Leto II. PoStnina - * S» *' - pavšalirana. Ljubljana, četrtek 5. februarja 1920. Štev. 28. NI LIST Cen« po poitls ii celo leto . B 50*— za pol leta . B 25 — za četrt leta. B 13*— za 1 mesec.. B 4*50 Za Ljabljano mescEBo f*SQ Dredništvo In oprava: Kopitarjeva ulica St. B Bredo, telefoo štn. SB Posamezna Številka 30 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 30 vin. V Belem gradu se pogajajo. Opozicija zahteva parlameat. LDU Belgrad, 4, febr. »Tribuna« jav-]a: Notranji politični položaj države stoji Pred preokretom. Upa se, da bodo resno Začeli sanirati položaj. Iniciativa za to našo življenjsko potrebo je izšla od krone. «). kr. Visokost prestolonaslednik regent p pražil željo predsedniku predstavništva avloviču, da začne pogajanja s strankami \^ar^amen^u’ ^a se ses^ayi koncentracijsko ministrstvo, ali pa ministrstvo na naj-lrsi koalicijski bazi. Pavlovič je vsled tega , a*oga začel razgovor s prvaki Narodnega j? Jugoslovanskega kluba. Včeraj popol-e se je začela konferenca s prvaki radialne stranke. Vlada se zaenkrat teh raz-s vorov ne udeležuje, S strankami, na ka-re se naslanja vlada, se bo Pavlovič po- svetoval šele, ko se doženejo osnove, na katerih se bo sestavila vlada. Stranke iz opozicijskega bloka gredo predsedniku parlamenta voljno na roko. Obča je želja vseh strank, da v tem usodnem času podpirajo vse interese kraljestva. LDU Belgrad, 4. febr. Včeraj je predsednik narodnega predstavništva konferi-ral s prvaki radikalne stranke. Mogel je konstatirati, da je radikalna stranka voljna ustrezati želji regenta, da se sestavi vlada, kakor jo zahteva položaj kraljestva. Njihove zahteve se osredotočujejo v tem, da se vzpostavi ustavna funkcija narodnega predstavništva in da se rešitev krize zahteva v parlamentu. ji delavskih organizatorjev! Razvedrilo in zabava je potrebna. A v izobraževalni organizaciji naj to ne bo prva reč. Prva reč je načelna poglobitev naših delavskih in kmetskih fantov ter deklet, V dneh, ko se vse okrog nas podira, moramo skrbeti za poglobitev in udejstvovanje krščanske misli. To bodi prva naloga naše izobraževalne organizacije. Prav dobro čutimo okrog sebe, kako se maščuje, da ta organizacija vseh organizacij pol desetletja ni mogla delovati. Nas radi tega ni strah. Dobro vemo, da je to le prehodna doba. Zamujeno popravimo s podvojenim resnim delom. Toda delati je potreba! Krščansko delavstvo pozdravlja vse, ki gredo na delo za krščansko izobrazbo! Služkinje. Država prevzame trgovino. č ,1PraŽa. 1. febr. Prehranjevalni odsek sko-slovaške narodne skupščine je so-aSl]? _sPrejel naslednji predlog: država prevzame vso trgovino s suro-vnami, z vsakdanjimi potrebščinami ter ■> uvoz in izvoz. Prodajne in kupne cene drž°Ca P°se^na komisija. Dobiček pripade Davek na prodajo za življenje potrebnih predmetov odpade. Izvoz živil, sukna in usnja je dovoljen šele, ko je potreba domačega prebivalstva krita. Pri nas pa trguje in veriži vse, kar leze in gre. Gotovi vladni krogi izdajajo izvoznice, ljudstvo pa trpi. Opozicija vladi. v r»^|ranke združene opozicije so te dni jjj e*Žradu izročile predsedniku parla-Vjaj a spomenico, v kateri odgovarja na vlad'X0 P°nudbo< naj opozicija sodeluje v odg *’ ^Pozicija ugotavlja, da se zaveda lomnosti, ki j0 zunanji in notranji po-vedn ave zahteva. Zato je opozicija Ako°viStevala: da se skliče parlament, ttient a Smatra< )e za usPešno parla-tUac.?rn° delo potrebna nova politična si-skiml,t’ u-* ki se ustvarila s koncentracij-Pripr netoin. je opozicija s svoje strani ga sn ena razpravljati o možnosti take-mo naenkrat oporeka značaj par-Panin Opozicija misli, da tako posto-vleče V krije v sebi opasnost in da ponesli s. seboj posledice, na katere se po Va n U. pozicije ne misli. Dalje prizna-iujen P°z\c*ia> da se mora to naše stanje °vati začasno, pa ravno zaradi tega r *memo b^i brez parlamenta, ker je Pred t Z&- stanie ustvarjeno narodno t^di S?v1?ištvo. Opozicija je voljna, da se nikau *)e govori o delu predstavništva, delo C°rt Pa ne dopušča, da bi se njegovo *iCiieUTvlial°- sumnie> da )e žel>a °P°' sedL- Pride do konstituante in da se krat -,e Zaeasno stanje skrajša, ali za en-da t ,(\neobhodno in brez sumnje važno, štv0°' c^udi začasno narodno predstavni-°dob ^es*,v°bvni red, mirovne pogodbe, s k j 1 Pr*račun in zakon o emisij-rajo .a n k i. Opozicija smatra, da mo-predSfnir°Xne Pogodbe priti pred narodno Š’tev avni^vo> ker se drugače njihova re-na člJ*e i?0re tvesti, ter se zato sklicuje ne srbske ustave. Nikakor pa se PredstJ2 ,°PUstiti, da bi se delo narodnega u^esnievalo, in je vsled te-$e z n::e no,„ °|a se pokliče na delo in da vkida rešuje situacija, o kateri smatra Poročil-,Ula' K nezdrava, — Kakor vele skuhali ’rtSe poJaian)a vrše dalje. Kaj bodo Pa stoii’ mogoče vedeti. Eno judstvo je sito absolutizma dr, Žerjava, sito političnih in gospodarskih skokov ministra Kristana. Parlament naj razreši in sodi. Ljudstvu pa naj se da prilika, da čimprej govori na volišču! Slovenska krščanska socialna zveza. Danes zboruje Slov, kršč, socialna zveza. Pozdravljamo to zborovanje, ker se zavedamo nalog, ki jih ima SKSZ, ker se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo tudi mi vsi napram njej. Iz delavskih vrst je izšla kršč. socialna zveza, delavski organizaciji je bila namenjena, V 17. štev, del glasila »Glasnika« 1. 1899 je na uvodnem mestu stal članek »Naša zveza«, posvečen SKSZ. Tam je bil zapisan tudi stavek: »Zveza bo skrbela, da se osnujejo potrebne krščansko socialne strokovne organizacije. Strokovna društva so nujno nadaljevanje našega dosedanjega dela,« Tedaj je dr. Krek uvidel, da je izobraževalna organizacija predpogoj delavske strokovne organizacije. Zato je skrbel za izobraževalno organizacijo delavstva prej ko za strokovno. SKSZ pa se je razvijala v silnih razmahih, potegnila za seboj ne le delavsko, marveč tudi kmetsko ljudstvo. Ni bila več delavska, ampak splošna izobraževalna organizacija vsega krščanskega ljudstva. Njeno članstvo je presegalo število stoti-soč. Vedno pa je delavskemu ljudstvu ostala izhodišče vseh drugih delavskih organizacij. V njenem okrilju so se šolali naši delavski agitatorji in organizatorji, v njeni šoli so se krepile duševne sile kršč. socialnega delavskega gibanja. Iz njenih sadov je vzrasla naša strokovna organizacija, ka* tero so nosile ideje in načelna odločnost, porojena v izobraževalnem delu SKSZ, Naši najboljši in najpožrtvovalnejši so šli skozi to šolo. Med vojsko je delo SKSZ zastalo, moralo je zastati. Med vojsko nam je bil vzet oče Krek, SKSZ, se ni mogla razgibati. Krščansko delavstvo je bolj ko kedo drugi občutilo praznino, ki je nastala. Načelnega dela je primanjkovalo povsod. In brez načelnega dela in šolanja je tudi krščanska strokovna delavska organizacija ohromljena. Danes zboruje SKSZ. Prenavlja se in prenavlja. Pozdravljamo jo! Kakor je izšla iz delavskih vrst, tako bo krščansko delavstvo tudi v bodoče njenemu razvoju posvečalo svoje najboljše moči, Nejni smotri so vredni dela najboljših. V vsako delavsko naselbino — katoliško izobraževalno društvo! V krajih s stanovsko mešanim prebivalstvom, naj se osnuje v okviru društva delavski kršč, socialni krožek, namenjen izobrazbi in vzgo- Del ljubljanskih gospodinj je te dni razburjen. Pravzaprav je to razburjenje nekam pozno. Služkinje so namreč že sredi januarja vložile na vlado svoje zahteve, ki so bile v »Večernem listu« priobčene že pred 14 dnevi. Da so te zahteve še le danes vzbudile v nekem delu ljubljanskih dam razburjenje in ogorčenje, je znamenje, da je bilo za to treba precej priprave. Prepričani smo, da velika večina razburjajočih se gospa tudi danes še ne pozna tistih strašnih zahtev, ki so jih v svoji »predrznosti« stavile služkinje na vlado. Ko bi pri razmotrivanju tega vprašanja vladal hladen preudarek, bi razburjenja sploh ne bilo, Povdariti moramo najprvo, da je prva zahteva »Zveze služkinj« ta, da se spremeni sedanji zastareli poselski red. O tem se je že dosti pisalo in govorilo, in sicer brez razburjenja. Tudi ljubljanske dame nam bodo priznale, da se svet suče in spreminja, da ljudje napredujejo, da kultura in izobrazba pronica v najširše plasti ljudstva. To ljudstvo zahteva danes tudi drugačnih postav, takih, ki odgovarjajo novim razmeram. Da so tudi služkinje del tega ljudstva, tega tistim ljubljanskim damam, ki se razburjajo, ni menda treba šele dokazovati. In zato tudi od služkinj ne pričakujemo, da se bodo zadovoljile z dosedanjim poselskim redom. Svet pa napreduje še v drugem smislu, in to je slabša stran te zadeve. En par čevljev je pred vojsko stal 15 do 20 kron, danes pa do 500 kron. Tudi to je napredek. Tega žalostnega napredka niso deležne le gospodinje, marveč tudi služkinje, Ta napredek pomeni podraženje vseh predmetov za 20 do 30 krat, V smislu tega zahtevajo služkinje, da se jim določi mesečna plača 60 do 120 kron mesečno. To pa je le 10 kratni povišek plače v primeri s predvojno dobo. Izrecno pa ugotavlja spomenica služkinj, da se te zahteve nanašajo le na one služkinje, ki ne dobivajo druge plače v obleki ali obutvi. Kdor pozna le malo razmere, v kakoršnih p o n e-k o d žive služkinje, bo videl, da so njihove zahteve zelo skromne. Naperjene so proti izkoriščanju, ki so ga deležne služkinje od strani nekaterih gospodinj. Tako so nekatere služkinje še danes plačane z borno beraško plačo 20 do 40 kron na mesec. Res imajo hrano in stanovanje. Kedaj pa si bo služkinja s to plačo zaslužila za en par čevljev ali za obleko? Izkoriščanje se mnogokje nanaša na slabo hrano in še slabše stanovanje. Res ni mnogo takih gospodinj, a nekaj jih je vseeno, ki menijo, da je za služkinjo vse dobro. Tako ravnanje s služkinjo ne kaže nobenega socialnega čuta, nobenega srca. Dalje zahtevajo služkinje ob nedeljah zjutraj ali dopoldne toliko prostega časa, da lahko zadoste svojim verskim dolžnostim. Ob nedeljah popoldne pa naj imajo okrog pet ur prostega časa, da si lahko zakrpajo obleko. Nočni počitek naj se odmeri na 9 ur na dan. To so tiste zahteve, ki so v krogih nekaterih ljubljanskih dam vzbudile te dni toliko razburjenja. Ugotavljamo, da mnogo gospodinj, socialno čutečih, že danes daje služkinjam vse to, kar zahtevajo. Da človek uvidi upravičenost teh zahtev, se ni treba sklicevati niti na krščanski niti na socialni čut, marveč le na zdravo pamet. Ker upamo, da gospe, katere sedaj protestirajo proti zahtevam služkinj, vse že postopajo s služkinjami v smislu pravičnosti in zdrave pameti, se nam zdi, da jim najbrže te zahteve doslej niso bile popolnoma znane. Zato jih objavljamo vnovič, da jih presodijo. Po našem mnenju za proteste in ugovore nima povoda nobena ljubljanska gospodinja, razun tistih, ki v resnici svoje služkinje namenoma izkoriščajo. Katera ljubljanska dama pa si da streči od služkinje za 30 kron na mesec, za slabo hrano in še slabše stanovanje, ta ima seveda povoda dovolj, da protestira. Toda javnost si bo o takih napravila svojo sodbo. Služkinje so se organizirale za to, da se branijo proti izkoriščanju. To je njihova krščanska in socialna pravica in dolžnost. Naj bi se vsaka gospa zavedla, da je tudi služkinja človek, da je ženska, in da je čisto slučajno tudi služkinja. Služkinje same žele, da bi njihovo razmerje v družini imelo družinski značaj. Na tem temelju je mogoč popoln sporazum, ki bi bil pri jasnem spoznanju sam po sebi umljiv. Kdor pa meni, da mu bodo pri agitaciji proti služkinjam za-cvele kake politične rožice, bo prekmalu uvidel, da bo organizacija služkinj vztrajala, in da pojdejo ž njo tudi vse tiste ljubljanske gospodinje, ki čutijo socialno in krščansko. Uradnike bodo odpustili. LDU Belgrad, 4. febr. V ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje delajo na to, da se odpuste iz službe uradniki, ki so odveč. Italifani izzivajo. LDU Bakar, 4. febr. Sinoči so italijanski vojaki v družbi z Italijanaši razbijali na Reki zadnje ostanke hrvatskih napisov. Po raznih znakih se more sklepati, da se na Reki zopet pripravljajo pogoni proti našemu narodu. LDU Bakar, 4. febr. Danes so nad Bakrom in zalivom pa do Cirkvenice krožili italijanski aeroplani. Vobče se opaža, da skušajo Italijani v zadnjih dneh provocirati na vse mogoče načine. Na Reki se javno govori, da d’ Annunzio zopet pripravlja akcijo v naših krajih. Politične novice. -j- Ogorčenemu »Napreju« v pomir- jenje, To nesrečno glasilo ministra Kristana se ne more izkopati iz ogorčenja. Zadnje dni ni mogel spati radi tistih 40.000 delavcev, ki bi imeli priti iz Avstrije. Zelo je hud na nas, ker smo navedli, kaj »Straža« piše o tem. To vest so dunajski socialisti preklicali; vsi dunajski listi so namreč tudi pisali o tem, a »Naprej« nad njimi ni ogorčen. Mariborska »Straža« ima o tej stvari sledečo notico, ki jo radevolje podamo »Napreju«, če ga more na kak način pomiriti: »40.000 delavcev iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo. To novico so bobnali naši internacijonalci po shodih, posebno znani socialno demokraški agitator Wallisch in ž njo lovili — kaline, dokler je ni naš list spravil v javnost. Za »Stražo« jo je ponatisnil »Večerni list« in razni dunajski listi. Sedaj pa jo odločno zanikuje sam državni tajnik za socialno srbstvo Hanusch na Dunaju. S tem je postavljen na laž socialist Wallisch ter je dovolj jasno, kakšnega orožja se poslužuje naša internacionala, da lovi z lažjo nezavedno ljudstvo in delavstvo v svoj tabor.« — Iz tega bo jasno, da je sodrug »Naprej« naslovil laž na napačen naslov. Glasilo liberalnih purgarjev, dr. Žerjavova »Domovina« si v vsaki številki pod debelim naslovom dovoli dovtip, ki sicer ni duhovit, ki pa kaže posebno razpoloženje in možgansko kakovost. Včeraj je ta humoristični list prinesel vest, da je »Papež za razporoko.« Ni na svetu neumne stvari, ki bi jo la list po drugih judovskih listih ne pomel in ne veroval. Dokler bodo take korifeje vodile boj proti krščanstvu, ni strahu! Stran 2 »Včrni list«, dne 5. februarja 19120. Štev, 28. -j- Proti Veljkovičevi naredbi. Z ozirom na zadnje odredbe finančnega ministra o zamenjavi krone v razmerju 4 : 1 opozarja »Hrvat« hrvatske gospodarske kroge, da je zadnji čas, da se energično zganejo. Naglaša krepak odpor v Slovencih proti nameravani valutni reformi in pravi, da morejo nepolitični krogi v tem boju računati na pomoč vseh tistih, ki jim je kaj za edinstvo in moč te države in hočejo imeti v svoji svobodni državi zadovoljne državljane. -f- Delo v nevarnosti. »Obzor« opozarja, da sta sovjetska Rusija in socialistična Nemčija uvideli, da je podlaga vsemu delo in zopet delo in zahtevata od delavstva nad osemurno delo. Delavstvo samo je sprevidelo, da je vir blagostanju edino le delo in da mu denar sam nič ne pomaga, ako zanj ne more kupiti življenjskih potrebščin, ker teh potrebščin, katere more proizvesti samo delo, ni ali vsaj ne v zadostni množini. V naši državi preti delu velika nevarnost. Ne le da se je uvedlo 8 urno delo, imamo vsled različnosti ver in vštevši državne praznike in nedelje na leto 120 dela prostih dni, tako da bi vsak tretji dan v letu delo počivalo, To je več, nego more prenesti zdravo gospodarstvo. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica se je zato obrnila na vlado s spomenico, v kateri predlaga, naj se vprašanje praznikov uredi. »Obzor« pravi, da bi se moralo to vprašanje rešiti edino le na ta način, da se splošno priznajo le državni praznila in nedelje, pripadnikom različnih ver pa se dovoli, da na tiste dneve, ki jih njihova cerkev proglasi kot normo, ne morajo delati. Proti taki rešitvi mora biti vsak veren kristjan, bodisi katoličan ali pravoslaven. Ne eni ne drugi ne moremo dovoliti, da bi se Božič in Velikanoč na zunaj ne razlikovala od navadnih delavnih dni in se skrunila s kupčijo in hlapčevskim delom. Pač pa bi bilo želeti, da bi se izenačila katoliški in pravoslavni koledar tudi v cerkvenem letu. Glede omejitve praznikov bi se gotovo tudi dalo govoriti — saj je katoliška cerkev v tem oziru že pred leti pokazala, da ume potrebe časa. A tedaj so bili ravno svobodomiselni elementi tisti, ki so radi tega napadli Vatikan in mu očitali kapitalistične težnje. A če se že hočejo delu na ljubo omejiti prazniki, saj se to stori tudi z državnimi prazniki — posebno tudi s tistimi, ki zadevajo samo šolski pouk. Spor med dr. Kramarem in dr. Be-nešem, ki se je pokazal posebno v vprašanju oboroženega nastopa proti boljše-viški Rusiji, za kar se vnema dr. Kramaf, se 'čimdalje bolj zaostruje. »Pravo Lidu« označuje ta spor kot globoko načelno nasprotje med obema vcditeljima Čehov. Dr. Beneš je,bil nasprotnik Avstrije iz prepričanja, dr. Kramar pa iz osebne razža-ljenosti šele od tedaj, ko je bil obtožen in obsojen radi veleizdajstva. Dr. Kramaf je po svojem mišljenju tip tistih avstrijskih politikov, ki so s svojimi reakcionarnimi metodami spravili monarhijo v pogubo. — Dr. Beneš je v zadnji seji odseka za zunanje stvari ostro nastopil proti dr. Kra-mafevim prizadevanjem, da bi spravil češkoslovaško armado na noge proti sovjetski Rusiji. Kramaf bo odgovoril v narodni skupščini. -j- Nov kandidat za predsedniško mesto Združenih držav. Iz Washingtona poročajo, da misli pri prihodnjih volitvah v Združenih državah nastopiti kot kandidat časniški kralj kapitalist Hearst. Njegovi listi so začeli ostro napadati Wilso-na in kontrolorja za živila Hooverja, ki istotako velja kot bodoči predsedniški kandidat. -j- Sveta alianca v Parizu. Marjanovi-čeva »Domovina« piše v uvodniku: »V Parizu se pojavlja nova Sveta alianca, ki navzlic idealizmu Wilsona in Lenjina po starih metodah umrlih vekov z najgršimi sredstvi izvaja svoje temne cilje proti blaginji in sreči ljudi... Veliko večino sveta pretresa strašno razočaranje. Vsi obeti zavezniških državnikov in vse njihove slovesne besede o pravici, svobodi in samoodločbi so izginili pred noviin krutim dejstvom, ko v Parizu konzorcij nekoliko diplomatov stare šole v imenu zakulisnih krogov denarstva in špekulantstva samovoljno odločuje usodo sveta proti vsem načelom, ki jih danes izpoveduje novi svet, ki se je krstil v vojni ,. . Ako je bil kdaj v zgodovini kak pojav v največjem nasprotju s svojo dobo, je ta diplomatični zbor zavezniških držav v Parizu odurna in odvratna prikazen ,.. Ali je mogoče, da ta prepast, ki se imenuje pariška konferenca, z vsemi svojimi mirovnimi pogodbami ostane kot sankcija krvave vojne, ki človeštva ni preporodila, nego ga pahnila še v večje zlo, ali pa bo nov vihar zrušil ta neprirodni ter trhli red stvari? ... Na razvalinah Svete aliance mora vstati nova Liga pobratenih narodov. Sirite ..Večerni list"! ,Primite tatul* Ali ga že imate? Morda želite vedeti vsebino? Taka-le je: 1. Primite tatu! 2. Ali ste prijeli pravega? 3. Perejo se! 4. Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota je s’rota. 7. Rešena uganka, 8. Kdaj bo fletno na svetu? 9. Farovž ali oštarija? 10. Stara pesem. 11. Ljudstvo moje... 12. Kje je torej tat? Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K, Dnevne novice. — Primite tatu! Pod tem naslovom izšlo brošuro toplo priporočamo. Knjižica obdeluje zelo poljudno vprašanje, ki je danes na ustnih vseh. Naj bi jo vsakdo s pridom bral. — Brzovlaka Ljubljana — Belgrad. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja- Brzovlaka, ki vozita med Ljubljano in Belgradom, se bosta počenši od sobote 7, t. m. ustavljala tudi na postaji Brežice. Brzovlak, ki vozi iz Ljubljane proti Bel-gradu, bo odhajal iz Brežic od 22. uri 51 minut, v nasprotni smeri iz Belgrada proti Ljubljani pa bo odhajal iz Brežic ob 3. uri 50 minut. — Kateri bankovci so veljavni? Ker so nastali dvomi, ali se morejo sprejemati bankovci, ki nosijo kolke z ravnimi (ne-perforiranimi) robovi in so opremljeni po največ s hrvatskimi žigi, se opozarja, da so vsi bankovci, kolkovani s takimi kolki, veljavni, ako so sicer ti kolki pristni in je koikovanje pravilno izvršeno. Torej ni nihče upravičen, da zavrača take bankovce. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani. — Manipulacije Ljubljanske kreditne banke. Prejeli mo; Neka ženska ie hotela nakazati v zasedeno ozemlje 150 lir in je v ta namen prinesla v Ljubljansko kreditno banko ta znesek v gotovini. Toda banka se ni zadovoljila z navadnim trgovskim dobičkom, ki je pri takih denarnih nakazilih običajen, marveč je zahtevala, da ji ta stranka najprvo proda te lire, seveda po nizki ceni, in potem iste lire zopet nazaj kupi po razmeroma jako visoki ceni. Na ta način bi clotična ženska morala pri tej prodaji doplačati še 75 K- Pripominjamo pa, da si je banka svoj bančni dobiček in pa stroške še posebej zaračunala. Zahtevamo od drž. urada zoper navijalce cen, da uvede preiskavo o tej zadevi ter nastopi, če se izkaže resničnost, z ostrostjo. Mi pa pravimo, da je zadnji čas, da pridejo banke pod strožjo kontrolo! — Iz Idrije. V jubilejni številki je omalovaževal Učiteljski Tovariš naš sred-ješolski zavod, kar smo, žal, šele sedaj zvedeli, zato treba odgovoriti, Idrija ima do svojega zavoda isto pravico kakor Kranj, Novo mesto, Kočevje in drugi kraji, in to tembolj, ker je večji in si je svoj zavod sama postavila z ogromnimi stroški. Zavod ima tudi vse pogoje za dobro uspevanje, če je bilo pa kaj nereda, so bili krivi naši učiteljski krogi, ki so ljudstvo begali z gimnazijo, realko, realno gimnazijo itd., da starši cela leta niso imeli miru. Med profesorji so bile večne tožbe, dva sta šla v umobolnico, trije so imeli pomanjkljive izpite, eden celo vseh študij ni imel. Ko so zavod podržavili, je učiteljstvo dobilo za več mesecev dvojne plače; najbolj pa si je opomogel špiritus agens Učit. Tovariša G angl, ki je dobi! na pripravnici lepo službo in je pozneje postal poslanec brez česar bi nikoli ne bil postal to, kar je. Saj se je pripravnica le njemu na ljubo ustanovila in takoj odpravila, ko je iz strahu pred vojno zbežal iz mesta. Zato je le grda nehvaležnost, zabavljati mestu, ki si je zbralo poslanca kot zastopnika učiteljstva, samo pa ni imelo čisto nič od njega. Prosimo Vas torej, pustite Idrijo pri miru, ker ložje brez Vas živi, kakor Vi brez nje! — Trikratni živio vsem, ki se vračate! Oddelek za narodno brambo v Ljubljani nam pošilja: Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani je pod zgorajšnjim naslovom izdala za vračajoče se vojne ujetnike iz Italije proklamacijo, ki obsega pozdrav in kratko navodilo, kam se imajo ujetniki obrniti radi zglasitve, ujetniških pristojbin, civilne obleke, radi morebitnega nadpregleda itd. Te proklamacije so se dale natisniti in vsak ujetnik dobi na sprejemni postaji po en izvod. Razposlala pa so se tista tudi vsem županstvom, da tisti vedo, kako imajo postopati. Županstva so dobila obenem s temi tudi evidenčne listke, katere morajo z domov se vrnivšim ujetnikom v dvojnem izvodu izpolniti in potem poslati en izvod pristojni polkovni okružni komandi (Maribor, Celje, Ljubljana, Pliberk), drug izvod pa vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani. Vsak ujetnik se mora tekom 48 ur potem, ko je prišel na svoj dom, zglasiti pri županu z dokazilom o razkuženju. Da se ne zanese v našo deželo kaka bolezen, naj vsi župani skrbno pazijo, da se bodo spolnjevali vsi predpisi glede razkuženja. Natančnejša navodila o tem so županstva itak dobila od zdravstvenega oddelka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Dobra znamenja. Splitski »Jadran« prinaša statistiko o ljudskem gibanju v treh različnih krajih Dalmacije. Iz teh podatkov je razvidno, da se vračajo med ljudstvo zdrave razmere. Leta 1919. je število rojstev povsodi znatno narastlo, a število smrti padlo; porok je bilo daleko več nego v predvojnih letih. — Katoliški shod za dunajsko nadškofijo se vrši 24. in 25. marca t. 1. — Papežev dar Dunaju, Papež je podaril za jubilejno cerkev na Dunaju v II. okraju kip »Naše ljube Gospe miru«, ki je približno dva metra visok. Kip so bili sv. očetu podarili Španci. — Učiteljske zbornice,, V Nemški Avstriji so zakonitim potom uvedli učiteljske zbornice kot stanovske zastope. Minolo nedeljo so na Dunaju prvič zborovale učiteljske zbornice ljudskošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev, — Višjo vrtnarsko šolo ustanove na Dunaju; otvorijo jo leta 1921. — Smrt v planinah. Na Pretulski planini je minulo nedeljo zmrznil graški vse-učiliški profesor dr. Maks Stolz, ki je bil napravil gori s svojo ženo izlet na smučeh. Uubilanske novica. Ij Za nedeljski koncert Pevske zveze Ljubljane prodaja vstopnice trafika v Unionu. To je naš skupni zbor, to je četa naših pevk in pevcev, ki žrtvujejo lepi umetnosti toliko prostega časa. Pokažimo jim svoje umevanje njihovih teženj! V nedeljo se snidemo vsi pri koncertu Ljubljane. lj Aretirani mesarji. Policija je včeraj aretirala vse šišenske mesarje, razen enega, ker so prodajali meso po 22 kron. Se-vega so jih morali izpustiti, ko so ugotovili, da so mesarji prodajali po cenah, ki jih je določila slavna vlada. — Taka kolobocija se imenuje: vlada dr. Žerjava. Ij Kje se dobi tobak za tihotapce? V Ljubljani, v glavni trafiki. Tam vidiš stati dan na dan dolge vrste ljudi, ki nimajo cel dan drugega dela kot čakati na tobak. Ko enkrat pride na vrsto, se vstopi zopet zadaj v vrsto in tako pride na dan po večkrat na vrsto. Vsak še tako strasten kadilec lahko dobi dovolj tobaka za lastno uporabo, ne da bi čakal pred trafikami. Ij Dražja luč v Ljubljani. Na včerajšnji seji občinskega sveta je bilo na predlog dr. Trillerja sklenjeno proti glasovom obč. svetnikov VLS., da se zviša pristojbina električnemu toku, in sicer: Za luč na 50 vin., za znotraj na 25 vin., na električni železnici na 15 vin, na hektovatno uro. Pristojbina za elektrištevce bo odslej petkrat večja. lj Izgubljeni sin. Z Gline je doma, 15 let je šele star, zaradi tatvine pa je bil že dvakrat kaznovan. Pred Trančo je ukradel Gotzlovi gospej 30. decembra 1. 1. par čevljev, gospa je to videla, šla za njim in mu vzela čevlje, njega pa izročila pol. stražniku. Prvomest-nik nadsvetnik Vedernjak obtožencu; »Kaj pa pravzaprav dela?« — »Prej sem delal pri zidarjih.« — »In zdaj si tat.« — »»Kotre« sem nosil s kolodvora, spal sem v šupi v Mestnem domu.« — »Ali si sam čevlje ukradel?« — »Nisem jih vzel sam, dal mi jih je »Šuštar« Adolf Zorman iz Trzina, ki jo stekel pred menoj.« — »Oče, kaj je z Vašim fantom?« — Oče odgovori »V tovarni delam, 6 otrok imam; vsi so pošteni, samo Ivan je nekaj tednov dober, pa mu pride in gre vse z njim. No morem ga krotiti, doma mi je tudi nekaj tednov delal, pa mu je prišlo in je vse zbil. Prav lepo prosim, gospodje, dajte ga v prisilno vzgojevališče, da se bo kaj naučil in poboljšal.« — Prvomestnik nadsv. Vedernjak razglasi sodbo: 4 mesece težke ječe: »Pisali bomo, da prideš v vzgojevališče, ker hočemo iz tebe še nekaj poštenega napraviti.« — Državni varnostni organi pa pozvedujejo še po drugih hudobijah izpridenega sina poštenega očeta, ki je nujno osumljen, da je vlomil in kradel pri ključavničarskem mojstru Prebilu Potikal so je veliko tudi v okolici kolodvora na Brezovici, kjer je tudi osumljen raznih tatvin. lj Ukradeni kis. Anton Žagar iz Št. Vida in Jakob Narobe iz Smlednika sta ukradla v »Balkanu« 5 balonov kisa v vrednosti 6000 kron. Založila sta z ukradenim kisom celo Rožno dolino in Trnovo. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so izsledili tatu in tiste, kateri so kupovali ukradeni kis. lj Zaplenjeni avtomobilski plašči. — Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so zaplenili v Šelenburgovi ulici osem vozaških avtomobilnih plaščev iz guinija, lj Zaplenjeni sladkor. Organi centralnega urada proti verižništvu so zaplenili trgovcu Fabianiju v Prešernovi ulici 21 k£ prašnega sladkorja, katerega je imel skritega pod streho in ga je prodajal znancem po 50 kron kilo. V prvi instanci so Fabianija kaznovali z zaporom 4 tednov in na globo 10.000 kron. lj Razprava z zaprekami. Marija G. le gluhonema, vendar ne popolnoma, ker nekaj sluha še ima. Slabo govori. Obtožena je, da je nekaj denarja vzela. Pri razpravi tolmačita njeno govorico g. ravnatelj g'u' honemnice in njena dobrotnica, h kateO se zateka, kadar nima službe. Deželno sodišče je zelo zaostalo revo, ki ima že Štih nezakonske otroke, oprostilo, ker se !■ krivda ni dokazala. Razne novice. r Sveti staršev. V Nemški Avstriji osnujejo po vseh ljudskih šolah svete staršev. Ti sveti imajo namen, da tvorijo trajno zvezo med domom in šolo, med starsi in učitelji. Uspehi domače in šolske vzgoje morejo biti samo takrat popolni, ako delujeta šola in dom sporazumno, složno. Doslej so bila vsa prizadevanja od strani učiteljstva, da privabijo starše v stalen stih s šolo, skoroda brezuspešna. Nekaj se je doseglo z večeri za starše, a ne dovolj. Seda) naj se osnujejo sveti staršev, ki naj starsc stalno vežejo na šolo. Niso zamišljeni ko nadzorovalni organ nad učiteljstvom, ampak kot prijateljska zveza med starši m učitelji v svrho skupnega nadzorstva i;acl šolsko mladino in skupnega vzgojnega dola. Katoliško misleči krogi v Avstriji s° to ustanovo državnega urada za pouk prt' jazno sprejeli. r Berlin se ženi. V Berlinu je b’;a leta 1919, sklenjenih 29.000 zakonski zvez, dvakrat več nego predidoče leto. r Požar v gradu Compiegne. Kak°r poročajo iz Pariza, je zgorel grad Compie" gne, kjer je ob vojski bival francoski glfv ni stan. Mnogo spominov na Ludovika XIV. ter Napoleona I. in III. je uničil ogcfll' Škodo cenijo na dva milijona frankov. ‘O' žar je upepelil tudi spise, ki so se tika1 opustošenega ozemlja. ,. . r Nevarni tintni črtniki. Tintni črtmk1 vsebujejo strupeno anilinsko barvno snov in so posebno nevarni v otroških roka®; Ako smo se s takim svinčnikom ranili a j si z njim onesnažili kako ranico, se d° tično mesto skoraj vselej ognoji in^P^ škodba se noče izlepa zaceliti, večkfa, začne gniti celo kost. Zato je treba biti p11 rabi tintnega črtnika kolikor mogoče Pre^ viden, a otrokom naj se sploh ne daje roke. Aprsvizacila, Začasne cene mesu. Odsek za d°' oouc uicau. vjuatijv ločanje cen je v svoji seji dne 31- nuarja 1920 sklenil, da smejo mes- -do tedaj, da se ugotovi prava nakup11^ cena, prodajati goveje meso po sle“®' čili cenah: a) meso I. vrste po 22 K kB’ h) meso II. vrste po 20 K kg. PrestopK_ kaznuje urad zoper navijalce cen z za' porom do enega meseca in z zapleni blaga :afi* Narodno gledišče. Iz gledališke pisarne. Vsled °])0^0 losti vex članov naše opere, nam začas ■ ni mogoče ugotoviti repertoirja v naPr.5[ ;ib »IJ. JIUgUlUVlll 1 1' 'C1 IUII \ 6. petek, zaprta, , 7. sobota, Nočni čuvaj, Ad 8. nedelja, pop. Pepelka, e„ B/32' Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega li*10 Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Uu * zvečer, Na dnu,1 ..eV, 9. pondeljek, Korenček, ^e Abonm. D/33. Marijonetno gledališče: V četrtek 5., nedeljo 8. in torek pQ. v dvorani Mestnega doma ob 4, poldne »Prolog — čarobne