pisal o »Lorenzu* in njegovi usodi. Pri tem 0C1 napravil (8. III.) sledeči zapisek: (Nadaljevan1* 3