gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari,
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
Tećaj
XIII.
Ljubljani v saboto 26. maja 1855.
List
občnega zbora
družbe

• krajnske kmetijske ^ JÎ ? Ç e, f —n ^n dru z ili prj d ni^h pose s t n i k ov^ s e^ ne
Ljubljanu	~ " " ""
manjka, ki so pridni v pokončevanjiškodljivihgosenc. P 0 d u k a j e tedaj dosti — ali vès ta poduk ne izda
(Dalje).
dovelj
5
ako vsak gospodar ne stori svoje dolžnosti.
Gosp. odbornik Ferdinand Schmidt je s pre pričavno besedo dokazal potrebo, da bi vlada za po vedala: naj vsak gospodar vsako leto otre buj s voje sa
slabo vreme. slana in toća
naJ
dno drevje škodljivihgosenc. Ce nam
Gospod Schmidt je tedaj zboru nasvetoval: naj danes sklene, da kmetijska družba prosi si. vladar stvo
da se zopet oklice enaka zapoved za trebljenje
gosenc, kakoršna je bila tista od 11. nov. leta 1824
5

jemlj
sadj
nemoremo
zoper to nič storiti. Druga pa je, če nam ga gosence pojedaj
Zoper gosence, ako jih ne pok
Vl	1 J • V •	1
vreme
5
IHHHI H ■ I	H sta
le dva pomočka: pervi so ti či, drugi pa pridnost lovešk
pa
kaj
res pozobljejo veliko veliko gosenc

in da naj glavni odbor izdela osnovo takosnepostave
in jo predloži vikši vladi.
Žl. gosp. dr. Karl Wurzbach je na io besedo poprijel in rekel, da on ni za tako zapoved, da bi se gospodarjem omejevalo svobodno ravnanje. Tudi dr. BI e i we i s je te misli, da naj se kmetijstvo kar koli je moč svobodno razvija
al vsaka svoboda
ima
ker tudi po dobrotijivih tičih stega lakomni člověk svoje roké, da jih loví in pokončuje! Ceravno je prepovedano, tičem jajčka pobirati iz gnjezd in jih
ne loviti vsaki čas, se ta prepoved vendar le malo
do tište meje pravico, dokler ne sosedove. Gosence pa so požeruhinje
wn rvi n /i Irn wv\ n á\	wi -1 1 *vt C* in	4- it	î î 1
v j «
zali
ki
pravice , ivi ne delajo tvojim", one grejo
da
spolnuje in posebn tiči preseljnjejo iz
na
i
kem, kamor se
zimo
da
nam. zlasti
h krajev, jihpomoré vsako leto na tavžente. Premalo je tedaj tičev,
kadar je veliko gosenc, otrebili vse drevje. In kaj
en člověk zanašal na nj opravljala delo, ktero
razločka med „mojim" in „ nad vse. Ako hoče kter gospodar gosence pasti, mu pokončavajo sadje, bi se mu res ne moglo braniti,
al ker gosence
?
nas ni sram, da bi se pamet ne um no žival, da bi ona za
da jih pase na svojem drevji njegove delajo tudi škodo na desno in levo sosedom, je treba, da sajte varuje postava. Razun tega se mora ljudém
dostikrat kakosna dobrota siliti
?
tako
je v prid le njemu samemu
î
je tudi s tem: ce mora leni gospodar trebiti svoje drevje

Do leta 1833 je bila pri nas postava, da vsak
gospodar
m
svoje sadno drevje trebiti
leta 1833 pa je bila preklican
ta
apoved
gosenc; , ker je
delà za svoj dobiček. Na Francozkem je tudi taka postava, in nihče se ne pritoži zoper njo, ker vsak očitno vidi, da je dobroti jiva za vsacega gospoda rj a in pa pravična za vsacega sose da.
5
vlada zaupala, da so gospodarji že toliko podučeni da jih ne bo treba siliti k delu za njih lastni prid.
Sedaj je preteklo 22 let — je rekel gosp. Schmidt sam priden sadjorejec — kar ni vec te postave; pa vsako leto se sliši vec pritožb od gospodarjev zoper gosenčno nadlogo. Pa kdo toži zoper to? Nečimerni
Na to so gosp. predsednik zbor vprasali:
v
ali naj
družba prosi za oklic od gosp. Schmidt-anasvetovane
î
postave ?
in enoglasno se je odgovorilo: da naj
(Dalje sledi.)
in leni gospodarj
ne
9
ampak le prid
kerb
in
so
Gospodarske skušnje

umni, kterih se tudi med kmeti ne manjka, prišli že večkrat kmetijsko družbo prosit: naj bi se
Ogeršićne preše ali ogeršicna pèrg a
9
to je
potegnila
to

da se sploh zap
trebi drevje požresnih gosenc
naj
kd
pomaga
?
če tudi mi oberamo ta merčes
pravijo : „kaj nam
, tišti hlebčiki, ki ostanejo po izprešanem olji iz ogeršice, so, kakor smo že večkrat govorili, dober
Celó iz naše dežele se vozi na Laško vsako
oj tega ne stori. Gosenca ne ostane
drevesu
drevesa do drevesa, dokler je kaj
5 5
ce pa
ko je
jsed enem
gnoj.
leto veliko centov tacih hlebčikov, ki sevmokozdro bijo in se ž njo potem njive gnojé. En oral (joh) njive
požerla, na tistem mestu', ampak gré od za pšenico pognojiti je dosti 10 centov ogeršič
tedaj prav, če moram jega soseda škodo
svujcga soseua skouo terpetr*. — iaKo tozijo LP" ^culuvjj vuz< t^jiauiu pu & u., p«
pridni in pametni gospodarji in prosijo sami za postavo, to 32 fl. ; zraven tega se mora gnoj 16krat peljati na ki naj to zapoveduj
olj
I i s li
V •
ali cvetja. ni h pres; cent po ~ ±1.,	u.
mernosti £noia Pa se potřebuje za ravno tak prostor 16 voz
fl.
znese
20
Navadnega
Tako
(po 20 centov); če voz rajtamo po
fl.
pa znese
9
je '
tem
po deželi „vertnarj
Kmetijska družba zamore z dobro vestj
V .
» £jau luic £á uuuiu vcaiju TeCI, ua J^	p». ^	, ..«j	----- -----
se podučilo Ijudstvo po deželi o gnoja kupovati ali če si ga tudi sam prideluje more
da
njivo, preše pa vse skup le enkrat. Na obojno stran je tedaj dobiček pri prešah, naj si že gospodar mora
storila
da
L»II1«, ua VI se JJUUUU11U Jjuusivu po UeZíťll o fe"^1* BUťUM*"
onajerazposlala žeo tej zadevi mnogo podukov biti ravno tako drago.
«
je razdelila že veliko iztisov Pircovega
m«	t	AA	^	i I
•ciiouv	Ce člověka čbela piči,
in stokrát pripo- ni boljšega pomočka kakor berž rano pomazati (pa
•	•	« ft	,	«	m	m * .	a r	é	*	1	1	V •
?
Novice" so že sto
od leta
ročevale ravno in to priporočajo še zmiraj
1840 deli sreberne častne svetinje pridnim sadjorej- hitro in řana ne oteče. Vsako olje
ne ribati) z oljem; ako to hitrostoris,jenja bolečina
— ~ —v ~ ~ —	u» vvuiju puuiiiui oaujuicj- 11111 u 111 mua, nc uicuc. ? saivu uijc-, da je it- tioiu^ ju
cem in je spodbodla že marsikterega k umni sadjoreji, dobro. Na Laškem tudi zoper škorpijonovo pičenje
cisto, je
ki je tudi gotovo lep izgled svojim sosedom, —mnogo le olje rabijo. Vsak čbelar naj ima tedaj v čbeljnaku duhovnih gospodov je po deželi in pa tudi ljudskih sol kozarček (glažek) olja v ta namen.
učiteljev, ki si marljivo prizadevajo pomagati sadjoreji	_
16tí
natoroznanstva.
Od vremena.
(Dalje.)
Vodni soparji. Ko je poletenske doí prav vroče, vsak lahko vidi, da v skledi, ce jo pod milo nebo postavi, hitro vode zmanjkuje. Voda, kar je je zmaojkalo, je iz-puhtela in se v so par je spremenila. Soparji se po zraka razsirjajo, pa jih ni viditi, dokler se ne zgosté v vodne mehurčke; zdaj jih vidimo ter pravimo, da so megle, naj se vidijo visoko v zraku ali pa po dolinah. Kadar je zrak soparjev sit, se radi zgosté, posobuo če se kaj ohladijo. Ako postavis v taki zrak merzlo stvar, se bližnji zrak ohladi, vodni soparji se zgosté in se stvari primejo: so drobné vodne kapljice. Ce přineseš kozarec merzle vode v
gorko sobo, se
crn
hitro vodne kapljice primejo; ni več svi
tal
5
pravimo, da se je
rosa
po njem naredila. Gorkeje ko
je, biti
raje voda izpuhteva; toda zrak
V
se
ne smé soparjev sit
y
v
ce
ne
, se jenja izpuhtevati. Nad rek a mi in mo krimi kraji vedno soparji v zrak leté; pa jih tudi zele njadi nič manj ne narejajo. Podnevi se gorkota verstí
y
ce
toraj ni zmiraj enako veliko soparjev v zraku. Zrak, je gorkeji, več soparjev zamore v sebi obderžati. Kmalo ko je sonce izhajalo, se ogreje. Poleti blizo do devetih zmiraj več soparjev prihaja; zdaj ko so se tla ogrele, mo-
rajo soparji z zrakom kviško. Pri tleh jih je manj, pa se vedno drugi delajo. Do š ti rih popoldne jih zrak vedno
pozneje se pa zrak pomiri, da ne gré več
v višave
kviško.
vlači
y
se nabirajo soparji do devetih zvečer. dokler se toliko ne ohladi, da se drusri delati
V spod nj i h legah
ne morejo. Pozimi je naj manj soparjev, kadar sonce iz haja, naj
več
pa jih je ob dvéh popoldne.
Da se soparji delajo, ni dosti, da
bi bilo le toplo, mora tudi v zraku še za-nje prostora biti. Ce je bolj suh zrak, hitreje se delajo. Suh pa je, kadar se mokre stvari, kakor perilo, hitro sušijo. Toraj vidimo, kaj se pri sušilu godi: voda, ki se perila derži, izpuhteva, kar se posebno hitro godi, če je zrak suh. Zatorej se perilo na vetru do-
bro
suši
»
ker veter soparje oduaša in dovelj
suhega zraka
prinaša. Zrak je vlažen, kader se perilo noče sušiti
y
takrat se rada
rosa
po merzlih stvaréh delà.
Sicer pa ne sodimo samo le po soparjih: ali je zrak suh ali vlažen. Poleti je dostikrat več soparjev v suhem, kot pozimi v vlažném zraku; to pa delà to plota. Toraj suh ali vlažen zrak nerazodeva: koliko soparjev da je v
njem
y
ampak ali jih je
v
ze
pri svoji toploti skoraj sit ali jih
se kaj prida va-nj more. Zrak je vedno tamkej bolj via-
, kjer je več mokrotě po tleh in več toplote. Po suhem
zen
y
posebno proti sredi velikih dežel, je zrak bolj suh kot pri morji, toraj je nebo lepši jasno v sredi dežel, kot po primorskih krajih. (Dalje sledi.)
Starozgodoyinski pomenki

Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških
rimskih kamnih.
Razložil Davorin Terstenjak.
(Dajje.)
Gori omenjeni kamen ima na drugi strani tudi še napis
LATOBIO AVG. SACR. L. Caesernius V. S. L. M.
Da
na tem kamnu enkrat stoji Lat

drugikrat
Latob
y
je ociten dokaz za resnico tega, kar mi terdimo. M uh si je prizadeval ta napis tolmačiti po Apollon u,
priimena Lat
Lat
o 11 o n u, kteri ima krjtœoç, kar pa tudi iz tega
Lat
ka biti nemore, ker te imena imajo v tretjem sklonu
?
Lat
y
ne
pa Lat
Latob
Glasnik
b za v nahajamo, kakor smo že večkrat rekli, pogostoma rimskih napisih. Se imenitniša sta dva druga napisa,
v
ktera je A vent tako glasita:
i
v
k
j u va vski zapisal
Latobio aug. sac. Pro salute Nam. Sabinae et Ju
Avent. „Annales Boic. lib. 2
liae Basiliae Undonia Vera Mater V. S. S. L. M.a
Pridai
naš Schoenleben 1
zrnago
Latovičanov po Augustu,
je mislit, da ta kamen opominja na
al njemu se lahko
ta zmota odpusča, ker v njegovem času je starinoslovje še
Da je ta spominek božanstva posvećen bil, Mije Lato vu za zdravje Juliae Basiliao
v zibeli ležalo.
pricuje napis
y
da
ga
postavila mati Undon a Vera, obljubo svojo
rešivša.
Tukaj
se ima pod Lato v om razumeti Višnu, ker on je med vaimi božanstvi nar bolj bil častěn kot délit elj zdravja.
Augu-Tukaj
Drugi napis se imenitniši se tako glasi: „Latobio
a
sto sac. K. L. Cresenius Avitus V. S. L. M. nahajamo ime Cresenius, kteri je bil častitelj Višnu
K ersna
K ers ni ka
K res n i k a
Krešimira.
Kakor smo že enkrat v
„Novícah" rekli,
je Višnu se
v svoji osmi avatari zval K rešna, Ker š na, in vsi učeni basnoslovci kakor Paulin, Kreuzer. Bohlen. Jones

y
so rekli, da vse basni odKeršna-ta pričujejo: Krešna ni druga kakor „sol in e cly psi", zato se tudi velí Dža-ganat — Svetovit, inše dandanašnji opravlja slovensko ljudstvo (sicer že v keršanskem duhu in keršanskima svetnikoma sv. Jurju in Ivanu Kerstniku v čast) Kreš-novo službo, da kuri po hribih o^enj, kteri se po
njem velí kres. Rodovine z imeni Kresnik, Ker s nik, Kresonja je še danes dosti po slovenskem Štajeru in Kranskem. Da so to božanstvo tudi severni Slovani po-
Kresimir 21. Znamenita
znali, pričujejo imena zgodovinske je spet ta okoljščina, da v imenih oseb, ktere so spome nike postavile, spet najdemo latinske imena, ktere
Slovanih bile v navadi. Taka jeCaesernius
slav

Kasil, Kosil
y
der
Lockige,
Undonia
so pri
Češ-B u g a
ime sestre horvaskih knezov Muhla, Kosenca Horvata
itd. Ime
Buggion
sem dvakrat našel na noriških kamnih.
Višnu Tamara
Lato va so stari No r i ča a i, ka
kor cvetero spomenikov pricuje, posebno radi častili. Last-nih imen na noriških kamnih sem dozdaj le še dvoje našel;
eno v obliki Lotu eus 3j
to je
tumara
4
y
Lotuk, in drujsro Bela
Glasnik sanskritski a že v indiških nareč
jih prehaja tudi v u,n. pr. karma in kurma, želva, Par-vati indiški Par bud i, primeri slovenski kralj, poljsko
krul. Kakor po častji Sava
s e v a
V
nahajamo rod Se
vaces, Savacea m Savci po štiru Stiriates, po Shivi
Nor i Norici, po Siiivatovem turi Taurisci = Turi-ščani itd. tako po častji Višna-ta Tamara Latovici, Latobici, in posebno mesto praetorium Latovico-r um,Latobicorum.Božanstvo se je torej velelo La to v, kar je stari imenovavnik, enak latinskému na us, od kterega še imamo nekoliko ostanjkov, n. pr. žernov, mazgov, celo v. in lastne imena Dernov, Harkov itd. Mesto La-
tovičanov se je torej velelo La to v, prebivavci pa Lat o v ci, Latovičani, drugači bi Rimljan, kteri je slovenske sklone polatinčeval, ne bi mogel pisati „Latovici".
(Dalje sledí.)
Jezikoslovne zadeve

Besedica o slovniški sodnii.
Z veseljem je vreduik tega lista slišal, da njegove misli, ki jih je zastran slovniške sodnije v 36. listu
2
En kralj Krešimir je ži
3
Schoenleben „Apparat" I. p. 73. Šafarik „Slav. Alterth." II. 288.
vel leta 882 in je bil sin Muntimira, kralja horvaškega. Muhar „Rom. Norikum" I. 186.
Priime Belatumare je Saplia od šapel
venec, verpec
torej Saplia
imenu Ve ni m a
venčana. Gori smo culi.
da se Sliiva velí belo tumaro, šapleni
venčani! V napisu,
v kterem se najde imé Lotucus, še se najde ime Cuce et Surae, kar opominja na častje rodivnega principa in na organ in simbol tega principa. Na štajarskih kamnih se nahaja
, iz kterega je gosp. Knabl nem
možko lastno ime Lo
tur
v kterem se
po
skega Lothara napravil, in žensko ime v napisu, Lotur najde, se veli Soha. Sahaje ime indiske Vile vodkinje , Lota pa vodni cvet, torej spet dokaz za resnico. Muhar „Rom. Norikum". I. 179. Lote rastete dvojne sorti
belkasta in plavkasta.
Spis
16?
razodel, so
poterdili mnogi veljavni slovenski pisatelji. Po- cesar si sedaj menda do dobrega sam prepričan. Zama-sebno važno pa bo našim bravcem zvediti, kaj o tem dva knjenstvoje prosta natorna prikazen, ktera se vcasih gospoda mislita, ki jih ponosno med pervake slovenskegá sama po sebi nareja, nar večkrat pri bolj občutljivih žen-
pa jo tadi mi narediti
slovstva stejemo; nj a mnenje bi utegnilo končati

omenjeno pravdo.
skah iz spolovilnih vzrokov
zamoremo. Gotovo pa se kaže tadi v zamaknjenih pre-Svitli knez in škof lavantinski so mi 12. t. m. blago- čudna moć duševnega življenja, ktero se tako rekoč začasno volili sledeče pisati: „Kar ste nam v slovniškej sodnii v loči od telesnosti iu se povzdigne v sanje, za ktere ni-
; le to za gotovo
nobenega merila, nobenega zakona
36. listu povedali, ste moje misli skoz in skoz zadeli in mamo posneli. Taka sodnija bila bi cvet brez sadu. Le svoje vémo, da so san j e navadnega člověka v nenavadnem stanu, terme se ne deržimo, pa enokoljko čez
prag se
Teh sanj in v tem nenavadnem stanu ne moremo tajiti, posnemajmo, kar je dobro in prav po duhu siovenščine; al nespametno in pregrešno je, če jim pritikujemo kaj bo
o z r i mo;
zloga bo polahoma sama došla; posiloma se doiti ne dá. žjega, ker le prevečkrat je tudi goljufija in sleparija Tudi Nemci jo v pisaríi še neprenehoma lovijo. Gledati mo-
zraven. Od zamaknjenstva sploh tedaj res veljajo besede
u
ramo na reč, ne toliko na minljive oblike v napredovanji slovstva našega
Slavni gosp. profesor Metelko pa so mi 21. dan t. m. sledeče na znanje dali: „0 zadevi slovenske sodnije ste Vi
odkritoserčno govorim, vse tako dobro prernislili in po vsi
vražjespotike pesnika, ki pravi:
9
ozoruosti tako razloćno povedali, da ne morem bolje storiti
>
kakor reci, da sem vès Vaših misel
ta reč dognana".
>
in s tem, memm
>
je
vsa
9
Za poduk in kratek čas.
Pismice od zamaknjenih.
(Konec.)
dragi moj, ti hočem povedati : kako se tudi
. da
Sedaj
ej at i zamore zamaknjenstvo. Ker pa ne želim
bi tudi ti to skušal, kar ni za nobeno rabo in za nobeno
korist, ti bom razloži! to reč le ob kratkem
Ni vsakdo pripraven, druzega zamakniti. Naj priprav-niši za to je zdrav in močan člověk od 25 do 50 let, terdne
volj
in živega zaupanja na to. Tudi mora s tisto osebo
*
ktero zamakniti hoče, enacih občutkov biti, ker brez sočutja (ohne sich in Rappert zu setzen) se ne izbudi zamaknjenstvo. Da se pa to sočutje izvé ali če je moč
izbu Jí, se delajo nektere p ri p r a ve (praeparirende Behand-iunsf). Zamakovavec fMagnetiseur) prime v ta namen
ktero hoče zamakniti, z obema rokama
mi tište osebe
i
tako, da pavca položi v podpashi, vse druge perste pa na ramo, potem večkrat močno stisne in strese pleča itd.
Mu je to po sreči šlo in če vidi, da bo kaj, začne ravo zamakovanje (effektive Behandlung), ktero se večidel z roko opravlja in se roko van je (Manipulation)
veli.
P
To pa se opravlja ali z
mocněji m st i s k o v a nj e m. sicer oblečena, pa le s prav lahko obleko inné s svilnato
ahlim gladenjem ali z Zavolj spodobnosti je oseba
zamakovavec jo glad
9
d gl
d
g in
d
S
do gl
j v okrožj
ali
dlanom ali robom roke
Cejopa hoće zamakniti z močnejim stiskovanjem
■■■■■■■■■	tišti HH
9
položi eno roko na zelodec osebe, drugo pa na tišti del, kte rega posebno hoče zdramiti. Pri vsem se ravná po poseb-nem redu, po skusnjah poterjenem, v tihi in bolj tamni
sobi, pri srednji toploti
uri
in
, vsaki dan ravno ob tišti skoz več meseov stanovitno, pervekrati ne čez četert ure,
Oseba leži, ali napol sedí na-pol leži. Će se zamaknjenstvo že přibližuje,
pozneje pa tudi celo uro.
sebno
• V
Ko ie
po
, jo zacne na po-čéh gladiti (Sopiren), da jo spravi v spanje.
pala in je z neprenehanim gladenjem v
P
mak n j e nst
razodevati vse tište reci
9
začne v teh
njah
maknjenih
9
da

ki jih slišimo in vidimo pri za
anujejo misli druzih ljudi
da berejo
pisma, ki jim jih pokladamo na žlicico ali na konec per
9
da govorijo v ptujih jezicih
9
da pripovedujejo
stov
prihodnje prigodbe
močke zoper njo in eto druzih reci, ktere si lahko mislimo, ako pri vsem tem le tega nikoli ne pozabimo, cesar se
da razlagajo svojo bolezen in po
nam dostikrat
Vid
nja ze v navadnem spanji
prijatel, to
je ti«ta skrivoo8t, ktere nekteri
verjeti nocejo, drugi pa maiikujejo o nji,
kaj posebnega božjega. Oboj
w
J
k
i n
da tak£ osebe skoz napči
9
Kdor nič ne verjame, veruje premalo; Kdor pa verjame vse, veruje preveč.
Slovanski popotnik

»v i»
Letos izhaja v našem cesarstvu 36
kih
časopisov, 16 čeških, 7 poljskih, 11 jugoslavenskih, 2 ru sinska, med kterimi jih izhaja v Pragi 10, v Lvovu 5
Zagrebu 4, na Dunaj
3
v Berni 2, v Ljubljani
2
*
>
v v
Peštu in Budinu 2, v Krakovi 2, v Novem Sadu, Banski
9
9
Bistrici, Humpolcu, Tešinu, v Zadru in Celovcu po enem

Koledar j
lo vans k i h je prišlo
to leto blizo
40 na svetio, naj več v českem jeziku
'i*
V/ i*
D ružt V ces
16.000
kop
sv. Moh iki knj
stej
1038 družbenikov
na D
v
cr »
u n a j i je blizo
erškem, hebrejškem, kitajskem,
indiškem itd. jeziku, 12.000 europejskih rokop piru, 12.000 per votiskov, 280.000 knjig n 6000 zvezkov muzikalnih in 8800 rokopisi
na p
dob
od
9
m
t n ih
mož

Gosp
Dragotin Havliček, nekdanji zastopnik na
zboru deržavnem austriianskem in vrednik ceskih
99
Nar
No
in
99
Slovana", ki je moral čez 4 leta v Briksenu
(na Tiroljskem) zunaj
domovine živeti, je unidan dobil
djvoljenje, da
se smé spet nazaj domu verniti

Sloveni v Lu žica h (Lausitzer-Wenden) stanujejo
v 729 soseskah in štejejo 164.000 dus, 153.000 jih je evangeljske vére, 11.000 pa katoliške. V 95 cerkvah jirn oznauuje 114 duhovnov besedo božjo; šol imajo kterih učí 210 učiteljev v iužiško-serbskem narečji
190
9
v
9
99
ma
tica
u
v
njih veselo napreduje. 13. dan tega mesca se je praznoval 60Ietni rojstni
dan slavnega Šafarika, ki je bil, slovanskému slovstvu na čast, rojen 13. maja 1795 v Kabalarovu na zgornjem
Ogerskem.
«te V
Iz našega cesarstva se je na Rusovsk
speljalo iz Ru-
leta 1852 za 5mil. 899.444 sreb. rubljev blaga, sovskega vnašecesarstvo pa za 5 mil. 709.897 ru
bij
leta 1853 pa iz Austrije v Rusij
za 5 mil.
869.341 rublj.,izRusije v Austrijo pa za 7 mil. 640.00c» rubljev.
* Slavensko knjižestvo dobiva na Dánskem in posebno v glavnem městu Koda nji zmiraj več prijatlov; neki dr. Thorson je začel izdajati bibliotéko „slavenske beletristike" ; posebno pozornost izbujajo arheologične preiskave
českega pisatelja prof. Vocela.
Novičar iz austrijanskih krajev

Iz Tersta. * Kmali bomo
ime
pri nas več pitné
vode, ker raka (vodovod) od Nabrežine v Terst se bo napravila s kapitalom od 660.000 il., ki se je nabral po
akcijah. Zeleznica bo nek prihodnje leto gotova
Iz Ljubljane. Mnogo družtvenikov krajnske
m
je razodelo željo, naj bi se napravljali od časa do
v kterih bi se družtveniki pomenkovali o mno-
obširno polje
zej a časa z b goverstnih védah in znanstvih
>
ki obse
gaj o
168
teg
natoroznanske

družtv
y
ker namen nje
gotovo gležke stroške
y
je v
u žbi taršk in p olom es
in na zastavi svojr
Tarška vlada
ne more biti le, da bi sbranovalo iz dezele přejete stvari (na bandera) ima križ
in jih dajalo ogledovati včasih. SI. oskerbstvo mnzealno je je 6. dan t.m. po vsih kristj anskih, nji podložnih
z
želj
glasom od 8. t. m. izgovorilo, da je radostno sprejelo skah oklicala, da bo izmed kristjanov nabrala za sedanjo zastran omenjenih shodov ter je Da 13. dan prihod- vojsko 20.000 rekrutov. Ker pa se ni izgovorila, da imajo
jeg
m
povabilo druztvemke: naj se
dej
po
kristja
poldne ob s tir i h v zgornjih sobah muzeja, da se pogo- more
pati
ke pravice kakor Turki, in tedaj kristjan ne
voré, kako in kdaj naj bi bili shodi
tega
družtva itd
9
je želeti, da bi prav obilo drnžtvenikov se vdeležilo
zbora ne le iz mest
i
temuc tudi iz d
y
ker
Res
tega živo
da bi cast oficirja doseći mogel, se bojo, zîasti
Gerki, ustavljali ti novi vredbi
predovanje teg
družtva, ki je zdaj lahko mogoče
5
bo
povedala iz j etni i janskega cesarstva
Rusovska vlada je za
vsih tistih mest, ki na meji austri
podonavskih knežij in Krima stoje, vse
y
deželi in vedam gotovo le v korist in slavo.
Ministerstvo
pravosodja je za krajnsko deželo spet 3 nove pravd dohtarje izvolilo: eden, dr. Jo žef Burger
jetnike berz preseliti v notrajne kraje Rusovskega
bil 6. dan t. m. na Ce tin j
5
naznanilu „Wien. Z." je gradom knezovim velik i
Po pred
5
bivši advoka
oki
d ded
turni kandidat v Radolj
pride v Kraj
drugi
dr
»
dni z ledst
b
, v kterem je knez in nov k a z e n s k i
is
W e n e d i k t
konik. Doloceno je, da sinovi njegovi so po starosti
y
dnarstveni prokuracii, pride v Kocevj
V	_	• .	^
bivši konceptni praktikant pri c. k. njegovi pervi nasledniki; ako bi on sina ne imel, pa pride
y
tretj
y
dr
St ef
rici
i
S pa z za p pride v Vip
sin njegovega brata Mirka na versto; ako bi pomerli vsi
bivši advokaturni kandidat v Go- ti pravedni nasledniki, ima narod pravico
y
voliti
pa vselej iz rodovine Pet
s *
zenskem zakoniku je vprihodnje tudi na k
si novega kneza Po novem ka-ervno osveto
Novičar iz raznih krajev

(Blutrache) postavlj
smertna kažen. V tem zboru je bil
Po naznanilu vladnega časnika „Oest. Corr." je šel 21. dan
Cernogorcem na novo tudi dvojni davek napovedan, nam
davek od
m 1 j
• v
pa davek od p ašn ik
za konja
t. m. iz Donajaen kurir v Pariz, drug pa v London z ali govedo po 20 kr., za drobnico po 2 kr. Vsi žalostni novim nasvetom, kako naj bi se tretji, tako težavni člen in pobiti so šli Cernogorci domů, ker so že brez dávko v
zavolj
cernega morja v dosego mirne sprave řešil
v velicih nadloffah
»
55
Konkordat med papezevo oblastjo
in veliki škof in knez
Oest. Cerr." se nadja, da bote angležka in fraucozka vlada in austrijansko vlado je sklenjen, poterdile ta novi predlog in da bi se potem utegnile iznova dunajski se pripravlja že iz Rima na pot domů na Dunaji začeti obravnave za konćanje vojske. Da rusov-	-
ska vlada tudi še zmiraj pričakuje novega začetja dunaj-skih obravnav, se smé iz tega misliti, ker rusovski posla-
Angelj tužnih

nec Titov
V
se
ni zapustil Dunaja.
Po
55
N. Preue. Zeit."
pa je nek novi D&svčt dunajské vlade sledečega zapo
padka : Turska in rusovska vlada
naj se v posebni pogodbi
Ko obiđe strah duhá, Angelj pride spod nebá, Pride y hali žalostni, V hali tamno-višnjevi
se suší
zedinite same, brez anglezke in francozke, koliko voj- V levi cern verč ima. nih ladij naj vsaka ima na černem morji; v ti pogodbi pa Ki napolnjen je solzá;
mora biti izgovorjeno, da je angležki in francozki vladi zmiraj dopušeno, da smete imeti dvoje vojnih ladij na tem morji; turška vlada prevzame, to posebno pogodbo zavez-nim vladam vediti dati".—Kmali se bo slišalo, kaj bote angležka in francozka vlada na ta predlog odgovorile. Da pa ste pripravljene se še v posvetovanje spustiti, je očitno iz odgovora Palmerstonovega in Ruselovega v s podlij i zbornici unidan, ko je deržavni zastopnik Gibson hotel zve-
Zlije jih na pota vse, Po katerih člověk gre: Kodar solze padajo, Rožam glavce sahnejo,
Trava hitro Zemlja pusta ne rodí. V desni angelj pa ima PIošo gladko zgol zlatá, Pred očí mu jo derží, Kaže v nji přetekle dní,
Mu v svitlosti jasni spet
Kaže čas prihodnih let) Upu serce se odpre. Duh otožni zjasni se.
X
diti
kaj prav za prav misli austrijanska vlada, in sta mu
obá odgovorila, da dunajské obravnave
v
se
niso končane in
da bi prezgodnje javno pretresovanje utegnilo škodovati. Iz Krima razglašajo naj norejše novice, da že odločeni oddelk zavezne armade si ni upal udariti proti Kerču, ker Rusi žugajo z veliko silo napasti sovražnika
y
vojskovodjem francozkim
y
angležkim
in turškim se je tedaj
potrebno zdelo, naglo ma združiti obilo armade, pa tudi
določene za vojsko v Krim in so
v
ze
vsim reservám, ki so pripravljene stale na Turškem, je bilo
ladije se podati in jadrati na bojišče.
ukazano, berž
• v ••
VlSjl
na
Novi
povelj
nik francozke armade Pelissier je 44 let star in sila
prederzen general, ki je v Afriki se pogumnrga vojsko-vodja skazal; pripoveduje se od njega, da se je dal enkrat
v boji z Arabci čez okope (šance), nad ktere si njegova armada ni upala, od treh svoj.h vojakovnalašč zatega voljo vreči, da bojo potem vsi za njim uderli, ko bojo vidili
da je poveljnik njih v nevarnosti
y
in res se je zgodilo
i
y
kakor je mislil. Od tega prederznega generala pričakuje se daj cesar Napoleon, da bo doveršil, cesar si ni upal od stavljeni
general
Canrobert.
Po naznanilu ministra Pal
merstona tista četa, ki je dobila imé ^turskih kosakov", zapopada v rusovski vojuki vjete Poljce in
množico
Poljcov, ki so dosihmal živeli na
Anglezkem
druzih ali Fran-
cozkem ; ta četa, oblečena in na bojišoe prepeljana na an-
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Kratkočasnica.
, Sr^ij	(Pogovor dveh sosedov.)
Janko. Povej mi, prijatel, al ni Sebastopolj, od kterega se že skor celo leto govori, last no imé, kakor Bo-štjan, ali kak drug primek?
Jože. Lastno imé je, pa zakaj vprašaš? Janko. Lej, deset pratik sem že preiskal, pa Dikjer ga ne najdem. Kdaj pa vendar pade ta Sebastopolj?
Jože. Al ne veš tega? — Nikoli. NovomeščanskL
Stan kursa na Dunaji 24. maja 1855.
5 °/0 80 fl. I	Esterhaz. srećke po 40 fl. 81fl.
Obligacije \ 4"/, „ 69% „ |	Windišgrac. „ „ 20 „ 29 % „
deržavnega (4 „ 63 „I	Waldštein. „ „ 20 „ 29 „
dolga J 3 „ 49 „I	Keglevičeve „ „ 10 „ 10 „
21/2 „ 40 „I	Cesarski cekini......5 fl. 55
Oblig. 5% od leta 1851 B 96 „ I	Napoleondor (20 frankov) 9A.59
Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 71 „ I	Suverendor.......17 fl. 15
Zajem od leta 1834 . . . 218'/2 „ I	Ruski imperial ..... 10 fl. 11
„ „ 1839 ... 117 ~ r f	Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 35
„ z loterijo od leta 1854 |	Angležki suverendor . . 12 fl. 26
102 „
„ narodni od leta 1854 I	Nadavk (agio) srebra:
85 „ I	na 100 fl. 281/4 fl
Loterijne srećke :
na liunaiu \ ^ . -^^ - .
90. 33. 18. 76. 73.
v Gradcu j 23' maja 18oo:	28. 54. 15. 65. 80.
Prihodnje srečkanje bo na Dunaji in v Gradcu 2. junijal855.
Današnjemu listu je priložena 28. póla Vertovcove „občne
povestnice".
Natiskar in založnik: Jožef Blaznife