■ l <fcl

\ ^
Ivan Trošt ^
Vojaški kaplan Milan Pre^elj/^gm
Poslanka Eva Irsi ,■	&0>~^&ČZZc
/M
50 let MPZ Razpotje 30 let rokometa na Colu
ČL*
■ràs*,..
I I
15 let društva Trillek
I *!
# ' ,/
Prenova gasilskega doma
Plaz v Orešju
Končpo popravljena cesta med Colom in Višnjami Drobničji bal
IZDAJA DRUŠTVO TRILLEK
Natančno deset let po tem, ko je Col dobil prvo (in zaenkrat edino) predsednico krajevne skupnosti, je bila prva urednica Colskesa časnika le še vprašanje časa. In seje zsodilo. Posledice? Brez skrbi - kot vidite, naša vas in okoliški 3riči še stojijo. Pa tudi Lučotova, bolj za šalo kot za res izrečena, napoved »Nova metla, nova pravila!« se ni ne vem kako resno uresničila.
Pometli smo le s staro obliko in ustvarili novo (hvala, Tina!), za katero upam, da bo časnik spremljala vsaj nekaj naslednjih let. Seveda bodo nekatere nadsradnje nujne - nenazadnje bo najbrž počasi čas za to, da se tudi notranje strani Colskesa časnika odenejo v barve ... Že letos pa je barvito naše posebno darilo bralkam in bralcem: koledar za leto 2007 z značilnimi eolskimi motivi (križ na Špečku, stolp sradu Trillek, žasoliška Sfinsa in središče Cola iz zraka), ki smo 33 priložili vsakemu izvodu Colskesa časnika!
Vsebinsko pa časnik ostaja prav tak, kot je bil, enako blizu vsem Colčankam in Colčanom, ljudem iz majhne vasi, ki znajo biti v svoji zasnanosti in dejanjih zelo veliki. To letos dokazujejo vsaj tri jubilejne obletnice, ki smo jih postavili v središče našesa zanimanja in zato na začetek časnika, in druse zanimive zsodbe, kijih boste brali v nadaljevanju.
Od dolsoletnesa sodelavca časnika Franca Černispja sem letos prevzela tudi lektoriranje (ponavljam: lektoriranje, in ne cenzuriranja, kot je menda po Colu razslašal neimenovan vir). Najbrž mi je kakšna napaka ušla (se opravičujem!) in bo za seme v naslednjem letu, ko bo izšla nič manj kot 20. številka Colskesa časnika!
Za konec hvala uredništvu za izkazano zaupanje, Lučotu za vso pomoč, vam, drase bralke in bralci, pa še naslednje sporočilo: zasotavljam vam, da smo vsi sodelujoči pri pripravi letošnjesa Colskesa časnika uživali, upam, da bo boste vsaj del tesa veselja in užitka občutili tudi vi ob prebiranju!

19- številka
n/!*uGU: &àr^A6s=ù
Foto: Leo Caharìja
Urednica: Tanja Hladnik Pomočnik: Lucijan Trošt
Uredništvo: Matjaž Bajec, Matjaž Bizjak, Ana Furlan,Janez Kovšca, Silvan Praček, Nejc Preselj, Simon Škvarč, Jernej Škvarč, Ana Tratnik Lektoriranje: Tanja Hladnik
Oblikovanje in prelom: Tina Štefančič
Naklada: 250 izvodov
Datum izida: 31. december 2006
u9y^-..
lištvo C<
Vr
Uredništvo Colskega Časnika vam v prihodnjem letu želi MIRU in SREČE ter vam podarja , KOLEDAR 2007!
Foto: Sandi Skvarč, Lucijan Trošt, Tone Tratnik

ZezV	..................................................4-
•	50 let MRZ Razpotje__________________________________________________4
•	30 let rokometa na Colu_________________________________________________________9
•	15 let društva Trillek______________________________________________20
fz,.................................................................
FF- Prenovljen sdfilski dom na Colu - naš drusi dom_______________________________25
•	Plaz v Orešju_______________________________________________________27
•	Končno popravljena cesta med Colom in Višnjami__________________________________31
•	Drobničji bal 2006: tradicionalna selitev drobnice s Cola na Križno soro________33
•	Lokalne volitve 2006________________________________________________35
•	LD Col: veselje do lova je veselje do žetve_____________________________________36
.......................................................................
•	Ivan mošt___________________________________________________________38
•	Vojaški kaplan Milan Preselj________________________________________40
•	Poslanka Eva Irgl___________________________________________________44
flba&v/ (A.	 4-f
•Arheološka podoba Cola med Ajdovščino in Hrušico_____________________47
•	Od tolarja (talerja, tali rja) do evra______________________________50
•	Ivan Bajec - Skuke, danes Kališer___________________________________53
•	Dve pesmi o Jerneju Bajcu - Bolkovemu_______________________________54
.......................................................ST'
•Makedonija: lubenice, tobak in žar___________________________________55
•	Delovni tabor Banja Luka 2006___________________________________________________60
•	Od mojega do tvojega kraja: v	Felčovše____________________________  64
•	Od mojega do tvojega kraja: v	Kališe_______________________________65
.......................................................................6^
•	fempds fugit - čas beži!____________________________________________67
•	Delo in načrti Župnijskega gospodarskega sveta______________________68
•Cerkveni mešani pevski zbor: »Kdor poje, trikrat moli!«__________________________69
•	Brez jaslic ni Božičnih praznikov___________________________________70
•	Novo naselje na Colu: skupinska lokacija »Drage«________________________________71
vjàojtZAAstix*.	    fé
•	Načrti novega vodstva_______________________________________________73
•	Poročilo KS v odhajanju_____________________________________________75
$V'*uc>AAspuì. «'exZet...............................................................
•	Pisalo seje šolsko leto 2005/2006___________________________________78
...............................................................
•	»Rez za rezom... figurica!« ali kako Alojz Škvarč krajša zimske dneve in večere_81
•	Naši ljudje po svetu: Ivanka Skorenšek s Kozjanskega____________________________82
•	Rekreacija na Colu: »Kej spejt se greš matrat, sam kej ti j tega trejba?«_______84
•V Gozdu so se spet srečali konjeniki_________________________:___________________87
•	Učne urice iz sveta botanike________________________________________89
................................................,y/
•Zbrano delo Antona Pegana: Indija Komandija__________________________91

50 let moškega pevskega zbora Razpotje
Začetki moškega pevskega zbora Razpotje segajo v čas druge svetovne vojne. Vse skupaj se je začelo nekje za Križno Goro, natančneje pri Seničerju, kjer so se not najprej učili Šeničerski fantje Tone, Leopold in Andrej, pridružil pa se jim je tudi harmonikar Tone Markov. Po vojni seje zbor hitro širil, saj so potrebo in veselje do petja pokazali še drugi fantje iz Križne Gore in okoliških vasi. Ker pa je bilo pevcev veliko, seje pojavila tudi želja po ustanovitvi zbora. Tako je nastalo takratno Razpotje, ki gaje vodil Leopold Koren.
Začetki...
O zboru v tistem času obstaja tudi intervju, ki gaje takratni ravnatelj državne šole na Colu Anton Pipp, takoj po končani drugi svetovni vojni opravil z dolgoletnim občinskim tajnikom, organistom in pevovodjem Antonom Bajcem - Severjem.
V	kroniki je zapisano naslednje: »... Leta 1926 so Italijani prepovedati slovensko petje. Zadnji pevski nastop vipavskih zborov je bil na Planini, kjer smo peli pesmi Pogovori z domom, Gor čaz izero in ■ Svarilo. Gotski pevski zbor je dobil prvo nagrado. Od tedaj do kapitulacje Ital je je slovenska pesem v teh krajih zamrla....« ( Vir: Pokrajinski arhiv Nova Gorica)
Leta 1948 se ti križnogorski pevci pridružijo cerkvenemu zboru na Colu, ki ga je takrat vodil župnik, gospod Petrič.
V	tem času se Polde poroči k Lokvanju (včasih je bita tam gostilna) in s tem pridobi nov prostor za vaje. Kasneje leta 1952 se pojavi potreba po ustanovitvi novega zbora. Polde je takrat zbral nove pevce in ti so kar hitro začeli z nastopi v takrat na novo zgrajenem Prosvetnem domu na Colu. Zbor je štel kar precej članov; saj so v njem bili tudi starejši pevci, ki so prepevali že pred drugo svetovno vojno. Ljudje v širšem okolišu so kaj hitro izvedeli za zbor in nastopi so bili -vse številčnejši. Kot prevozno sredstvo je pevcem služil voz s parom konj. Skrb za prevoze sta prevzela ponavadi Franc Stefančič - Matjac in pevovodja Leopold
Koren. Na ta način so pevci prebredli več vasi - od Črnega Vrha preko Hotedršice do Bukovja na Pivškem. Povsod so ljudje pevce obilno postregli zjedačo in pijačo. Posebnih sitnosti zaradi tega niso imeli, saj policije takrat na cestah ni bilo, konji pa so pametno sami našli pravo smer domov.
Leopold Koren - prvi pevovodja Razpotja
in Razpotje. Pevci so soglasno sklenili, da bodo peli pod imenom Razpotje. Prvi predsednikje postal Ivan Trošt, tajnica pa Ivanka Ahlin (pozneje poročena Pregelj). Dirigent zbora je seveda ostal Leopold Koren in ga zvesto vodil celih dvajset let. Tako seje torej rodilo ime Razpotje. Pevci so v novem zboru sodelovali z vso srčnostjo in iskrenim veseljem. Glede udeležbe pri vajah je vladal strog red. Na tak red so bili pevci navajeni že iz cerkvenega pevskega zbora, v katerem jih je večina ostala tudi po ustanovitvi Razpotja. Zaradi veselja do petja pa nikomur od pevcev ni bilo težko priti na vaje peš, tudi več kot pet kilometrov daleč - v lepem in slabem vremenu, v dežju in snegu. Vaje so bile ponavadi ob nedeljah popoldne, med tednom pa zvečer, ko se je končalo delo na kmetijah in v službah.
Župnik Petrič na pevskih vajah na eolskem koru. (Foto: arhiv MPZ Razpotje)
Zbor je nekaj časa prepeval, kaj kmalu pa se je pojavila tudi želja po pravni ustanovitvi le-tega. Tako so se jeseni leta 1956 takratni pevci zbrali na sestanku, na katerem so se dogovorili za glasovno porazdelitev in določili prvi termin za pevske vaje. Toje bil začetek sedanjega Razpotja. Pozimi, točno 10. januarja, 1957 pa so pevci organizirali ustanovni občni zbor. Tedanji učitelj na Colu Danilo Sirk je predlagal tri imena, in sicer: Vzhajajoča zarja, Veseli vei
Nastop ob odkritju spomenika v Beli. (Foto: arhiv MPZ Razpotje)

Sodelovanje s eolsko dramsko skupino
Zbor je redno sodeloval na krajevnih prireditvah in je veljal za dober moški zbor. Repertoar poustvarjenih pesmi je Še danes dopadljiv ušesu; kdo ne pozna pesmi Pobratimi/a, Eno devo le bom ljubil Adrijansko morje, V hribih se dela dan in še mnosih drusih blaso zvenečih rnelodij. Poudariti pa moramo tudi to, da je zbor v tistih časih tudi uspešno sodeloval z dramsko skupino na Colu. Nastopi so se ponavadi začeli z nekaj zborovskimi pesmimi, nato je tekla dramska predstava, ob menjavi scene za naslednje dejanje pa je spet pel zbor. V teh dvajsetih letih je zbor pod taktirko Leopolda Korena doživel izjemno umetniško rast. Starejšim in že izkušenim pevcem so se pridruževali nnladi pevci in bili vedno lepo sprejeti. Na ta način seje ohranjala svežina zvoka in tak pristop velja pri zboru še danes. Ne smemo pa pozabiti na to, da zbor ni bil sestavljen samo iz posameznikov ampak je bilo v njem vedno veliko število ljudi, ki so v srcu premosli osromne količine ljubezni do petja in veselja do druženja.
Nastop na reviji PP leta 1975 v Postojni. (Foto: arhiv MPZ Razpotje)
1977: Ivan Trošt prevzame vodenje zbora
Ob dvajsetletnici delovanja je prišlo do Prve večje kadrovske spremembe v zboru. Na mestu zborovodja je Leopolda
Korena zamenjal Ivan Trošt. Z njesovim prihodom seje umetniška rast zbora nadaljevala, skladbe, ki jih je izvajal zbor so postajale vse zahtevnejše. Pomemben umetniški napredek in rast kvalitete je pomenil začetek sodelovanja s profesorjem Jožetom Troštom, ki je napisal nekaj umetniško dovršenih skladb prav za Razpotje. Treba je bilo veliko potrpežljivesa učenja in vadbe, da so zazvenele na primerni ravni.
Nastop na Zemonu leta 2002.
(Foto: arhiv MPZ Razpotje)
Zbor je postal pomembna kulturna sredina, tako v občinskem merilu kot tudi širše. Dvis kakovosti pa je prinesel tudi odmevnejše nastope, med d ruši m tudi dva v ljubljanskem Cankarjevem domu. Na tekmovanju v okviru Radia Koper pa je zbor dvakrat osvojil tretje in enkrat četrto mesto v katesoriji moških zborov. Med kritiki je zbor poznan kot zbor s trdim, vendar naravnim zvokom in jasnim sporočilom. Uvrščen je med boljše primorske moške zbore.
Zboru na pomoč priskoči Klavdij Koloini
Leta 2002 je moral Ivan, zaradi težav z slasilkami, za kar nekaj časa opustiti vodenje zbora. Takrat nam je velikodušno priskočil na pomoč Klavdij Koloini. Po slabih dveh mesecih vaj smo že nastopili na reviji Primorska poje v Idriji in izvedli
prepričljiv nastop, potem pa sta sledila še dva polovična koncerta: na Zemonu z mešanim zborom Primorje iz Ajdovščine in v Pivki z mešanim zborom Quo Vadiš iz Razdrtesa. V teh nekaj mesecih sodelovanja s Koloinijem smo šli skozi različna obdobja: najprej je bilo obdobje prilasa-janja, ko smo tipali drus proti drusemu, ko nas je Klavdij previdno navajal na nov način dela, ko seje prefinjeno boril proti zadržanosti, nerazpoloženosti in celo odporu nekaterih. Potem pa seje začel odnos počasi spreminjati. Mislim, da so še zadnje prepreke, ki so mosoče obstajale med zborom in Koloinijem, padle na Primorski poje v Idriji. K temu je botroval izjemen nastop in pa dejstvo, da se tja ni odpeljal s svojim avtom, ampakje odšel z nami z avtobusom in smo se zato mosoče začutili že pred nastopom. Potem pa je delil z nami še vse tiste tepe in, proti jutru, vse manj lepe urice. Verjetno se je v zakajeni beznici pri Kampeljcu, ki je ravno takrat nekaj časa delovala in seveda nismo mosli mimo, spraševal, ali se mu to res dosaja. Toda, kot nam je na naslednjih vajah sam povedal, mu je prav tam, nekdo izmed pevcev rekel nekako takole: »Klavdij, prej sem vas sovražil, sedaj vas imam pa rad!«
50. obletnica Razpotja. (Foto: Tone Tratnik)
Potem smo do konca pevske sezone preživeli še veliko lepih trenutkov in mirno lahko rečemo, da nam je Koloini veliko
czkjSspuCsZi* TZM k?6	5
dal, nas veliko naučil, nas na nek drusačen način, ki 33 nismo bili vajeni, popeljal skozi čudoviti svet partitur. Ko smo letos oktobra praznovali 50-letnico delovanja zbora, smo 33 na slavnostnem koncertu, žal, popolnoma prezrli, čeprav je bil pomemben kamenček v mozaiku delovanja zbora - ne samo v tistih mesecih, ko nasje vodil, ampak namje s svojimi nasveti in izkušnjami pomasal že prej. Zato se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujemo in obenem tudi opravičujemo ter upamo, da bomo tudi v prihodnje še sodelovali.



V dolgih letih delovanja zbora Razpotje se je nabralo nekaj zanimivih anekdot:
O Leopoldu Korenu - Poldetu Lokvarskemu, prvemu dirigentu Razpotja
Polde je bil zelo vesten pevovodja z dvema čudovitima lastnostma: izrednim posluhom in neverjetno zagnanostjo. Izredno je bil ponosen na dejstvo, da je uspel kot popoln samouk. Šolan organist oziroma pevovodja sicer ni bil, imel pa je izjemen naravni dar. Vsa njegova glasbena izobrazba je bila vezana na g. Petriča. Zanimivo je, da je bil v obdobju služenja vojaščine na Visu med mnogimi kandida ti izbran za zborovodjo vojaškega pevskega zbora.
Tone Bajtarjev in njegov harmonij
V/ cerkvi je bil organist Polde Lokvarski, ki pa je moral k vojakom. Namesto njega je odgovorno službo prevzel Tone Bajtarjev. Na Colje v tistem obdobju hodil župnik iz Podkraja, kije bil čisto brez posluha. Za prvo mašo se je pripeljal s kolesom, nazaj pa so ga skupaj z njim odpeljali s Kam-peljcovim zapravljivčkom. Vsak teden je Tonetu sestavil program, ki naj bi ga peli pri maši naslednjo nedeljo. Tone je takrat
skupaj s še drugimi gozdarji drvaril v Tiso-vcu, kjer so delali ves teden. Ob odhodu v gozd na začetku tedna so na voz naložili hormon j in ga peljali s sabo. Toneje tako vsak večer v soju petrolejke vadil pesmi za nedeljsko mašo.
O prepisovanju not
Za prepisovanje not je skrbel Drejče Seničerski. Se danes se na koru domače cerkve najdejo njegovi prepisi. Pisava je v zeleni barvi. Le ven jih ne dajo več... Hodil je v Ljubljano in tam nabavljal note. Včasih smo mu dali celo za stroške. Omenjeno delo je bilo zelo pomembno, kajti takrat nismo poznali kopirnih strojev. Drejče je izredno točno prepisoval, predvsem je skrbel za natančno podpisovanje. Njegova pisava je bila sicer kmečko okorna, pa vendar. Dobro se spomnim, kako sem, ne vem več natanko kje, slišal pesem Tam na vrtu na zelenem. Izredno mi je bila všeč in prosil sem ga, če jo lahko na nek način najde. Odpravil se je v Ljubljano na Glasbeno matico, tam poiskal omenjeno pesem in jo prinesel našemu zboru. Se danes jo rad slišim...
Zagnani in vestni poštar Lenko
Lenko Grljeviču je po drugi svetovni vojni nosil pošto s kolesom. Zbor se je pripravljal na nastop v Hruševju. Koje končal dostavo v Hrušici, je v neki hiši v varstvo izročil svojo poštno torbo, s kolesom pa se je odpravil proti Hruševju. Tam se je najprej dogovoril za dvorano, nato pa se je odpeljal še v Postojno na policijsko postajo, da bi dobil dovoljenje za nastop zbora. Vsak nastop je bilo treba tedaj prijaviti zelo podrobno: koliko je pevcev, kdaj, kje, kdo, zakaj, koliko, s kom ... Končno sije izbojeval pa pi [veselo sedel na kolo in hajd v Hrušico in domov.
Dva dni so balo vozili...
Bila je poroka. Kot je bilo v tistih časih v navadi, so vozili balo. Bilo je zelo veselo in krokali ter prepevali so kar dva dneva. Zadeva se je zaključila šele v nedeljo, tik pred prvo mašo. Kot ponavadi je na kor
prišel prepevat tudi Lojze Tekelnov, seveda naravnost z ohceti. Organist Sever je svečano zaigral na orgle, Lojze pa ves omotičen odpre usta in skoraj zavriska, misleč, da je še vedno na veselici. Ravno toliko, da mu ni ušlo.
Zapisano po pripovedovanju Franca Kobala in Lenarta Škvarča.
Razpotje prvič na Triglavu leta 1995
Med vzponom proti Kredarici so se pevci večkrat ustavili in seveda vsakič zapeli »na sto vatov« eno ali dve pesmi. Med enim izmed številnih postankovjih je dohitela skupina ljudi in ena izmed žensk je vljudno vprašala, kje so slavčki, ki so ravnokar zapeli. Kapelnik Ivan je modro odgovoril: »Gospa, še siti jih boste!« Petja v teh dneh res ni manjkalo, ne čez dan, ne zvečef ne ob povratku domov in Silvan Praček - Maks je v Gotskem časniku modro ugotovil, da so imeli pevci petja v vseh teh dneh dovolj za pet let naprej in nazaj. Izkazalo seje, da je Razpotju naš očak Triglav še posebno pri srcu, saj je bil deležen pevskega obiska do sedaj še trikrat.
Zbor je že od nekdaj v svoje vrste sprejemal tudi navdušene mladce in prav to mu je tudi omogočilo da obstaja že preko 50 let. V naslednjem besedilu lahko preberemo, kaj o zboru meni naš mladi član Dušan Koren.
Moji občutki v in o zboru MPZ Razpotje
Kot vemo, se moški pevski zbor Razpotje pojavlja in sodeluje pri številnih vaških ; prireditvah, petju v domači cerkvi pa i tudi na nastopih izven domačesa kraja. In J prav na različnih domačih nastopih sem i bil tudi jaz njihov poslušalec. Moško zbo- j novsko petje mi je všeč in še posebej so ' me s svojo pesmijo očarali fantje in možje domačesa Razpotja. Začel sem jih še po-
Sosteje spremljati in leta 2001 tudi pristopil v njihove vrste.
Dobro se spominjam, da sem imel celo malo treme, ko sem šel prvič na vaje. Nisem vedel, kako to zgleda, kaj bodo od mene zahtevali, ali bo kakšna avdicija, preverjanje ... mogoče me bodo pa »zalovili« domov?! Vendar je bil ves strah odveč, kajti vsi so me lepo sprejeli in zborovodja meje postavil med vrste baritonoy kjer sem se med prekaljenimi stebri kar lepo ujel. Na začetku sem se še nekoliko lovil, saj so ostali pevci večino pesmi že znali in logično je, da zaradi mene ne bodo vsi ponavljali že osvojenega. S pridnim poslušanjem in udeležbo na vajah ter s pomočjo starejših sopevcev sem počasi osvajal pesem za pesmijo. Zelo rad sem hodil na vaje in dobil sem občutek, da tudi drugi možje in fantje radi pridejo. Vaje smo imeli vsak petek zvečer in v nedeljo po drugi maši. Se posebno ob petkih zvečer to niso bile zgolj vaje, ampak tudi Prijetno druženje. Večkrat smo že pred vajami izmenjali kakšno izkušnjo, po vajah Pa je bilo kar samoumevno, da smo se še zaklepetali in kakšno zapeli v pevski sobi ter se kasneje preselili nadstropje niže. Občutek me ni varal, kajti ugotovil sem, da smo fantje in možje držali skupaj tudi takrat, ko nismo pilili najtežje pesmi in da srTK) bili dobra družba, v kateri seje kljub številčnosti poznala odsotnost vsakega Posameznika. In prav ta dobra družba je hot dober močan zbor osvajala razne kon-Certe, revije in ostale prireditve v občini ln izven nje. V čudovitem spominu mi je ostalo tudi dogajanje po uradnem delu nastopov ter razna družabna srečanja in Paniki, kjer smo vedno prvi »nastopili«, a
zadnji »odšli z odra«! Menim, da so prav ta družabna srečanja veliko pripomogla tako k delovanju in ustvarjanju vsakega posameznika kot tudi k delovanju zbora. Zal pa je v zadnjih letih po naših vrstah močno udarila kruta usoda. Prizadeti smo bili posamezniki in zbor kot celota. Če se je začasna odsotnost posameznika že delno poznala, seje stalna odsotnost štirih še kako poznala. Zbor je začel izgubljati svojo moč na odru in za njim. Sčasoma je upadala tudi motivacija, resnost in odgovornost vseh nas. Dobil sem občutek, da zadnja leta le s težavo rinemo naprej in da ni več tako, kot bi moralo biti.
Pa vendaf moški pevski zbor Razpotje je letos dosegel svojo 50. obletnico delovanja! Mislim, da je ta obletnica tudi velika prelomnica v delovanju zbora, saj se obetajo se določene spremembe. Upam, da bodo pozitivno pripomogle k temu, da se bo zbor pobral in da se bo ponovno uveljavila resnost in disciplina ter da bomo tudi po uradnih nastopih držali skupaj še naprej. Menim, daje le to tisti pravi način za osvojitev 100. obletnice delovanja.
Poročilo z občnega zbora Razpotja (november 2006)
Letošnji občni zbor seje odvijal v gostilni v Podkraju, v precej manj vedrem in sproščenem vzdušju kot prejšnja leta, ko smo se naslednji dan, bolj kot o vsebini zbora, pogovarjali o tem, koliko pesmi nam v celi noči ni uspelo in koliko litrov je bilo potrebnih, da smo ohladili pregreta grla.
štejemo podatek o finančni izvedbi 50-letnice zbora, saj nam je uspelo pridobiti dovolj pokroviteljev. Tako nam za pokritje, tudi finančno zahtevne prireditve, ni bilo potrebno seči v žep, čeprav smo bili pripravljeni tudi na to.
Se pa je ob pripravah na 50-letnico pokazal pomanjkljiv odnos do zbora: res ne moremo od vseh zahtevati, da pridobijo kakšnega sponzorja, pričakovali pa bi reden obisk vaj brez neopravičljivega zamujanja. Poleg tega je večina fizičnih del, potrebnih za izpeljavo koncerta, padla na ramena tistih, ki jim ni bilo vseeno za to, kako bo koncert izpeljan.
Na občnem zboru smo bili tudi uradno seznanjeni z (sicer že nekaj časa znano) odločitvijo pevovodje Ivana Trošta, da zbora ne bo več vodil, je pa še vedno pripravljen poprijeti za dirigentsko palico pri petju na pogrebih in v cerkvi.
Volili smo tudi novo vodstvo zbora, in sicer: iz vsakega glasu sta bila izbrana dva člana vodstva. Novo izvoljeni odbor se bo v kratkem sestal in poslal vabila vsem do sedaj sodelujočim pevcem. S prisotnostjo na sklicanem sestanku bomo lahko preverili, koliko članov je še zainteresiranih za nadaljevanje dela. Glede na število zainteresiranih pevcev in glasovno sestavo le-teh se bomo lahko vsi skupaj odločili, kako naprej.
Nastop v cerkvi Sv. Lenarta na Colu teta 2003. Foto: arhiv MPZ Razpotje)
Najprej so bila predstavljena poročila za končano sezono, med najpomembnejše lahko
50. obletnica Razpotja. (Foto: Tone Tratnik)
MoPZ Razpotje Col
VABI
na slavnostni koncert ob 50 - letnici zbora,
z glasbenim in vizuelnim prerezom delovanja
V soboto, 28. oktobra ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Col
Gostje:
SLOVENSKI OKTET
50. obletnica Razpotja. (Foto: Tone Tratnik)
30 let rokometa na Colu
Dolgo je trajalo, preden smo dokončno uskladili termine in se srečali. Dolgo, skoraj predolgo! Takrat, ko seje ustanavljalo Rokometni klub, smo bili čisto drugačni. Tako po vztrajnosti, kot po zaletavosti. Če bi takrat delovali tako kot danes, bi klub verjetno praznoval kakšno desetletje manj. Danes se pretvarjamo, da delamo predvsem z glavo, takrat paje šlo vse »na horuk«, s srcem. Kdo bi takrat lahko zaustavil 17- 18-tetne zagnance, ki so se, spodbujeni in podprti s strani takratnega ravnatelja Osnovne šole Col, Vojka Stegovca, odločili, da bodo ustanovili rokometni klub.
Začetki
Rokometnega kluba Col
D°^go je trajalo, a nazadnje smo se le srečali pri Brankotu. Možje blizu petdesetih (Branko, Tone, Lučo), z nalogo, da zanamcem ohranimo pričevanje o tem, kako se je tistega davnega poletja leta t976 ustanavljal Rokometni klub Col...
»Točno se spomnim, kot bi bilo danes,« naJPrej pove Branko Leban (v nadaljevan-Ju Branko) v mikrofon. »Na rezervarju v Orešju smo se dobili, tako pod noč je bilo...« Ampak, ko je bilo treba našteti, kdo vse je bil takrat prisoten, seje stvar že nekoliko zakomplicirala. »Mislim, da smo bili trije, Jonko (Ivan Žgavec) vem da je bil, potem jaz in <-e eden, pa ne vem več točno kdo. Lahko bi bil Božo (Boris Samec) ali pa Branko Mejakov (Franko Petrovčič),« vrta naPrej po spominu. Kar naenkrat seje izkazalo, da se o tretjem »ustanovnem« članu, kije bil takrat prisoten, ne bomo tako lahko poenotili. Trideset let je navsezadnje te dolga doba. »janko je rekel, da vas je Dio okoli petnajst,« pripomni Lučo (Lucijan Trošt). ;;A1o ne, takrat smo samo ugo-tovljali, kdo vse bi bil lahko igralec, in pri
tem štetju smo res prišli do številk petnajst, mogoče malo več ... Tam pa smo bili samo trije. Jaz sem ves čas mislil, da si bil tudi ti zraven,« reče Branko proti Lučotu. »Ne, mene ni bilo. Ravno v tistem času sem bil na tritedenskem vojaškem usposabljanju za študente na Velikih Blokah. Ko sem prišel domov, sem izvedel, da se pripravlja ustanovitev kluba. Sem bil kar malo presenečen. Ampak če ni bil Tone (Tone Tratnik), je bil lahko samo še Buba (pokojni Silvo Tratnik), vsi ostali so bili premladi. Saj smo mi, najstarejši, komaj dopolnili osemnajst let« Tretji član tistega »ustanovnega« sestanka je tako ostal neodkrit. Kar pa je, navsezadnje, tudi prav. Vsaka velika zgodba ima nekaj skrivnostnega in zakaj take skrivnosti ne bi imela tudi zgodba o Rokometnem klubu Col. Kajti to je, vsaj za nas, ki smo s klubom dihali od začetka, velika zgodba.
»Ustanovni občni zbor je bil 4. avgusta leta 19/6. Sestali smo se v Zadružnem domu, v prvem nadstropju, v tistem zadnjem razredu, katerega okna so gledala proti Ernejcovi hiši. Mislim, da tisti prostor sedaj meji na frizerski salon,« je povedal Tone, ki je bil s podatki o prvem občnem zboru seveda na tekočem, saj je bil zadolžen, da ob jubileju kluba pripravi prerez njegovega delovanja. »Prvi predsednik je bil Silvo Tratnik - Trat-nikov, v Izvršnem odboru pa so bili še Lenart Skvarč - Cerljevičev, Stefan Pregelj, - Joškov, Franc Pregelj - Jurčkov in
Antonja Skvarč - Gerljevičeva. Takrat smo tudi predlagali, da bi bil trener Vojko Stegovec. V zapisniku tudi piše, daje trenersko mesto sprejel in nam obljubil materialno pomoč Šolskega športnega društva. Vem, da smo imeli »grozne« priprave, saj je bilo potrebno te ljudi prepričati, da mislimo resno. Če sem pošten, so nas jemali malo »z rezervo«. Navsezadnje smo bili še »mulci« Takrat smo na Colu začeli z nečim povsem novim. Sport je bil, kako bi rekel, za večino ljudi nekaj odvečnega...«
Silvo Tratnik - Tratnikov je bil prvi predsednik RK Col.
»Le predstavljaj si danes situacjo,« povzame Lučo, »ko bi te prišli vprašat osemnajstletni »mulci«, če bi bil funkcionar v njihovem klubu...« »Ce sem odkrit, si v današnjih časih ne znam predstavljati, da bi osemnajstletniki ustanavljali klub,« se strinja Tone. Lučo nit spomina plete dalje: »... Če se samo spomniš, kako je Buba hodil
na tekme! Kolikokrat je kasneje povedal, kako je že par ur pred odhodom na tekmo skrivaj nesel torbo z opremo pod Zagolič, jo skril v kakšen grm, in kasneje še sam neopazno izginil od doma...«
Silvo Tratnik - Buba, eolska legenda, pa ne samo rokometna...
(Foto: arhiv RK Col)
»Ja,« poprime Tone, »so bili taki časi, kaj si moremo pomagati. Šport je bil takrat za večino ljudi izguba časa. Pa nas niso mogli ustaviti. Takrat smo se s starši, pa tudi drugimi, borili za to, da smo si pridobili pravico do življenja, v katerem je »divjanje po igrišču« predstavljalo skoraj način življenja ...« Oslasi se Branko: »No, in taki smo bili mi. Pravzaprav le vidva in Buba. Vsi ostali smo bili še nekaj mlajši. Pa kako smo trenirali! Je ni bilo sile, ki bi nas ustavila! Ce se spomniš,« se obrne proti Lučotu, »smo celo pozimi, ko je bilo na igrišču kakih 30 centimetrov snega, igrali nogomet. Danes pa imajo vse pogoje, pa se večini ne ljubi trenirati...« Lučo pripomni: »Res so drugačni časi! Takrat smo mladi imeli igrišče in to je bilo to. Danes pa imajo računalnike in kdo ve kaj še, igrišče je bolj proti koncu zanimanj, če ne celo na zadnjem mestu. Tako je to. Časi se spreminjajo...«
Ker je razprava okrog vrednot današnje mladine postajala neproduktivna, je Tone
postregel s podatki, kdaj seje sploh začel igrati rokomet na Colu. Skupaj z Lučotom sta obujala spomine na lesnato igrišče in kovinske gole, ki so spremenili način življenja celi generaciji Colčanov.
Tone kot da bi poročal: »Lešnato igrišče je bilo zgrajeno leta 1970, istega leta, kot je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo v košarki in je takratna Jugoslavija postala svetovni prvak. Istočasno so bili postavljeni tudi železni goli s kovinsko mrežo (s kakršno se ogradi kokošnjak), na Bolkovo hruško pa je bil montiran koš. Tisti košje bil prvi na Colu. Kasneje smo ga postavili še v Zagoliču, vi (proti Brankotu) pa na Studencu v Orešju. Takrat nas je učila telovadbo Jelka Blanuša, z rokometom pa je vztrajal Vojko Stegovec. Ravnatelj je bil Miro Bičič. Se danes vidim, kako je Janko Tratnik - Drejčkov »švasal« kovinska gola v njihovi klanici. Sem mu pomagal. Kasneje smo jih še pobarvali... Take, belo-modre črte sta imela...«
po tem, ker mi je Koko Markov - Stojan Križaj pred začetkom drugega prvenstva zagotovil, da nas bodo tisto leto zagotovo premagali. Mi smo bili takrat v osmem razredu, Koko, Buba,Janko, ...pa v sedmem in so se čutili že dovolj močne, da bi nas premagali. Pa sejim nismo pustili in smo še drugič osvojili naslov najboljšega razreda na šoli«
Tone seveda ni mogel mimo prve uradne tekme, ki smo jo odigrali v Dobravljah. V Pregled 30-letne zgodovine RK Col je zapisal, da smo izgubili z rezultatom 16 : 1. Največji problem je menda bilo dvojno vodenje, če vse ostale tehnične pomanjkljivosti in neznanje zanemarimo. Edini gol je dal Ivan Mikuž - Lukenški, in to »z mesta«. Ni pa omenil, s kako velikimi upi in pričakovanji smo odšli na tisti prvi »pravi«! turnir. Lučo med smehom: »Pred turnirM jem sem si še dolgo v noč»flikal« copate, I ker sem imel na desnem copatu luknjo v I
Proslava na igrišču ob odprtju obrata Alpine na Colu. Vidi se, da je prostor pod šolo še terasasto urejen. Na levi strani fotografije je Bolkova hruška, na katero je bil pritrjen prvi koš na Colu.
(Foto: arhiv RK Col)
»Ja,« spet povzame Lučo, »v sedmem razredu smo bili, ko smo imeli prvo šolsko prvenstvo...« Branko doda: »Se spomnim, v šestem razredu sem bil, tisi bil najboljši strelec...« Lučo ugovarja: »Tisto pa je bilo leto kasneje, ko smo bili v osmem razredu. Da smo odigrali dve šolski prvenstvi, vem
podplatu Na pogledje še kar bilo, ko pa sem stopil na igrišče, je tisto »fliko« takoj odtrgalo. Pa še prav svinjsko sem padel na tistem turnirju, da mi je grobo dobroveljsko igrišče pobralo veliko zaplato kože na kolenu...«
IG {ctZCvZc zcLtZhsč/Z 3P7?7?6
? »Potem si pa začel ti...« se obrne Tone j proti Brankotu. »Ja,« takoj poprime
-	Branko, »menije ostalo v spominu to, da
-	nam Majda Bičič (žena ravnatelja Mirata
/ Bičiča) prinesla v razred knjigo o rokome-7 tu. Takrat sem hodil v peti razred. Takrat i sem prvič zaigral rokomet. Nisem pa bil 7	vami v Dobravljah. Sem bil še premlad.
^sedmem razredu (šolsko leto 1972/75) smo tudi nastopali v Občinski ligi, pa ni 7 Bilo kaj dosti uspeha...« So pa v šolskem 1 letu 1972/73 zablestele pionirke, saj ; so zabeležile prvo zmaso v Občinski : Lisi- Premasele so Dobravlje, israle j neodločeno z Vipavo, le z Ajdovščino
-	so izsubile. Tone je v Presledu zapisal: i » ■■■ Veliko veselje tov. Stegovca in deklet. \ Sledilo je povabilo učenk na sladoled i - kakšna čast za takratni čas.«
^ojko Stegovec, ravnatelj OŠ Col je Bil eden glavnih pobudnikov, da se je Colu ustanovilo rokometni klub.
(F°to: arhiv RK Col)
Branko dopolni: »Jesenileta 1975 pa smo končno zmagali tudi pionirji. Vipavo smo premagali s 17:11. Takrat sem bil razglašen za najboljšega igralca turnirja, kndi jaz se spomnim, kako sem si pred turnirjem »flikal« copate. Le da sem sam uporabil tudi žebljičke. Ko sem igral, me M neprestano nekaj zbadalo v podplat, kkmpak kdo je med igro kaj »porajtal«. tko sem na koncu tekme sezul copat, sem videl, kaj je bilo. Nogavica je bila vsa pre-
pojena s krvjo. Na tistem turnirju so me opazili predstavniki ajdovskega rokometa in me povabili v klub. Spomladi leta 1974 sem s Slovensko pionirsko reprezentanco že sodeloval na turnirju na Tjentištu (Turnir republiških pionirskih reprezentanc takratne skupne državeJugoslavije).«
Iz tistega časa (leto 1973)je ostala tudi zanimiva zgodba o Bubi. Na šolskem igrišču seje odvijala rokometna tekma. Nasproti sta si stali ekipi učencev in učiteljev. V napadu so bili učenci. Silvo je dobil žogo, se obrnil in z vso močjo vrgel žogo proti golu. Na žalost pa seje med žogo in golom znašla glava Vojka Stegovca. Brez besed je z okrušenim zobom zapustil igrišče. Kasneje je Buba na vprašanje součencey kaj mu je Vojko kasneje rekel, odgovarjal: »Tratnik, vsaj opravičil bi se lahko!«
Pa še ena iz časoy ko so se na lesnatem igrišču odvijala medrazredna prvenstva v rokometu. V ekipi svojega razreda je bil tudi Evgen Krapež - Andrjačev V žaru borbe je spregledal, kam napada njegova ekipa, in je takoj, ko je dobil žogo, zabil gol lastnemu vratarju. Seveda z mesta, po domače. Tone nam spet postreže s podatki: ;; Tistega leta (1974)je bilo ustanovljeno Šolsko športno društvo (ŠŠD; leta 1972 so bili sprejeti ti Portoroški sklepi in med vsemi spremembami, ki so jih prinesli v slovenski šport, so uvedli tudi SSD po šolah). Istočasno pa se je začelo razmišljati tudi o širitvi igrišča na Severski vrt in proti cesti Col - Podkraj. Ravnatelj je bil takrat že Vojko Stegovec. Tudi mi, takrat že mladinci, smo pomagali izravnati (odkopati) del igrišča tik pod šolo.« Lučo je dodal še eno zanimivost iz tistega časa: »Ker je za zidom, kije zrasel na Severskem vrtu, nastala velika luknja, je Vojko Stegovec ukazal učencem, da so vsak dan v šolski torbi prinesli tudi po nekaj kamnov. Pa to vseeno ni bilo dovolj, saj je bilo potrebno manjkajoči material pripeljati s kamionom.«
Tone: »Septembra 1975 pa je Primorje novo urejeno igrišče tudi asfaltiralo. To je bila nedojemljiva pridobitev za kraj. Danes lahko rečemo za kraj, takrat pa, mislim, da je bila pridobitev le za šolo in
nas, športne zagnance. Starejši so še vedno mislili, da bi bilo bolje, če bi bili na njivah« »Spomnim se,« pripomni Branko, »kako smo s šolskih oken gledali, kako so delavci polagali asfalt. Vem, da je deževalo. Pa tudi tega se spomnim, da nam niso takoj pustili iti na novo asfaltno prevleko ...« »Sploh nismo verjeli, da bo asfalt kdaj položen. Primorje je zamujalo približno štirinajst dni. Vem, da smo hodili gledat, kdaj bodo začeli z deli, pa ni in ni bilo strojev,« doda Tone, »mislim, da je v šolski kroniki zapisano, da bi moral biti asfalt položen do prvega septembra.«
Branko je nadaljeval: »Jaz sem takrat že dve leti treniral v Ajdovščini. Bil sem v sedmem razredu, ko sem začel trenirati za ajdovski klub, to je bilo leta 1975-Pavle Piccinini me je prišel iskat, ker me je videl na tisti tekmi, ko smo s šolsko ekipo prvič premagali Vipavo. Z Nikom Bajcem sva prišla istočasno v klub. Z očetovim mopedom sem se vozil na treninge. Po kakšnem tednu treninga smo igrali v Novi Gorici. Tam smo osvojili prvo mesto in takoj nato sem bil poklican v slovensko reprezentanco. Kasneje, ko se je asfaltiralo igrišče, pa se mi je zazdelo, da bi klub lahko ustanovili tudi na Colu. Po vzoru Šolskega športnega društva. Vojko je še spodbujal, pa novo igrišče je bilo ...Ne vem pa, kdo bi bil lahko tisti tretji član, ki je bil na rezervoarju v Orešju, ko smo izbirali, kdo bi lahko igral?... Res ne vem...«
-Or
Branko Leban, kot član RK UPA, pri izvajanju sedemmetrovke.
Foto: arhiv RK Col)
cox/stv/vZ 5? 4?7?6	11
Lučo, bolj sam zase:;;... no vidiš, 16-letni »mule«je dal pobudo za ustanovitev kluba na Colu...« Tone pa saje dopolnil: ;;... ne vem pa motiva, ki nasje gnal v to... kaj smo hoteli s tem dokazati? Smo se hoteli drugim dokazati?... Po čem smo stremeli? ...« Branko je povzel: ;; Mislim, da nas je povsem prevzelo to šolsko tekmovanje ... nekaj smo potrebovali, da smo se dokazovali.. .Jaz tako mislim ...Ko sem bil v Ajdovščini, sem videl, kako približno to gre. Primorska conska rokometna zveza je bila precej dobro organizirana, saj je tajniške posle takrat opravljal Hinko Šerc. Zlata duša. Koliko namje on pomagal pri klubu! Se ne da povedat!... Predvsem pa je bil takrat drugačen sistem financiranja. Z dotacijami, kijih je klub dobil od SlS-ov (Samoupravna interesna skupnost), je lahko preživel sezono. Ni bilo ne vem kaj, a se je dalo priti skozi. Za razliko od danes, ko brez dobrega sponzorja ne moreš nič«
»Naš klub je bil »pikolino« med ostalimi«, je nadaljeval Tone, ;;... malo smo se »drenjali« tam zraven. Smo pa vse delali z velikim srcem. Mislim, da smo zaradi tistega entuziazma tudi tako daleč »prigarali«...« Lučo, kot med\(\!\c. »Pokojni Buba je kasneje, ob pogovorih, ki so nanesli na klub in njegov razvoj, večkrat v šali dejal: »Ma, kaj bi šele bilo, če bi mi tudi kaj znali!« Mislim, da se je ta Bubina pripomba veljala tako za dogajanja na igrišču, kot za zadeve, ki so se dotikale življenja kluba, /n navkljub temu, če pogledaš danes, je naš klub, z izjemo RK Ajdovščina, edini, kiseje ohranil pn življenju. Ni Trhlih vej (veterani takratnega RK Mlinotest), ni Vipave, Dornberka, Mosta na Soči, Tolmina, Spodnje Idrije,«)e nadaljeval s spomini Lučo...
Tone pa le ni mosel mimo tesa, da bi dejavnost kluba povezal s kasnejšim dosaja-njem na Colu: »Prav v ustanovitvi kluba vidim eno prelomnico v razmišljanju prebivalcev Cola. Takrat smo začeli spoznavat, da lahko tudi sami, z vztrajnostjo in trdim delom, dosežemo tisto, kar smo si zastavili«
In potem seje začelo zares. 5. septembra 1976 je bil orsaniziran prvi rokometni
turnir na Colu. Vse je bilo orsanizirano »v »nulo«. Isralci ostalih klubov so samo Siedali. Čeprav prekratko in preozko, je bilo pohvaljeno tudi isrišče.
Tone se takole spominja turnirja: »Pred vsako ekipo je šla ena od domačink s tablo, na kateri je bilo ime kluba ... kot da bi prišli na svetovno prvenstvo ... take orsanizacje turnirja nismo videli nikjer drusje.«
»lovili«... večkrat smo tudi na silo odprli vrata šole, da smo prišli do klopi, ki smd jih rabili. V spodnjih dveh razredih sta bili slačilnici. Naša je bila vedno tistem raz\ redu proti Brjaškim.« »Za seboj seveda, nismo najbolj vestno pospravljali, tako. daje razumljivo, da seje Vojko (ravnatelj) jezil«, saje dopolnil Lučo.»Kasneje, kosejè iz telovadnice izselila Alpina, smo uredili take zasilne slačilnice tam. Ampak, to je bilo po letu 1982.«
Prvi turnir za pokal RK Col.
(Foto: arhiv RK Col)
Trojica je skupno obujala spomine na tisto prvo sezono v rokometni IÌ3Ì. To leto smo začeli tudi nastopati v Primorski conski rokometni lisi (PCRL). Zasedli smo zadnje mesto, z eno osvojeno točko (proti RK Mlinotest - Trhle veje). Poles treningov in igranja pa smo se ves čas ukvarjali tudi z organizacijskimi problemi. Predsedstvo je bilo, z izjemo Silva Tratnika, bolj na papirju in skoraj vse probleme smo reševali igralci sami. Organizacija tekem doma, plačilo sodnikov; prevozi na gostovanja... Najlaže rešljiv problem so bile tekme doma. Ravnatelj šole Vojko Stegovec nam je šel zelo na roko, saj smo poleg klopi in stolov v šoli dobili tudi drese. Na prvih fotografijah, ki prikazujejo eolske rokometaše, smo še oblečeni v tiste viola drese. Žal pa smo se do šolske lastnine večkrat obnašali precej »prostaško«, tako da smo nekajkrat prišli v spor z ravnateljem ... Tone je nadaljeval: ;; Tis te šolske ključe smo nepres ta no
Tone, z nasmeškom: ;;Vb///ro večji problem seje pojavil, ko je bilo potrebno po vsaki domači tekmi plačati sodnike. Honorar res ni bil velik, a vseeno je bilo potrebno denar zbrati. Klubska blagajna je bila na\ začetku (večkrat tudi pozneje) prazna\ in ob kritičnih situacijah je velikokrat] priskočil na pomoč predsednik Silvo Trat-\ nik. Sicer je res, da smo na tekmah pobirala tudi vstopnino (za to neprjetno nalogoje\ bil dolgo zadolžen Sandi Skvarč), toda vsa niso hoteli plačati, velikoje bilo otrok. ..in\ tako je prišel na »svoj račun« Silvo. Takoj po tekmi smo najprej pospravili klopi in tisto »šaro«, pobrali mreže z golov, potem pa je bilo potrebno plačati sodnike. Smo zbirali tiste »fčnike« skupaj... mislim, da so nam večkrat sodniki sodili tudi zastonj, ko so videli, kaj je. Večkrat pa nas je rešil Silvo. Ne vem, mogoče smo mu še sedaj kaj dolžni, ha, ha, ha
..«
Poleg ostale »šare« je bilo potrebno po tekmi sneti tudi mreže z vrat.
(Foto: arhiv RK Col)
Lučo pa je opisal dosajanje ob rokometnih tekmah: »Gledalcev seje ponavadi zbralo veliko, saj so se tekme na Colu začenjale °b lih, to je takoj po končani drugi nedeljski maši. Povedati je treba tudi to, da srno imeli nekaj prav glasnih navijačev, pred vsemi pa je prednjačil Jože Žgavec ~ Severski. Njegova »specialnost«je bila v tem, da se je le redko strinjal s sodniško odločitvijo, ki ni bila v prid Colčanom. Sčasoma sije pridobil tak »ugled«, da so mlajši sodniki, ko so prišli sodit na Col, Hpjprej s strahom vprašali: »A tudi danes Pdde tisti, ki tako kriči na sodnike?« Verjetno pa so največji problem predstavl-jah prevozi na gostovanja. Nobeden od ‘Šmalcev takrat ni imel vozniškega izpita,
tudi gledalci.
(Foto: arhiv RK Col)
kpj šele avtomobila. Tako so v nedeljo Pjutraj po prvi maši stopili v »akcjo« za t° zadolženi igralci in iskali možne prevoznike ...« Tone je začel naštevati: »... Silvo Tratnik je vozil, pa pokojni Dušan
Tratnik, Tone Mikuž iz Višenj, Franc Bajc - Bezenčkov, Jože Cesnik - Janezov ... , kakšnega smo verjetno tudi pozabili. Saj so radi pomagali... navsezadnje so vsi ti hodili tudi na domače tekme. Ampak, v nedeljo, pred odhodom na gostovanje, jih je bilo potrebno poiskati. Meni osebno pa je večji problem predstavljalo dejstvo, da smo morali za vsako gostovanje čakati tudi na igralce. Vedno ene in iste.« Lučo, kot v opravičilo: »Ma ja, tako je bilo. Jemali smo si določene »pravice«, ki sijih v nobenem drugem klubu ne bi mogli« Tone: »Ja, na začetku je bilo vse bolj »ubogo«. Prve drese smo kupili... tiste zelene ...so bili prav navadne cunje.« Branko 33 je dopolnil: »Pa številke. Kakšni problemi so bili s številkami. Ko so prišle tiste samole-pljive, katere si samo prelikal, je že bilo v redu, ampak prej... prava žalost. Treba je bilo šivat. Potem pa si oblekel tisti dres in številka je stala postrani, kot stolp v Pisi. Preden je bil ustanovljen klub pa se številk sploh ni dobilo. Se spomniš (proti Lučotu) ko smo hodili na nogometne turnirje, smo si iz blaga številke izrezali. Prišite na majice so bile prava katastrofa. Za se zjokat...»
Tone seje spomnil naslednje zanimivosti: »Na začetku smo si drese prali sami, kasneje paje to delo opravljala tvoja mama.
kajne Branko?« Branko: »Ja, z Ruštom (Rušt Ivan, dolgoletni tajnik kluba) sta se domenila tako, da ji je klub plačal prašek, mama pa je drese prala. Kasneje, ko je klub prišel malo »k sebi«, pa smo ji tudi nekaj plačali. Bolj simbolično. Joj, koliko dresov je oprala! Skoda da ni nobene fotograf je o tem, kako se pred našo hišo suš jo dresi. Bi bila zanimiva!« Tone, bolj sam sebi: »Vprašanjeje, če bi še katera mama prevzela tako delo, kot ga je tvoja? Skupaj z očetom sta bila kar naklonjena športu«
Lučo je temo posovora vrnil nazaj na prevoze na sostovanja: »Prevoz/no tekme so bili prave »veselice«. Na začetku, dokler nismo vozili sami, niti ne toliko. Že res, da se nasje včasih v »fčota« stlačilo tudi po šest, a šoferji so bili »stari mački« in si niso privoščili kakšnih večjih avantur, tz tistega časa bi mogoče omenil le epizodo, ko nas je Ivan Trošt - Hišnik peljal na tekmo, verjetno v Cerkno. Kot vedno smo bili pozni, iz Idrije proti Spodnji Id rji pa je pred nami »cincal« strička v eni razmajani »škatli« Pa še povsem ob srednji črti je vozil. Kot za stavo so nasproti drug za drugim prihajali avtomobili. Hišnik pa, ne bodi len, je »cincarja« ob prvi priložnosti, ko je bila cesta dovolj široka, prehitel kar po desni. Seveda s komentarjem: »Si videl, pa smo ga!« Večje avanture so se začele takrat, ko smo, eden za drugim, naredili šoferske izpite igralci. V izposojenih avtomobilih smo se nato sami prevažali na tekme. V začetku sicer precej previdni, kasneje pa smo marsikdaj preizkušali tako vzdržljivost avtomobilov, pretežno »fčotov«, kot tudi naše vozniške sposobnosti« Tone je povzel zamišljeno: »Nekdo od zgoraj je moral močno bdeti nad nami, da smo vse tiste »norije« srečno spravili skozi«
Lučo pa je spet dodal eno prisodo: »Iz tistega časa, ko smo že sami vozili na gos-
domači rezervni klopi so bili z igralci vedno pomešani
■p*

Alojz Vidmar v tistem cunjastem zelenem dresu - za kaj boljšega klub takrat še ni imel denarja.
(Foto: arhiv RK Col)
tavanja, je tudi ena, ki sicer ni bila ne vem kako nevarna, je pa dokaz, s kakšnimi avtomobili smo se vozili in kako smo se znali rešiti iz zagate.
Vračali smo se s tekme, ki smo jo odigrali nekje na Idrijskem koncu (Tolmin, Most na Soči, Cerkno in Spodnja Id rja so bili klubi iz tistega konca).
Seveda smo se vračali čez Ključe, ker smo se nameravali ustaviti še v gostilni v Idrijskem Logu (Koševnik). Nekje na sredi serpentin pa je Buba z izposojenim »pčotom« obstal. Takoj smo, kot pravi strokovnjaki, ugotovili da je »šla dunta«,to je spoj med po-losovino in pogonskim zadnjim kolesom. Seveda bi napako popravili, prej kot v petnajstih minutah, če bi le imeli rezervno »dunto« Ključ št. 13, ki si ga za zamenjavo potreboval, je bil tako ali tako obvezen pripomoček v »fičotu« Kot ključ za vžiganje. Kaj sedaj? Pa je padla ideja. Dva iz Bubinega »fičota« sta se usedla na prednjo »havbo« Lučotovega »fičota«, se z nogama uprla v zadnjo »havbo« Bubinega »fičota« in hajd‘po klancu. Rečeno storjeno in brez večjih težav smo se pripeljali do gostilne v Koševniku. Od tam je Lučo skočil domov po rezervno »dunto«, ostali pa so ga ta čas...«
Tone je povzel prvo leto tekmovanja: »Tista prva sezona je bila bolj tako. Smo se lovili. Ampak smo pokazali, da imamo voljo! Mislim pa, da je eno prvih prelomnic v delovanju kluba predstavljalo leto 1978. V tem letu smo prvič zmagali v rokometni ligi, (7. maja 1978 smo v Mostu na Soči premagali RK Soča z rezultatom 23:30. Kasneje smo premagali še RK Partizan iz Dornberka ter RK IMP iz Spodnje Idrije in osvojili končno 5. mesto v ligi)jul ja smo odšli na priprave v Sečo. Nepozaben pa je bil turnir v Spodnji Idr ji. Poleg tega, da smo zmagali, smo presenetili tudi s tem, da smo se tja odpeljali z avtobusom, polnim navjačev. Nekaj povsem novega, kar pa je pozneje postala redna praksa kluba.«
»Tudi priprave v Seči so bite nekaj ne-
Prevozi na tekme z avtobusom so postali »zaščitni znak« Rokometnega kluba Col.
(Foto: arhiv RK Col)
znanega, za tiste čase in za eolske razmere skoraj nepredstavljivega.« Branko se je iz tistesa časa spomnil nekesa drusesa, za mladesa športnika tudi pomembnesa, datuma: »V Seči sem še bil na pripravah,
29. avgusta tega leta pa sem moral na služenje vojaškega roka.« »Dvakrat Seča, enkrat Rovinj, pa priprave na Javorniku.
To vse so bile aktivnosti, ki so zagrabile, ne samo nas, stare rokometaše, pač pa tudi mladince«,\e tisti »nepalski« del delovanja kluba opisal Tone:	te priprave
so še sedaj priljubljena tema, ko nanese pogovor na rokomet«
Lučo je dodal: »Predvsem tisti del teh priprav, ki se tiče dogajanja, ki ni najbolj povezano z rokometno igro. Ce bi seštel ure spanje vseh udeležencev priprav v Rovinju ali na Javorniku, številka verjetno
ne bi presegla povprečja ur spanja enega človeka. Ampak, saj smo bili mladi, ha, ha, ha...! Bubaje bil pravi specialist za take nedolžne nočne »akeje«. Kaj vse sije izmislil, da le ne bi kdo zaspaljese-ni tega leta smo izvolili novo vodstvo kluba in takrat se je začel po malem s tajniškimi posli ukvarjati Ivan Rušt, kasneje . nepogrešljivi član Izvršnega odbora kluba.« Tone je našteval naprej: »Sezono 1978/79 smo končali na tretjem mestu v PCRL Leta 198O smo imeli omenjene priprave v Rovinju in na Javorniku. Menije ostalo najbolj v spominu prenašanje tistih skal iz vrtače gor čez cesto na Javornik. Kot na Golem otoku«
Ivan Rušt, dolga leta tajnik RK Col: bilje alfa in omega pri organizaciji delovanja kluba - tudi vzorno urejen arhiv kluba je njegova zasluga.
(Foto: arhiv ! RK Col)
Branko, s smehom: »Zvečer v koči je bil špas. Ma kdo je kaj spal. Pa ranjka Žgonka, oskrbnica, kako nas je stregla? Nobena, še tako velika neumnost, je ni spravila iz tira.« Tone se ni pustil zmesti: »Znali smo
Priprave na Javorniku - Branko je znal iz igralcev izvleči še zadnje atome moči.
(Foto: arhiv RK Col)
14 (jv/dvAZc, COjSsIhjZ/Z
biti pristni in to je tudi pritegnilo zraven mlade. Kajti že leta 1981 smo registrirali prvo mladinsko ekipo.« Lučo proti Tonetu: »Takrat si prevzel predsedniško funkcjo ti, Tajne?« »ja, leta 1980 sem postal predsednik kluba, leta 1981 smo naročili izdelavo značk, emblema in zastave kluba. Dobili smo tudi svojo omaro za pokale in diplome. Nabavili smo trenerke in copate za vse igralce, ter spisali celo pravila o upor-abi le- teh,« se je svojega predsedovanja spominjal Tone. »Začelo se je redno delo z mladinci, saj jih je vodil Branko. Rezultati trdega dela so se pokazali že čez nekaj let«
Zastava kluba na pročelju šole. in značka kluba.
Foto: arhiv RK Col)
Lučo ga je dopolnil: »Za razliko od nas, starejših, ki smo skoraj vedno trenirali 'n nastopali brez trenerja. Nekaj sem Poizkušaljaz, Branko, tudi ti si bil na mestu trenerja. Pa nekako ni šlo. Brankota smo še nekoliko poslušali, z nama dvema pa 50 bili križi. Če si trener in igralec, povrh VSiega še enako star kot večina drugih ■■■jo kdo te bo pa poslušal. Buba je, ko Je beseda nanesla na treniranje, večkrat
rekel: »Ej, če bi mi imeli pravega trenerja?« To je to! Saj smo trenirali, a bolj po svoje. Mladincem se je poznalo, da jih Branko drži na kratko in da imajo nek sistem igre. Pri nas je bilo vse bolj na »horuk«.
Za kratek čas se je debata spet vrnil v tisto prelomno leto 1976, ko je RK Col začel nastopati v PCRL. Pogovor je nanesel na igralce, ki so igrali v takratni ekipi in nobeden od trojice ni znal našteti niti prve ekipe. Iz vzorno urejenega arhiva RK Col (zasluga za to gre Ivanu Ruštu) lahko razberemo, daje 12. septembra 1976 na Colu klub odigral prvo uradno tekmo v PCRL Nasprotnik je bila ekipa RK Soča z Mosta na Soči. Končni rezultat je bil 22:38 (11:22). Sodnik Vojko Stegovec je po tekmi zò-p\sa{: »Tekma dveh neenakovrednih nasprotnikov. Mladi in neizkušeni domačini niso bili kos prekaljenim gostom!« Kot pravi strup za domačine se je izkazal gostujoči igralec Leban I, saj je zadel kar 21-krat. Ekipa Cola je nastopala v naslednji postavi: vratarji:Jože Hladnik, Anton Praček in Ivan Repič, igralci pa so bili: Lučo Trošt (7 golov), Tone Tratnik (5), Silvo Tratnik (1), Franko Petrovčič (1), Boris Samec (5, dosegel je tudi prvi gol na uradnih tekmah RK Col in sicer v 6. minuti, za rezultat 1:3), Marjan Puc (o), Anton Podobnik (1), Alojz Vidmar (2) in Silvo Kovšca (0).
H
Še ena o Bubi in njegovih dogodivščinah na tekmah PCRL. Tekma se je odvijala na igrišču pod šolo in nasprotniki so zapravili napad. Kar se da hitro je Buba stekel v protinapad, gledajoč nazaj, kdaj mu bo vratar podal žogo. Na poti pa se mu je znašel sodnik Božo Novak, ki se ni imel časa umakniti in oba sta se znašla na tleh. Božo je kasneje večkrat dejal: »Prvič seje dogodilo, da meje podrl kakšen igralec. Kot da bi me zadel vlak!« Buba pa, ne bodi len, je med smehom dodal: »Vidiš Božo, vse se enkrat zgodi prvič!«
Božo Novak ( v ozadju) kot sodnik na eni od tekem na Colu.
(Foto: arhiv RK Col)
šskma med RK UPA in RK Col: igralec z žogo je Darjo Fare (RK UPA) tik ob njem (v skoku) pa Boris Samec, v ozadju (temen dres)je Lučo Trošt; dogajanje s črte 6-^trskega prostora spremlja Tone Tratnik (temen dres) Foto: arhiv RK Col)
Ena prvih fotografij igralcev RK Col - fotograpjaje verjetno nastala na turnirju v Spodnji Idriji; stoj'jo (od leve proti desni): Lučo Trošt, Marjan Puc, Alojz Vid ma [Franko Petrovčič, Branko Leban in Boris Samec; čep jo: Roman Bajc, Tone Tratniik, Tone Praček, Tone Podobnik; sedita Ivan Repič in Ivan Rušt.
(Foto: arhiv RK Col)
(ČAvVZc ccuS'puivF. 5? M15
Pogovor se je kmalu vrnil v utečene tirnice. Rokometni klub Col v začetku 80-ih let. Tone: »Ob peti obletnici kluba je bilo registriranih že 57 igralcev. V sezoni 1981/82 so člani končali na tretjem mestu v PCRL, mladinci pa so bili v svoji ligi četrti. Naslednje leto smo v klub vključili tudi pionirje (proti Lučotu) vodil sijih ti« Lučo je povzel: ;; Takrat sem delal v šoli in par generacij je bilo res dobrih. Konkurenčni smo bili dolinskim ekipam, saj smo enkrat celo brez poraza postali občinski prvaki. Treba pa je vedeti, da je uspešnost pionirskih ekip na Colu odvisna predvsem od tega, kako močna je generacija. Če imaš v eni ali dveh generacijah malo fantov, pa še od tehje nekaj »levih«, se lahko postaviš na glavo, pa ne boš nič dosegel.«
v Drugo republiško ligo in uspešne kvali-fkacije, mladinska ekipa se je borila za vrh v svoji skupini in dvakrat nastopala v republiškem polfnalu. Kaj bi lahko dosegli še več?« Lučo: »Odločitev o tem, da gremo v kvalifkacije za drugo ligo smo sprejeli na eni jasi blizu plazu nad Dolgo Poljano. Se mi zdi, da smo se vračali s tekme v Dornberku. Dolgo smo tehtali razloge za in proti. Nazadnje je zmagal predlog, da poizkusimo v kvalifikacijah. Navsezadnje niti nismo imeli vseh pogojev, saj smo v PCRL osvojili šele tretje mesto«
njihovi mlajši igralci»kalili«vdrugi ligi Zato so nam tudi posodili oba Breclja, Drago in Aleša. Jaz se spomnim tistih kvalifkacij v Ljubljani, na Kodeljevim. Proti Semiču smo imeli tekmo že dobljeno, sodnika sta že piskala konec, le še devetmetrovko so morali igralci Semiča izvajati. In iz tistega strela smo dobili gol.« Lučo je po svoje doživljal tiste trenutke: »Tak gol dobiti enkrat na sto poizkusov. Sem mislil, da\ bom pregriznil Toneta (vratarja). Pa smc\ le uspeli, po podaljških. Na tistem turnirji] sem v pod kolenski mišici staknil tako\
Kvalifikacije za ulazak u drugu reUubličku rukomefnu Hfiu
Col na prralužetKfl
TJUBIJANA
Sest nt.OTfSl. le. Slevan i C..I, a postelj ^
ciomači Slovan borilo kc u «pori-
„kol av«»nt Kodelieve «» ulasel.
^^rUKolit?**trm inn; 1 Ilirska Districa, jer z., ftadn tjednn dana prije ! slvcnih borbi Jo5 nlje sìrvijI
Ekipa pionirjev OŠ Col, ki je v šol. letu 1985/84 osvojila naslov občinskega prvaka; stojijo (z leve proti desni): Lučo Trošt, Dušan Koren, Damjan Kobal, Uroš Puc, Franko Bizjak, Stanko Pregelj, Tomaž Kovšca; čep jo: Robert Honomihl, Martin Praček, Rudi Kobal, Silvan Praček, Tiberij Polanc in Simon Tratnik.
(Foto: arhiv RK Col)
»To so bila, po mojem, najbolj uspešna leta kluba,«\e dodal Branko. »Rušt je vodil delovanje kluba z železno roko in rezultati tudi na organizacijskem področju nisi izostali. Odločitev za vstop članov
»Mislim, da so nas v Ajdovščini malo »potisnili naprej«,)e razmišljal Tone. »Takrat je bil RK Lipa močan in tudi v njihovem interesuje bilo, da imajo v nižji ligi kak klub iz bližine. Mišljenoje bilo, da bi se tudi nekateri
Izrezek iz časopisa Sportske novosti: Col po Podaljških...
(Foto: arhiv RK Col)
podplutbo, da mi je dr. Katja Šoštarič, ki je kasneje opravljala zdravniške preglede igralcev (za nastopanje v drugi ligi so bili potrebni zdravniški pregledi) predlagala, da si jo dam odstraniti kar operativno.« Tone: »Kakšno veseljeje bilo, ko smo prišli domov. Rušt se je kar vozil po igrišču ž svojem spačku. Zastave, vpitje... «
Lučo je samokritično pogledal v takratno dogajanje in igranje v drugi ligb;Dri;,ga liga se je pokazala kot povsem nekaj novega. Prevozi do Novega mesta, Kočevja, Škofje Loke itd. so zahtevali svoje. Že res da je Boštjančič (direktor UPE) dovolil, da smo uporabljali njihov kombi (vozil je Franko Petrovčič), a začelo je škripati pri drugih stvareh. Predvsem igralci smo premalo resno vzeli tekmovanje na višjem nivoju, saj se je neredko dogajalo, da smo, če smo hoteli odpotovati na tekmo kolikor toliko popolni, morali iti posamezne igralce buditi. (Neredko se je dogajalo, da smo odšli s Cola takoj po peti uri zjutraj)...«
Kombi, s katerim smo se »furati« na tekme druse slovenske lige ~ Buba sije prostor za počitek po tekmi poiskal kar v zadnjem delu kombja.
(Foto: arhiv RK Col)
Tone je nadaljeval: »Mene je, kot sem že [ Povedal, to blazno jezilo. Sam sem tekmovanje v drugi ligi vzel zelo resno, malo manj pa ostali igralci. Ko se je videlo, da Bomo s tako ekipo težko dokončali tekmovanje, smo vključili tudi mladince, a ni Boj prida pomagalo. Poznalo se je tudi 1°, da praktično nismo trenirali, pa tudi Vse domače tekme smo morali odigrati v Ajdovščini (igrišče pod šolo je bilo premajhno) Zato sem v spomladanskem delu tudi prevzel trenersko mesto, a »stare osle uàt vozit«je ponavadi brez uspeha. Tako M bilo tudi z nami. Na eni takih tekem, kjer nam ni šlo nič od rok je nastal tudi hsti moj mnogokrat citirani izrek: »Če ne Boste igrali, boste šli vsi ven!«
Lučo pa seje ob spominjanju na pranje v ^ruSi lisi dotaknil še nečesa: »Takrat smo Bih mogoče malo preveč zagledani sami VQse. Vse bomo zmogli sami! To je bil naš klub!!! Nikomur od zunaj nismo pustili, da B' se nam preveč približal. Res pa je, da ne Verri, če je kdo to sploh poizkusil. Ko sedaj Sledom nazaj, mislim, daje RK LIPA takrat Mei interes, da ima v bližini nižjeligaški klub. Da razširi bazo, od koder bi črpal 'Sralce za svojo ekipo. Manjkal pa je tisti nekdo, ki bi nas znal pri petja ti do spozna n-J°, da tesnejše sodelovanje koristi obema kluboma.« Branko je razmišljanje Lučota Spolnil: »Nekateri igralci s Cola so zai-
grali tudi v postavi RK UPA Alojz Vd-maf Simon Skvarč, mogoče sem koga še pozabil Je pa res to kar praviš (proti Lučotu) da se bo rokomet v Vipavski dolini razvjal le, če bomo vključili v redno vadbo učence iz vseh šot Tu bi bilo potrebno preseči nekatere stare zamere in stvari zastaviti na novo. Zal, pa se zaenkrat še nismo uspeli dogovoriti o tem«
Tone seje ponovno vrnil v čas tekmovanja v drusi lisi: »Navkljub temu smo bili do konca v igri, da ostanemo v ligi. Z malo več resnosti in odgovornosti bi nam to tudi uspelo. Vprašanje pa je, kako bi bilo naslednjo sezono. Izbor igralskega kadra je bil absolutno premajhen. Verjetno bi si za eno leto podaljšali agonijo. Čeprav, če pogledamo »procentualno«, mislim, da je redko katera sredina dala toliko igralcev rokometa, kot prav Col! Mogoče Celje?«
Lučo pa se je spet spomnil tistih lepih dni, ko so širom	po
Sloveniji spoznavali nove	ro-
k o m e t n e kolektive:
»Tista tekma s Slovanom v Ajdovščini mi bo ostala vedno v spominu.
Slovan je bil takrat v evropskem vrhu, evropski podprvak. Od
prve ekipe je manjkal le Krivokapič Smo se jim kar dostojno upirali. Franko je takratnega vratarja Slovana Brgleza spravljal v obup. Z desnega krila mu je dal nekaj lepih golov. Vedno v prvi kot, tako da so nazadnje na Brgleza začeli vpiti že lastni igralci. Di no (Drago Brecelj) pa je Slovanovo mrežo rešetal z zunanjih pozicij. Pri tem je bit tako uspešen, da so ga Slovanova nazadnje poškodovali in je posledice tiste poškodbe čutil še dolgo. Tekmo smo seveda izgubili, a vtis je bil zelo dober. Tonetu Podobniku pa je ostala v spominu tekma z žensko reprezentanco Jugoslavie. Za Jugoslavijoje takrat igrala tudi Svetlana Kitič, v tistem času verjetno najboljša rokometašica na svetu. Tone Podobnik se je kasneje večkrat pohvalil, da je bil zadolžen za njeno pokrivanje: »Ti ne veš, kakšna baba je bila«.
Tone pa se je dotaknil tudi vzrokoy ki so privedli do stasnacije in skoraj razpustitve kluba. »Rušitev isrišča pod šolo (1984) je zasotovo veliko pripomosla k temu, da je klub začel hirati. Leto 1984 je bilo zadnje, ko so mladinci še dosesali dobre rezultate (tekma s Kozino v Hrpeljah je odločala celo o prvem mestu v IÌ3Ì), člani pa so praktično prenehali israti.«
Ekipa mladincev v eni svojih najboljših postav: stoj jo (od leve proti desni): sodnik, Branko Leban, Darjo Bajc, Matjaž Kovšča, Peter Vidmar Simon Skvarč,Janez Kovšca, Miran VidmafRobert Rjavec in sodnik; čepjo: Dušan Koren, Damjan Kobal, Tomaž Kovšca, Dušan Plesničar in Matjaž Bizjak. (Foto: arhiv RK Col)
(j&ZČ/VZo cojs-vuiČ/h. S?M M6	17
»Improvizacija s treninsi (pri Cestni bazi Col, v Črnem Vrhu, v Ajdovščini) se ni obnesla in starejši igralci, (Lučo je dodal: »Na čelu s tabo, ki si bil »glavni birič v kamnolomu«), smo začeli razmišljati o gradnji novega igrišča.. Dve leti smo vse svoje sile vlagali v to, da smo 30. avgustal986, ob desetletnici kluba, svečano odprli novo igrišče Lipov gaj. Kaj vse seje delalo, daje igrišče zraslo, pa je snov za nov prispevek v Colskem časniku. A o tem kdaj drugič«
Branko in Sandi s »kobro v kamnolomu« novega igrišča.
Foto: arhiv Lucija Peljhan
Lučo pa je pogledal na vso stvar še nekoliko drugače: »Mi, starejši, smo si v tistih letih začeli ustvarjati tudi družine. Kar poglej, kateri letnik so naši prvi otroci. Vsi okrog 1986 in '87. »Divjanje« po igrišču je počasi prehajalo v drugi plan. Ne da se nismo več dobili na igrišču, a v ospredju so prišle tudi druge stvari. Je pa res, da tista generacija za nami ni dovolj poprijela.«
Razgovor je začel zahajati v vode, ki z rokometom niso imele več mnogo skupnega. Kozarci so bili prazni in tudi ura je kazala, da bi bilo treba končati. Tokrat smo o colskem rokometu spregovorili Tone,
Branko in Lučo, vsak s svojim videnjem takratnega časa. Vsi drugi igralci, in teh ni malo, bi o rokometu lahko povedali svojo zgodbo. Srčno upam, dajo kdaj tudi bodo. Kajti, priznali ali ne, rokomet namje dal mnogo lepega. Seveda pa smo tudi mi dali rokometu mnogo. Dali smo mu del svojega srca!

Gostovanje in zmaga v Celovcu
Ne spominjam se, kakoje prišlo do tega, da je mladinska ekipa RK Col, na dan mladosti, 25. maja 1984, odpotovala na gostovanje v Celovec. Bilo pa je nekaj neverjetnega; si predstavljate: en majhen Col proti velikemu Celovcu tam nekje daleč v Avstriji - tega ni kazalo zamuditi. Tako nekako sem razmišljal tisto jutro na dan odhoda, ves slaboten in dehidriran, saj sem ravno preboleval trebušno gripo. Toda počutil sem se precej bolje in sem šel. Na starem igrišču pod šolo smo se natlačili v nekaj avtomobilov in krenili. V Kranju smo se v neki menzi izdatno podprli, seveda se nismo »obremenjevali« s kakšno športno prehrano, ampak smo izbrali bolj domače jedi kot so vampi, golaž ali pasulj. Se najbolj izviren je bil Boris (Robrski), ki sije poleg pasulja, kot solato, izbral še okisan fižol. V Avstrijo smo se spustili preko Ljubelja in že sredi popoldneva prispeli v Celovec. Do tekme je bilo še kar nekaj časa in izkoristili smo ga za pohajkovanje po mestu. Sam sem se ga udeležil le za kratek čas, kajti ščipanje in kipenje v trebuhu me je prisililo, da sem se vrnil k naši »stoenki«. Tam sem sedel kot kup nesreče in se zvečer že videl na tribuni. Bolečine v trebuhu so postajale vse hujše, počutje »za umret« in takrat seje zgodilo. V delčku sekunde sem pograbil vrečko, ki sem jo k sreči imel pripravljeno, nato pa je šlo iz mene dobesedno kakor vulkan - na-bruhal sem skoraj tri četrt vrečke in takoj mi je neznansko odleglo. Pojavil pa se je nov problem: kam z vrečko?! Vse naokrog je bilo čisto in urejeno, do najbližjega smetnjaka bi moral mimo skupine ljudi,
zato sem se odločil za bližnji okrasni grm n Previdno sem zavihtel vrečko in jo na-1'! meril skozi vrzel med vejami, toda groza: 2 vrečka se je zataknila za vejo in obvisela, 1 vsebina pa po vejah in tleh. Takoj se j« ^ začel širiti smrad in mislim, da sem pora-5 bil samo sekundo, da sem zaklenil avto in k izginil. Žvečenje bila tekma. Igrali smo en- J' kratno, prevzeti od čudovite dvorane, v r kakršni do takrat verjetno še nihče izmed ^ nas ni igral. Med ogrevanjem sem imel težave, nekajkrat sem moral na stranišče : - kar ni šlo prej ven spredaj, je šlo sedaj( zadaj, in bil sem kar malce zaskrbljen, toda ; med tekmo nisem imel težav. Igrali smo ( sijajno in Avstrijce premagali za deset go- 1 lov (35:25). Najbolj so mi ostali v spominu I trenutki, ko sem izvajal sedemmetrovko ' in mi je Boris (Robrski) s tribune zaklical:;;^ Simon, daj mimo glave!" Res mi je uspel čudovit met, tik mimo vratarjeve glavo in takrat je s tribun zadonel tisti značilni široki Borisov smeh »haa, haa, haa, haa«, daje odmevalo po dvorani. Po tekmi so nas gostitelji povabili v nek lokal, kjer so nam postregli s klobasami, sokovi in piv-om. V dobrem vzdušju smo zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi, lepo, večglasno, Avstrijci pa so na vse grlo tulili svoje ...
Ko smo se vzpenjali nazaj proti Ljubljani, seje v mojem želodcu zopet začelo nekaj dogajati. Vse kar sem pojedel in popil sem z veliko muko zadrževal v sebi, in ko smo na naši strani zapeljali iz predora, sem šoferju zaklical naj ustavi in se pognal proti bližnjemu grmovju, kjer sem zopet izpraznil želodec, za menoj pa so pritekli še nekateri, da bi si olajšali mehurje. Cariniki in policisti na mejnem prehodu pa pokonci in kar precej pojasnjevanja je bilo treba za to, da so nas spustili naprej proti domu.



Colski rokomet po letu 1996
Januar 1996: Branko Leban začne z delom z najmlajšimi (letnik 1983 do 1989)-Organizacija kluba je v skladu z novo zako-
n nodajo o društvih, Branko Leban postane s-njegov predsednik. Ekipa dečkov prične a: 2 nastopi, in sicer po turnirskem sistemu, a, Takratni rokometaši pa seveda ne bi de-e tavali brez pomoči in zainteresiranosti i- staršev V teh letih seje na Colu poizkusi-n ta z organizacijo ženske selekcije. Veselje n J® pokazalo kar nekaj mladenk, ki pa so bile J na žalost zaradi pomanjkanja trenerskega i kadra pomaknjene na stranski tir.
:l
3 *997: Da se vsako delo poplača, so seve-ij da pokazali tudi fantje društva Trillek, ki 3 so ob takratni novoletni proslavi podelili 3 Dolsko gartrožo prav »motorju« eolskega - rokometa Branku Lebanu, saj je po dolgih J tatih ponovno obudil in obnovil aktivnosti ) v rokometnem klubu Col.
/
1 *998: V tem letu redno, dvakrat do tri-: krat tedensko, trenirajo tri generacije, in i sicer od letnika 1993 do 1990.25 mladih, ; morda nekoč velikih rokometašev; seveda ) rrenira z veliko zagnanostjo in z motivom i Po nadgraditvi znanja.
*999 in 2000: Dečki B pričnejo z nasto-. P1 v ligi, kjer so si začeli nabirati izkušnje za kasnejše obdobje, ko preidejo preko kat-eSorije dečkov A, v sezoni 2004/2005, do kadetov. Vsekakor Brez trenerjev do koga vsekakor ne bi prišlo. Tako so najprej ^taš Krapež, v nadaljevanju pa še Anej Leban, Blaž Peljhan in pred kratkim Beno TAichelizza poskrbeli za predajo svojca rokometnega znanja in motivacijo
rokometašev.
2001 do 2003: Ta leta so vsekakor še na Poseben način zaznamovala Col, saj seje l2vedla rušitev dotrajanega prosvetnega doma in hkrati improvizirane telovadnice 2a rokometne in druge aktivnosti. Vendar So se po slabih dveh letih krajani Cola, z rokometaši na čelu, lahko veselili nove Prepotrebne telovadnice. Prav slednja je Lka nujna za normalno delo in tako tudi 2ime niso ovirale ali ustavile dela z mladci športniki.
20Q4; V eolskem rokometnem klubu se 0 tato oblikuje novo vodstvo, kjer krmilo Prevzame Alenka Žgavec. Najboljši Col-
ski rokometaši začnejo s treningi v bližnji Ajdovščini. Prav trdo delo pa že prinese velik uspeh, ko Patrik Leban in Rok Kobal dobita povabilo v slovensko rokometno izbrano vrsto.
2004 in 2005: V tej sezoni še že pokažejo prvi resnejši rezultati, saj so kadeti osvojili 17 me.sto na državnem nivoju, mlajši dečki pa 24. mesto.
2006: Leto, ki se je prav danes izteklo, je prineslo odlične nastope Patrika Lebana in Roka Kobala pri rokometnem klubu Ajdovščina, trener Branko Leban pa je v letošnjem letu prevzel ekipo Mitola iz Sežane. Colski rokometni klub je na vrhuncu, saj pridno trenira 35 dečkov. Tik pred izidom našega in vašega časnika pa nam je Božiček prinesel še neuradno vest, da naj bi trenutno najboljša Colska rokometaša, P&R, svojo kariero nadaljevala na najvišjem nivoju. Vendar: dokler ni še nič uradno »pssst!« in kot pravi Mercatori: »Ma ne okol govort!«.
Nove generacije eolskih rokometašev se, sedaj že »upokojeni« rokometaš Nejc Pregelj - Nešto spominja takole:
Davnega leta 1996 smo mladi fantje s Cola in okolice izvedeli, da Branko Leban ustanavlja rokometni klub in nas vse vabi k sodelovanju. Kot je bilo videti, je to povabilo naletelo na prava ušesa, saj je bila na prvem treningu telovadnica (takratni kulturni dom) polna nasmejanih in razigranih mladcev. Vsi smo z nestrpnostjo pričakovali Bran kota, saj ga nekateri še nismo prav dobro poznali. Na prvih treningih smo se bolj ali manj pogovarjali, saj nam je Branko želel predstaviti svoj pogled na rokomet, hkrati pa nam je tudi povedal, kaj pričakuje od nas. Zahteval je le dve stvari: Resnost in Disciplino. 5 prvimi malo resnejšimi treningi smo spoznali, da se s temi besedami ni samo šalil, ampak je na vsakem treningu posebej zahteval disciplino in vsekakor tudi resnost. Ker pa smo rokomet vzljubili, nam tega ni bilo težko izpolnjevati. Da je bito tako govori že samo dejstvo, da smo
vsi komaj pričakovali tisto urico in pol treninga, kije bila naporna, a v naših očeh vedno prekratka! Trenirali smo trikrat na teden, in sicer čez leto na igrišču, pozimi pa v telovadnici. Trening je bil sestavljen iz ogrevanja, tehničnega dela, na koncu pa je bil, nam najljubši, sprostitveni del, v katerem smo največkrat igrali nogomet, košarko ali kakšno drugo skupinsko igro. Mislim, da so bili ti zadnji deli res uspešni, saj so se tukaj med nami spletle močne prjateljske vezi, ki v večini primerov držijo še danes. Po začetnem treniranju in pripravljanju smo se seveda odpravili tudi na tekme. Kot zanimivost naj povem, da smo na prvi tekmi v Ajdovščini izgubili za več kot 10 golov. To nas je fant,e polne zanosa in energije, močno razočaralo, a nas je trener Branko hitro potolažil s tem, da smo še neizkušeni in da nam bo v prihodnje šlo bolje.
In imel je prav, postajali smo vedno bolj izkušeni, fzično bolje pripravljeni, tako da smo sčasoma domov prinesli tudi že kakšno medaljo. A nismo bili samo izkušenejši in močnejši, fantje smo tudi miselno dozoreli, saj nas je rokomet obranil pred vsemi nevarnostmi in tegobami, ki prežjo na današnjo mladino. Ko se takole spominjam rokometa, mi je prav žal, da sem ga zaradi številnih drugih osebnih ciljev zapustil, saj mi je nekoč in mi še vedno zelo veliko pomeni. Lahko celo rečem, da je bil rokomet naš drugi dom. Na koncu si želim, da bi bilo še več takih in podobnih rokometnih kluboy kot je bil na Colu, saj nam je le-ta pot odraščanja precej polepšal, kar pa vsekakor ni zanemarljivo.
Ob pomoči Antona Tratnika, Nejca Preglja, Lucijana Trošta in Simona Skvarča zrežiral
(cMŠzAmc. c&k/spivif/C 5?M M6	19
15 let društva Trillek
Ko smo sedeli na prvem uredniškem sestanku za letošnji Colski časnik in so ideje za njesovo vsebino padalc ena za drugo, smo si spričo dejstva, da je bilo društvo Trillek ustanovljeno pred natanko 15 leti, obetali vsaj intervju z bivšim »dosmrtnim« predsednikom Jankom Žgavcem - Jancem in članek aktualnega predsednike Sandija Škvarča. Dobili pa smo... hmmm - nič! Pa ne, da nismo vprašali... Kakorkoli, da lepa obletnica Trillek-ovega aktivnega delovanja (oživljanja starih običajev in poživljanja eolskega dogajanja) le ne bi šla kar tako mimo, smo v Colskih časnikih iz preteklih let poiskali nekaj zanimivih zapisov o tem »razvpitem« eolskem društvu...
Na Colu imamo od aprila letošnjega novo organizacijo - društvo Trillek, društvo za ohramtev starih običajev. Ustanovili smo ga nekdanji mladinci, sedaj pa člani Odbora za pripravo novoletne proslave, ki smo želeli, da naše delovanje tudi nekoliko bolj uradno uredimo. Povod za formiranje v društvo pa je bil še eden. Po preoblikovanju Zveze socialistične mladine Slovenije (kateri smo po lepi socialistični navadi pripadali vsi mladi), v Liberalno - demokratsko stranko so se ukinile lud, osnovne organizacije mladine po vaseh Vaške mladinske organizacije so s tem izgubile status pravne osebe, izgubile so pravico uporabljati žig, naročilnico, niso več mogle uradno prijaviti plesov in podobnih prireditev. Tistih, ki niso bili kdovekako aktivni, to ni prizadelo, v tistih sredinah, kjer so bili mladi povezam in so aktivno delovali, pa so iskali načine, da to delovanje ponovno formalno -pravno uredijo. V glavnem so se odločali za ustanavljanje mladinskih klubov.
trillek
Društvo za ohranitev starih običajev
No, pri nas smo sc odločili diugače. Novi organizaciji Smo hoteli dati neko bolj vsebinsko ime. Glede na našo aktivnost, ki je bila zelo povezana z ohranjevanjem starih šeg in navad, smo sc odločili, da se za izbiro imena malce bolj potrudimo...
30. aprila letošnjega leta smo se zbrali v pevski sobi v Zadružnem domu in opravili ustanovni občni zbor društva. Najdaljšo razpravo smo imeli prav v zvezi z izbiro imena. Leteli so različni predlogi, nazadnje pa smo se vsi strinjali z imenom, ki ga je predlagal Janko: društvo Trillek, po imenu ostankov gradu iz rimskih Časov. Ker s tem še m bil pojasnen namen našega delovanja, smo mu dah še dodatno ime - društvo za ohranitev stanh običajev, ter začeli zamotan postopek, za uradno registracijo.
Na ustanovnem občnem zboru smo seveda sprejeli statut in pravila in izvolili predpisane organe m vodstvo društva. Predsednik je postal Janko Žgavec, tajnik Sandi Škvarč, Matjaž
Bizjak pa blagajnik. Določili smo okvirni program dela, ki naj bi slonel na dejavnostih, ki smo jih opravljali že do sedaj. Sem spadajo novoletne aktivnosti s Colskim časnikom in novoletno proslavo, miklavževanje, podoknica m Colska nedelja s prikazom peke kruha v krušni peči. Poskusili bomo pripraviti prikaz oglarstva, mogoče pa še kakšen podoben sur običaj ali dejavnost.
V program smo zapisali tudi sodelovanje z ostalimi subjekti na vasi - z rokometnim klubom, gasilskim društvom, pevskim zborom, krajevno skupnostjo, obratom tovarne Alpina, Lovsko družino, župnijo in šolo. Svojo aktivnost naj bi torej usmerjali tudi v aktivno sodelovanje ob raznih potrebah, ki nasunejo na Vasi.
Želimo si, da bi se v društvo včlanilo čim več krajanov. Pripravili bomo občni zbor in vas povabili zraven.
Sandi' Škvari
Društvo Trillek je staro prav toliko kot naša država - ustanovljeno je bilo aprila Ippi, objava ustanovitve pa je bila zapisana n0 drugi strani Dolskega časnika, kije izšel decembra istega leta.
KAM S CERTIFIKATI?
razmislite o naši ponudbi
?	Kot lastniki certifikatov verjetno že bolj ali manj veste, kakšne so možnosti vlaganja. Najbolje bi bilo
lastninski certifikt vložiti v Petrol, v Hit ali v kakšno drugo bogato firmo. Navadnim smrtnikom pa na J	žalost to ni omogočeno. Nekateri se boste zato odločili za vlaganje v firmo, pri kateri ste zaposleni, za
p	katero pa se ponavadi ne ve, kako bo prebrodila sedanjo recesijo in splošno ekonomsko krizo. Ostane vam
tudi možnost, da certifikat prodate za 10-20 % njegove vrednosti in s tem nekaterim, ki jih lahko kupijo omogočite lahek zaslužek, kar pa je hkrati tudi kaznivo. Verjetno pa še pomislili niste, da se vam možnost pametnega vlaganja ponuja prav pred nosom - na Colu.
VLAGAJTE V TRILLEK
|	^*a> predlagamo vam, da vlagate v Trillek. Ker predlog sam po sebi nič ne pomeni, posebno če gre za
denarne zadeve, naj vam ga podrobneje utemeljimo.
Po uradni cenitvi, ki je bila opravljena 29. februarja letos, je vrednost društva Trillek 148,750.000,00 tolarjev in sicer po postavki materialno - fiksna vrednost. Sem spadajo fiksna sredstva, vrednostni papirji, zakupi raznih pravic in denarna sredstva. Glede na vrednost delnic pri MP motòr co., glede na lastništvo nad TV Trillek in glede na večinski delež pri nadziranju proge in opravljanju raznih storitev (gostinske storitve, reklamni panoji) na trasi Ajdovščina - Vodnjak pri dirki Giro di Italia, je bila ocenjena fiksna vrednost (materialna vrednost) na 62,350.000,00 tolarjev.
Še večja pa je vrednost renomeja - imena društva Trillek. Ime je ocenjeno na 50,000.000,00 tolarjev, odgovorni urednik Colskega časnika in strankarski funkcionar na 25,000.000,00 tolarjev, predsednik društve (in tudi večine ostalih eolskih klubov in društev) na 10,000.000,00 tolarjev, na isto vrednost pa so ocenjeni tudi ostali člani društva.
Povedati pa je treba, da smo iz zaupnih virov izvedeli, da je društvo Trillek tudi delničar Hitove, v Italiji stacionirane firme Lucchi s.p.a., katere vrednost naj bi bila tri milijarde lir.
Zaradj vseh naštetih kvalitet, se za Trillek zanima tudi veliki italijanski televizijski magnat, ki hoče na vsak način dobiti v roke vsaj 51% Trilleka. Njegove interese v Parlamentu zastopa predstavnik ene od manjšin ter nekaj skorumpiranih poslancev. Z njihovo pomočjo mu bo verjetno uspelo.
Samo društvo Trillek je iz lastnih sredstev sposobno izvesti dokapitalizacijo le do 10% vrednosti, razen v primeru, da bi Colčani dovolj zgodaj in v zadostnem številu vložili vanj svoje certifikate. Vrednost certifikatov, ki so v vaših rokah, dragi Colčani, je približno 300,000.000,00 tolarjev. To pomeni, da bi zadostovalo že 40 - 50 % vaših certifikatov, pa bi Trillek ostal samo eolski. Kot tak pa bi še naprej ostal gonilna sila vsestranskega razvoja Cola.
^	Razmislite !
Društveni borzni mešetar Primož PUC
Dc
aje vrednost Trilleka hitro rasla priča zgornje besedilo, kije bilo objavljeno v Colskem časniku le dve leti po ustanovitvi društva (1993). Člani so morebitne vlagatelje prepričevali z »materiatno-pksno« vrednostjo«, »vrednostjo renomeja« in lastništvom delnic kitove, v Halji stacionirane firme Luchhi s. pa.«...
(o-ččjkoc cat/spuč/z. 5?č?č?6	21
Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa
'ZA FIZIČNA DELA STE BOLJ LEVI'
Pripravil Matjaž Bizjak
Predvidevamo, daje Tritlek zbral manjše število certifikatov bot je bilo pričakovano. Najbrž je zato blagajnik Matjaž Bizjak že ^ naslednjem letu (1994) med krajani izvedel anketo o »renomeju društva«, na podlagi katere naj bi se društ vo v imenu boljših poslovnih rezultatov »poboljšalo«. Rezultati raziskave niso bili najbolj spodbudni.
22 (jcMŠzVŽsc. cčuv&vtš/tz,
OGLAS ZA NOVEGA PREDSEDNIKA DRUŠTVA TRILLEK
Pride čas, ko tudi najbolj vztrjni ne zmorejo več, čas ko najbolj utrjenim poide sapa, in čas, ko celo zagrizeni klecnejo pod težo funkcije. To se je nažalost zgodilo tudi našemu dragemu predsedniku-večkratnemu predsedniku.
Da se izognemo brezvladju smo v društvu Trilek pohiteli z razpisom za to častno in odgovorno mesto.
Od bodočega predsednika pričakujemo:
1.	da bo nadstrankarski (v eni stranki) ali pa še bolje večstrankarski - vključen v čim več strank.
2.	da bo, če se le da, izkušen predsednik to je človek, ki je predsednikoval oziroma
predsednikuje različnim športnim, pevskim, gasilskim, balinarskim in drugim društvom, lahko pa tudi kakš ni politični stranki -ipd.
3.	da je razgledan po Colu, kar pomeni da dobro pozna kraje kjer se najpogosteje zadržujejo člani društva Trilek. To so
predvsem trije kraji; prvi v katerem se ob nedeljah v času kosila in večerje prenajedajo naši priljubljeni zahodni sosedje, v času po večerji pa se prenapivamo kar sami; drugi kjer se v žlahtni senci stiskajo pivci poleti; in tretji v katerem ljudem nagnetenim v gruči za šankom letijo puščice mimo glav. Poznati pa mora še četrti, malo oddaljen in ponavadi v gosto meglo zavit kraj.
Zaželjeno pa je, da je njegova glasbena nadarjenost preizkušena v slovitem pevsko -pivskem zboru Razpotje ali v nič manj znanem Trofenfeld Jazz Bandu.
Prijave sprejemamo pri Zori, obravnavali jih bomo januarja v Bifeju No. 1, svečani prevzem dolžnosti pa bo 29.2.1995 pri Tratniku.
P- s. Edino dovoljeno podkupovanje je podkupovanje z alkoholom.
TqI<0 so fantje iz Trilleka prek Gotskega časnika (1994) iskati novo vods tvo... Kriteriji so biti nedvomno »hudi«, o odzivu na zgornji oglas Po naši viri žal ne poročajo.
Nemosočeje mosoče...
Colu je spet završalo. Ne, ni se vračala »Jugo« vojska s kasarnami v Dolarsko dolino, tudi televizijski pret-Vorniki niso več aktualni, šola že nekaj let deluje v novih prostorih... Kaj je torej tisto, kar je tako vznemirilo prebivalce Cola?
^°, če sem povsem natančen, ni završalo Ppav po celem Colu, le v društvu Trillekje nekaj vrelo. Pa tudi ne v celotnem društvu, tisti starejši člani, »prvoborci«, smo ob Vrčku piva stikali glave in si momljali v bra-^°- »A smo se za to borili?« Dolgo, zelo P^So, nam je uspevalo, da smo »uni od Thlleka«, kakor so nas imenovali prebivalci C°la, ohranili društvo v originalni obliki in zasedbi. Z železno disciplino smo se upi-ra^ izzivom časa, ki so grozili, da bodo v društvo uvedli raznolikost mišljenja, to Nebodigatreba pogruntavščino« novih časov. Judi predsednik, ljubkovalno
imenovan »Titej«,je bil izvoljen v dosmrtni mandat in vse je kazalo, da bo Trillek v izvirni obliki zdržal do konca in še malo dlje.
Ampak sovražnik, predvsem notranji, nikoli ne miruje in tako so se začele v društvu pojavljati bogokletne ideje, da bi bilo mogoče dobro, če bi medse sprejeli kak zanesljiv; »naš«, obraz. Zanimivo pa je, da se nobeden od nas, »železnorokcev«, ne spomni, kdo in kdaj je dal to, vsega prezira vredno, idejo. Seveda se ideja takrat ni prijela, a notranje rovarjenje se je nadaljevalo. Po raznih »obvoznih po-
teh« so se »naši«, zanesljivi, obrazi, vse pogosteje pojavljali na prireditvah Trilleka, kasneje pa seveda tudi na sestankih. In da bo mera polna, tam, na sestankih namreč, so se pogosto tudi oglašali in prenekatera njihova ideja je bila, v začudenje in jezo nas, »železnorokcev«, celo sprejeta.
Kot že tolikokrat doslej, seje tudi v primeru Trilleka pokazalo, da so za' propad dobrih sistemov in zamisli krivi predvsem njihovi avtorji s svojo nadobudnostjo in popustljivostjo. Ampak, to še ni bilo dovolj. »Novi« obrazi, z novimi idejami,

podprti z »notranjim sovražnikom«, so kmalu usotovili, da jih nekaj močno ovira pri celotnem »prekvašenju« Trilleka. Seveda ste lahko takoj usotovili, da je bil to dosmrtni predsednik »Titej« osebno. Nje-Sova »Lik in delo« sta postala tarča vse posostejših in odločnih napadov in ni sa junaka, ki bi lahko zdržal take pritiske. Le redki smo bili, ki smo se postavili v nje-Sov bran, zavedajoč se, da če pade on, pademo tudi vsi drusi »železnorokci«. Ker pa napadi niso pojenjali, še več, postajali so vse močnejši, je sledilo neizbežno. »Titej«, navkljub izvolitvi v doživljenjski mandat, ni več predsednik Trilleka, mi »prvoborci«, pa smo se povlekli v ozadje, čakajoč na to, da mosoče ponovno pride naših pet minut.
»Nov veter« v Trilleku pa nam je letos zadal še en udarec in bojim se, da bi nas ta znal spraviti na kolena. Društvo je dolso veljalo za utrdbo, pred katero so si neuspešno lomili zobe vsi novi obrazi. Dokler nas ni izdal notranji sovražnik, ni bilo možnosti, da bi se kdo nov pojavil v Trilleku. Predvsem pa je veljalo pravilo: »V Trilleku ženska nima kaj početi!!!« Že res, da so tu pa tam kaj malesa pomasale, ampak to je bilo tudi vse. Doma naj bodo! Pa se ti kar na lepem po Colu razširi novica, da sejim je uspelo nekako vriniti v društvo. In ne samo to. Colski časnik, ta simbol Trilleka in s tem tudi nas, moških, bo odslej urejala ŽENSKA!!! Le kako je to mosoče?
Po objavi smo se brez besed zbrali v Kon-
tejnerju. Sklonjenih slav smo srkali pivo ir modrovali. Najprej o vremenu, pa o do brih starih časih, kiji verjetno ne bo nazaj Nobeden si ni upal načeti teme, zarad katere smo se navsezadnje sestali. In po tem seje zsodilo. Najprej je od mize, z Z2 lase privlečenim izsovorom, vstal eden čez čas drusi in kmalu sem ob pivu ostal sam. Dokončno se je pokazalo, da je v Trilleku zavel »nov veter«.
Oj/
FRIZERSKI SALON MILKA
Vam žed:
Naj vas feto 2006 in prihajajoči prazniki obogatijo s spomina pofnimi doživetji, s srečo in zdravjeml
GSM: 041 337 261
ir
>
3|

^Prenovljen gasilski dom na Colu drugi dom
naš
Pogled v zgodovino oolskega gasilskega doma
Gasilci na Colu smo si postavili sasils, dom iz podrtije, kije stala ob Zadružner domu, in sicer v letu 1979 - tako smo g Zd(šeli uporabljati dve leti po ustanovit društva. Bilje sicer zelo skromen, vende Primeren za naše takratne potrebe. Cel Ve<5: občasno je služil tudi za potreb ndše krajevne skupnosti, vrtca, šole i drugih društev. Ker pa nam je vedno pr manjkovalo prostora, smo smetišče po< domom preuredili v lepo dvoranico i Ge nekaj prostoroy ki smo jih začeli up 0rabljati leta 1998. Prav tako smo si ure dili centralno ogrevanje. Že prej smo bi ^zadovoljni s stroški ogrevanja, še bc Pa od začetka delovanja centralnega oj revanja, saj streha doma ni bila izoliran |n namje tako vsa toplotna energija uhe ■Pia skoznjo. Tudi kritina je po dvajseti GGih postala 'slaba, zaradi česar je v dor 2ačelo zamakati. Pestilo nas je še nek; težav: predvsem neprimerna in prems ^na garderoba, objekt je bil brez sanitar Pa tudi vhod skozi garažo je bil nepriir eren. Že zgodaj smo začeli razmišljati 1 °dnovi strehe, vendar smo vedno mora dati prednost nabavi opreme. Ker pa de narnih sredstev nikoli ni bilo dovolj, sej'
obnova oziroma preureditev doma iz leta v leto odmikala. Ko pa smo se odločili za, za naše društvo, zelo veliko investicijo - nabavo vozila GVC 16/24, smo morali pozabiti na vse druge težave in vse naše delo, prizadevanja ter ves prosti čas smo usmeriti v ta naš novi cilj. Kot veste, smo ga z velikim trudom, toda zelo uspešno izpeljali in ga v letu 2003 slovesno blagoslovili in predali v uporabo. Še preden je vozilo prispelo domov, smo skoraj brez predaha že začeli premlevati, kako uresničiti naš naslednji, še večji cilj - obnovo oziroma prenovo gasilskega doma. Čutili smo namreč odgovornost, da drago in z velikim trudom ter prizadevanji pridobljeno opremo primerno čuvamo in obvarujemo. Pa še nekaj: prostori, ki so nam do sedaj dobro služili, so postali za številno članstvo premajhni - predvsem za delo z mladimi, še posebej pa za operativne člane, ki so skozi leta delovanja društva pridobili veliko strokovnega znanja.
Naš skromen dom, ki nam je dajal zavetje častitljivih 27 let.
Priprave na gradnjo
Povemo lahko, da je bila ideja o prenovi doma že zdavnaj v naših glavah. Resneje
pa smo pristopili k delu in tudi javno izrazili naše želje takoj po tem, ko smo končali investicijo vozila. Že na začetku smo naleteli na veliko težay celo nasprotovanj. Gotovo pa drži, da bi brez velike mere trme .že zdavnaj odnehali. Pogum nam je dajala tudi podpora nekaterih ljudi, ki vidijo in cenijo poslanstvo in delo, ki ga požrtvovalno opravljamo gasilci. Danes se nam zdi najpomembnejše to, da človek vnaprej ne ve, kaj vse ga na začrtani poti čaka, saj bi sicer že na začetku obupal. Tega se zavedamo šele sedaj, ko se oziramo nazaj in skoraj ne moremo verjeti, da smo potrebovali več kot dve leti za pridobitev vseh papirjev - torej gradbenega dovoljenja, da smo letos, maja 2006, začeli tudi s fizičnimi deli. Ta so intenzivno potekala dobra dva meseca (rušenje in gradnja). In tako lahko danes, ko to pišem (v začetku novembra 2006), že s ponosom občudujemo, kaj smo ustvarili iz naše skromne ideje. Danes lahko rečemo, da smo uspeli: kljub zapleteni birokraciji in nevoščljivosti nekaterih, kljub finančnim težavam in navkljub polenom, ki so nam jih nekateri metali pod noge.
Ideja, ki je dolgo živela v naših glavah in konči prišla vjavnost.

Gradnja
Kot je bilo že omenjeno nam je največ časa, energije in živcev pobrala priprava: pridobivanje raznih soglasij, urejanje pogodb, prošenj, zahtevkov; ogledoy prepričevanj, izdelava idejnih projektov; večkratnih sprememb in prilagajanj, raznih sestankov v okviru krajevne skupnosti in na ravni občine, da o telefonskih pogovorih niti ne govorimo. Začeli smo tudi z odkupom dela zemljišča za dostopni hodnik ob domu, z merjenji, ogledi, sestanki z svetom krajevne skupnosti in vsemi uporabniki Zadružnega doma, izdelavo najprej idejnih projektov za preureditev celotnega Zadružnega doma itd. Po ugotovitvi, da nima nihče od uporabnikov in lastnikov Zadružnega doma interesa za vlaganje ali urejanje stavbe, smo lahko v začetku leta 2004 s projektantskim podjetjem Castrum iz Ajdovščine podpisali pogodbo za izdelavo projektov. Ti so bili večkrat predelani, nazadnje pa nas je presenetil še izračun komunalnega prispevka za telefon, vodovodni priključek, električni priključek, priklop na kanalizacijo in dostop do doma - kakor da vsega tega naš dom ne bi imel! Se več, vse to smo si, večinoma s prostovoljnim delom, uredili sami. Brez plačanega prispevka nam Upravna enota Ajdovščina ni hotela izdati gradbenega dovoljenja, vse dokler nismo podpisali pogodbe o odlogu plačila. Gradbeno dovoljenje smo tako končno imeli v rokah 24. marca 2006.
Seveda pa je bilo še pomembnejše finančno vprašanje. Nekaj sredstev smo privarčevali, nekaj smo pridobili z organiziranjem veselic, nekaj so jih prispevali donatorji in krajani. Potem ko smo najeli še dolgoročni kredit za dobo desetih let, smo lahko začeli z obsežnim rušenjem in gradnjo. Manjša dela so potekala že med papirnato vojno: izkopan je bil dostop k domu, izdelan podporni zid, urejena meteorna in fekalna kanalizacijaTudi les za ostrešje so člani že predhodno pripravili, zaščitili in prebarvali. Po maši v Podkraju, ko smo se priporočili tudi Sv. Florjanu za uspešno in varno delo, smo 8. maja 2006 uradno začeli z rušitvenimi in gradbenimi deli, ki smo jih zaupali podjetju Euro-
konstrukcije, za katerega dela naš član Janko Škvarč, ki je bil vseskozi gonilna sila uresničevanja našega projekta. Ze na začetku so se pojavile težave: zid, ki smo ga nameravali dograditi, je bilo treba porušiti, prav tako je bilo treba zgraditi popolnoma nove temelje. Skupno steno z Zadružnim domom smo morali dodatno utrditi z vertikalnimi in prečnimi AB nosilci. Načrte so se spremenili tudi zaradi odločitve, da ploščo nad garažo izdela-• mo v izvedbi PVP-plošč. Kljub nešteto usklajevanjem in preureditvam, je delo lepo napredovalo in tako so bila groba zidarska dela končana v dveh mesecih.
skoraj dokončana, predvsem pa bo dorfl' pred zimo zaprt. Seveda bo potrebnega še veliko dela za dokončanje notranjost t doma, ki pa jih je mogoče opravljati tud51 pozimi in v neugodnem vremenu. 2
k
V/polnem zamahu - montaža PVP stropnih plošč.
V začetku julija smo začeli postavljati ostrešjeinnatokritino,sledilajepostavitev PVC oken in vrat, omet v graži, zunanji omet in fasada, pozidava sanitarij in ostalih pregradnih sten, izdelava vodovodne inštalacjje, pleskanje garažnih prostorov; postavitev kanalov za elektroinštalacije, izdelava balkonske ograje, postavitev sirene in izdelava nadstreška stolpa ter razna druga vzporedna dela. Danes je v garaži že položen industrjjski tlak in pločnik pred vhodom, v naslednjih dneh pa bodo montirana garažna vrata. Upamo, da bo do zime zunanjost doma v grobem končana, garaža pa v celoti - tako bodo lahko vozila čez zimo na varnem. Upamo, da bomo vsaj v garaži uredili tudi ogrevanje. Našo investicijo smo po finančni plati pripeljali nekako do polovice. Če pa pogledamo z druge Strani: najnujnejše je narejeno, saj ima objekt varno streho, tudi zunanjost je
Dokončanje gradnje
Naš cilj je bil, da bi z deli zaključili dc r praznovanja tridesetletnice PGD Col, k ^ bo leta 2007. Verjetno nam to, zarad r opisanih pripetij in ovif ne bo uspelo. Kljuk N temu, da smo letos ogromno naredili if « da so člani društva porabili ves svoj pros-, ti čas izključno za dela pri prenovi doma Čaka naš še polaganje ploščic na balkonu zasteklitev hodnika ot garaži, izdelava ogrevanja dokončanje sanitarij, omet prostorov v nadstropju ic mansardi, izdelava tlakov v nadstropju, montaž^ notranjih vrat, dokončanj« mansardnega prostora v katerem želimo uro diti arhiv in učilnico Z8 delo z našimi najmlajšim1 člani, izdelava stopnišča do nadstropja in mam sarde ter več drobnih det Upamo, da bodo v jubilejnem letu našega društva najnujnejša dela dokončana. Odprto pa ostaja vprašanj« opreme, predvsem garderobnih omaf Močno si namreč želimo, da bi v gasilskem domu končno lahko hranili osebno opremo vsaj predpisanemu številu operativcev. Vse ostalo pa verjetno moralo še kar nekaj časa počakati.
Naš cilj in naš ponos vedno bolj dobiva svojo pravo podobo.
26	CCkjSshsCžŽ.
rt Toda vsak ki sadi, lahko upa, da bo, če B03 tudi žel Tudi nam upanje in pogum osti tajata ostaja, zato: korajža velja! Do sedaj d srno naše načrte uresničevali, pa čeprav z Zamikom. Upamo, da bo v prihodnje tako, Nti zmagujejo le vztrajni in želimo si, da vztrajnosti članom PCD Col ne bo zmanjkalo. Še vedno računamo na podporo in ^ radodarnost tistih ljudi, ki so nas nesebično Podpirali že do sedaj. Zaključek del pri ^ našem domu bo prav gotovo za vse člane f Velik dan, ki ga želimo tudi primerno pro-slaviti. Še posebej se želimo poveseliti z ^ vsemi tistimi, ki so nam stali ob strani in ka-^ korkoli pomagali ter verjeli v naše delo. Ta „ s^avnostni dogodek načrtujemo v avgustu ^ at septembru 2007 - že sedaj lepo pov-I abljeni. Mislim, da se te pridobitve lahko razveseli celotna krajevna skupnost, ce-tatno gorsko področje, ki ga pokriva naše . društvo in tudi Občina Ajdovščina. Kajti ' Pbspevan denar in kakršnakoli pomoč je
pripomogla, da je oziroma bo dograjen objekt, ki bo v ponos tako nam gasilcem kot tudi ožji in širši okolici. Želimo si, da bo služil mnogim, ki si bodo še naprej prizadevali za dobrobit človeka na preventivnem in operativnem področju. V domu bo prostor za starejše in najmlajše, služil bo za pridobivanje novih znanj, za druženje, razvedrilo, predvsem pa za hrambo prepotrebne gasilske opreme.
Za zaključek
Čeprav smo ob prenovi gasilskega doma doživeli marsikaj neljubega in cilj še ni dosežen, nas ovire in nevoščljivost nekaterih dajejo še bolj spodbujajo k vztrajnosti. Ponosni smo na naše dosedanje delo in naše, čeprav majhne, dosežke. Upamo, da bodo tudi krajani, donatorji in vsi tisti, ki nas dobronamerno podpirajo, znali prav oceniti naš trud in naše dosežke, med
katerimi je prav gotovo že sedaj naš lepi novi gasilski dom. Zato vsem tem gasilci iz Cola še vedno kličemo: na pomoč in hvala za vse!
Ker se približuje konec letošnjega leta, še prej pa lepi božični čas, gasilci vsem krajankam in krajanom Cola, širšega področja Gore, naše Občine, posebno pa vsem bralcem Colskega časnika, voščimo lepe Božične praznike, ki naj bodo polni miru in blagoslova. V novem letu pa naj Bog nakloni vsakomur zdravja, uresničitve dobrih želja, prijetnega počutja, dobrih sosedskih odnosov in čim manj težav. Še enkrat hvala za vso vašo pomoč in dobroto v letu 2006. Naj vas tudi v letu 2007 greje ogenj ljubezni.
predsednik PGD Col
Plaz v Orešju
22. 1 2006 JE OB 6.45 5 POBOČJA ŠKOLA ZGRMELO VEČ KOT 50 m3 KAMENJA. SKALE (ta ni bila nQj večja) SO SE PRI KO TALILE VSE DO HIŠ NA S TUDENCU, V OREŠJU...
gornji napis, vrezan v medeninasto tabli-
Co, sem letos poleti pritrdil na skalo, ki se
A' ^ed množico drugih, večjih in manjših,
v Pedini januarja prikotalila na rezervoar
v Orešju. Zraven sem vklesal še majhen
rž. Skala, po grobi oceni malo manjša kot
eri kubični meter se je ustavila na plošči
'Pijanskega vodnega zajetja. Le obrat je
Opkal in zmečkala bi osebni avtomobil, k' '
'Je bil parkiran pod rezervoarjem.
Vendar pa bi bil, če lahko uporabimo ta Večni »če«/ zmečkan avtomobil zelo ma-škoda v primerjavi s tragedijo, ki bi se [ahko zgodila. V primeru skalnega podora riad Orešjem, je namreč šlo za splet zelo Srečnih okoliščin, ki so botrovale temu,
Napis na skali, kije obtičala na rezervoarju v Orešju. (Foto: Lucjan Trošt)
da je poveljnik Civilne zaščite Občine Ajdovščina, Igor Benko, v Obvestilu o skalnem podoru nad regionalno cesto
Kalce - Col (nad zaselkom Orešje) lahko zapisal: .. Nekaj večjih skalnih blokov seje odbilo od ceste in se odkotalilo proti na nižje ležečim stanovanjskim objektom, kjer so povzročili manjšo materialno škodo....«
Nekdo nad nami je zelo natančno določil, kdaj in kako se bo odtrgano kamenje usulo na cesto, saj je, kljub uri, ko je na omenjenem odseku veliko prometa, skalovje cesto zasulo v trenutku, ko na njej ni bilo nobenega avtomobila. O kako majhnih časovnih enotah govorimo dovolj zgovorno priča
(joZzVGc ccus-visEvE TP W6	žTJ
podatek, da se je moja žena s sodelavko (lastnico polota, ki je ostal pod rezervoarjem) odpeljala izpred hiše ob 6 uri in 45 minut. Opazila ni nič nenavadnesa. Od naše hiše (za katero so kako minuto kasneje ležale skale, večje od 1,5 m3) v Orešju do Vrh Lajšta, kjer je obrnila proti Podkraju, je približno 2G0 metrov. Medtem ko je obračala, je mimo nje, iz smeri Pokraja, Svanii bel Golf. Od Vrh Lajšta do mesta skalnesa podora pa je še približno 100 metrov. Po kakih 50 metrih vožnje je morala obrniti, saj je bila cesta že zasuta s kamenjem. Lastnik belesa solfa se verjetno niti ne zaveda, da se je peljal, dobesedno, pod padajočim kamenjem. Žena pa je izkoristila tisti kratek čas, ki ji je bil na voljo, daje odpeljala od hiše, ni pa mosla več proti Podkraju.
Kakih deset minut kasneje, ko sem po tistem strahotnem bobnenju prišel malo
k sebi, sem šel posledat, kakšno je stanje na cesti (slede na razdejanje za hišo sem predvideval, da ni na cesti Col - Podkraj nič boljše). Kopač Cestnesa podjetja Nova Gorica je že čistil cesto (o skalnem podoru je delavce v Cestni bazi na Colu obvestila ženina sodelavka Jana, ko sta se preko Črnesa Vrha peljale na delo), malo više od podora, pa je na cestišču stal avtobus, kije iz Podkraja peljal otroke v šolo. Kuštrave slave so, prilepljene ob šipe, zvedavo siedale kako kopač odstranjuje kamenje. Takrat meje zmrazilo. Kaj če ... ? Zaradi vsesa omenjenesa je skali vklesan križ.
Množica skal je preskočila zaščitno osrajo na cesti Col - Podkraj. Ena od njihje končala svojo pot v notranjosti moje hiše. Skozi okno seje prikotalila tako natančno, daje na fasadi pustila le manjšo prasko, zunanji okvir okna je bil le delno poškodovan, v
notranji okvir pa seje skala zasozdila in s« ■ skupaj z njim, odkotalila še dober mete v notranjost hiše. Bobnenje, ki nas je tald prestrašilo,je bilo posledica dejstva, da s je skala v notranjosti hiše kotalila po les® nem podestu. Skala je bila tako velika, c» sem jo komaj odkotalil nazaj skozi okno. Po pobočju za hišo je bilo razsutih njj desetine večjih in manjših skal. Nekateri večje so še danes na istem mestu, kamof3 so se prikotalile tistesa januarskesa jutrf Niti najmanjši kamenček pa ni priletel ' polota, parkiranesa na Studencu. Lastnice Jana kar ni mosla verjeti svojim očem, kije po vrnitvi z dela videla razsuto kamen / je po pobočju. Sledil je ustaljen postopd / Delavci Cestnesa podjetja Nova Goric / so odstranili skalne bloke izza hiše, popol < dne istesa dne pa so že bili na prizorišč _ novinarji, predstavniki Občine Ajdovščina Civilne zaščite in strokovnjaki, ki so usotavl jali, kaj lahko v tistem trenutku storijo.
Skala, ki seje privalila skozi okno v Trostovo hišo. (Foto: Lucjan Trošt)
Skala na poti nazaj skozi okno. (Foto: Lucijan Trošt)
-■ Zvečer istega dne so po Colu že viseli plakati s sledečo vsebino:
VBČINA AJDOVŠČINA
Poveljnik civilne zaščite
številka: 8462/06 1
pTEBIVALCEM ZASELKA OREŠJE NA COLU in
PREDSEDNIKU KS COL \
‘OBVESTILO O SKALNEM PODORU NAD REGIONALNO CESTO KALCE
'-COL(NADZASELKOM OREŠJE)	.
A/o osnovi poziva poveljnika občinskega štaba CZ Občine Ajdovsanaje geo-'(03 podjetja Ceoinženiring d.0.0. iz Ljubljane dne 12.1.2006opravil pregled : Podornega območja v kraju Orešje na regionalni cesti R3 621 Kolce o,
• odsek 1412 v km 9/. Na tem mestu, dolžine približno 200 m in višine do 50 m, > cesta delno usekana v strmo skalno brežino in delno izvedena na oporni kon-
|! drukciji. Pobočje je poraščeno. Grad jo ga apnenci z vpadom plasti v pobočje.
I Poleg plastovitosti opažamo še dva razpoklinska sistema, eden pravokotno
diskontinuitet kroj jo skalno gmoto na bloke velikosti 20 cm x20cm x20cm do Rrnxlmxlm. Krušenje skalnih blokov se dogaja stalno. Veona manjših blokov obvisi na poraščeni brežini, manjša količina pa doseže cesto.
Obravnavani podor ki se je zgodil 12.1.2006ob 645, je obsežnejši od dosedanjih, zato je večja količina skalnih blokov padla na cesto. Po očem vzdrževalca oeste so odstranili 50m3 materiala. Nekaj večjih skalnih blokov seje odbilo od ceste in se odkotalilo proti nižje ležečim stanovanjskim objektom, kjer so
povzročili manjšo materialno škodo.	.	,
Z ogledom smo ugotovili, da je nekaj sproženih skalnih blokov ukleščenih med drevjem na pobočju in so labilni. Glede na to, daje cesta zelo prometna m Slede na to, da je območje gosto poseljeno, menimo, da zaradi naključja m bi o
hujših posledic, (poudaril L. Trošt)
Tokratni podor je posledica zmrzali, zato menimo, da obstaja velika ver-jetnost ponovnega proženja skal, ki bi neposredno ogrozile promet na cesti in nižje ležeče stanovanjske objekte. Glede na ugotovljeno stanje v skalnem^ Pobočju menim, da so možni odlomi skal velikosti nekaj m3. Nadaljnje krušenje skalnih blokov ni mogoče časovno napovedati.
Zaradi navedenih dejstev predlagam, da se cesto začasno zapre, do ugotovi-lev vseh dejstev in natančne opredelitve objektivne nevarnosti. V tem času naj
se izvede čiščenje brežin z odstranitvjb labilnih blokov.
V času do dokončanja nujnih sanacijskih del naj se krajani zaselka ne zadržujejo na območju skalnega podora. Gibanje naj se omeji na najnujnejša opravi a.
T^arko Kočevar univdip.inžgeol.
Poveljnik CZ, Igor Benko
Delavci cestnesa podjetja so cesto takoj zaprli, s tem nujnim ukrepom pa povzročili veliko nevšečnosti prebivalcem Višenj, Podkraja in Bele. Obvozne poti so bile, predvsem v zimskem času, precej neekonomične in nevarne, zato so se kmalu pojavili posamezniki, ki so popoldan, ko so delavci prenehali z delom, odstranili zapore in cesto nemoteno uporabljali. Tako, napol lesalno stanjeje trajalo vse do takrat, ko so delavci Podjetja za urejanje hudournikov; postavili take zapore, kijih ni bilo mosoče tako enostavno odstraniti. Kljub dobro označeni zapori ceste se je vseeno dosajalo, da so se posamezniki, zaradi neupoštevanja omejitve hitrosti, zaletavali v omenjeno osrajo.
Rešitev ki se je izkazala za kolikor toliko uporabno, je prišla nekje v začetku poletja, ko so uredili in asfaltirali pot skozi Orešje. Podkrajci in prevozniki otrok v šolo so si oddahnili, malo manj pa prebivalci Orešja, saj je sedaj ves promet proti Ljubljani potekal skozi oreške »3ase«. Kar naj bi bila zasilna rešitev za prizadete prebivalce vzhodno od skalnesa podora, je postala stalnica vseh, ki so se po omenjenem odseku že prej vozili v in iz Ljubljane. Kako se pri nas spoštujejo prometni znaki (Na Kalcah in na Colu je bil prometni znak, ki je oznanjal, da je cesta zaprta za vsa vozila) pove dejstvo, da so se skozi Orešje že prvi dan po asfaltiranju in ureditvi manjkajočesa dela poti pripeljali Madžari. Kasneje seje mimo Studenca peljalo »pol Slovenije«, pa tudi marsikateri prebivalec Evropske unije. Prebivalci Orešja smo nekaj časa samo debelo Siedali in čakali. Mislili smo, da bo ukrepala vsaj policija, če nas za to pristojne institucije niso o ničemer obvestile, kaj šele vprašale, če se z tako rešitvijo strinjamo. Pa ni bilo nič. Nekajkrat smo razmišljali, da bi omenjeni odsek fizično zaprli, pa smo se premislili, saj bi s tem najbolj škodili sosedom iz Višenj, Podkraja in Bele.
Medtem so delavci v Školu čistili brežino in vrtali temelje za postavitev lovilnih pal-isad. Podjetje IBT - Nizke sradnje Trbovlje d.o.o. je v obvestilu lastnikom parcel nad cesto Col - Podkraj zapisalo sledeče:
caja’ytxC/E. 5?K?29
. Glavni zavarovalni ukrep je postavitev lovilne palisade, katera je predvidena na pobočju nad cesto. Naslednji pomemben del zavarovanja je odstranitev labilnih skal velikosti do 2m^. V primerih, da to ne bo izvedljivo ali je velikost blokov večja, bo potrebno bloke sidrati na samem mestu. Za tak primerje izbrana žična mreža iz visoko kvalitetne jeklene žice, ojačitve z jeklenimi vrvmi in sidra povprečne dolžine 5 -5 m. Območje, kjer je možnost odloma blokov in krušenja drobnejšega kamenja, je potrebno zavarovati s sidranimi »težkimi« mrežami. Za zavarovanje posameznih previsov, kijih ni možno zrušiti, je projektirana podzidava zlomljencem v betonu....«
Postavljanje zaščitne betonske ograje na cesto Pod stenami.
(Foto: Lue ja n Trošt)
Delavci Cestnesa podjetja pa so pripravljali vse potrebno za postavitev višjih zaščitnih osraj ob cesti. V začetku septembra so bile zaščitne mreže v Skolu postavljene in omenjeni odsek ceste ponovno odprt za promet. Potrebna je bila le še preplastitev cestišča z novo plastjo asfalta. Toda to je že drusa zsod-ba.
Škol je dobil novo podobo, v oreške »Sase« pa seje spet vrnil mir. Velika luknja v asfaltu za hišo, tam, kjer se je ustavila največja skala, pa še vedno priča o tem, da seje tistesa tihesajanuarskesajutra tu
Zaščitna mreža v Skolu (Foto: Lucijan Trošt)
Celo poletje so delavci Podjetja za urejanje hudournikov v najhujši vročini vrtali v skale Skola in postavljali lovilne mreže.
nekaj dosajalo. Prebivalcem Orešja pa j? kljub lovilnim mrežam v Skolu, na konci) ostal srenak priokus. Poles omenjen« luknje na Studencu je kot spomin na pla2 ^ ostala tudi uničena cesta v Lajštu. Ko sc odsek pod kamnitim podorom ponovne odprli za promet, se nobena od za to. zadolženih institucij ni spomnila, da bi pot skozi Orešje (nezadovoljivo poprav-j Ijeno že ob sradnji vodovoda in čistilno naprave) vrnila v prvotno stanje. Kot kaže, mora tako biti. Omenjena isnoranca je verjetno le odraz stanja v družbi.
Za dopolnitev članka o skalnem podoru nad Orešjem pa sem za končno poročilu prosil tudi Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Odgovorila mi je gospa Karmen Cia n, univ.dipiinžgrad., za kar seji v imenu uredništva Gotskega časnika najlepše zahvaljujem.
Zaščita brežine nad cesto Col - Podkraj
V januarju in februarju 2006je prišlo do podora večjih skalnih blokov s pobočje nad cesto, pri čemenje del materiala ostal na cesti, del pa je ogrozil stanovanji objekte pod cesto. Ker bi se lahko podobni podori ponovili kadarkoli, saj je bilo l pobočju veliko skal, ki jih je zadrževalo le drevje ali so bile v tako labilnem stanj da bi jih lahko sprožili npr. tudi nahy zmrzal, potres in podobno, je Direkcja RS Z ceste cesto zaprla za ves promet.
Takoj smo naročili izdelavo projektne dokumentacije za zavarovanje brežine. Izvajalska dela smo na to oddali kot elementar podjetju, ki vzdržuje državne ceste na tem področju - Cestnemu podjetju Nova Gorica. Najprej so odstranili ves labilni material - kamenje in skale velikosti do 2 mg. V primerih, ko to ni bilo
Za zavarovanje cestišča pred nadaljnjim krušenjem materiala so bile v dolžini približno 250 m postavljene lovilne palisade svetovno znanega izvajalca CEO-
BRUGG iz Švice. Ob cesti je bila nato narejena še nova krona zidu ter dvojna cestna ograja.
Z deh smo končali gl. avgusta in takrat seje tudi ponovna odprla cesta za ves promet. Vrednost del je bila 141 milijonov tolarjev. Dela je izvajalo Cestno podjetje Nova gorica s podizvajalcem Podjetjem za urejanje hudournikov (PUH) iz Ljubljane.
izveden način sanacje z mrežami in palisadamizagotavlja trajno zaščito cestišča in objektov pod cesto. Postavljene palisade bodo zadržale eventualne zruške, ki bi se pojavih zaradi nadaljnje erozije brežine.
Karmen Gian, univ.dipiinž.grad.

Končno popravljena cesta med Colom in
i\ /•*+ • •
Višnjami

DRAG/ TOVARIŠ TITO!

S skupnimi dolžini i rozvoj krajev tega področja.
vno zmago.
Podkraj v dolžini 5 km in Col - Predmeja, v ■cu m omogočili še boljše pogoje za gospodarski in turistični
^^anoPraJmotv0]elnpaj-j^
Dol, ig oktobra 1977
Udeleženci proslave
Ddginalni zapis omenjenega govora je v arhivu Ivana Žgavca.
Pisalo se je davno leto 1977. Na isrišču P°d šolo seje zbrala manjša skupina ljudi, ^i se udeležila proslave ob odprtju na n°Vo asfaltiranih odsekov cest Col - Pod-^raj in Col - Predmeja. Kdo od takratnih družbeno političnih delavcev je bil urad-ni Sovernik ob odprtju se ne ve, je pa 23oraj objavljeni pozdrav Titu v imenu ^rajanov prebral mladinec Ivan Žgavec. Razlog za skromno udeležbo domačinov
z as-
nerazum-
Je bil verjetno tudi v tem, da se je Citiranjem omenjenih odsekov n° dolgo odlašalo in so imeli ljudje dovolj baznih obljub in izgovorov. Asfalt je bil S'Cer Položen, vendar le spodnja, groba, Plast. 2 izgovorom, da bodo manjkajočo Pbst položili naslednje leto spomladi, so Ckratni družbeno politični delavci delno
pomirili domačine. Seveda pa so na obljubo pozabili in takrat postavljena asfaltna prevleka je zdržala več kot dvajset let - v zadnjih letih je bila cesta Col - Podkraj slabša kot da bi bila makadamska. Zadnji odsek ceste Col - Podkraj (od križišča pri Tratniku do sredine vzpona pod Višnjami) pa je z originalno asfaltno prevleko iz leta 1977 vztrajal vse do letos. Ravno v času nastajanja tega zapisa delavci Cestnega podjetja Gorica pripravljajo omenjeni odsek za polaganje končne plasti asfalta. Enakega popravila pa je potreben tudi odsek ceste med Colom in Predmejo
Poleg asfaltiranja pa bo povsem na novo urejen odsek omenjene ceste pod pokopališčem na Colu. Lahko rečemo,
da bo Col dobil svojo prvo ulico, saj bo pločnik na obeh straneh cestišča, postavljena pa bo tudi nova javna razsvetljava. Če bodo odgovorni poskrbeli še za varnost prometa (naprave za umirjanje hitrosti) bomo lahko rekli, daje omenjeni odsek pod pokopališčem in šolo resnično dokončan. Seveda pa bo potrebno na Colu tudi ostale odseke cestišč urediti po vzoru zgoraj omenjenega.
Ob pripravljanju cestišča za asfaltiranje pa seje iz delno podrtega zidu ob Bal-antinovem griču (vrh Pučke) pokazala še ena zanimivost Cola. Obcestni kamen, ki je včasih stal na vogalu Tomicove hiše (nasproti župnišča), je namreč vse od velike italijanske rekonstrukcije cest na Colu
(joVŠ/VDa cojSsihaŠVD Č?Z?č?6	31
(med leti 1930 in 1940) ležal kot temelj delno podrtesa zidu ob Balantinovem Sriču. Delavci, ki so zid popravljali, so 33 odkopali in sedaj stoji na mestu, kjer je bil najden. Po pripovedovanju Zore Trošt iz Orešja so se kot otroci pred drugo svetovno vojno na omenjenem kamnu velikokrat igrali.

Obcestni kamen danes Stoji na mestu, kjerje bil najden.
(Foto: lue jan Trošt)
Fotografija iz leta 1928 prikazuje omenjeni kamen na vogalu Tomicove hišk zraven pa so (od leve proti desni):janez Škvarč - Ulinoy na kamnu sediM'm Tomič - Tomicova, Andrej Filadnik - Boselnov in Pepe Pregelj - Brjaški Oris\ nalno fiotografijo hrani Edo Puc.
(Foto: Lue jan Trošt)
32	cajSspvtjAi. F?k?k?6
Drobničji bal 2006: tradicionalna selitev drobnice s Cola v Križno goro
Bolj ali manj redni sestanki za ta dosodek so potekali že vsaj pol leta prej. Vsak petek seje namreč fantovska družba sestala na njim najljubši lokaciji in tu so se rojevale raznovrstne ideje, ki naj bi popestrile bližajoči se Drobničji bal. Nekaj težav seje sprva pojavilo ob določanju datuma izvedbe, saj so morali »orsanizatorji« upoštevati najprej količino paše v Križni sori, potem prihod naraščajev v čredi, težilo pa seje tudi k čim večjemu številu pastirjev, ki bi čredo »strokovno« prepeljali na cilj.
»veliki dan« je prišel - v zgodnjem juli-jskerm jutru je na Colu zabučal zvok roga (ki ga je za ta namen strokovno napravil ^itja) in naznanil, daje prišel čas selitve.
so zaslutile tudi ovce in koze, ki so ob Phhodu primerno opravljenih pastirjev in Pastiric, nemirno bežale celo pred gospodarjem Dušanom. Ko smo jih končno, s skupnimi močmi, zbrali na kup, pa smo Se lahko podali na dolgo, a prijetno pot v Križno goro, ki smo si jo krajšali tudi s. Potjem. Najbolj je seveda »zažgala« him-na Drobničjega bala, sad našega Vodiškega PQstirja Mateja, ki je na poti do Januca Večkrat zadonela. Celotna selitev je od daleč izglodala kot kak pomemben medi-■lski dogodek, saj smo imeli dva fotografa, spremljal pa nas je tudi snemalec, ki je z narni vztrajal od zgodnjega jutra in vse do zvečer. Kar pa se same poti tiče, lahko
(F°to: Sandi Skvarč)
rečem, da nismo imeli večjih težav; kljub
temu, daje bil med čredo tudi »invalid« (kozliček z zlomljeno nogo) in komaj pet dni stara ovčka, ki pa je večino poti prespala v naročju enega od pastirjev.
Januc je že obsijalo sonce, ko smo zadovoljni sedli za mizo z dobrotami, drobnica pa si je prav tako privoščila svežo gorsko pašo. S tem pa Drobničjega bala še zdavnaj ni bilo konec - čakal nas je namreč pester dan. Takoj smo stopili v akcijo - naša zagnana kuharja Lučo in Bojan sta pripravljala svoje specialitete »izpod peke«, ostali pa so se posvetili različnim opravilom »po starem«. Nekateri so cepili metrce z železnimi klini in čukom. Priznati moram, da so bili zelo spretni, kljub temu, da ti pripomočki danes niso več v rabi. Drugi so se ukvarjali z igranjem golfa po starem, pri katerem so uporabljali leseno palico in kamen. Vsak pa si je z zanimanjem ogledal tudi kopo, ki jo je že par dni prej mojstrsko postavil in zakuril gospodar Januca, Ivan. Dobrote, ki sta jih pripravljala Lučo in Bojan so se kuhale v posebni posodi, ki smo jo postavili in prekrili z žerjavico. Zelo očitno so bile vsem všeč in tudi kuharja sta si. po dobro opravljenem delu segla v roke.
Po kosilu nas je čakalo še kar nekaj dela - zelo zanimiveje bilo predvsem podiranje smreke z amerikanko, izgledalo pa je nekako tako: dve osebi žagata smreko, okrog njiju pa približno deset oseb (moškega spola), ki dajejo (uporabne?) napotke, kako delo najbolje opraviti. Očitno res velja izrek »več glav več ve«, saj jim je na koncu smreko le uspelo požagati. Čakalo pa nas je še eno pomembno opravilo, in sicer izdelovanje kala. Kopanje s krampom v vročem julijskem popoldnevu ni bilo kdove kako zabavno, še dobro, da so fantje in možje »gajstni« in se niso dali zmotiti. Skopano kotanjo so prekrili še s kamenjem in ilovico in punce smo vanjo znosile vodo. Dela je bilo torej za vse na pretek, z veseljem pa smo vsake toliko časa upoštevali tudi enega izmed navodil Drobničjega bala: »Če čiš Iježt, Iježil«, še posebej pod večer ko je zagorela gozdarska peč, ki nas je grela dolgo
(Foto: Sandi Škvarč)
COjS-IhaŠ/F* F?č?k?6	33
v noč. Za večerjo smo imeli tudi letos (že tradicionalno preveč slano) polento, ki jo je pripravil naš mojster Nejc. Na koncu pa je ostal malo razočaran, ker smo namesto polente raje izbrali pečenje.
Tako nekako smo zaokrožili letošnji Drobničji bal. Lahko rečemo, da je bil uspešen - tudi zaradi tesa, ker seje čreda srečno (inv istem številu) že vrnila domoy kjer bo preživela zimo in si nabrala novih moči za naslednje leto.

»Vsi udeleženci Drobničjega bala 2006 se fizično in psihično pripravijo za dan 15. y. 2005 in se zglasijo ob 5.01 na samem pašniku na Zgojnah. Zaželena velika strpnost, vzdržljivost, potrpežljivost, treznost, odpornost na »blejine«, vedenje o humanem ravnanju z živino, naspanost,	1
dobra volja...«
/z vabila na Drobničji bal 2006, ki ga je lastnik drobnice Dušan Koren, nekaj dni pred dogodkom, po elektronski pošti poslal eolskim »pastirjem«.
Besedilo »uradne himne« Drobničjega bala 2006, ki ga je posebej za ta namen spesnil Matej Likar.
1.
Se jutro prebuja v julijski dan veselo se druščina zbira na plan da izročilo bi babic in dedov odvzeli pozabi nam ljubih obredov.
3-
Na Križno goro se povzpnemo cingljanje zvončkov oživi gospodar pa s srčno vnemo na čelu črede ves žari meketanje se razlega na prebujeno eolsko vas a iznad vsega tega zasliši se napeva glas.
5-
Od strmega vzpona čreda se loči na ravnem odseku hitreje poskoči po stezah nekdaj uporabnih poti speljanih po gozdu do domačij.
7-
Na Križno goro se povzpnemo cingljanje zvončkov oživi gospodar pa s srčno vnemo na čelu črede ves žari meketanje se razlega na tiho Križnogorsko vas a iznad vsega tega zasliši se napeva glas.
2.
Na pašnike Cola vročina pripeka zaman se drobnica v senco zateka zato jo pospremili bomo na kraj ki vse do jeseni bo njen pašni raj.
4-
Gremo tja kjer korenine naših so rodov doma gremo tja kjer utrip tišine še na paši vztrepeta gremo tja kjer dan še mine brez drvenja norega obudimo vsaj spomine če ni mogoče drugega.
6.
Le hiše dokaz so ob njih redke njive ter pašniki, ki sled vasi so še žive in tudi ta čreda ima te zasluge le naj se množi kot tudi vse druge.
8.
Gremo tja kjer korenine naših so rodov doma gremo tja kjer utrip tišine še na paši vztrepeta gremo tja kjer dan še mine brez drvenja norega obudimo vsaj spomine če ni mogoče drugega.
Na Križno goro se povzpnemo!
Lokalne volitve 2006
In spet so tukaj: obrazi na plakatih ob cestah, slosani, predstavitve, obljube, ki so nas spremljale na vsakem koraku, kjerkoli smo bili in kamorkoli smo se obrnili. Najbrž smo vsi v tem predvolilnem času razmišljali in se med seboj posovarjali: »Kdo bo tisti, ki bo letos prevzel stolček?«, »Spet same obljube - le kdo jih bo Uresničil?«, »A si sploh kdo zasluži moj slas?«.
dnevih, tednih in mesecih razslabljanj Pnde dan D - dan, ko imamo državljani 2 Molilno pravico možnost, oddati svoj Stas in s tem izraziti tisto, kar si želimo 2ase, za svoj kraj, za svojo občino ... Tako Je bilo tudi na Colu. V nadaljevanju vam ^orn predstavila, kako smo volili Colčani na letošnjih lokalnih volitvah. Volilna udeležbaje bila 50,91 odstotna - od ^b2 volilnih upravičencev je volilo 537 Prebivalcev Cola in zaselkov Cola.
Največ prahu so po Sloveniji dvisnile Valitve za župana posameznih občin.
^ ajdovski občini ni bilo tako, saj je vse Potekalo precej mimo. Na Colu smo največ slasov oddali Marjanu Poljšaku, in ricer 173; sledil mu je Janez Lampe s 46 Stasovi in Alojzij Klemenčič z 41 slasovi. župana smo izvolili v prvem krosu: spet Jo slavil Marjan Poljšak, pred katerim je n°v mandat - že tretji po vrsti. Podrob-^ razdelitev slasov med vse županske ^adidate sledi v naslednji tabeli:
Vzporedno z županskimi volitvam smo volili tudi člane občinskesa. Rezultati sla-sovanja so pokazali, da je na Colu zbrala največ slasov Slovenska demokratska stranka (SDS), in sicer 31,23 odstotkov, drusa najmočnejša je bila Nova Slovenja - Krščanska ljudska stranka (NSi) z 21,77 odstotki, tej pa sledjo še Socialni demokrati (SD), ki so prejeli 7,26 odstotkov Slasov.
Na podlasi prejetih preferenčnih slasov za posamezne kandidate so bili v občinski svet v volilni enoti 03, kamor spada tudi Col, izvoljeni naslednji svetniki: Boris Kovač (Lokavec) - Zveza za Primorsko (ZZP), Josip Troha (Lokavec) - Slovenska demokratska stranka (SDS), Danjela Likar
(Otlica) - Slovenska demokratska stranka (SDS), Janez Lampe (Višnje) - Nova Slovenja - Krščanska ljudska stranka (NSi) in Roman Bratina (Predmeja) - Socialni demokrati (SD).
Na koncu pa naj omenim še, za krajane Cola, najpomembnejše - rezultate izida volitev v Krajevno skupnost Col. Kljub »hudi demokratičnosti«, ko se volivci odločamo za predstavnika svojesa zaselka med samo enim in edinim kandidatom, smo izvolili sedem članov ki nas bodo v naslednjih letih zastopali kot člani Krajevne skupnosti Col. Kot prikazuje spodnja tabela, ima Col šest volilnih enot. V vsaki od teh smo izvolili enesa kandidata, v volilni enoti številka 4 (Gozd - Križna Gora), pa sta bila izvoljena dva.
	K i milil i t	fit slasov	0 glasov
5		Matjan Poljšak		173	51,95
2.	Janez Lampe	46	13,81
3.	Alojzij Klemenčič	41	12,31
4.	Miloš Bizjak	34	10,21
<	Aleksander Lemut	29	8,71
6.	Milanka Neškovič	1	2,10
7.	Marjan Pahor	3	0,90
KANDIDAT 1	VOLILNA ENOTA PinnožPuc (Col--Alp mat 2	VOLILNA ENOTA Potei Vidimi (Col-Oi ešje) 5 VOLILNAENOTA Boris Koren (Malo p olj et	ŠT. ODDANIH GLASOV Zaselek ima 198 volivcev, od te gaj e kandidat prej el 85 glasov Zaselek ima 112 volivcev, od te gaj e kandidat prej el 48 §£asov Z asel ek im a 59 voli vc ev, 0 d te ga j e kandidat, prej el 24 glasov
4 VOLILNAENOTA Mateja Peljhan (Gozd-Križna Gorat	Zaselek ima 112 volivcev, od te gaj e kandidat prej el 45 g asov
Ivan IVlikuš	Zaselek ima 112 volivcev, od te gaj e kandidat prej el 52 glasov
? VOLIL NA ENOTA	Janko Škvar t (Za golič t	Zaselek ima 93 volivcev, od te ga j e kandidat prejel 49 jgasov
0 VOLILNAENOTA Božidar Curk (Col-Žaga >	Z asel ek im a 88 voli vc e v, 0 d te ga j e kandidat prej el 41 glasov
Št. glasov za izvoljene člane Krajevne skupnosti Col
^Qzdelitev glasov med posamezne kandidate za župana Občine Ajdovščina.
Število oddanih slasov ki so zbrani v zsornji tabeli, ne napoveduje direktne izvolitve predsednika Krajevne skupnosti, pač pa le izvolitev članov ki zastopajo posamezne zaselke v Krajevni skupnosti Col. Predsednika, tajnika in blasajnika iz-voljo člani med seboj na prvi seji po volitvah, ki jo skliče dosedanji predsednik.
ccktZsmdAe* Č?K?tA6	35
No, tako so za nami še ene lokalne volitve. Za nekatere uspešne, za druse pač malo manj. Sedaj lahko usotavljamo in razpravljamo o tem, kdo bi bil najprimernejši, najuspešnejši... Tisti, ki smo izpolnili svojo državljansko pravico, lahko imamo mirno vest, da smo svoja mnenja in razmišljanja na nek način izrazili... ne slede na končne rezultate ... V vsakem primeru pa nam ostanejo nove volitve čez štiri leta.
Naj vam na koncu iskreno zaželim veliko zdravja, sreče, miru in ljubezni v prihajajočem letu 2007 Nenazadnje je to najpomembnejše... srečno!


LD Col: veselje do lova je veselje do žetve
»Lov mi pomeni žetev; ko me povabijo nanj, me povabijo zato, da jim pomasam pri žetvi in mlačvi in ob tern čutim veselje. Trofeja ni sama sebi namen, ampak mi pomeni veliko več kot spomin na bolj ali manj uspešno žetev« je zapisal G. Roeddins v nemški lovski reviji Wild und Hund (11/92).
Da bi bila žetev in veselje ob njej čim večja, smo v Lovski družini Col že zelo zsodaj spomladi, sredi dolsotrajne zime, začeli »sejati« med članstvom razne na-lose, aktivnosti in razdeljevali delo v lovišču in v sami lovski družini.
Na volitvah v letošnjem letu je lovska družina dobila novo vodstvo. Po zahvali prejšnjemu vodstvu in predaji zadolžitev; seje novi upravni odbor lotil načrtovanja in izvajanja začetih del za tekoče leto. V novem odboru se bomo trudili za ohranjanje dobrih odnosov v družini in z vsemi uporabniki prostora, z drusimi društvi in orsanizacijami, nadaljevali ali dokončali dela v lovišču in ostalih lovskih objektih, spoštovali novo lovsko zakonodajo ter lovske šese in navade. Klub velikemu pričakovanju, država lovski družini letos ni ponudila v podpis koncesije za upravljanje in gospodarjenje z loviščem. Tako bo ob vseh človeških faktorjih in drugih nedorečenostih včasih zelo težko in zahtevno voditi družino med raznimi čermi. Želimo pa si, da bi se člani v družini,
kot obliki združevanja, dobro počutili in hkrati ohranjali osebno svobodo.
V lovski družini je trenutno 78 članoy od tega je šest častnih članoy pripravnika ni zaenkrat nobenega. Povprečna starost članstva je 48,7 leta, kar je za slovenske razmere zelo ugodna starostna sestava.
Odgovornost vsakega lovca kot posameznika je za delo in obstoj lovske družine nujna. Tega se bomo morali zavedati vsi.
Žal seje tudi
v lovske vrste vrinilo splošno merilo, da pravzaprav ne potrebujemo nikogar n0 soseda, ne solovca, vse znamo sami, vs« opravimo sami, sami »jagamo«, nikoli ni' mamo časa za druge, samo hitimo ...
fes je čas vsakemu človeku zelo drago-Cen, vendar če ga preživiš ali deliš, se družiš s prijatelji ali solovci, je tisti čas in tisti trenutek zagotovo nekaj najlepšega, nepozabnega, še posebej, če je to v nara-vi- Ali kot je zapisal pesnik Gregorčič: » ... a srečen ni, kdor srečo uživa sam.«
^lanske obveze, tako glede dela v lovišču fet odstrela divjadi, smo izvrševali v ok-viru letnega načrta, za kar se vsem članom 'skreno zahvaljujem, hkrati pa bi vzpodbudil vse »speče« člane, da vsaj malo doprinesejo k uspešnosti in prepoznavnosti l°vske družine.
začetku oktobra je v naši družini po-fekala uporabnostna tekma psov po Urrietni krvni sledi. Tekme seje udeležilo °sem vodnikov psov iz raznih koncev Slovenje. Kot organizatorji prireditve s^o poskrbeli in se potrudili, daje tekma Potekala brez zapletov; ter da so se vsi, t^ko vodniki psov kot sodniki in gledalci, Počutili prjetno v naši družbi. Zaključek fekmovanja z objavo rezultatov; podelitvijo nagrad in postrežbo vseh sodelujočih Je bil v lovski koči na Farmancah. Ob tej Priložnosti se zahvaljujemo vsem lov-CeG naše družine ter vsem sponzorjem 2a nesebično pomoč pri izvedbi te pri-reditve.
Ss letošnjem letuje prišlo pri evidentiran-A odvzema divjadi iz lovišč do nekaterih sPrememb. Lahko bi rekli, daje računalniška era vdrla tudi v »jago«, v lovske vrste. Sa leta je bilo potrebno vsak odvzem lovišča vpisati v evidenčno knjigo, ki jo Jo ob oceni trofej ob koncu vsakega leta Pregledal lovski inšpektor. Z letošnjim feorn pa je potrebno vse odvzeme di-vjadi iz lovišča (pogin, povoz, odstrel ...) sProt( ali najmanj vsake tri mesece, vnašati v računalniški program LISJAK (Lovski In-fermacjski Sistem). Dostop in vpogled v Pr°3ram LISJAK, ter s tem seveda kontro-|° nad izvajanjem letnega lovskega plana, lrTlajo razne državne institucje (Zavod za fezdove Republike Slovenje, Lovski in r'biŠki inšpektofMinistrstvo za kmetijstvo, 3°Zdarstvo in prehrano, Lovska zveza Slo-vonje, Veterinarska fakulteta, Območno
združenje upravljalcev lovišč ...). Lovska družina je v letošnjem letu pridobila tudi svoj elektronski nasloy ld.col@zvk-luo. si, ki omogoča hitrejše in enostavnejše komuniciranje ter obveščanje med lovskimi družinami in drugimi uporabniki. Na ta naslov nam lahko tudi drugi zainteresirani pošljejo sporočila, vprašanja, pobude, prošnje, pripombe in pohvale.
veselil kot takrat, kadar žanje. Vesel bo kot takrat, ko ti prinese žrtev«
Naj prihodnje leto 2007 prinese vsem obilo zdravja, zadovoljstva, notranjega miru in pristnega veselja.

Jožef Kovšca - Žejnovski (1910 - 2006) (Foto: Arhiv Branko Tratnik)
Na eolskem pokopališču smo se v drugi polovici oktobra poslovili od, daleč naokoli najstarejšega moža in lovca, Jožefa Kovšca - Žejnovskega, ustanovnega člana Lovske družine Col. Čeprav že dolgo ni bil več član naše družine, se mu na tem mestu in v imenu celotne družine zahvaljujemo za vse delo, vso skrb, za vse, kar je naredil za dobro divjadi in solov-cem ter za korajžo in pokončnost, ki sta ga spremljala celo življenje. Že prerok Izaija je v Stari zavezi Svetega pisma zapisal: »Pred teboj, o Bog, se bo človek
c&x/'mÒArL. 5?F?k?6	37

Ivan Trošt - Hišnik...
Vsak od nas po svoje zaznamuje ta svet... Kdo ga bolj? Kdo ga manj? Nismo, ki bi sodili o tem. Mojster Čas postavi vse stvari na svoje mesto...
Ivan Trošt - Hišnik je letnik sedeminštirideset, rojen torej v času prve petletke, kar nam že samo po sebi dosti pove. Na svet je prišel v januarju, 'v jasnem jutru, kot sam pravi, ob sedmi uri. Ob isti uri je bil tudi krščen - »ker sem imel umreti, oj!« Ni imel svoje krstne botre. Pri krstu sta ga držala stari Mežnarjev Hrence in njegova teta Ivanka. Krstil pa gaje tedanji eolski župnik Jože Petrič, za katerega Ivan mimogrede reče: »Župnik Petričje bil za partizanščino, saj je imel celo borčevsko penzjo...«
Ce se vrnemo k Ivanovi družini. Oče je bil po poklicu čevljar. Kar trem sinovom sta mama Francka in oče Lojze dala ime Lojze, a so vsi trije umrli - prva dva že kmalu po rojstvu. Šele Jože, letnik 1940, je ostal pri življenju ... Novorojeni Ivan po rojstvu ni zajokal, le stokal daje. »Tudiob tega bo!«je zajokala mama in pohiteli so s krstom. Vendar je pob pod večepob koncu svojega prvega rojstnega dne, krepko
zajokal in je še danes zelo živ...
»Kako se spominjaš svojega zgodnjega otroštva?« ga vprašam, ko se usedeva pod staro, od strele udarjeno kobilško lipo za Križno Goro. »Naša hiša je bila pred pol stoletja daleč ven s Cola', tako da družbe, sebi primerne, skorajda nisem imel. Zelo pozno sem začel gladko govoriti, jurij Tomažev, današnji škof Jurij Bizjak, kije en mesec mlajši od mene, je že furai z očetom in vpil: »Bijo! Bjok, jaz pa še skorajda govoril nisem. Koso me ženske vprašale, koliko sem star sem jim pokazal pet prstov... Vendar ko je učiteljica Sonja Reja v prvem razredu vprašala, kdo se zna podpisati, sem se jaz znal! Spomnim se, kako je učiteljica pisala in pisala po tabli, mene pa je zaskrbelo: »Kaj bo, ko bo na tabli zmanjkalo prostora?«
Učitelj Danilo Sirk pa nas je spraševal seštevanje in odštevanje. In nam je obljubil: 'Kdor bo najboljši, bo ob koncu ure lahko zvonil s šolskim zvoncem!' Z žal že pokojno Doro Troštovo sva zbrala enako število pravilnih odgovorov in sva za nagrado zvonila oba - mezinčka sva vtaknila v uho zvonca in hkrati potresla
V šoli sem si seveda poiskal fantovsko družbo. Bolj skupaj smo se držali Janko in Rafo Brjaška, Jože Pucov, Ciril Jerončič iz Sanabora ... Kakšna je bila naša takratna splošna razgledanost, nam pove to, da nisem vedel, ali je voda tekočina ali ne. Učiteljica Zora Velikonja me je to vprašala. Tudi tepli so nas - učiteljica Giz-ela, kije kasneje učila angleščino v Vipavi,
ti je mimogrede primazala eno prek ušes Ob odprtju prve nove šole na Colu seK ji to povedal in v znak sprave sva & fotografrala: na fotografji jo držim k naročju!
Potem je prišel na Col učit tvoj brat Aldo-Mlad, strog, ravno je prišel od vojakom Pri njem sem znal! Vsak teden smo mordi napisati spis in ga ilustrirati! To je bilo zame smrt. Če nismo znali, nas je popoldne zaprl v učilnico. On je delal svoje stvari, priprave ali kaj, mi smo se učili1-Drugi dan sem znat našteti vsa evropsko glavna mesta, da je vsemu razredu rekd »Vsaj tako da bi vsak znal, kot zna Ivo danes!« Za Aldom pa me je učila pokojno Ivka iz Poljanske doline, ki sije na MaleP Polju dobila moža in z njim priimek Pugelj... Spomnim se tudi Klavdja Koloinjo, kije tudi nekaj malega učil na Colu. Enkrd nas je vprašal: »Kdo od vas ne hodi k verouku?« Samo pokojna Nada DeOttovaj dvignila roko.«
Devetinpetdesetega leta je na Col pris^ past duše župnik Boris Čibej. Kmalu je v Ivanu odkril 'glasbeno žilico' in ga zač^ učiti igrati harmonij - to je prav tisti har' monij, ki ga ima Hišnik še danes v svoji hišic1 nad Dragami - za spomin. Kmalu je Ivan ^ glasbi toliko napredoval, da je občasni nadomeščal cerkvenega zborovodjo Pd-' ; deta Lokvarskega.
Osemletke je bilo konec in Ivan sije žel^ postati mehanik na Primorju. Brat Jož2 je bil takrat že v semenišču in Ivano^2 poklicne želje se niso uresničile. Tudi f13 Lipo ga niso vzeli. Štirinajst dni je bil Z3
38 (jcMšvVmo c&t/spiAČVZ fpž?ž?6
vajenca pri mizarju Valiču - a moral je delati najtežja dela, zato seje odločil za Poklic zidarja. Opravil je dva trimesečna zidarska tečaja. Tisti čas seje udeležil tudi mladinskih delovnih brisad - 'kod Smede-rova u Srbiji'. Še danes se spomni imena Oselja: 'Omladinsko naselje Budučnost Molari kod Smedereva'. Dva meseca in dovet dni je udarniško pomasal sraditi Novo Jugoslavijo'.
Potem je prišel čas, ko si je zapel tisto ljudsko: »Star sem dvajset tet, pa moram ^ Po svet, domovina hoče me imet ...« Kojsko je služil v Zadru, in glej - na ta čas Oa Ivan zelo lepe spomine! Tako zelo mu Je bilo všeč, da se je po odsluženi vojski Potei zaposliti 'u armiji', kot zidar. »Pojdi vprašat na komando v Postojno!« so mu rokli v Ajdovščini, na Vojnem odseku. Ni ^el - Iz časa vojske se Ivan spominja, kako 3aje pohvalil sam major! Zidali so zid. V sPodnji vrsti so bili zidaki širši, v zgornji °Žji. Drugi vojaki - zidarji so zid uravnavali Pako, da so ga na debelo obmetali z mallo, Ivan pa - bistra glavca -je med širšim ln ožjim zidakom pustil kar stopničko. In Dajor ga je pred vsemi pohvalil: »Tako se 1° radi, Ivane!« Ker Ivan na eno oko slabše v'di (posledica ošpic v otroštvu), ni mo-Sol biti stražar s puško. Zato so mu zaupali Vojaške pse - bilje torej 'kerovoda' in se Jo 2 nevarnimi čuvarji skladišč dobro razu-'mol. Le njega so pustili k sebi. Žal je enega °d njih ubila strela.
P° vojski se je za nekaj časa zaposlil na Pdrnorju. Ko so delali na nekem mostu v ga je tako zeblo, da je sklenil iskati Zaposlitev drugje. Prav tistikrat sta otliška ln eolska šola iskali skupnega hišnika in med °Srnimi prijavljenimi kandidati so izbrali 'vana. Odločilna prednost pri izbiri sta odslužena vojska ter mojstrski zidarski i2Pit. Na Otlici je bila takrat ravnateljica 'vanka Bizjak, na Colu pa Miro Bičič. Kas-neJe sta z Mirotom postala velika pri-J^elja. Ivan mu je pomagal zidati vikend 119 Šentviški Gori, Miro pa mu gaje dal na raZpolago, ko seje Ivan poročil zjožo Ko-Ì2 Višenj in šel na poročno potovanje...
Bičiču je za ravnatelja prišel Vojko
Stegovec. V tem času je Ivan postal tudi voznik šolskega kombija. Prvi kombiji pozimi niso hoteli vžgati, zato jih je vedno parkiral v bregu in jih vžigal V teku. Spomni se ledenih cest na Vodice.»/-A/a/a Bogu,« pravi Ivan, »da se nikoli ni nič zgodilo!« Kot hišnik pa seje lotil vsega. Z Ančo Kovačevo sta cele počitnice belila stare vlažne šolske zidove, čistil je greznice, pozimi kidal, popravljal dotrajani šolski inventar ves čas nekaj prezidaval... Ko je enkrat belil zunanjo fasado šole, je lojtra postavil kar na šolsko klop. Z vedrom belila je bil že čisto na vrhu, ko je vse skupaj začelo lesti. Ivan seje znašel na tleh, belilo seje zlilo po njem. Ravnatelj Vojko je to videl in zaklical: »Dve mili, kupite dve mili za Hišnika!«
Vsekakor pa je Hišnika zaznamovala glasba in on je z glasbo in svojo osebnostjo zaznamoval Col. Župnik Boris Čibej je poskrbel, da je v začetku sedemdesetih let Ivan začel obiskovati orglarsko šolo v Ljubljani. Celih pet let se je ob sobotah vozil v Ljubljano in se učil osnov orglanja in dirigiranja. Na tej šoli je poučeval tudi Ivanov brat Jože.
Tako je lahko na Colu - ko so stvari dozorele - počasi začel prevzemati dirigentsko paličico v Moškem pevskem zboru 'Razpotje'. V zbor so prišli mladi fantje: Franc Štefančič - Con, Silvo Tratnik - Ančkn, Lojze Kovšca, Stojan Križaj - Koko ... To so bili štirje stebri v zboru. Zahtevali so malo več. Damjan Bajc z Avžlaka je začel zbirati podpise, kdo naj prevzame mesto zborovodje. Večina je bila za Ivana
in 1979. leta je postal zborovodja. In to je še danes, ko zbor slavi 50-letnico delovanja.
V tem času zaznamujejo življenje zbora mnogi vzponi in redki blagi padci; mnogi pevski uspehi, gostovanja, pevska potovanja - med drugimi tudi v tujino, v Milano, kjer so s petjem med tamkajšnjimi Slovenci zbirali sredstva za nove orgle na Colu. Znameniti so zborovi pevski vsakoletni planinski pohodi, povezani s koncerti v slovenskem visokogorju - tudi pri kapelici na Kredarici. O vsem tem je bilo že dosti napisano, tudi v Colskem časniku. »Kako pa naprej?« ga vprašam. »Mislim se posloviti od zbora,« mi brez vidnega obžalovanja reče. »Vse se enkrat konča. Enkrat se je treba umakniti. Se 50-letnico da bi speljali, potem bomo videli, kaj bo... Postorim tolikolaže, ker sta poprjeli naša Ana in Martina Pišljarjeva in postavljata na noge mešani pevski zbor. Pesem na Colu ne bo zamrla. Nekateri bi radi videli, da bi se oblikovala tudi komorna skupina kakih dvanajstih pevcev - če eden umanjka, jih je še vedno zadosti«
»Ivan, v vseh ocenah vašega petja pisci izpostavijo zdrave moške glasove. Kako da je prav moško | petje na Colu tako močno?« ga še povprašam. »Resje, venda rje treba vedeti, da se taki glasovi ne rodijo pogosto. In potem jih je treba še oblikovati. Trenutno na Colu z basi ni težav, manjkajo pa tenorji. Manjkajo nam Con, Silvo, Marjan ...«
»Ivan, zdaj greš uradno v zasluženi pokoj. Tam nad Dragami si v romantičnem okolju zgradil pravljično hišico. Kako je prišlo do tega, da si zidal prav tam?« »Tam sva z bratom Jožetom pasla, tam sem preživel otroštvo. Ko sva obujala spomine, mi je pokazal neko skalo in rekel:
'Pod to skalo sem prebral to in to knjigo ... ' On je dosti brat Svet, kjer je hiška, ni bil naš, France Kobal iz Sa nabora je bil njegov lastnik. Potem je bil svet naprodaj in smo rekli: 'Kupimo ga, tam so naši spomini!' In sem kupil. Najprej sem tam mislil postaviti samo barako za poljsko orodje, potem je počasi raslo in zraslo, karje zdaj.« Hiško je Ivan z velikim občutkom za
mero in okusom zlil z naravo. Med skalami in drevjem deluje povsem nemoteče. Genialna je rešitev dostopa do zsorn-jesa prostora - z brvjo s sosednje skale. Naravne danosti je Ivan izkoristil tudi za bližnjo klet in stranišče. Seveda ni treba poudariti, da je vse delal sam, saj si zas-topi na vse. S cvetjem iz narave ozaljšana okolica pa kaže na roko in pretanjeni okus
njesove žene Jože.
Ivanu in Joži iz srca želim, da bi ^ pomirjujočem okolju njune hiške nad Dra-3ami preživela dosti bosatih dni...

Vojaški kaplan Milan Pregelj
Koliko časa si že kurat v Slovenski vojski (SV) in kaj te je prepričalo, da si se odločil za to pot? Preden si vstopil v SV si imel velike pomisleke glede smiselnosti prisotnosti duhovnika v vojski, o odločitvi tvojesa sošolca Jožeta Pluta. Potem si se premislil. Kaj te je prepričalo?
Najprej te bom malo popravil slede naziva, ki si mi sa dal. Iz zsodovine poznamo kurate in tudi danes je to besedo mosoče uporabljati, vendar smo se odločili, da bomo v SV uporabljali naziv vojaški kaplan. Moje nasprotovanje je bilo predvsem povezano s sistemom naborniškesa služenja vojske, ki 33 vsi poznamo še iz »rajnke«Jusoslavije. V vojsko smo morali in malokdo je čutil kakšno posebno željo, da bi poles obveznesa počel še kaj drusesa. Živeli smo za to, da bi bilo vsesa skupaj čimprej konec. V župniji sem po slovenski osamosvojitvi sodeloval v prosramu tako imenovanesa civilnesa služenja in ob srečanjih z različnimi naborniki spoznaval, da se stvari slede vojske niso bistveno spremenile. Že takrat seje sicer sovorilo o spremembah v vojski, nekakšnem poklicnem služenju, kar pa se je zdelo še tako strašansko daleč in skoraj neuresničljivo. V posovorih in šali sem večkrat rekel, da se za »mulci« po srmovju že ne bom podil, da pa bi morda nekoliko drusače razmislil, če bi res prišlo do poklicne vojske. S sošolcem Jožetom sva se večkrat poso-varjala o tem, ko je sam začenjal delo na Obrambnem ministrstvu me je vabil, da
bi se mu pridružil, vendar sva do leta 2003, koje prišlo do spremembe služenja vojaškesa roka (Slovenija se je odločila za poklicno vojsko), ostala vsak na svojem bresu. Prehod na poklicno vojsko je pomenil tudi neko stalnost vojakov. Tak način dela se mi je zdel sprejemljiv saj je primerljiv delu na župniji. Veš s kom se srečuješ, vzpostaviš odnose, lahko sradiš neko občestvo, si zastaviš cilje. Odločitev; da se zaposlim v SV sem sprejel kot nov izziv in tako sem septembra 2004, po 15 letih dela na župnijah, duhovniški dodal še vojaško uniformo.
Omenil si drugačen naziv. Kurat -vojaški kaplan. Zakaj je bila narejena ta sprememba? Kako te pravzaprav kličejo v vojski?
Ta odločitev je bila sprejeta, kar je beseda kurat pri nekaterih vzbujala nam nezaželene spomine in občutke. Hkrati je to tudi prevod v svetu in NATU spre-jetesa poimenovanja »military chaplain«. Seveda pri tem ne sre zamenjevati sedanjesa naziva s kaplani, ki delajo na župnijah in je njihov naziv vezan na upravno podobo Cerkve. Največkrat sem kaplan (kar je tudi uradno), velikokrat sem še kar primorski »s'spud«, včasih tudi kurat. Poles teSa se predvsem na misijah uporablja tudi naziv »padre«, po zsledu zahodnih vojsk. V naši vojski imamo poles kaplanov tudi vojaškesa vikarja, ki je naš »šef«. Osebno bi sicer najraje videl, da bi nas imenovali »vojaški duhovnik«, vendar
je ta naziv težko uskladiti z pripadniki drusih veroizpovedi.
Omenil si tudi druge veroizpovedi' Kako je s tem, koliko vas pravza-prav v SV dela na tem področju?
Pripadniki SV pripadajo različnim verskih1 skupnostim. Večina je seveda katoličane^ Ena izmed temeljnih človekovih pravic je, da je omosočeno duhovno, relisioZ' no življenje vsakesa v skladu z njesovih1 prepričanjem. Ker država (mi vsi) oó nekaterih pričakuje in zahteva delo t«f življenje v posebnih okoliščinah, je nh' jno, da tem ljudem omosoči tudi dosto-jno uresničevanje njihovesa dostojanstva Leta 2000 je Vlada Republike Slovenije podpisala sporazuma s Škofovsko konf«r' eneo in Evanseličansko cerkvijo. Spora' zuma zasotavljata sodelovanje m^ državo in obema verskima skupnostma Na področju zasotavljanja duhovne o5' krbe nas trenutno dela 12, pet katoliških duhovnikov; pet laičnih diplomiranih tč' olosoy ki so pastoralni asistenti in dva evanseličana.
Alaso v naravi.
(Foto: arhiv Milan Pregelj)
40 QAvJFa-	M K?6
Kakšni so načrti vseh, ki v SV delate Kot vojaški kaplani? Načrtujete morda svoje širjenje, reorsanizaci-i°. večjo vključenost v mednarodne Povezave? Vam bo to uspelo?
Predvsem si vsi želimo, da bi bili pripad-n'kom in pripadnicam SVčim bolj v pomoč v katerem koli trenutku življenja. Veliko časa in razmišljanj namenjamo tudi skrbi 2a njihove družine. Osnovno načelo je, da Moramo biti med pripadniki prisotni in °Pazni. Verjamemo, da osebno duhovno Oljenje lahko pomasa pri iskanju odsovo-r°v na mnosa vprašanja življenja, zato smo na razpolaso tudi tistim, ki iščejo poti, kako Se srečati z Bosom. Vsako leto imamo ok-r°3 30 do 40 katehumenoy ki potem ob ^liki noči prejmejo zakramente uvajanja. Očrtov je vedno osromno, nekateri so Uresničljivi, dru3i pa ..., kar nekakšna »In-^iia Koromandja«. Orsanizirani smo kot Vojaški vikariat, kot posebna služba pri Generalštabu, vendar smo porazdeljeni P° posameznih vojašnicah, da smo bližje t'stim, ki nas potrebujejo. Celotno delo Gkariata vodi vojaški vikar ki ima dva nannestnika (enesa za katoličane in enesa 2a evanseličane), kaplani smo odsovorni 2a delo v določenih vojašnicah, pri tem narri pomasajo pastoralni asistenti. Zaradi ra2drobljenosti dela, mnose enote so na terenih, na več različnih krajih in ve-^e8a števila vojakov na misijah v tujini, 5' želimo, da bi nas bilo več. Predvsem Potrebujemo še kakšnesa duhovnika. Že nekaj [et tečejo posovori o ustanovitvi
v°jaške škofije, kar bi našemu delu dalo ^ru3ačno razsežnost tako doma kot tudi v odnosu s tujino. Naša kaplanska služba je ^od najmlajšimi na svetu, vendar imamo temu veliko mednarodnih povezav. Nekatere rešitve, ki so značilne za naše ra2rnere posnemajo tudi dru3od. V šestih
Letih
smo bili 3ostitelji dveh pomembnih
ln odmevnih mednarodnih konferenc. V Nekaterih združenjih sodelujemo kot opa-2°valci ali sostje, ker pri nas še nimamo Vseh s svetom primerljivih ustanov. O us-Pohih? Zaenkrat mislim, da še vsi delamo Veseljem in ne pretirano preračunljivo. Cer pa saj sam veš, da se brez »božjesa
Si:
Ži
eSna«
zaman trudimo. Zato prosim
tebe, pa tudi bralce teh vrstic, da se tesa našesa dela kdaj pa kdaj spomnite tudi, ko se boste posovarjali z Bosom.
Katere so tvoje redne nalose in kako zsleda tvoj običajni delovni dan, teden?
Zadolžen sem za vojašnice na Ajševici, v Ankaranu, Pivki, Postojni in Vipavi, kjer preživim tudi največ časa. Od letošnjesa oktobra en dan delam tudi v Ljubljani. V Vipavi je Center ža usposabljanje. Vsak, ki se želi zaposliti v SV mora tu preživeti nekaj mesecev na usposabljanju. Poles fizičnih priprav in vojaških znanj, si morajo kandidati pridobiti vsaj osnovna znanja tudi iz mednarodnesa vojnesa in humani-tarnesa prava, odsovoriti si morajo na osnovna etična vprašanja, ki so povezana z vojskovanjem in ohranjanjem miru. Skupaj z pastoralnim asistentom pripravljava in izvajava predavanja za kandidate. Poles kandidatov ki se bolj ali manj redno menjavajo, mnosi stalno delajo v omenjenih vojašnicah. Skupaj s še nekaterimi drusimi službami je treba poskrbeti za kakšno predavanje, proslavo, prireditev zabavo, obisk otrok zaposlenih. V nekaterih vojašnicah imamo tudi kapele. Pred večjimi prazniki ali ob smrti kakšnesa pripadnika enote pripravimo v sodelovanju s poveljujočimi sveto mašo. Težko bi rekel, da je kateri dan povsem običajen, saj nikoli ne veš, kaj bo prinesla naslednja ura. Načrtom se hitro pridruži kakšen nenačrtovan dosodek, želja po posov-oru ali »šefov« telefon z novo naloso.
Vojska je organizirana po hierarhičnem principu. Kakšno je tvoje mesto v vojski, komu si podrejen, ti je kdo podrejen? Imaš kakšne čine?
Za delo v vojski mi je dal dovoljenje škof in sem tako na nek način najprej odsovo-ren njemu. Ta odsovornost se kaže v tem, da pri svojem delu ne pozabim, da sem katoliški duhovnik, nikakor pa ne v tem, da bi mi škof ukazoval, kaj in kako moram v vojski delati. V vsakdanjem življenju vojaška hierarhija zsleda tako, da za svoje
delo odsovarjam poveljniku vojašnice ali enote v kateri delam, po drusi strani pa moram svoje delo uskladiti tudi z načrti vojaškesa vikariata. V čisto vojaškem smislu nimam nobenesa podrejenesa, sem pa odsovoren za usklajeno delo z pastoralnim asistentom. V SV vojaški kaplani in pastoralni asistenti pripadamo skupini vojaških uslužbencev ki namesto oznak činov nosimo številke, ki predstavljajo činom primerljive razrede. Sam sem uvrščen v XII. razred, kar je primerljivo s činom majorja.
Postal si svetovni popotnik. Vem, da si se konec septembra vrnil z enotedenske konference v Keniji, lani si Božič preživel v Afganistanu, kjer si bil slovenskim vojakom na razpolago za duhovno oskrbo. Kako je to izgledalo?
Obiska v Afsanistanu si nisem mosel predstavljati na noben način. Pred tem je bil tam sicer že eden naših kaplanov vendar si iz pripovedovanja o povsem domačni deželi ne moreš pričarati resnične slike. Priprave so bile podobne kot za katero koli druso pot v tujino. Urejanje papirjev iskanje podatkov navezovanje stikov z našimi vojaki na misiji in njihovimi domačimi. Drusačnost pa se je začela z dnem odhoda. S seboj je potrebno vzeti stvari za enomesečno življenje in vsa potrebna vojaška zaščitna sredstva. Na pot sem se odpravil s skupino fantov ki so končali dopust in so se vračali, da bi drusi lahko prišli za nekaj dni domov. Potovali smo z avtobusom iz Celja do Bruslja in nato z letalom do Termesa v Uzbekistanu. Tam je nemška vojaška baza kjer zamenjaš civilno letalo, sicer z vojaško posadko, za vojaško transportno letalo. Taki vojaški premiki so nekoliko domačni kot če potuješ na dopust. Pri vsakem prestopu moraš poskrbeti, da pretovoriš vso svojo prtljaso, da ne spresledaš morebitnih sprememb urnika poleta, kar se pososto dosaja zaradi varnosti. Prvo srečanje z Afsanistanom je bil v Kabulu, kjer je delalo sedem naših sasilcev. Pri njih sem ostal deset dni in se nekaj dni pred Božičem odpravil v 800 km oddaljeni Nerat, kjer

je večina naših. Notranji poleti v Afsani-stanu so vsi z vojaškimi letali, ki letijo kakor pač nanese dnevna potreba, to pomeni, da leti ni direkten, ampak se ustaviš, kjer je potrebno, kaj naložiti ali odložiti, včasih pa se smer spremeni kar tako, da se izosneš obstreljevanju. V Neratu sem nato v taboru, kjer so naši skupaj z Italijani, Spanci, Bonari in Litvanci, preživel malo manj kot štirinajst dni. V tem času
pred odhodom v Afganistan. (Foto: arhiv Milan Pregelj)
smo skupaj praznovali Božič, naš državni praznik samostojnosti in enotnosti ter novo leto.
So te bili slovenski vojaki veseli, ali »fajmoštra« v vojski ignorirajo?
Najprej malo za hec: v tujini je vsak obisk zelo dobrodošel. Čisto zares pa lahko rečem, da vsi kaplani, ko se vrnemo domov s takih poti, usotavljamo, da naša pot ni brez smiselna in, da nas vojaki čakajo in potrebujejo. Na splošno, vsaj tak je moj občutek, smo v vojski dobro sprejeti. Nekoč je eden izmed častnikov rekel: »Če vas, kaplanoy ne bi bilo, bi si vas morali izmisliti.« Priznati si moram tudi to, da včasih kosa še vedno strese, ko vidi kaplana; kakšnesa tudi motimo, najde se tudi kdo, ki misli in se boji, da bomo nasledili stare politkomisarje. Take vlose ne mislimo prevzeti, in če svoje delo in poslanstvo odsovorno in pošteno opravljamo smo posamezniku in sistemu lahko samo v pomoč in tako nas tudi večina dojema.
Kakšno je vzdušje med slovenskimi
vojaki in kakšen je odnos z vojaki drugih narodov? Alije med pripadniki različnih narodov opaziti razlike in kako te razlike sprejemajo?
Naši vojaki so v tujini povsod dobro sprejeti. So požrtvovalni in odsovorno opravljajo svoje nalose. Mislim, da tudi temu lahko pripišemo, da do sedaj nismo imeli še nobenesa resnejšesa problema. Velikih druženj med različnimi narodnostmi ni, navežejo se posamezna prijateljstva in na podlasi tesa spoznavanja drusačnih izkušenj in pristopov. Različnosti na samo delo ne vplivajo, saj ima vsak svoje zadolžitve, in če jih opravlja vestno, ne more nobenemu škodovati ali se bati, da bi posesel v njesove pristojnosti.
Situacija v Afganistanu je težka, kajti talibi imajo na jugu države še vedno svoja oporišča. Alije človek v taki situaciji bolj odprt za duhovno razsežnost življenja in za vero?
Osebno menim, da za duhovnost človek ne potrebuje nekakšnih izjemnih situaciji, sajje duhovno življenje naš sestavni del, še več: sibalo naših odločitev in ravnanj. Na drusi strani pa je tudi res, da nam nekateri dosodki vzbudijo Več vprašanj o smislu in pomenu našesa življenja. Vsakodnevno srečevanje s smrtjo, ali vsaj njeno nenehno tiho prisotnostjo, človeka spodbuja, da išče odgovore. Prepričan sem, da tisti, ki imajo izkušnjo vere in osebnega odnosa z Bogom, lažje prenašajo strese in najdejo odgovor na vprašanje, zakaj je neko trpljenje potrebno, zakaj je tudi v svetu polnem zla in sovraštva potrebno živeti dostojanstveno in spoštovati vsakega človeka, tudi nasprotnika.
Teden dni si preživel tudi v Keniji. Kaj si počel tam? Si bil odkar si vojaški kaplan še kje?
V Kenijo sem šel na konferenco Mednarodnega združenja katoliških vojakov. Uradno ime tega združenja je Apostolat Militaire International (AMI). Združenje je sad Drugega vatikanskega koncila in je lansko leto praznovalo svoj štirideseti
rojstni dan. Podobne konference sem se udeležil tudi lansko leto v Vilnusu (Litva) Take konferenco so vsako leto in na njih se srečujemo katoliški vojaki s celega sveta. Leta 2003 je bila taka konferenca pri nas v Celju. Na letošnji smo skušali najti odgovore, kako naj katoliški vojak živi in uresničuje krščanske vrednote v sodobne svetu. Poleg tega sem bil letos dvakrat v Nemčiji, enkrat na enotedenskem usposabljanju v Oberammergau in enkrat na obisku pri katoliški duhovni oskrbi njihove vojske v Dresdnu. Drugačna potovanja v tujino predstavljajo obiski naših pripadnikov v operacijah kriznega odziva Obiskujemo jih predvsem ob božičnih in velikonočnih praznikih. Leta 2004 sem b| za Božič na Kosovem, tam bom tudi za letošnji Božič, lansko leto pa sem bil ob Veliki noči v Bosni, za Božič pa v Afganistanu. Tretjo skupino potovanj, predstavljajo romanja in izleti, ki jih pripravljamo za naše vojake in člane Društva svetega Modesta. Sredi maja je, od leta 1958, vsakoletno romanje vojakov s celega sveta v Lurd, ob svetem letu je bilo posebno srečanje vojakov in policistov s papežem v Rimu.
Kako bi na kratko opisal doživetji Kenije?
Če si v spomin prikličeš naš obisk na Slonokoščeni obali, boš vsaj v glavnih črtah zaznal tudi Kenijo. To je Afrika. Z3 nas Evropejce je njihovo pojmovanje časa skoraj nerazumljivo. Na drugi strani, če S3 sprejmeš, ugotoviš, da se nam neprestan0 preveč mudi, da smo sužnji časa in d3; prav zato nimamo za nič več dovolj ča^ Kenya? No ja, bil sem v Nairobju in na3' gostitelji so se trudili, da bi nam pokaži samo najlepše. Vsi udeleženci konferenc0 smo živeli v samostanu, kjer so se sestr° trudile, da bi čim manj pogrešali Evrop0 Kenija je lepa, pisanih barv in polna mnO' govrstnih oblik življenja. Zelo hitreje opa' zen velik prepad med peščico bogataš^ belih in črnih, ter gromozansko večino, ^ je na robu preživetja. Med pripravljenim1 izleti smo si ogledali tri narodne par^ v katerih si turisti ogledujejo divje živ^1 (in se morda v zadovoljstvo turističnih
delavcev; odločijo za nekajdnevni sa-'3ri v pravo divjino), popeljali so nas po nakupih domačih izdelkov in nam predstavili tradicionalne načine življenja, vendar smo kmalu doumel, da to ni vsakdanjik povprečnesa domačina. Skupaj z 9nSteškim mornariškim častnikom sva, ne da bi to bilo uradno znano, obiskala »vas« v Zakotnem predelu slavnesa mesta. Vas Je zasnoval upokojeni ameriški vojaški ka-Ptan. Namenjena je za aidsom obolelim °trokom, ki so ostali brez staršev. V majhni hišici, dva prostora, živi od 15 do 20 °trok, h katerim vsak dan prihajata dve Prostovoljki, ki kot »mami« skrbita zanje. Ta Ooisk se mi je globoko vtisnil v spomin. Za
Cerkev v Keniji.
(Coto: arhiv Milan Pregelj)
Pravo doživetje Kenije pa si je potrebno v2oti več časa in, tako si mislim, poiskati takšnega domačina ter se odpraviti na
Podeželje.
* svoja potovanja že kje predstavil 5 Pomočjo fotosrafij, predavanj?
^ svojih potovanjih, obiskih v tujini in sPosabljanjih kaplani najprej poročamo °stalim v vikariatu, da na tak način izmen--Pjorno izkušnje in poskušamo načrtovati Prihodnje dejavnosti. Po vsaki poti v tujino ■ie Potrebno napisati tudi uradno poročilo, ^okajkrat sem svoje »popotniške pod-v'3e« predstavil kandidatom za vojake v Vipavi, ki jih predvsem zanima, kako 2Sieda življenje vojakov na mednarodnih ^P'iiah. Imel sem tudi dve predstavitvi ^iska v Afganistanu, v župnišču na Colu
in v sklopu poletnih prireditev v Vipavi. Največkrat je težko opisati izkušnjo, ker ne najdeš prave primerjave, da bi lahko rekel: to je pa tako, kot ... Fotografij se nabere veliko, vendar to niso klasični potopisni posnetki in ponavadi premalo povedo, če niso zaznamovane z lastno udeležbo pri dogodku.
Lahko bi rekli, da živimo v času svetovne vojne, ki je drusačna, kot sta bili prva in drusa svetovna vojna - njena značilnost je terorizem, ki pa ima svoja kulturna, politična, ideološka, ekonomska ozadja. Za mnose Evropejce in Američane je vlosa ZDA in NATA sporna. Kako vidiš VI030 vojaškesa kaplana v katerikoli vojski? Vemo na primer, da je imela vojaške kurate italijanska vojska v času, ko je bila Primorska okupirana, nekateri slovenski duhovniki so bili nekakšni vojaški kurati v partizanih, drusi pri domobrancih.
Kar nekajkrat sem že slišal vprašanje, ali gresta duhovništvo in vojska skupaj. Vedno bolj sem prepričan, da sta neločljivo povezana. Ne zato, da bi opravičevali vojne ali pobijanje. Vojna je obdobje največjega gorja, zla, ponižanja človečnosti in razvrednotenja človeka, zato potrebuje vsak vojak, ki je najprej človek, jasno znamenje odrešenja in zagotovilo zmage dobrega nad zlom. Duhovnik, ne iz lastne osebe, ampak kot Kristusovo orodje, prinaša prav to. Seveda si je potrebno priznati tudi človeške slabosti, grešnost, ki jo nosimo in sojo nosili vojaški kaplani in iz zgodovine to kriči kot nenehno opozorilo. Vojaški kaplan je z vojaki, da jim je v oporo in je hkrati izpraševanje vesti. To še posebej velja za poveljnike, ki morajo
nenehno nihati med izpolnjevanjem ukazov nadrejenih, skrbjo za svoje podrejene in zvestobo lastni vesti v prizadevanju za uresničevanje dobrega in pravičnega. Kot si omenil so bili vojaški kaplani na vseh vojskujočih se straneh. Upam, da so zmogli toliko krščanskega dostojanstva, da v nasprotniku niso videli samo sovražnika, ampak najprej človeka potrebnega pomoči in da so to zmogli in hoteli dopovedovati tudi svojim. O vlogi in zaslugah, pa ne samo primorskih, duhovnikov med drugo svetovno vojno in v času pred njo, se piše in govori zelo enostransko. Premalo poznamo dejanske razmere in o notranjih bojih, ki so glodali posameznika se nam niti ne sanja. Podobnoje tudi z vrednotenjem vloge duhovnikov in Cerkve pri naši osamosvojitvi. V »rajnki Jugi« je bila Cerkev notranji sovražnik številka ena. Danes pa slišiš, da so osamosvojitev načrtovali tisti, ki so Cerkev skušali uničiti, da bi lahko ohranili enovitost tedanje države. Vloga ZDA in NATA ima več obrazov. V Evropi in s tem tudi pri nas, raje govorimo o ohranjanju, kot o vsiljevanju miru. Izhodišče je, da nobena vojna ne more biti pravična in da vsako poseganje po orožju prikliče še večje nasilje.
Še provokativno vprašanje: kakšno bi bilo, po tvoje, poslanstvo vojaškesa kaplana v trenutku, ko bi se začel zavedati, da je na strani »okupatorja«? Ali mosoče obstajajo kakšni dnevniki, dokumenti, npr. kurata italijanske vojske, ki je bil prisoten ob usmrtitvah slovenskih talcev. Kako so ti kurati »preživeli« te odločitve svoje vojske, če so spoznali »krivičnost situacije«?
Lani je pri goriški Mohorjevi družbi izšla knjiga italjanskega vojaškega kaplana, ki je med drugo svetovno vojno služboval v naših krajih. V obliki osebnega dnevnika popisuje svoja srečanja z zajetimi, na smrt obsojenimi in pobitimi talci. Pretresljive so njegove izkušnje, ko je poskušal posredovati za ujete, pa je pri poveljujočih naletel na posmeh in povečanje grozodejstev. Zaradi tega seje kasneje odločilna ne bo več skušal vplivati na odločitve. Na
■!
im Si Se SS liS £1
^ *5 H
i iM
r:*

drusi strani z veliko mero ljubezni opisuje naše rojake, ki so tudi v smrt odhajali z veliko mero notranjega miru in so ga velikokrat prosili za duhovno podporo ter ga v izpovedih prosili, da to ali ono sporoči domačim in ljubljenim. Kako bi se sam odločil v položaju, ko bi se zavedel, da povzročam drugim gorje ne morem povsem z gotovostjo reči. Človek je vsekakor vpet v trenutne danosti, sedaj upam, da bi zbral dovolj poguma in se poslovil od opravljanja takega poslanstva.
In še praktično vprašanje. Sam trenutno največ časa preživim v šoli in se zaenkrat v vlogi svetovalnega delavca počutim dobro. Če bi želel postati vojaški kaplan, bi me sprejeli v SV? Kakšne teste bi moral opraviti?
Mislim, da bi te sprejel. Vsekakor bi moral najprej prepričati škofa, da bi ti to dovolil. Pred zaposlitvijo v SV mora vsak opraviti
temeljit zdravniški pregled in psihološke teste, biti mora samo slovenski državljan, ne sme biti pravnomočno kaznovan in ne sme biti starejši od 25 oziroma 30 let. Pri kaplanih je majhna olajšava glede starosti, saj je naša služba šele v nastajanju in še ni bilo mogoče vnaprej načrtovati zaposlitev. Testi fizične pripravljenosti so na vrsti vsako leto, glede na starost imaš postavljena merila za tek na 3200 me-
troy število sklec in dvigov trupa v dvd1 minutah.
Te čaka kaj posebnega, morda še kakšno potovanje v letu 2007?
Leto 2007 bo podobno prejšnjim letorT obiski naših na misijah, usposabljanja v tujih in doma, mednarodne konference. Da-turni so v glavnem že znani, nismo pa s« še dokončno dogovorili, kdo bo deleži kakšne naloge. Vsekakor pričakujem zanimivo leto.;
Milan, hvala za pogovor, predvsem pa hvaU za to, da skrbiš za našo varnost.
Hvala tudi tebi, o varnost pa...
Skupaj s kaplani v Tuzli. (Foto: arhiv Milan Pregelj)
/Z/Czx

Poslanka Eva Irgl
Sloveni lemokratska stranka Slaven Democratic Party
SDS
SDS
SDS
SDS
Jj Čeprav verjamem, da vas velik3 večina bralcev Colskega časnik3 pozna, bi bilo vseeno dobro, če b' se predstavili. Navsezadnje potuj* m Colski časnik (po potrjenih infoi*' ^ macijah) tudi v tujino. Torej, kdo j* Eva Irgl?
S
s
s
Doma sem iz Vipave in imam sestro dvojčico. V otroštvu sem bila zd° živahen otrok, poln energije, inovativd1 in poln domišljije. V najstniških letih sef začela z delom na radiu, v gimnazijski letih sem tako delala na štirih radijski postajah. Kaj hitro sem začela tudi ^ vodenjem prireditev. Po končani gimnaZ!) sem se odločila za študij teologije, ker m* je zanimala filozofija, hotela pa sem še n<Z' kaj več. Želja po sodelovanju v političnef življenju se je uresničila s priložnostjo, d3
44 (jcMZzFPz- c&jZsuaIfF
tandidiram za poslanko državnesa zbora. Ce imam kaj prostesa časa, rad berem, se ^Varjam z različnimi športnimi aktivnostmi, poslušam slasbo, kuham ...
Poslanka ste že dve leti. Ali lahko trdite, da ste spoznali že vse skrivnosti in pasti, ki jih vključuje delo v Državnem zboru (DZ)?
Celo v DZje svojevrstno delo. Z leti sicer dobiš izkušnje, dodobra spoznaš vse formalne postopke, vendar je delo odvisno Cxfi od drusih dejavnikov predvsem od drugih poslancev. Dobro sodelovanje med poslanci je ključ do uspešnega dela. Seveda pa je čar politike ravno v tem, da 2naš v ključnih trenutkih pravilno reagirati.
^venski parlament je znan tudi po da je v njem zelo malo žensk, 'toate morda kakšno idejo, kako bi levilo žensk v DZ povečali (razen ^učinkovitih obveznih ženskih kvot) in ali bi se način delovanja 2bora spremenil, če bi v njem prevladovale ženske?
Odločitev za kandidiranje za politične funkcije je med ženskami manj popularna odločitev za druge poklice. Razlog gre 'skati tudi v sami naravi dela: delo poslan-Ca namreč ni časovno omejeno, praktično 5' v službi 24 ur na dan. Na urniku so ses-fanki, seje odborov in komisij, seznanjanje 2 različnimi temami, obiskovanje takšnih lri drugačnih prireditev, sodelovanje
Pr,
novinarji, osebna izpopolnjevanja
av tako ni iz trte izvit star slovenski Pregovor ki pravi, da ženska podpira tri v°Sale pri hiši: in združevanje družinskih ln Poklicnih obveznosti prav gotovo ni dostavno, ostaja pa nekaj lepega. Kar pa Se tiče kvot: so eden od načinov kako Plečati zastopanost žensk v politiki, Vendar pa menim, da mora dejanska želja P° Političnem udejstvovanju dozoreti v 2en$kah samih, ne z uzakonjanjem. Že v opravi v DZ sem jasno izrazila stališče, ln s'cer če bi moški kolegi malce prerasli 5v°j ego in na izvoljiva mesta v več prim-er'h postavili tudi ženske, potem bi bila
danes slika v državnem zboru glede zastopanosti žensk zagotovo drugačna. Uporaba zakonsko predpisanih kvot ne bo rešila problema večje udeleženosti žensk v slovenskem političnem prostoru. Za takšne spremembe je potrebno spremeniti miselnost v okolju. V Sloveniji žal okolje ne predstavlja tolikšne pozitivne spodbude, da bi si ženske želele stopiti v politiko.
Po podatkih iz nekaterih javnomnenjskih anket je DZ ena od institucij, ki ji državljani najmanj zaupajo. Kaj je vzrok temu nezaupanju in kako bi si sa najvišje zakonodajno telo v državi najprej pridobilo nazaj?
Prav gotovo gre del nezaupanja pripisati nepoznavanju delovanja DZ kot najvišjega zakonodajnega telesa. Del ljudi verjetno ocenjuje delo po izjavah in dejanjih posameznih poslancev. Po mojem mnenju je bistveno, da ljudje spoznajo delo DZ. Zagotavljanje TV prenosov sej, predvsem pa odborov in komisij, kjer se odvija glavnina razprav; je že eden od načinov; kako lahko ljudje dobijo celovitejši vpogled v delo. Po eni od raziskav; ki je bila narejena v zvezi z odnosom do politike in politikov v članicah Evropske unije, je rezultat pokazal, da je Slovenija glede zaupanja v politiko čisto na repu lestvice. Medtem ko je zaupanje v politiko na primer v .skandinavskih državah precej visoko, tam politično udejstvovanje predstavlja tudi eno od vrednot v družbi. Sama bi si sicer želela, da bi ljudje tudi pri nas bolj zaupali politikom, se pa zavedam da bo treba precej storiti iz naše strani, da bomo čez leta lahko pokazali drugačne, bistveno boljše rezultate.
Navadni državljani smo prepričani, da lahko poslanec v DZ zelo enostavno pride do »korita«, iz kat-eresa se delijo sredstva za posamezne projekte. Vsi, ki smo se kdaj prijavljali za državne razpis,e vemo, koliko papirja je potrebno »pripraviti« in kako dolsa je vrsta čakajočih. Kaj lahko tu stori »človek
na pravem mestu«, kar poslanec nedvomno je?
Poslanci pri svojem delu nimamo neposrednega opravka z razpisi. Sodelujemo pa pri sprejemanju proračuna, kjer lahko z amandmaji delno vplivamo na razporeditev finančnih sredstev. Kot poslanka skušam pomagati ljudem, ki se obrnejo name v poslanski pisarni. Velikokrat so to zadeve, ki sicer sodijo v delo občine, vendar če vidim, da ljudje na občini morda niso dobili zadostnega odgovora, sama posredujem pri višjih organih. Seveda v okviru svojih pristojnosti. Pri sprejemanju letošnjega proračuna smo uspeli povečati nekatere postavke iz tega področja. Znotraj koalicije sem skušala uveljaviti še druge predloge iz vipavske in ajdovske občine, pa žal niso bili sprejeti. Kljub temu menim, da so sredstva za obe občini dobro razporejena in sledijo željam obeh županov.
Iz medijev smo izvedeli, da ste se poleti udeležila sestanka, ki je bil na Osnovni šoli Col. Na njem se je razpravljalo o sanaciji skalnega podora nad cesto Col - Podkraj. Nam lahko poveste, kakšna je bila vaša vloga na tem sestanku?
Name se je obrnil predsednik krajevne skupnosti Podkraj, Ivan Rupnik, in mi razložil, da imajo velike težave zaradi plazu, ki seje zgodil in da ta ovira življenje ljudi iz tega območja. Otroci, ki obiskujejo OS Col in prihajajo iz Podkraja, Bele, Vodic in Višenj, so imeli kar precejšnje težave, saj so zaradi obvoza in ceste, ki ni bila sanirana, za pot v šolo potrebovali bistveno več časa in to po cestah, ki niso najbolj varne. To je bil velik problem, saj so ljudje, kljub prepovedi, vozili tik pod plazom zaradi stiske s časom. Ne morem si predstavljati, kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi na mojo izrecno pobudo takrat hitro sklicali sestanka na OŠ Col. Vsa zahvala gre gospodu Žavrlanu iz direkcije za ceste in državnemu sekretarju na Ministrstvu za promet, gospodu Verliču, ki sta se takoj odzvala moji prošnji in se nato tudi držala vseh obljub, ki stajih dala meni in prebivalcem.
V katero smer naj bi se, po vaši presoji, razvijala Zgornja Vipavska dolina (kmetijstvo, turizem, malo gospodarstvo, storitvena dejavnost, ...)? Kakšna je pri tem razvoju vloga našega, gorskega, področja?
To je seveda kompleksno vprašanje, ki zahteva širši odsovor. Bi pa izpostavila nekatere smernice, ki se mi zdijo dobre in pomembne za razvoj Zsornje Vipavske doline. Sama sem prepričana, da Vipavska dolina, že zaradi svoje lese, podnebja in delovnih ljudi, ponuja vse možnosti za boljši razvoj tako kmetijstva, turizma in malesa sospodarstva. Imamo vrhunske izdelke, žal pa jih ne znamo dobro prodajati. Sama sem se veliko posovarjala z različnimi pridelovalci vin v Vipavski dolini, ki ves svoj trud vložijo v dober kvaliteten izdelek, pri prodaji in ponudbi pa ne dosesajo takšnih pričakovanj. Včasih je potrebno siedati bolj dolsoročno in ne samo na trenutni rezultat. Vzpostavitev vinosradniškesa oddelka pod okriljem .Politehnike, bi dejansko lahko pripomo-Sel k učinkovitejšemu delovanju na tem področju. V proces kmetijskih dejavnosti, ter v orsanizacijo odkupa in prodaje pridelkov iz kmetij, bi se morali aktivno vključiti tako kmetje, kot kmetijska zadrusa in občina. Skupenjezik bi lahko pripeljal do učinkovitejšesa trženja kmetijskih izdelkov ter večje prepoznavnosti Vipavske doline doma in po svetu. Kar se tiče turizma: ta postaja vedno bolj pomembna panosa znotraj sospodarstva. Rešitve, ki jih predvideva Resolucija o nacionalnih in razvojnih projektih 2007 - 2023, lahko bistveno pripomorejo k dvisu kvalitete turizma in večji ponudbi v Vipavski dolini oziroma na Goriškem ter k razvoju Sospodarstva. Projekt IN PRIME, ki med drusim vsebuje primorski tehnološki park v Vrtojbi in Ajdovščini, univerzitetni inku-batofobrtno poslovne cone, visokošolska izobraževalna središča s spremljajočimi objekti ..., bo pripomosel k spodbujanju inovativnosti in k hitrejšemu tehnološkemu razvoju znotraj sospodarstva. Takšni projekti imajo namen tudi povečati slòbalno konkurenčnost resjje in s tem njihov razvoj. Goriški turistični center ki je tudi
predviden v resoluciji, pa bo pripomosel k povečanju delovnih mest in večji prepoznavnosti v tujini. In če se dotaknem še področja Gore: vedno več ljudi si zaradi napornesa vsakodnevnesa ritma, stresa, napora ... želi svoj prosti čas preživeti v naravi, v predelih, kjer je zasotovljen mir in lepota narave. Col, Podkraj, Predmeja, Višnje, Bela, Vodice... so vasi, ki lahko ponudijo veliko. V povezovanju z dolino in v soslasju s prebivalci, bi se lahko veliko naredilo na področju turizma. Mosoče z Sorskimi kmetijami, ki ponujajo svež zrak, dobro domačo hrano in prijetne ljudi.
Nova zakonodaja o društvih je veliko težav prinesla prav v taka društva, kot je naše. Majhna, z večnim pomanjkanjem sredstev. S prostovoljnim delom in minimalnimi dotacijami komaj krpajo redne dejavnosti, obravnavana pa so enako kot tista, ki na svojih žiro računih obračajo desetine milijonov. Kljub temu pa prav taka društva v svojih okoljih največkrat predstavljajo gonilo kulturnega in družabnega življenja. Zaradi stroge zakonodaje vedno več društev opušča svojo dejavnost. Menite, da bi z drugačnim pristopom države do takih društev, lahko ohranili, zaenkrat še vedno precej živahno, družabno življenje po vaseh?
Ureditev področja društev je z novim zakonom o društvih postala primerljiva z ureditvami v drusih evropskih državah in je tudi v skladu z načeli, ki jih pri urejanju področja nevladnih orsanizacij s svojimi dokumenti priporoča Svet Evrope. Glavni namen novesa zakona je poenostavitev možnosti delovanja, ustanavljanja in resis-tracjje društev. V zakonu je jasneje opredeljen pojem nepridobitnosti društva, ki temelji na dejstvu, da se društvo ustanovi in deluje za dosesanje nepri-dobitnesa namena. Ne slede na višino sredstey ki jih ima posamezno društvo na svojem računu, presežka sredstev ne sme deliti med člane, temveč so namenjena in se uporabljajo izključno za namene in cilje društva. Vpeljana je splošna pre-
poved ustanavljanja društev z namenom i izključnega opravljanja pridobitne deja-: vnosti. Društvo lahko tudi po tem zakonu1 opravlja pridobitno dejavnost, če to ni izključna dejavnost. Potrebno je dodati, da sodišče lahko društvu, katerega izključna dejavnost je pridobitna, izreče prepoved delovanja. Z novim zakonom; o društvih družabno življenje po vaseh I ni okrnjeno. Odpravile so se le možnosti zlorab pod krinko družbene dejavnosti.
Čez dve leti bodo spet državnozborske volitve. Se boste ponovno spustili v boj za poslanski stolček?
Trenutno se ne ukvarjam s tem vprašanjem, j ampak se posvečam delu, ki mi je bilo zaupano.
Za konec pa še: beseda je vaša!
Na koncu bi se vam želela zahvaliti, da st^ me povabili na pogovor za vaš časopis-Priznati moram, da se na Colu in njegovi okolici vedno dobro počutim. Prijetno sem bila presenečena nad organizacijo in izjemno dobro pripravljeno priredit' vijo ob obletnici MPZ Razpotje Col. O'o tej priložnosti bi se želela ponovno zahvaliti Ivanu Troštu in njegovim pevcem, k' tudi ob težkih preizkušnjah, ki jih prinaša življenje, ostajajo skupaj, ter nas vedno znova prepričajo s kvalitetno interpretacijo zborovskih pesmi. Ponosna sem, da imamo takšne ljudi, od katerih se tud1 sama učim.
L
CA-
Arheološka podoba Cola rmed Ajdovščino in Hrušico
(Kratek povzetek diplomske nalose)
Temo za svojo diplomsko delo (z naslovom Arheološka podoba Cola med Ajdovščino in Hrušico) sem si Obrala že ob koncu tretjesa letnika študija. Takrat sem imela priložnost sodelovati z sospo Nado Osmuk Pri arheološkem izkopavanju pred Osnovno šolo Col. Bosastvo arheologije, tako rekoč pred mojim nosom, Teje navdušilo. Mentor diplomske naloge je red. prof. doc.dr. B. Slapšak, somentorica pa doc. dr. V Vidrih perko. Namen moje diplomske naloge je bil zbrati vse arheološke topografske podatke o Colu, skupaj z ljudskim izročilom, ki se navezuje nanje. Na podlagi obdelanih arheoloških najdb sem skušala določiti vlogo Cola v zgodnji antiki v povezavi z njegovo lego ob antični itinerarski cesti med Castro (Ajdovščino) in Ad Pjfum (Hrušico).
'Jvod
Col leži na severnem obrobju Vipavske doline, ob naravnem dostopu s planot ^novskega gozda in Nanosa v rodo-vitno dolino. Arheološke raziskave pod Ternonom v Vipavski dolini so nam razbile, daje bila dolina zaradi prometnih in gospodarskih danosti ter ugodnega pod-nebja verjetno poseljena že od konca starejše kamene dobe naprej (lica 2003, Sredi 2. tisočletja pr. n. št, v sred-
T in pozni bronasti dobi, so na obrobju V'
V|Pavske doline zaživele utrjene nasel-bne - gradišča. V mitološkem izročilu o Piperborejcih lahko zaslutimo poti praz-Sodovinskega jantarja, ki so od bogatih bšišč ob Baltiku vodile proti Sredozem-ju nnorda tudi čez Vipavsko dolino (Šašel t°s 1990, Slapšak 2003).
bajstarejši ohranjeni pisni viri, ki pričajo 0 stikih med rimsko državo in vzhod-t^lpskimi ljudstvi, poročajo o prodoru Mitskega plemena, najverjetneje Tavris-v Furlanijo leta 183 pr. n. št. Ti naj bi se ^talili na plodni ravnici tik ob izlivu reke C^diže v Jadransko morje. Tedaj je rim-
ska država, čeprav omenjenega prostora ni neposredno posedovala, nemudoma preprečila ustanovitev keltske naselbine - oppiduma. Dve leti kasneje bila na istem ozemlju ustanovljena Akvileja kot latinska kolonija (Šašel-Kos 1997,25).
Od ustanovitve Akvileje so začeli Rimljani intenzivneje posegati na naš prostor. V več vojaških posegih so pokorili Karne, Tavriske injapode ter že v drugi polovici
2.	stol. pr. n. št. nadzorovali pot čez Okro (Nanos). Od časa cesarja Augusta (27 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil prostor zahodne Slovenije vključen v severovzhodni del italskega upravnega območja, v deseto italsko regijo. Za razvoj in gospodarsko vlogo Vipavske doline in njenega severnega obrobja je bila nedvomno bistvena cestna povezava iz Akvileje v Emono ter naprej proti Panoniji. Izgradnja ceste čez Hrušico v času cesarja Augusta, ki je v poletnem času za en dan skrajšala potovanje čez Razdrto, potrjuje pomen te cestne povezave za rimsko državo (Mull-ner 1879; Šašel 1975a; Petru 1980-1981; Horvat 1999; Bratož 200G). Vpozni antiki
je ta pot pomenila največjo nevarnost za Italijo in pokrajina je bila zaradi strateškega pomena vključena v posebno vojaško krajino, imenovano Claustra Alpium luliarum. Navzočnost vojske in njena stalna državna oskrba so dali gospodarstvu poseben pečat (Vidrih Perko 2005,63).
Lega ob tej prometnici je vplivala na razvoj trgovine in prevozništva ter prebivalstvu dajala pomembno gospodarsko vzpodbudo. Vipavska dolina in obrobje sta bila z obsežnimi gozdovi in morda tudi rudnim bogastvom primerno naravno gospodarsko zaledje. Poleg cestnih povezav je bila gotovo velikega pomena tudi sezonsko plovna reka Vipava s pritoki, ki je omogočala hiter in poceni transport blaga do Akvileje, največjega industryskega in manufakturnega centra ter pristanišča na Jadranu (Vidrih Perko, Žbona-Trkman 2005,63).
O arheoloških najdbah na Colu prvi piše Mullner v delu Emona leta 1879, povzamejo ga avtorji v Postojinskem okrajnem glavarstvu (1899). Podatke združi Petru v
Arheoloških najdiščih Slovenije leta 1975. Prva zaščitna arheološka izkopavanja so potekala poleti 2001 in nato ponovno jeseni 2002. Gradnja kanalizacije in čistilne naprave v letih 2003, 2004 in 2005 je potekala pod arheološkim nadzorom.
Najdbe prazsodovinske keramike na Colu, železove rude in ljudsko izročilo o šancah , petkotni trdnjavi, zidani brez maltnesa veziva na vrhu Zarivš in masivnem zidu, ki naj bi potekal od Zarivš do današnjesa isrišča Lipov saj, kaže, daje tu stala utrjena naselbina, ki pa ni obsesala samo vrha Zarivš, ampak vsaj še del zahodnega pobočja, na katerem leži Ulinova njiva.
Zaščitna arheološka izkopavanja na dvorišču Osnovne šole Col leta 2001 so prvič dejansko potrdila potek rimske itin-erarske ceste čez Col in odkrila skromno ohranjeno antično naselbinsko plast. Cesta je ležala 25 metrov južneje od ugotovljenega antičnega naselbinskega roba in ni vodila skozi Podvelb, kot se je doslej domnevalo.
Diplomsko delo je razdeljeno na dve večji poglavji: prvo zajema topografijo, drugo pa obdelavo arheoloških najdb.
Topografski del obsega katalog najdišč, v katerem so zbrani vsi podatki o doslej odkritih in možnih novih arheoloških najdiščih na območju Cola, vključila pa sem tudi Sanabor in cerkvico Sv. Duha nad Podkrajem. Časovno sem zbirala vse podatke
od prazgodovine do visokega srednjega veka. Dodala sem tudi podpoglavje Po poteh, v katerem so zbrani podatki o cestah in podpoglavje Rudarstvo.
Izdelala sem tudi Karto arheoloških najdišč
Seznam arheoloških najdišč:
1.	Coi/Žarivše (prazgodovinska naselbina, rimskodobne najdbe).
2.	Col/Rižemberk(rimskodobnistolpni ohranjen ?).
5. Col /Šturmanik (rimskodobni stolpni ohranjen ?).
4.	Col /Ulinova njiva (prazgodovinska keramika, železova ruda).
5.	Col / Osnovna šola (domnevna rimskodobna obcestna postaja)
6.	Col / Telovadnica (prazgodovinska keramika, poznoantično tlakovanje, novci.)
7.	Col /Orešje- V lazu (rimskodobne
najdbe)
8.	Col/Jama na igrišču (srednjeveške in novoveške najdbe)
Seznam posameznih najdb:
9.	Col / Rimski miljnik v bližini gradu Trilek.
10.	Col / Rimski srebrniki na pobočju na pol poti med gradom Trilek in vasjo Col.
11.	Col / Cestišče blizu gradu Trilek, najdbe iz 15. stoletja.
12.	Col / Hiposandata (konjsko obuvalo) najdena pri Petričevi hiši.
Ig. Col / Rimski grob (odkrit leta 1862, točna lokacija ni poznana)
Cerkev, sradova:
14- Col/Stara cerkev Sv. Lenarta ( 14. stoletje ali starejša, porušena 1957)
15.	Col /Grad Trilek (17. stoletje)
16.	Col/Graščina Podvelb (17-stoletje)
Karta arheoloških najdišč
* Arheološka najdišča v Sanaboru in cerkev sv. Duha so kartirana posebej.
LEGENDA:
Q Arheološka najdišča
1	Šance
2	Rižemberk
3	Šturmanik
4	Ulinova njiva
5	OŠ Col
6	Telovadnica
7	Orešje/ V lazu
8	Jama na igrišču O Posamezne najdbe
9	rim. miljnik
10	ant. novci
11	klešče
12	železno streme Al Cerkev, gradovi
14.	Sv. Lenart
15.	Grad Trilek
16.	Graščina Podvelb
O Bogato ljudsko izročilo 18. Hudičeva miza
Vir: Občina Ajdovščina
Merilo 1: 6000
48 (a/Zz/oc- ccuzvvc/c Ž?4?7?&
Lokacij« z bogatim Ljudskim izročilom:
2 7 Podkraj/ Cerkev Sv Duha ( 25 stoletje ali starejše).
2 <5.	Col/Žagolič- Hudičeva
miza
Arheološka najdišča v Sa naboru:
19.	Sanabor/Sv. Danjel (rimski miljnik, cerkev iz 15. stoletja ali starejša).
20.	Sanabor / Gradišče (prazgodovina, srednji vek)
21.	Sanabor / Srednje (rims-kodobni nagrobnik)
^ poslavju Obdelava arheoloških najdb Sern obdelala najdbe odkrite pri izkopa-Vanjih ob obnovi Osnovne šole Col leta 20oi.
Gradivo iz sicer skromno ohranjene nas-efeinske plasti je zelo pestro, na pod-^a8i obdelanih najdb lahko plast časovno U|7estimo v konec 1. in na začetek 2. Poletja našesa štetja. Med posodjem Prevladuje uvožena italska keramika, fifio namizno posodje je delo keramičnih Pelavnic v Padski nižini, kuhinjski pekač z rPečim pompejanskim premazom pa izvi-ra 7 južne Italije. Vse to posodje so tako na drusa najdišča v Sloveniji prinesli ^r8ovci iz Akvileje (Osleja).
Odlomki amfor različnih tipoy najdeni na tem najdišču, kažejo na transport in zelo verjetno tudi lokalno uporabo oljčnesa olja, oliv in vina. Prehrambene navade so eden izmed znakov romanizacije, tako kot latinščina, način oblačenja in način sradnje.
Delež kuhinjskesa posodja z obravnavanega najdišča znaša le 18 odstotkov. Med kuhinjsko posodje sem uvrstila lonce izdelane iz grobe glinene mase. Lonci so izdelani na počasnem lončarskem vretenu in so zelo različni. Uveljavljeno je mnenje, da so tako posodje izdelovali lokalno.
Arheološko gradivo iz antične kulturne plasti lahko primerjamo z zgod nje antičnim keramičnim gradivom iz Ajdovščine (Vidrih Perko, Žbona-Trkman 2005, 45-62). Čeprav je keramično gradivo s Cola precej skromno, takoj najdemo skladne oblike med italskim uvozom, tako med sigi-latnim posodjem kot tudi med amforami - gre torej za dobavo vina, olja in oliv. To verjetno kaže na nabavo pri istih trgovcih. Na Hrušici zgodnje antično gradivo ni bilo natančneje obdelano, zato razen med grobo domačo kuhinjsko keramiko (Giesler 1981) skoraj nisem našla ustreznih primerjav z gradivom s Cola.
Sklep
Življenje na Colu v rimski dobi je oblikovala lega ob državni itinerarski cesti. Antična poštna organizacija je med dve obcestni postaji (mansio) predvidevala povprečno dve mutatio - postaji za za-
menjavo vprežne in tovorne živine, na medsebojni razdalji približno 5 do 8 milj. Te postaje so bile navadno postavljene ob starih naselbinah, pa tudi na neposeljenih točkah - prelazih, obmejnih postajah (Sašel 1955, 75)- Glede na to, da se je odkrita kulturna plast na Colu nahajala v bližini itinerarske ceste, na približno devetih kilometrih stalnega vzpona iz mansio Pluvio Frigido, na polovici poti do postaje Ad Pirum, morda lahko domnevamo, da je bilo na tem prostoru zgrajeno počivališče z gostilniškim objektom ali skladiščem - mutatio. V neposredni bližini odkrite kulturne plasti se še danes nahaja vodnjak s stalnim izvirkom vode, ki je lahko služil za oskrbo s pitno vodo popotnikov in za napajanje živali. Opozoriti želim tudi na odsotnost arheoloških najdb v tej naselbinski plasti, ki bi jih lahko datirali v 3- in 4-stol. n. št. Najdbe iz tega časa pa so bile odkrite leta 2002, na prostoru današnje telovadnice na antični tlakovani površini, ki jo na podlagi številnih novčnih najdb lahko datiramo v 4. stol. n. št.
Za jasnejšo arheološko podobo Cola in okolice v prazgodovini in antiki bi bili potrebni topografski pregledi Trnovske in Črnovrške planote. Tako bi dopolnili sliko o prometnih, kulturnih in gospodarskih povezavah tega prostora. Na nad-aljno obdelavo čakajo tudi najdbe prazgodovinske lončenine s Cola, potrebno bi bilo raziskati ali ustrezno zaščititi lokacijo Na Ulinovi njivi ter ovrednotiti antične najdbe, odkrite ob zaščitnem arheološkem izkopavanju na prostoru današnje telovadnice Osnovne šole Col leta 2002.
Ta diplomska naloga je lahko nastala le ob sodelovanju in pomoči Colčanoy za kar se vam najlepše zahvaljujem. Hvaležna sem vam tudi za to, da znate ceniti in spoštovati dediščino in jo želite ohraniti tudi za svoje potomce. Morda jim bo še prav prišla.
Sl'ka 1, Fjno namjzno posodje ( 80, 150 odlomka ostenja skodelic tipa Sarius, 85 okras r°Zete na ostenju krožnika, 142 dno vrča, 145 dno skodelice)

Literatura:
BRATOŽ, R. 2000, Soča in prehodi čez reko v antiki. - Gor. let. 27,27-50.
GIESLER, S. 1981 V:- ULBERJT, Adpirum (Hrušica). Spatromische Befestigung in denJulischen Alpen. - Munch. Beitr. zur Vor und Fruhgesch 51. Munchen. MULLNER, A. 1879, (ponatis, prevod 1996), Emona. Arhaeologische Studien aus Krain, 126-129, Ljubljana.
PETRU, P1972, Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium luliarum in kasnoant/čnih utrdb v Slovenji. - Arh. vest 23,343-366.
SLAPŠAK, B. 2003, O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu. - Arh. vest 54,243257-ŠAŠELJ. 1955, Colatio kot rimska poštna postaja. - Zbornik Filozofske fakultete II, 73-81.
ŠAŠELJ. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. ANSL, 74-87-
ŠAŠEL-KOS, M. 1990, Nauportus: antični literarni in epigrafski viri - V: HorvatJ. Nauportus, Dela 33,1721.
ŠAŠEL-KOS, M. 1997, The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia, 471-472.
VGA, G. 2003 Zemono pri Vipavi 2. - V:(ur. Prešeren D.) Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije: Vodnik po nadiščih, 281282. VIDRIH PERKQ yŽBONA TRKMANB., 2005, Trgovina in gospodarstvo v Vipavski dolini in Goriških brdih v rimski dobi. - Gor. let 30/31,17-70.
Za podatke se zahvaljujem Nadi Osmuk, ZVKD OE Nova Gorica.
Od tolarja (talerja, talirja) Marije Terezije do evra
Zdaj, ko slovenski tolar odhaja v zgodovino in na njegovo mesto prihaja evro, je čas, da predstavimo vč5 papirnat in kovan denar, kije bil v veljavi na prostoru današnje Slovenije od časov Marije Terezije do samo-stojne Slovenije.
Naš narod pravi, da je denar »sveta vladar«, ali preprosto povedano - z denarjem se vse začne in konča. Denar je za marsikatero osebo bogastvo ali prekletstvo, vzrok osebnih in družinskim tragedij, zločinov in celo vojn. Včasih človeka zanese želja po bogastvu in oblasti, vendar ni vselej tako. Za veliko večino je denar nujno zlo, brez katerega si enostavno ne moremo zamisliti današnjega življenja.
V tem kratkem prispevku bi vam rad predstavil denar ki se je uporabljal na območju današnje Republike Slovenije zadnja stoletja. Že iz števila držay ki so obstajale na naših tleh in različnosti denarja, ki so ga uporabljale, je razvidna burna zgodovina slovenskega naroda. Pa poglejmo, kdo vse je v preteklosti vladal na našem ozemlju? Najdlje je vladala cesarska Avstrija. Predstavitev habsburških
vladarjev bomo začeli z Marijo Terezijo, ki je vladala od leta 1740, Karel I. pa je leta 1918 vladavino Habsburžanov na naših tleh končal. Od tega leta pa do 1944 je vladala kraljevina Italija, po razpadu Italije pa Jugoslavija (do I991. leta). Od leta 1991 je Slovenija samostojna država.
Habsburški vladarji:
-	Marija Terezija od 1740 do 1780, -Jožef II kot kralj, skupaj z materjo,
od 1765 do 1780 in kot avstrijski cesar od 1780 do 1790,
-	Leopold II od 1790 do!792,
-	Franc II (I) od 1792 do 1806 kot cesar Svetega rimskega
ce sarstva in od 1806 do 1835 kot Franc I, avstrijski cesar
-	Ferdinand I. od 1835 do 1848,
-	Franc Jožef I od 1848 doipió,
-	In Karel I od 1916 do 1918.
Napoleon I od leta 1806 do 1814-
Kraljevina Italija: Viktor Emanuel III od 1900 do 1943.
Jusoslavija: Josip Broz - Tito (1892 - 1980) od 1944 do 1991-
Slovenija: samostojna država od leta 1991 naprej.
50	COt/sl+Jlž/zL
Pregled papirnatega denarja cesarske Avstrije (Suldni ali goldinarji)
Zaradi omejenesa prostora v časniku Ovajam samo zgodovinsko zaporedje tiskanega denarja. Najstarejši avstrijski Pspirnati denar nosi datum 1. 7- 1762 (to goldinarjev). Po tem datumu so bili v obtoku naslednji bankovci: 5 goldinarja (tiskani L 1813 -1858), 10 goldinarjev (1762-1811), 50 goldinarjev (1841), 100 Soldinarjev (1825 -1841) in 500 goldinarjev (1806).
Pregled papirnatega denarja Avstro - Ogrske (Soldinarji - forinti)
'-età 1880 so bili tiskani bankovci po 10, in 1000 goldinarjev - forintov.
Pregled papirnatega denarja Avstro - Ogrske (krone - forinti)
Leta 1900 so bili natisnjeni bankovci P° 10 in 20 kron - forintoy leta 1902 Pa po 50, 100 in 1000 kron - forintov. Leta 1904 je bil tiskan bankovec za 10, eta 1907 pa za 20 kron - forintov. Leta ^lO in 1912 je tiskan bankovec za 100, ^eta 1913 pa za 20 kron - forintov. Iz leta so bankovci v vrednosti 1, 2 in 5 Lron - forintov. V času prve svetovne vo-^e. od leta 1914 - 1918, so bili v obtoku bankovci z vrednostjo 5, 25, 200, 25Q 200o, 5000 in 10 000 kron - forintov.
Kovan denar za časa ce-sQrske Avstrije in Avstro " Ogrske (od 1740 do 1918)
0cl leta 1763 do 1857 so bili v obtoku Dajčarji z vrednostjo 3, 7,10 in 20. Pred ^L°m I857 je bilo 60 krajcarjev vrednih Soldinar (florin - gulden), za 2 goldinarja Pa si dobil 1 konvencionalni tolar.
Leta 1857 je bila izvedena denarna re-
forma. Uvedeno je bilo novo razmerje med krajcarji in goldinarji: 100 krajcarjev = 1 goldinar (gulden - florin), 1,5 goldinarja = 1 združeni tolar.
Kovani so bili naslednji krajcarji: K, Pž , 5/10,1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 15, 20, 24 in 30. Florinti so kovani v vrednost K, 1 in 2, goldinarji pa v vrednosti 1 in 2 (ali 2 florinta = 1 tolar).
Leta 1892 (ob združitvi Avstrije in Ogrske - Madžarske) je bila ponovno uvedena denarna reforma. V obtok so prišle krone, ki so se kovale do leta 1916. V avstrijskem delu skupne države si za 1 krono dobil 100 helerjey na Ogrskem pa 100 filirjev. V Avstriji so bile krone v uporabi do L1922.
Od vseh tolarjey ki jih je kovala Avstrjjaje najbolj znan tolar Marije Terezije. Čeprav je Marija Terezija vladala samo v Avstriji, ni bil njen tolar iz leta 1780 (cenjen zaradi svoje konstantne teže in čistosti srebra) samo plačilno sredstvo, ampak tudi okras lepotic, amulet in talisman bojevnikov ter fetiš Pigmejcev. Zaradi tega ni čudno, da so ta, tako priljubljen, denar začeli kovati v Londonu, Bruslju, Parizu, Rimu in San Franciscu. Bil je plačilno sredstvo na tržnicah Balkana, na obalah od Carigrada do Alžirije, v pristaniščih Črnega in Rdečega morja, vse do Trapezunta (turška obala ob Črnem morju) in Djede (afriška obala Sredozemskega morja) ter še dlje do Zanzibarja. Tolar Marje Terezje je navduševal Čerkeze, Grke, Turke, Abesince, Somalce in mnoge druge narode. Kot plačilno sredstvo je veljal še polnih dvesto let po njeni smrti, da bi jo, ta nenavadni potujoči spomenik, proslavil po širnem svetu!
Kovani denar v času vladavine Napoleona I (1806
do 1814)
Za časa Napoleona Ije bil v Ilirskih provincah v obtoku dvojni denar: francoski franki in italjanske Napoleonove lire: a) kovanci z napisom »Napoleon I, francoski cesar«. Srebrni kovanci so imeli naslednjo vrednost: Tž, 1, 2 in 5 frankov (1809 do 1813), zlatniki z nominalno
vrednostjo 20 frankov (1809 do 1814), ter zlatniki za 40 frankov (1813).
b) kovanci z napisom »Napoleon I, kralj Italje«. V uporabi so bili naslednji kovanci: 1, 3, 10 centov (bake[)l807 do 1813), srebrniki za 5, 10, in 15 soldov (1808 do 1814), srebrniki za 1, 2 in 5 lir (1808 do 1814), ter zlatniki za 20 in 40 lir (1807 do 1814).
Papirnat denar kraljevine Italije s podobo kralja in cesarja Viktorja Emanuela III
V tem seznamu bom navedel ves papirnat denar ki pa je bil tiskan večkrat, različne so le letnice izdaj. Takoj je jasno, da ima posamezen apoen veliko število različic in jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče predstaviti vseh. Kraljevina Italja je tiskala naslednje bankovce: 1,2,5, 10, 25, 50, 100, 500 in 1000 lir. 100 cen-tezimov = 1 lira
Kovani denar kraljevine Italije s podobo kralja in cesarja Viktorja Emanuela III
Zlatnik za 100 lir iz let 1925,1931,1936 in 1937, zlatnik za 50 lir (1927,1931 do 1936). 20 in 10 lir v zlatu (1927). Sledi srebrnik za 20 lir (1927 do 1934), srebrnik za 10 lir (1926 do 1941), srebrnik za 5 lir (1926 do 1930 in od 1936 do 1941 - mati z otrokom v naročju). 1 in 2 liri iz niklja sta bili kovani v letih od 1922 do 1935, obe z oznako »Bono da L 1« in »Bono da L 2«. Od leta 1936 do 1943 so bile kovane imperialne lire, z orlom na zadnji strani. Kovanci za 50 centezimov (nikelj) so bili kovani med letoma 1919 in
1935	(kvadrilje - četverovprege) in med
1936	do 1943 (imperialni). 20 centezimov (nikelj) od 1908 do 1935 (ženska s klasom v roki), med letoma 1918 in 1920 (državni grb) ter med letoma 1936 in 1943 imperialni. Kovanci za 10 centezimov med letoma 1919 in 1937 (čebelica) so bakreni ter med lotoma 1936 in 1943, imperialni. V obtoku so bili tudi kovanci
za 1,2 in 5 centezimov z različnimi letnicami kovanja.
Denar svobodnega tržaškega ozemlja (cone B). Vojaška uprava jugoslovanske armade (VUJA) v Kopru (1945 do 1947)
100 centezimov = 1 jugo lira. Gospodarska banka za Istro, Rijeko in Slovensko primorje - leto tiskanja 1945. Tiskani so bili naslednji bankovci: za 1, (2 ni bil v obtoku), 5, 10, 20, 50 (dve različici), 100, 500 in 1000 (ti. bankete) jugoslovanskih lir.
Pregled papirnatega de-narjajugoslavije (1944 -1991)
100 par = 1 dinar.
1.	Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ) (1944 do 1946):
V	obtoku so bili naslednji bankovci: 1, 5, 10,20,5Q 100,500 in 1000 din. Serija denarja z velikimi črkami in številkami (cirilica) je bila tiskana v Moskvi, z malimi (latinica) pa v Beogradu.
2.	Federativna ljudska republika Jugoslavia (FLRJ) (1946 do 1955):
V	obtoku so bile naslednje vrednosti: za 50 in 100 (tri različice), 500 (dve različici), 1000 (tri različice) in 5000 dinarjey odvisno od leta tiskanja.
J. Socialistična federativna republika Jugoslavia (SFRJ) (1955do 1965):
V	obtoku so bile vrednosti po 100, 500, 1000, in 5000 dinarjey vse v dveh različicah.
4- Prva denominacija dinarja (1965): 1000 starih din je postalo 10 novih din (1965 - 1989)- Bankovci so bili tiskani v različnih letih in različicah, in sicer v vrednosti 5, 1Q 20, 5Q 100, 500, 1000, 5000, 20 000, 50 000,100 000, 500 Ó00 ter 1 in 2 milijona dinarjev.
5 Druga (Markovičeva) denominacija di-
narja (1990):
500 000 starih dinarjev je postalo 50 novih dinarjev. V obtoku so bile vrednosti po 10 in 50 (dve različici) din, ter 100, 200, 500, in 1000 din ( po ena različica). Po tem datumu seje Slovenija odcepila in razglasila samostojnost.
Pregled kovancevjugo-slavije (1945 do 1990)
100 par = 1 dinar
1.	Demokratična federativnaJugoslavja (DFJ):
Leta 1945 so bili v obtoku kovanci (cink) za 50 pari, 2 in 5 dinarjev.
2.	Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ):
Kovanci so izdelani iz različnih zlitin. Iz leta 1955 je 50 papi, 2 in 5 din (aluminij), iz leta 1965 pa 1,2 in 5 din (aluminij). Leta 1955 pa kovanci za 10, 20 in 50 din (zlitina bron - aluminij).
5- Socialistična federativna republika Jugoslavia (SFRJ):
Leta 1963 so bili kovani kovanci za 10, 20 in 50 dinarjev (zlitina bron - aluminij) z veliko številko. Leta 1965 so iz zlitine baker - cink kovali 5 par (latinica), 5 par (19,65) in med letoma 1973 do 1981^ •jSar'štiri-jezično (baker - cink); 10, 20 in 50 par (1965) in od leta 1973 do 1981 iz zlitine baker - cink. 1 dinar iz leta 1965, 1968 in od leta 1973 do 198lje izdelan iz zlitine baker - nikelj. Iz zlitine baker -nikelj sta izdelana kovanca za 2 in 5 dinarjev (1970 do 1981), ter kovanec za 10 dinarjev (1976 do 1981). 1,2 in 5 dinarjev (1982 do 1986) so izdelani iz zlitine bron
-	aluminij. 10 dinarjev (1982 do 1988), ter 20, 50 in 100 dinarjev (1985 do 1988) so iz zlitine aluminij - nikelj. Iz zlitine aluminij
-	medenina so kovani kovanci za 10, 20, 50 in 100 dinarjev (1988 - 1989). V obdobju Markovičevih reform, leta 1990 in 1991, je bil kovan sledeči denar: 10, 20 in 50 par iz zlitine aluminij -bron, ter 1, 2 in 5 dinarjev iz zlitine aluminij - nikelj. Naj omenim, daje Narodna banka Jugoslavije (NBJ) v letih 1982 in 1983 kovala 25 pap
med letoma 1982 in 1984 pa 50 papvse iz zlitine baker - nikelj. Mimogrede naj spomnim, da je bilo izdanih tudi več jubilejnih kovancev (npr. 100 din - Neretva in Sutjeska iz leta 1983, zlitina baker - nikelj).
Prvi denar samostojne Slovenije
25. junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost in kmalu uvedla svojo začasno valuto - bone, ki so se 2 jugoslovanskimi dinarji menjali v razmerju 1:1. Leta 1990 so bili v Celju tiskani denarni boni z oznako vrednosti 1, 2, 5, l0.



vrednosti 1000. Leta 1992 je tiskan še bon v vrednosti 5000. Bone smo kot plačilno sredstvo začeli uporabljati 8. oktobra 1991.
Leta 1992 uvede Slovenija svoj redni nacionalni papirnati denar - slovenski tolar Tiskani so bili bankovci sledečih vrednostr 10,20,50,100,200,500,1000,5000 in 1° 000 tolarjev v več različicah. Iz kovnice pa so prišli naslednji kovanci: 10, 20, 5° stotinov ter l, 2 in 5 tolarjev. Kasneje se pojavili še kovanci za 10,20 in 50 tolar' jev. Tudi Slovenija je izdala več jubilejni!1 kovancev v različnih vrednostih.
S prevzemom evra kot nacionalne valut0 bo Slovenija 1. januarja 2007 prevzd9 evro bankovce z naslednjimi vrednostM 5,10, 20, 50,100, 200 in 500 eurov. Eur° kovanci bodo imeli vrednost 1, 2, 5,
20 in 50 centoy ter 1 in 2 eura. Kovan01 bodo imeli na hrbtni strani slovenske nacionalne simbole.

Delni vizualni pregled denarja, ^ se je skozi stoletja uporabljal ^ ozemlju današnje Slovenije, objO' vljamo na zadnji strani Colske$° časnika (op. ur.).
Literatura:
-AUSTRIA MUNZKATALOG1792 - 1974, Wien 1974
-	STANDARD CATALOG of WORLD 1979 edition - by Chester Krause and Clifford MishteflOLA WISCONSIN ' Kranister THEMONEYMAKER International, Black bear publishing 1988, England
' STANDARD CATALOG of WORLD PAPER MONEY 1975, Albert Pick, Munchen, West Germany
-	Fabio Gigante: GIGANTE 1999 - MONETE ITALIANE DAL 700AD OGGI, edizione F!L - ARf Varese ' jugoslovanski denar in cono B (VUJA), uradni listijugoslavije od leta 1945 -1990
' Za začasno valuto - bone, Uradni list Republike Slovenije št 17/1991 in uradni list R Slovenije št 24/1992 ' Za redno valuto slovenski tolar Uradni lis ti R Slovenije od leta 1991 do leta 2006
-	Dragutin Hortič SAFARI S POVEČALOM, Škotska knjiga Zagreb 1974
P S.: Vse sotrpine v uredništvu Gotskega časnika prisrčno pozdravlja vaš sodelavec, šjor Ante Bačič Fratrič iz Blata na otoku Korčuli.
Ivan Bajec - Skuke, danes Kališer
lvan Bajc - Skuke s Strmca je prišel v Kališe za Križno Goro (uradno je tisti del Križne Gore Mrzli Los) za 2eta. Možakarje 'Gorjan po starem' - namreč: čisto na vse si razume. Prav taki so pač morali biti sospodarji ^motnih sorskih kmetij, če so hoteli preživeti; sami sebi so morali biti zadostni. Tako je Ivan zelo iskan mizar, zidar, škafar, razume se na elektriko, zna popraviti motorno žaso ali kosilnico, od blizu in daleč mu nosijo v Popravilo stare stenske ure; in zna žsati tudi oslje.
'n prav zaradi tesa sem 33 ondan obiskal Namreč, poklical vne]e\»Frence, v Nunčni ruPi bom jutri prižgal kopo. Pridi kaj nao-kolij«
sem prišel. Marsikaj mi je povedal...
JVo, naredil sem že kakih 30 ogtarskih kop. Krvo prav 'ta pravo’ 1962. leta, ko sem kriel ig [et. Mi je rekel oče: 'Če narediš čpo sam, bo oglje tvoje!' In sem jo - 26 kzintalovgaje bilo, oglja. Z volmi sem ga feljal prodat kotlarju Venotu Bavčarju v kokavec. 4000 dinarjev sem dobil zanj. Za č denar si takrat dobil eno kravo, torej p bito danes kakih 180.000 sit. Denar sem sPravil in so mi ga potem pošiljali k vojakom. Spomnim se, da sem šel ob 4-00 0ct doma in sem vozil v eno smer 5 ur. Iz Ajdovščine proti Lokavcu se cesta dviga, ni šlo več. Nek lokavški kmet mi je prišel P°Tnagat s svojimi konji - 'forajtat'.
^°brih 50 let nazajje po naših krajih gorelo Še dosti kop. Ne več toliko kot pod Haljo, k° so zaradi velikega povpraševanja po 08ju marsikje gozd popolnoma izsekali Čamni vrh za Križno Goro, na primer), vendar dosti. Tudi 30 kop naenkrat je
gorelo na Strmcu, po Javorniku in v Konjem Dolu.
Svojo prvo kopo - kopico sem naredil j-955- Nta, ko sem bil za pastirja Pri Šemrlu (Pri Vodnjaku). Bilo mi je dolgčas samemu na gmajni in sem naredil majhno kopo - kakih 30 kg oglja bi bilo. Lepo mi je gorela. Zvečer ženem domov in sklenem: 'Ponoči bom prišel pogledat, da mi ne zagori!' A sem, otrok, zaspat Ponoči pa sta šla tam mimo Tone in Ernest - Žgavska s Križne Gore in sta mi jo zažgala! Samo pepel sem dobil zjutraj. Jokal sem od žalosti.
Največja kopa po vojski na tem koncuje bila Pri Skalarju na Strmcu, okoli i960, leta. 11 ton oglja je dala. Na 4 glide ('nadstropja) je bila zložena.
Bila je v brežini in kopišče je bilo premajhno, zato so ga s podporniki razširili še spodaj v strmino, da je bila četrtina kope v zraku. V bregu za kopo pa so speljali pot, da se je po brvi, po ravnem nosilo drva nanjo. Koliko je bilo drv v njej? Računaj - 1 prostorninski meter dà 1 kvintal
oglja...
Povprečna kopa je zložena na 3 glide. Spodnji glid meri 16 metrov v premeru (na višini enega štuka). Prvi štuk ima toliko drv kot druga dva skupaj. Taka kopa dà do 3 tone oglja.
Najboljše oglje dà bukov les, za fina dela je najboljša leska.Javorjevoje làhko, hitro gori. Odličenjegabef jesen tudi...«
Tako mi je o oslarjenju povedal Ivan Bajec - Skuke, ki je kot zet postal Kališer in je eden zadnjih, ki še ume iz sozda jemati
Ivan Bajec - Skuke ob oglarski bajti... (Foto: Franc Černigoj)
Dve pesmi ojerneju Bajcu - Bolkovemu
i.
Živi v naši vasi brivec,
Nejc Bolkovje nazvan. Pozna ga škric, pozna ušivec, pozna ga vsak vaščan.
Ce rad bi se pomladil,
Nejc Bolkov te bo obril.
Te strgal bo in gladil, a ti se boš solzil.
Z mašinco daj se striči, ki puli ti lase.
Boš klel kot vsi hudiči, in videl zvezde vse.
2.
Po vasi gor je priskakljal razkošen avtomobil.
Pred vaško kočo niše ustav', naravnost k Bolki je zavil. Nejc Bolkov kot iz mladih let kapitalistejih sovraži. Namignil Francki je smeje »Prav malo ga namaži!«.
Posedel ga je v brivski stol, takoj ga brit začel.
Zakričal je kot ranjen vol, napol obrit ušel.
Tako je kričal na ves glas, ves umazan, ves krvav.
Od takrat pa v našo vas ga ni bio nikdar več.
Če kri se ti prikaže, to Nejca ne skrbi.
Te s pljunkom fejst namaže, in s tem ustavi kri.
Je Francka pomočnica za zbranih več ljudi.
Da brž ostrže lica ter z brivnice spodi.
Avtor pesmi je Bazilj Bana, za Colski časnik jih je iz spomina priklical Alojz Skvarč.


CO2DARSTV0 in TGM
Xo6aCSiCvester s.p.
MALO POLJE 26, 5273 COL TEL.: 0>5) 36 68 306, GSM: (041) 414 603
54 {o-ZLcZla-.	č?k?k?6
Makedonija: lubenice, tobak in žar
To je nekaj izmed tistih značilnih stvari, kijih obiskovalec Makedonije vidi prav v vsakem njenem kotičku. Pa ne samo tesa, temveč še veliko več...
Študentsko obdobje, ko je človek mlad ln si lahko vzame čas še za kaj drugesa, Je enkratna priložnost za potepanje po Svetu. Ker študentje radi potujemo po študentsko, so naša potovanja običajno 2elo zanimiva, spontana in seveda, ob-,vezno - poceni. Prav tako potovanje sem k°nec avgusta 2006 opravil s tričlansko študentsko odpravo sošolcev v Makedonijo. Štajerski del odprave je zastopal Matjaž, gorenjski del Anton in primorski del jaz.
dstavimo se najprej pri prevoznih sred-stvih. Razdalja od Ljubljane do Sko-dj'a, glavnega mesta Makedonije, znaša Približno lOOO kilometrov, kar postavlja Potovanje z vlakom na prvo mesto po Ceni in primernosti. Ker pa vlak žal ne ustavlja ob vsakem lepem razgledu, znamenitosti ali gostilni, je bilo potrebno drugi del potovanja, iz Skopja proti Ohri-du, opraviti drugače. Naš glavni namen ni ogledovanje muzejev, zgradb in spomenikov, temveč spoznavati pokrajino in Vsakdanje življenje ljudi v njej. Za to seje š°io izkazalo kot najboljša rešitev. Nudi namreč ravno pravšnjo hitrost potovanja 2 obilico prednosti: lahko si sam izbiraš ^mje, ki bi si jih rad ogledal, preizkusiš dobrote iz žara v vsaki gostilni ob poti, 5Poznavaš ljudi in njihove navade, tako v mestu, kot na podeželju, ter se povrh 5ega še dobro razgibaš.
Ljubljana
^er je vsak izmed popotnikov doma na drugem koncu Slovenije, smo pot pričeli v naši skupni točki - Ljubljani. Tam smo si, P° nakupu še zadnjih potrebščin, kupili
karte za vlak. Pri tem smo naleteli na prvo presenečenje, za katerega je poskrbela blagajničarka z besedami: aA/c? vlak kolesa ne spadajo, ker nima vagona v ta namen. Morda se boste lahko dogovorili s sprevodnikom, vendar vam ničesar ne obljubim ...« Mene je to še malo zaskrbelo, drugi dve tretjini odprave pa prav nič. Tako so vsa tri kolesa na vagonu našla svoje parkirišče pred vhodom v stranišče, trdno zvezana z verigami. Seveda je bilo posledično treba v vsaki državi novemu sprevodniku dati kak evro povišice k plači. Toda južneje kot smo bili, bolj se je dalo z njimi barantati. Pot je obsegala okoli 20 ur vožnje po štirih državah: Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in, končno, Makedoniji. Na vsaki meji nas je vsaj pol ure zadrževala temeljita mejna kontrola. Slovenski potni list nam je zagotavljal popolno brezskrbnost, ostali balkanski potniki pa so morali občasno potrpeti tudi s kakšno dodatno sitnostjo. Vožnja z vlakom je sicer kmalu postala zelo dolgočasna, sploh pa njen najbolj utrujajoč del od Zagreba do Beograda, ko v polnem kupeju ni bilo mogoče niti normalno sedeti, kaj šele da bi človek malo zadremal.
smo jim povedali, da smo iz Slovenije, sta nam mož in žena odstopila prostor v kupeju, da bi si lahko odpočili od dolge poti. Tretji gospod je z nami še malo poklepetal o razmerah v Srbiji, ki še zdaleč niso rožnate. Veliko pove že to, da gospodova pokojnina znaša vsega skupaj 100 evrov. Kljub temu nam je razdelil tisto edino žemljo, ki jo je imel s seboj za malico. Po tolikih urah brez hrane smo jo z veseljem zmazali, ampak bilo nam je kar nerodno, ko smo gospodu pojedli še tisto malico, ki si jo je lahko privoščil. Toda eno izmed nenapisanih pravil na Balkanu se glasi: »Nikoli ne zavrni daru, ker boš s tem užalil darovalca!«. Isti gospod nas je malo kasneje spravil v dobro voljo z izjavo dneva. Ko nismo vedeli, kam bi z vrečko od žemljice, nam je rekel: »Ako ne ide v smeče, bacaj kroz prozor! (Ce ne gre v smeti, vrzi skozi okno!)«. Ko smo po obilnem Smehu skozi okno pogledali okolico tiroy nam je bilo jasno, daje mislil resno ...
Skopje
Beograd
V Beogradu nas je čakala menjava vagona, ker se tam železnica razcepi na dva dela. Morali smo zapustiti slovenski vagon in vstopiti na srbskega, ki je bil v vidno slabšem stanju. V kupeju so se nam pridružili trije starejši upokojeni Srbi in nam takoj izkazali že pregovorno srbsko gostoljubnost, kije resnično nismo pričakovali. Ko
Del Skopja, slikan s parka nad njim.

Bilje že popoldan, ko smo prispeli v Skopje, Ker smo imeli s seboj le evre, smo najprej poskrbeli za njihovo menjavo. Uradna valuta v Makedoniji je makedonski denar ki je mimosrede tudi zelo enostaven za preračunavanje v tolarje: vreden je skoraj natanko štiri slovenske tolarje. Drusa skrb je bila hrana - za vse ure diete na vlaku. To nas ni veliko stalo, saj znaša, na primer cena bureka le l60 naših tolarjev. Ko smo si opomosli, smo s kolesi prevozili slavne dele Skopja in hkrati skušali poiskati poceni prenočišče. Ker nas je pri tem že ujela noč, smo se odločili, da pokličemo Sospoda Mišo, Matjaževesa znanca v Skopju. Mišo je poskrbel, da smo se soočili s pravo makedonsko sostoljubnostjo, ki nas je v naslednjih dnevih spremljala prav na vsakem koraku. Uredil nam je obilen popust za prenočišče v lepem hotelu, nato pa povabil na večerjo. Ob večerji smo od njesa prejeli nekaj pomembnih nasvetoy rned drusim slede najbolj varne poti do našesa cilja - Ohridskesa jezera. Drusa pot namreč vodi po najbolj zahodnem delu Makedonje, kjer živi veliko revnih Albancev ki se ponekod še niso popolnoma socializirali.
Naslednji dan smo si Skopje osledali še pri dnevni svetlobi. Sedanje mesto je zelo mlado, saj sa je katastrofalni potres leta 1963 tako rekoč zravnal z zemljo (uničenih je bilo 80 odstotkov stanovanj, veliko je bilo tudi človeških žrtev). Po potresu je bilo obnovljeno v moderno mesto, ki trenutno šteje približno pol milijona pre-
bivalcev. Skozi Skopje teče znamenita reka Vardar ki smo si jo osledali iz staresa Dušanovesa mostu. Na vzpetini pri mestu so ostanki stare trdnjave, od koder je lep razsled na mesto in okolico. Tam sta tudi urejen travnik in sprehajališče. Velja omeniti še en dosodek iz Skopja. Med raziskovanjem mesta nas je na ulici nasovo-ril mladenič z imenom Same. Vprašal nas je, od kje smo in kam sremo. Stekel je posovor in kmalu nam je bilo jasno, zakaj nas je ustavil. Povedal nam je, da njesova sestra Emilija, ki živi v Ohridu, oddaja poceni stanovanje turistom. Izmenjali smo si telefonske številke in to nam je čez nekaj dni prišlo še zelo prav.
Konjska vprega na skopski ulici.
Veles
Po kosilu nas je pot iz Skopja vodila proti približno 40 kilometrov oddaljenemu Velesu. Na začetku smo kolesarili po lepi cesti, vendar nas je kaj kmalu pričel močiti dež. Poles tesa nas je tepla strateška napaka: kolesarili smo po običajni lokalni
cesti. Če je bila ta na začetku lepa, je kmalu postala slabša od makadamske. Luknje, otoki, hribčki ... ponekod je bil sestop s kolesa enostavno najboljša rešitev. PoleS tesa je cesta spominjala na sozdno pot in nas tako navdajala z bojaznjo, da se bo končala pri kakšni samotni koči. K sreči nas je mimoidoči domačin potolažil z besedami, da je cesta prava. O njenem stanju pa dovolj pove že to, da nam je isti domačin na vprašanje, če je to cesta v Veles, od-Sovoril z besedami: »Kaj temu vi pravite cesta?«. Seveda seje tudi to srečanje, kot ponavadi, končalo s prijateljskim posovo-rom o naši domovini Sloveniji. Da si ne bi kdo od bralcev mislil, da Makedonci potujejo po razritih cestah, naj povem, j da obstaja še drusa pot - p° novejših tripasovnih hitrih cestah-Težava je bila v tem, da v Sloven ji ni običajno na avtocesti oziroma hitri cesti srečati kakesa kolesarja-No, v Makedoniji je to popolnoma sprejemljivo in tudi domačini so nas nekje začudeno vprašali, zakaj ne sremo po avtocesti (te tripa' sovnice imenujejo domačini avtoceste, zanje uporabljajo celo nemški izraz »autobahn«, kar je bil povod za nekaj dodatnih trenutke^
smeha). Njihovi nasvet sm°l
pri nadaljnjeml
poteva nj111 večinoma tud1! upoštevali. ^ kako so nas n« i hitri cesti o5j
tali udeležendj
prometa poZj dravljali! je trobilo ij ahalo za nam' in pred nami ... Pod večer smo končn^T prispeli v Veles in se dobro podprli Z dobrotami z žara. Prostor za postaviti šotora smo (in to je postala v naslednji dneh kar naša razvada) iskali ponoči, v trd1 temi. Našli smo 33 v vinosradu, nekaj kil0' metrov iz Velesa. Postavili smo šotor in dobesedno omahnili v spanec.
Glavni trg v Skopju. V ozadju Dušanov most čez Kolesarjenje po ulicah Skopja. Vardar.
Ì
56 (jc>VLrV<o<- cajS'hsdVe* d?K?K?6
Prilep
Zbudili smo se v deževno jutro. Pospravljanje šotora in kolesarjenje po dežju proti Prilepu me je že zelo zsodaj spravilo v slabo voljo. Ko je na mojem in Antonovem kolesu počila zračnica ter sva $e lotila menjave v blatu in dežju, je bil to te še nov prispevek k slabi volji. Ko pa se Je pričela še cesta strmo vzpenjati proti Prilepu, sem dočakal tisto, česar sem se aajbolj bal. Za razliko od Matjaža in Antona, nisem pred tem potovanjem kar nekaj let sedel na kolesu, in po skoraj 80 Prevoženih kilometrih v enem dnevu so Postale posledice tesa očitne ... K sreči So se Makedonci zopet izkazali s svojo Sostoljubnostjo in čutom za pomoč. Voznik kombija je sam od sebe ponudil Pomoč in mene ter moje kolo prepeljal Preko zadnjih kilometrov prelaza Plet-var (998 metrov nadmorske višine) do Prilepa. Matjaž in Anton sta ta del poti korajžno prekolesarila in si vmes privoščila te malico. Šofer kombija me je pustil pri Momobilskem salonu pred Prilepom. Kaj kmalu meje šef salona povabil v trovino ln mi ponudil pijačo ter topel prostor kjer Sem lahko počakal ostala člana odprave. Z Sospodom sva malo pokramljala, tako da Sem iz prve roke prejel nekaj zanimivih internacij o Makedoniji in Prilepu. Povedal
ne marajo preveč, ker naj bi imeli z njimi slabe izkušnje kar se tiče delavnosti in odnosa do tuje lastnine. Makedonce to moti, ker so po značaju delavni in znajo sami pošteno poskrbeti zase. V Prilepu smo prenočili v motelu, saj smo imeli dežja in vlase že dovolj, pole3 tesa pa so pričele tudi nepremočljive torbe prepuščati vodo in je bilo nujno posušiti opremo. Da poštenesa spanca v postelji sploh ne omenjam! Pred spanjem smo šli še na kratek osled mesta in na večerjo, po kateri smo za nekaj minut zavili v diskoteko in si tam ©siedali še nočno življenje makedonske mladine. V bistvu ni bilo opaziti kakšne velike razlike v primerjavi s Sloven jo, razen morda v slasbi, ki je pač južno obarvana. Ko smo že pri Prilepu, naj omenim še Kruševo, ki je od Prilepa oddaljeno približno 30 kilometrov. To je najvišje ležeče mesto v celi bivši Jusoslaviji, saj leži na 1250 metrov nad morjem. Posebnost Kruševa je tudi to, da je menda cesta, ki vodi do njesa, obupno strma. Prav zaradi te strmine in pomanjkanja časa se do Kruševa nismo odpravili. Prilep je tudi središče makedonske proizvodnje tobaka, saj je prilepski tobak svetovno znan in sa uporabljajo tudi največje tuje tobačne tovarne. V mestu deluje tobačni inštitut, kjer se ukvarjajo z izboljšavo tobaka in vzspjo novih sort.
'Onimivo prevozno sredstvo.
te je, daje Prilep menda edino mesto v Makedoniji, kjer je Albancem bivanje v rTlestu enostavno onemosočeno - tam Mja nenapisano pravilo, da se Albancem te srne ne prodajati ne dajati stanovanj v tejern Makedonci v splošnem Albancev
Sušenje tobaka na utici v Prilepu
Bitola
Naslednji dan smo se odločili za mojemu
zdravju prijazno potezo. Najprej smo si še malo osledali Prilep, nato pa sva z Matjažem z vlakom nadaljevala pot proti Bitoli. 5 počitkom na vlaku sem si lahko tisti dan usposobil mišice za nadaljnje kolesarjenje, poles tesa pa se je to izkazalo tudi za dobro turistično potezo, saj med Prilepom in Bitolo ni kakih posebno zanimivih krajev. Pokrajina je večinoma ravna (velika sorska kotlina), zato je bil razsled iz vasona boljši, kot pa s kolesa. Sicer pa so vmes le redko posejane hiše in polja tobaka ter ostalih kulturnih rastlin. Anton je po osledu križa in ruševin na hribu nad Prilepom s kolesom nadaljeval pot proti 40 kilometrov oddaljeni Bitoli. Pri nadaljnjem potovanju se je izkazalo, da imajo vsa mesta, ki smo jih obiskali, na bližnji vzpetini tudi križ. Po prihodu v Bitolo, ki je od srške meje oddaljena le 20 kilometrov; smo si do poznih večernih ur osledovali mesto. V centru mesta je zelo lepo sprehajališče, na kateresa se zvečer zsrne množica prebivalcev. Ponovila se nam je že stara zsodba: kjerkoli smo se ustavili in je kdo od domačinov slišal naš posovopje pristopil k nam in nas prijazno osovoril. Vsi so imeli kakšno vez s Slovenijo: ta je bil pod Jusoslavijo pri nas v vojski, onije pri nas delal, tretji ima v Sloveniji sorodnike ... Naleteli smo tudi na tri starejše možake, ki so bili navdušeni hribolazci in so na dolso in široko hvalili naše sore. Prostor za postavitev šotora smo si poiskali ob njivi koruze, nekaj kilometrov iz Bitole. Pred spanjem se nam je zelo prilesla luben-ica, ki smo jo pripeljali iz mesta.
Resen
Med Bitolo in našim končnim ciljem, Ohridskim jezerom, smo se ustavili še v mestu Resen. Ker smo se iz Bitole odpravili zjutraj, smo bili popoldne že tam. Pot nas je vodila preko še en-esa prelaza. Ta mi ni povzročal težav ker je že Prilep precej visoko in tako ni bilo
potrebno premasovati velike nadmorske višine. Resen spominja na večjo vas. Tržnica v mestu je delovala precej neurejeno, videti je bilo kar veliko Albancev. Prevažali so se z nekim čudnim stvorom, ki je bil spredaj opremljen še s krožno žaso za drva. Res smešna zadeva, ki pa je v teh krajih med Albanci očitno kar precej razširjena, saj smo jo še večkrat srečali na cesti. Na tržnici nas je spet, kot v Bitoli, obkolila sruča otrok, ki so navdušeno opazovali kolesa in spraševali vse mosoče: od kje smo, koliko časa že kolesarimo, če nas nič ne bolijo noše ... Odrasli ljudje v Makedoniji sicer zelo dobro razumejo in Sovorjjo srbsko, kar je posledica življenja v bivšijusoslaviji, njenesa šolskesa sistema in obvezne rabe srbohrvaščine v tedanji vojski. Mladi tesa jezika večinoma ne znajo več, ker se tako kot mi učijo samo ansleščine ali kakesa drusesa evropskesa jezika. Pri kosilu je prišlo do zanimivesa srečanja z domačinom. Možakar ki je sedel nekaj miz stran, je slišal naš posovor in nam kar sam naročil pijačo. Ko smo se mu šli zahvalit, smo se z njim zapletli v prijeten klepet. Možakarje omenil, da se ukvarja s pridelovanjem jabolk, da ima velik nasad in daje bil že večkrat v Sloveniji. Resenska jabolka so sicer po svoji kvaliteti znana daleč naokoli. Po krajšem osledu Resna smo se popoldne odpravili proti Ohridu.
Ohrid
Pot do Ohrida poteka preko prelaza Bukovo z najvišjo točko 1190 metrov nad
morjem. Čeprav je ta prelaz malo višji od Pletvarskesa, smo pričeli vzpon pri višji nadmorski višini in je bil zato bolj enostaven za kolesarjenje. Na vrhu prelaza je sledil krajši počitek, nato pa hiter spust v Ohrid. Z vrha prelaza sre cesta v Ohrid 15 kilometrov le strmo navzdol, zato je bil ta del poti odlična osvežitev. Pod večer smo se tako že ustavili na obali Ohridskesa jezera, ki se nahaja na 695 metrov nadmorske višine. Ponoči je seveda vidnih zelo malo turističnih zanimivosti, zato smo se takoj lotili iskanja prenočišča. Glede na to, da lahko kampiranje na črno v turističnih krajih zajetno olajša denarnico, smo se podali na pot v smeri proti Srški meji, da bi poiskali mesto v avtokampu. Izkazalo seje, da to ne bo tako lahko. Prevozili smo še dodatnih 10 kilometrov ob obali, preden smo prispeli do prvesa kampa. Ta je bil zaradi turistične sezone zapolnjen do zadnjesa kotička. Kmalu nam je bilo jasno, kakšno srečo smo imeli v Skopju, ko smo srečali Sama. Dovolj je bil samo en klic, da nas je njesova sestra Emilija v Ohridu pričakala in nas nastanila v samem centru mesta. In to neverjetno poceni: dve nočitvi sta nas stali le 10 evrov.
Naslednji dan smo preživeli kot običajni ohridski turisti. Najprej smo imeli obilen zajtrk, nato pa smo s turistično barko odpluli na izlet po jezeru. Od tam smo si lahko ©siedali stari Ohrid na hribu, kamor smo se zvečer tudi peš odpravili. Malo južneje ob jezeru se nahajajo lepe vile, z lastno plažo in pristaniščem, ki so bile v časihjuso-slavije Titove rezidence. Sedaj ima v eni izmed njih rezidenco makedonski predsednik. Z barke smo opazili hidroplan, parkiran ob obali. Nismo izpustili priložnosti, da bi poleteli z njim. Polet je bil sicer zelo kratek, pa vendar zanimiv. Posled na jeze-
ro iz zraka je namreč čisto nekaj druseSaj kot s tal. Lastnik barkeje bil zelo prijazen in namje povedal marsikaj o mestu injezerJ-Zanimiv je podatek, daje največja slobina jezera skoraj 300 metrov in daje voda v njem tako čista, da se po pitnosti uvršča V prvo katesorijo. Vjezeru živi kar nekaj ribj najbolj znana pa je ohridska postrv. Ohrida sko jezero je sicer po nastanku najstarejš« evropsko jezero in celo med najstarejšimj na svetu. Popoldne smo se odpravili do najbližje plaže. Na žalost nas je dež kmalu presnal nazaj v stanovanje. Ko se je pod večer zjasnilo, smo se odpravili še v nočno izvidnico. Povzpeli smo se k staremu delu mesta, kjer stoji mosočna Samova trdnjava, nekaj znamenitih pravo-slavnih cerkva in samostanov (Makedonci so večinoma pravoslavne vere, tretjina pa je Muslimanov), ter antični rimski amfiteater. Naslednji dan dopoldne smo se odpravili nazaj proti Prilepu.
Varc/af pogled z Dušanovega mostu.
Primer makedonske pokrajine.
Ohridsko jezero. V ozadju na hribu stari Ohrid s Samovo trdnjavo.
J
^oška trgovina
Vrnitev
Nismo veliko razmišljali o tem, ali je zdra-vo kolesariti iz Ohrida nazaj čez prelaz bukovo. Odpeljali smo se na ohridsko avtobusno postajo in si kupili vozovnico do Rosna. Prav smešno je bilo videti, kako so nas ostali potniki z zanimanjem opazovali, to smo v prostor za prtljaso avtobusa točili razstavljena kolesa. K sreči nam je to uspelo presenetljivo hitro in tako avtobusu nismo povzročili prevelike zamude. Na resenski avtobusni postaji smo lrTleli $ kolesi že izkušnje in tako so bila v ^Osetih minutah vsa tri že sestavljena in °bložena s prtljaso. Iz Resna smo se po t°silu odpravili proti Bitoli. S te poti smo krenili še za 10 kilometrov da bi videli Rrespansko jezero. Znano je po tem, da se ^ njem nahaja tromeja med Makedonijo, frčijo in Albanijo. Tam smo se ustavili le toliko, da smo si osledali peščeno plažo, nato pa takoj odkolesarili proti Bitoli. Tja Srno prispeli pod večer in takoj pripravili $trateški plan za vrnitev domov. Odločili Srrio se, da bomo še isto noč kolesarili do Rr'iepa in tam vstopili na vlak proti Lju-^tjani. Ker je bil odhod vlaka iz Prilepa naslednje jutro ob osmih, smo se ta-t°j po večerji odpravili iz Bitole. Ko smo Pepeli na polovico poti med Bitolo in htepom, nas je že dohitela polnoč, zato Srrio prespali v šotoru in naslednje jutro Štirih vstali ter v miru prevozili preo-stalih 20 kilometrov do Prilepa. Kampirali Srno kar poles njive tobaka. Zjutraj nas je Presenetil neverjeten mraz. Kljub vsem °blačilom nas je osrelo šele pol ure kole-
sarjenja. V Prilep smo prišli precej zsodaj, tako da smo se lahko še dobro najedli za dolso potovanje z vlakom nazaj v Slovenijo. Veseli smo bili, da seje naše dobrih 400 kilometrov dolso potovanje s kolesi srečno izteklo. Sedli smo na vlak, ki nas je odpeljal nazaj v domovino s krajšim postankom in prestopom v Skopju. Tam nas je sprevodnik kar malo prestrašil, saj nam je stroso zabičal, da koles na vlaku ne bo trpel. Seveda pa se tudi to sme, če te nihče ne vidi pri natovarjanju ... Ko je vlak že na poti, pa se sprevodnika tako ali tako spravi v dobro voljo z nekaj evri. V Ljubljano smo prispeli s triurno zamudo. Vožnja z vlakom je trajala skoraj 24 ur.
Še nekaj besed o Makedoniji in njenih prebivalcih
Prebivalci Makedonije se, predvsem v gorskih kotlinah, ukvarjajo s kmetijstvom, v času Jugoslavije pa je bilo tu tudi precej industrije. Veliko je obdelanih površin, predvsem polj tobaka, koruze, sončnic. Makedonija je znana £ tudi po zelenjavi in lubenicah, ki so smešno poceni in se na veliko prodajajo. Industrija je v času po razpadu jugoslovanskega trga ob osamosvojitvi precej oslabela (Makedonija se je odcepila od Jugoslavije kmalu za Slovenijo, osamosvojila se je 8. septembra 1991)-Kljub temu pa je njeno gospodarstvo, po moji oceni, še vedno v boljšem stanju kot v sosednji Srbiji, kjer so ga še dodatno prizadele vojne. Brezposelnost v Makedoniji je velika (po ocenah med 25 in 53 odstotki), plače so nizke, veliko je dela na črno.
Po vsej deželi prevladuje razgiban gorski relief, z veliko rodovitnimi gorskimi kotlinami. Najvišji vrh je Korab z 2764 metri nadmorske višine. Podnebje je zmerno celinsko. Celotna Makedonija ima, tako
kot Slovenija, dva milijona prebivalcev čeprav je po površini večja. Med potovanjem je občutek čisto drugačen kot v Sloveniji: pri nas se ob cestah vrstijo vasi na precej majhnih razdaljah, v Makedoniji pa je to drugače. Med sosednjima vasema je lahko tudi preko 30 kilometrov gole pokrajine.
Kot sem že večkrat omenil, sta glavni lastnosti Makedoncev prijaznost in gostoljubnost. Njihova pomoč je včasih prišla kar sama od sebe. Dovolj je bilo, da je šofer mimoidočega vozila opazil, da stojimo in gledamo zemljevid, pa se je že ustavil in vprašal, če potrebujemo pomoč. Kaj takega v Sloveniji in ostalih evropskih državah ne doživiš zlepa. Poleg tega so Makedonci tudi dokaj podjetni, kar je bilo razbrati iz pogovora z Mišem, ki smo ga srečali v Skopju. Mišo je namreč lastnik podjetja in zato pozna razmere v gospodarstvu. Tudi naš splošni vtis je tak, da se bo Makedonija kmalu razvila v moderno evropsko državo, tako kot se je Slovenija. In upamo lahko, da bodo tudi takrat Makedonci ohranili svojo prijaznost in gostoljubnost.
Končno na cilju.

cajS't+Aj/c, 5?6	59
Delovni tabor Banja Luka 2006
»Povijest nam govori, da istinske ljudske vrijednosti, aku budu privremeno i pogažene i savladane, na krajo ipak prevladavaju. U konačnici dobro pobjeduje zlo, ljubav mržnju, razbor lodilo sukobljavanja.« (Janez Pavel II. ob obisku v Bosni, 29- 9-1993)
Škofijska Karitas in Škofijska simnazija Vipava sta v letu 2006 že šestič orsanizirali delovni tabor v banjaluški škofiji, ki letos praznuje 125-letnico ustanovitve. Potem, kojijeleta 1881 ustanovil papež Leon XIII, seje tu zamenjalo pet držav. Leta 2003je Banjaluko obiskal papež Janez Pavel II, ki je za blaženesa proslasil dr. Ivana Merza, profesorja francoskesajezika, kije bil kot laik voditelj mladine. Sedanji banjaluški škof, dr. Franjo Komarica, je sedmi ordinarij te škofije. Peti zna tudi slovenske pesmi, saj je v Insbrucku študiral skupaj z dr. Janezom Juhantom. Iz banjaluške škofije izhajata tudi dva kardinala - oba iz župnije .Petričevac pri Banjaluki, kjer smo bili na delovnem taboru lansko leto (Motike). Pokojni kardinal Guida Del Mestri je bil diplomat: deloval je v Beosradu, Bejrutu, Bukarešti, Vatikanu, Damasku, Džakarti, Nemčiji, Najrobiju, Keniji, Meksiku in Kanadi. Iz banjaluške škofije izhaja tudi sedanji sarajevski metropolit, dr. Vinko Puljič, ki je bil ob imenovanju s 46 leti najmlajši kardinal na svetu. Vojno je preživel v obkoljenemu Sarajevu, na katera je dnevno padalo tudi po 1000 sranat. Verjetno gaje prav zaradi tega papež Janez Pavel II. leta 1994 razglasil za kardinala.
Po obisku več družin, ki so zaprosile za pomoč, smo se odločili, da bomo v letu 2006 pomagali sedemčlanski družini Verušuk v zaselku Berek, ki je približno dvajset kilometrov oddaljen od Bosanske Gradiške. Zbiranje sredstev za izvedbo projekta je potekalo v postni akciji Streha nad glavo. Na pot smo odrinili v nedeljo, 30.julija, opoldne - štirinajstčlanska odprava, tokrat samo fantje. Poleg mene je bil tudi profesor zgodovine, g. Jernej Vidmar. G. Matej Kobal, voditelj škofijske Karitas, pa je v Afriki zamudil letalo, čeprav
je menda prišel na letališče pravočasno (v Afriki lahko ne le zamujajo, ampak tudi prehitevajo) in se nam je v Bosni pridružil šele v torek. Na Obrežju smo se ustavili in v Banja Luko sem poklical delovodjo Zorana, ki je bil zadolžen za naš sprejem, in mu povedal, da prihajamo. Ob 17-50 smo že bili »na farmi« v Aleksandrovcu, kjer smo si pripravili večerjo in si vzeli čas za pogovor in molitev. Dijak Matevž je povedal, da ima tu korenine in izrazil željo, da bi rad obiskal vas, iz katere izhajajo njegovi predniki. V času delovnega tabora je to željo tudi uresničil. Dijake je najbolj zanimalo: »Kje smo, kaj seje tu dogajalo med vojno?«
Zakaj je delovni tabor 11 let po vojni še potreben?
Ob magistralni cesti iz Bosanske Gradiške proti Banja Luki kakšne posebne revščine ni opaziti. Zelo pogoste so črpalke, hoteli, veličastne vile, nakupovala središča ... Toda na stranskih poteh so zaselki, kjer ljudje živijo v hišah, ki pri nas ne bi bile dobre niti za kurnik: okoli hiš je blato, otroci pred hišami umazani in "nerazviti". Pisatelj Ante Cosič, kije doživljal strahote okupacije Banja Luke in so ga skušali trikrat ubiti, na koncu pa je odšel v izgnanstvo, je v svoji pesmi Črna vrana zapisal verz: »Črna noč i črna vrana črnit če se sve do dana.« Vrijeme mraka, kot je naslov njegovega Banjaluškega dnevnika, še vedno obstaja in ga je mogoče tudi fizično občutiti. Nekdanjih napisov na avtobusnih postajah in drugih javnih mestih »Muslimanoma i Hrvatima karte ne prodajemo!« ni več, a so še vedno v veljavi; mnogi ljudje živijo brez vsakega dohodka in preživijo od tega, kar pridelajo na vrtu; imeti kozo ali prašiča pa je že pravo bogastvo. Rušenje
celih vasi, džamij, cerkva in samostanov je pustilo posledice. Maja 1993 sta bili porušeni najlepši in največji džamiji v Ban-ja Luki, Fehadija in Arnandija. Istega leta sta bili porušeni 500 let stara romarska cerkev sv. Ivana Krstitelja v PodmilačjD in cerkev s frančiškanskim samostanom v Petričevcu. Tu je zgorela tudi bogata knjižnica. Se hujše posledice kot rušenja stavb pa je pustilo zverinsko mučenja in pobijanje ljudi, tudi otrok. Ljudem so sekali glave s sekiro, rezali ušesa, nosovi ...Jih ubijali z železnimi drogovi, metali žive v goreče hiše, posiljevali dekleta P žene ... Na zverinski način je bil skupaj5 s. Cecilijo Grgič ubit Filip Lukenda, župnik v Presnači, umorjen je bil Slovenec Ra' doslav Batagelj... Tisočem so hladnokrV' no rekli: »Ovo više nje vaša kučak in so morali v nekaj urah izseliti, desetisoči pa so zaradi izsiljevanja in strahu vse pustili in zbežali. Seveda je to en vidik vojne v Bosni, zločine so zakrivili tudi Muslimani in Hrvatje ... Toda v Republiki Srbski so bili žrtve muslimani in katoličani.
Pomoči potrebna družina Verušuk
V ponedeljek, 31. julija 2006, smo pri^1 na gradbišče v zaselek Berek in se srečal' z družino Verušuk. Naš zida,r Mario TT dali iz Spodnje Idrije, je začel takoj zidati skupaj z bosanskima zidarjema Rajkom in Zvonkom so bili kmalu »tim«. Spomnil sem se na besede jeznega arhitekta »Z1' darji so carevii«, ki jih je izrekel, ker nis0 delali po njegovih navodilih. Tu sem t2 besede razumel v novem kontekstu: Z1' darji so mojstri, eksperti in se pri svojem delu počutijo suvereni - posebno, & imajo dovolj pomočnikov - takrat jim ^ bolj zrastejo perutnice. Skupina dijakov
Pomoči potrebna družina Verušuk. (Poto: arhiv Bogdan Vidmar)
Je popravljala cesto, da smo lahko s kom-^ijem prišli do hiše. To bi morala pravzaprav narediti njihova občina - Bosanska Gradiška - smo pač delali še to, kar ni bilo v našem načrtu. Sam sem se počutil še bujenega od poti v Kompostelo, zato Sem bil za »šefa« in seveda kuharja. Na Jedilniku, ki smo ga prilagodili začasnemu kraju bivanja, je bil prvi dan »pasulj«. Med kahanjem sem se zapletel v pogovore s ctani družine. Ugotovil sem, da ima gospodar Zlatko, ki pa ga ni bilo doma, ker naj di delal bale, sladkorno bolezen, ženi je Azra. Imata pet otrok: Dajela (7 let), d’iana (6 let), Nedeljko (4 leta), Jelena (2 ^ti), Damir (23 dni). Z njimi živi tudi teta ^ra, ki je gospodarjeva sestra. Zlatko je Potomec Ukrajincev in je grkokatoličan, ^2ra pa je muslimanka. Seveda ne prak-k'oirajo nobene vere. Skuhal sem več, da Je ostalo še za družino, ki smo ji pomagali. ^ Veseljem so sprejeli kosilo, a niso hoteli Jošti z nami, prinesli so lonec, v katerega Srnjim naložil njim pripadajoč delež pa-suya. Zvečer sta nas obiskala delovodja k-oran in direktor banjaluške Karitas, g. Aničič.
^ naslednjih dneh smo nadaljevali z de-Tudi letos so se dijaki pritoževali, da ni dovolj orodja in da nimajo kaj delati. Skušal Sern za vsakega najti kakšno delo, to pa je b°y naporno, kot da sam delaš. Padale so
ideje, da moramo naslednje leto orodje pripeljati s seboj, a za to bi potrebovali še en kombi, saj je bilo v kombiju komaj dovolj prostora za našo osebno prtljago, jeklenko, gorilnik, posodo in hrano.
Med delom.
(Foto: arhiv Bogdan Vidmar)
V naslednjih dneh se je naša »poljska« kuhinja spremenila v otroški vrtec. Otroci so hoteli na vsak način pomagati pri kuhanju; dal sem jim lupiti krompir a sem moral to prekiniti, ker sem se bal, da se bodo med seboj poklali, pa tudi sam se nisem čutil varnega, saj so mahali z noži, daje bilo veselje. In res seje v času našega tabora zgodila nesreča: najstarejša Dajela se je nabodla na nož, ki ji je šel k sreči, mimo srca.
Naša »poljska« kuhinja se je spremenila v otroški vrtec.
(Foto: arhiv Bogdan Vidmar)
saj bi ji pripisal dvajset let več: je vsa zgubana, sključena, brez zob. Seveda o zobozdravniku ne more niti sanjati, saj nima denarja niti za hrano. Na obisk je prihajala tudi soseda, ki je bila zelo simpatična in prjetna. Na obisku je ostajala po več ur in govorila kot dež. Že po kratkem pogovoru z njo sem ugotovil, da z njo ni vse v redu. Kdo ve, kaj je doživela, zakaj je »odštekana«.
K družini je prišla zaradi novorojenčka Damirja na obisk patronažna sestra, s. Ksaverija, redovnica iz reda Klanjateljice krvi Kristove. Po pogovoru s s. Ksaverijo nisem več vedel, koliko je Damir zares star saj so mu vsak dan pripisali drugo starost, ki se ni ujemala s starostjo prejšnjih dni; včasih so ga postarali, včasih pomladili, včeraj je bil star 21 dni, danes 15 dni. S. Ksaverija je povedala, da Dajela sploh ne hodi v šolo in tako postavila na laž Azrine trditve, kako je z odličnim uspehom končala prvi razred. S. Ksaverja je bila ves čas vojne v Bosni. Povedala je, da je osem sester delalo v bolnišnici v Bosanski Gradiški, po vojni pa so jih »izterali« iz bolnice. Sedaj v okviru Karitas dela kot patronažna sestra. Povedala mi je, da je Azra rodila v bolnici v Bosanski Gradiški, sedaj pa se za njenega otroka ne zanima nihče več, država ne poskrbi za zdravstveno varstvo. Pohvalila nas je, da smo prišli na »pravo ad reso«, in dodala, da ta družina živi izolirna od sveta, v veliki »bjedi«, da se nimajo kje umiti, da Zlatko pretepa sestro Vero, da nimajo kaj jesti.
Vera mi je povedala, da je rojena leta 1963, torej mojih let. Bil sem presenečen,
Besede s. Ksaverije in telefonska povezava z radjem Ognjišče, za katerega smo pripravili pogovor nam je dala novega zagona za delo. V torek je Rajko poleg zidarje dikti-
ral še pripravo čorbanca: čebulo, korenje, svinjsko in soveje meso se zalje z vodo in počasi kuha, da izpari voda. Nato se doda olje in na kocke narezan krompir ter se kuha. Doda se še začimbe. »Čorbanac« ni bil slab. Tudi 3las harmonike, ki 33 je iz harmonike izvabljal Blaž Bataselj, ne. Ko je Blaž isral na harmoniko, smo delali po taktu. Se dobro, da je dvisal moralo, ko smo se mučili slede dovoza kritine. Pri tem so nam nasajali tudi sosedje, ki niso dovolili raztovoriti kritine na njihovem dvorišču, kajti za to, da bi do hiše prišel kamion, ni bilo nobene možnosti. Zaradi nasprotovanja sosedov je bilo treba kritino raztovoriti kakšna dva kilometra prej, od tam pa jo s traktorjem dovažati do hiše.
»Ali bo streha danes pokrita?«
»Da, danes bo streha pokrita.«
(Foto: arhiv Bogdan Vidmar)
Sredo smo začeli z zamudo. Zunaj je bil dež. Bo spet tako kot lani, ko smo prvi dan umirali v vročini, v naslednjih dneh pa zmrzovali? Ko smo prišli na sradbišče, me je sospodar vprašal: »Ati bo streha danes pokrita?« Poles njesa je bil sosed, po narodnosti Srb. Odsovoril sem: »Da, danes bo streha pokrita.« Nisem se zavedal, kako usoden je bil moj odsovor za prašička, ki so 33 imeli. Kmalu seje vrtel na lesenem kolu. Na kosilo so prišli tudi sosedje. Gospodar je na svojevrsten način poskrbel tudi za pivo. Trsovca je prosil, da bi lahko plačal pozneje, ta pa za to ni hotel nič slišati, četudi mu je baje to možnost prejšnji dan obljubil. Ni bilo kaj,
račun je velikodušno poravnal naš profesor Jernej Vidmar. Spraševal sem se, kje bo Zlatko dobil denar za odojka in čutil, kakšen pritisk in obremenitev so lahko običaji. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno, dež seje ulil le občasno. Streho nam je uspelo pokriti, tudi vaški praznik je uspel, a cesta je bila razmočena: prej zbita in izsušena slina seje spremenila v mastno blato: če bi na škofiji videli kombi, ki so nam 33 posodili, bi verjetno rekli »Nikoli več!«. Fantje pa so prav uživali v terenski vožnji in na blatni pokrov motorja z velikimi črkami napisali kratice naše šole.
V sredo, 2.avsusta 2006, smo si v večernih urah v Aleksandrovcu osledali nekdanji samostan, ki sedaj nosi ime Center Marjano-vac in v njem deluje terapevtska skupnost za zasvojene z droso, ki od leta 2003 poteka po prosramu Človek. Zasnoval saje don Mario Fichi, s katerim sem se srečal v času mojesa študija v Rimu. S. Marjana nam je razložila prosram, ki je sestavljen iz štirih faz (sprejem, terapevtska skupnost, resocializacija, stabilizacija). Trenutno je v centru 52 mladih - 15 deklet in 37 fantov ter 9 zaposlenih. Delovne navade člani skupnosti pridobivajo na sedmih delovnih področjih (kuhinja, pralnica, hley vrt ...). Mlade je zanimalo, kako center deluje, če so v njem skupaj fantje in dekleta. S. Marjana je priznala, da ni lahko, in nam razlasala pravila, ki se jih morajo člani skupnosti držati. Usotavljali smo, daje drosa kljub revščini prisotna tudi v Bosni. Kaj vse se skriva v ozadju? Verjetno tudi travme, ki jih je povzročila vojna.
Naslednji večer je banjaluška Karitas za nas pripravila piknik, ki je bil priložnost za medsebojno spoznavanje. Dr. Miljen-ko Aničič nam je predstavil položaj v banjaluški škofiji, Blažje isral na harmoniko, peli smo slovenske narodne pesmi - sostitelji so prosili, da zapojemo tudi kakšno njihovo, a smo žal znali le nekaj dalmatinskih. Gostitelji so nam obljubili, da nam bodo poslali note za naslednje leto. »Banjaluški čevapi« so vsekakor specialiteta. In če se naučimo še bosanskih pesmi ... Se malo in bomo postali pravi Bosanci.
Kako lep in bosatje Balkan!
Za razliko od prejšnjih let, smo letos, žara-di želje prostovoljcev delali še v soboto. Mario seje odločil, da uredi še vodnjak Pozanimali smo se, koliko bi domači mojstri računali za postavitev hidroforja in vodovodne napeljave v hišo. Predračun je bil po našem mnenju previsok. Verjetno so si mislili: »Sedajje priložnost, Slovenci bodo plačali, nabjmo cene« Padel je predlog, da bi hidropak kupili v Slovenji in še enkrat prišli na obisk k družini Verušuk ter jim 33 montirali, tako da bi jim voda pritekla v hišo. Sedaj jo zajemajo z vedrom; seveda ni govora niti o kakšnem škripcu. Morda se bo ideja uresničila ...
V nedeljo smo si tako kot lani ogledali Presnačo, kjer so Srbi umorili župnika Filipa Lukendo in s. Ceciljo, si nato ogledali slaven trapistovski samostan Marja Zvi' jezda v Delibašinu Selu in se podali proti Jajcu in čez Knin do Zadra. V Jajcu sm° maševali v frančiškanskem samostanu kjer je pokopan zadnji bosanski kralj, a žal nismo mogli na njegov grob, ker je bil v samostanu dežuren neki novinec. Ta j2 trdil, da ne ve, IJe je ključ grobnice in da nima nobenih pooblastil, da nas popelj2 tja. Nekoliko hudobno sem pomislil, da su mu ne ljubi in si misli: »V nedeljo me že nu boste preganjali, Slovenci ...« Za razlik0 izpred dveh let je dvorana drugega zas«' danja AVNOJA vsaj za silo, čeprav pod vsakim nivojem, spet urejena in odprta za obiskovalce. Seveda je potrebno plačat vstopnino. V dvorani najbolj pade v od velikanski kip maršala Tita iz stiropora P grbi bivših republik. Na stenah višjo vs1 grbi bivših republik, razen slovenskeSa O vzroku za to odsotnost smo lahko 1° ugibali.
Sledil je oddih v Zadru - nastanili smo 5° v župnišču na Beli Fuži. V spominu nam b° ostal incident z Zagrebčanko, ki ji je edd1 izmed naših djakov po pomoti na pla^' prestavil brisačo. Kljub opravičilom poklicala policjo. Morda nas je poleg nas° iskrenosti in priznanja napake rešilo tud1 to, da sta bila policista Dalmatinca, ona pa Zagrebčanka. Popisali so tudi mo°0.
čeprav sem bil povsem nedolžen. Začel sem razmišljati o tem, da tudi nedolžnesa človeka lahko zaprejo in obsodijo. Mario pa je iz slobine srca, ki mu je pri tem f^očno razbjalo, izjavil: »Mislil sem, da sem v dobri družbi, sedaj pa ugotavljam, da se družim z lopovi in kriminalci« Kljub omenjenemu incidentu je bilo dobresa preveč, da bi prevladala ta malenkost. Na koncu snno srečno vrnili domoy veseli, da smo tahko naredili toliko dobresa in obosatili sebe za nova spoznanja.
Z Bosno nas veže veliko vezi
V času vojne se je iz Slovenije videlo žareče nebo in slišalo detonacije ... Banja Luka, za Sarajevom d rušo naj večje mesto v Bosni, nam je bližje, kot morda mislimo, Pa ne le po kilometrih. Tam živijo tudi
mnosi Slovenci. Naša škofijska Karitas je pobratena z banjaluško Karitas. Ponosni smo na banjaluškesa škofa, dr. Franja Koma rico, in njesove sodelavce. V času najhujšesa terorja je banjaluška Karitas pomasala vsem potrebnim: katoličanom, muslimanom in pravoslavnim. Koliko molitev za mir in odpuščanjeje bilo izrečenih v cerkvah banjaluške škofije!
To, kar se je v Bosni dosajalo pred desetletjem, je v diametralnem nasprotju z Božjimi zapovedmi. Kam to pripelje, smo videli, žal so nekateri to doživeli na lastni koži; tako tisti, ki so bili mučeni in ubiti, kakor tudi morilci in požisalci, ki jih sedaj peče vest. Vojna ni koristila nikomur. Z rušenjem sakralnih objektov in pobijanjem nedolžnih ni mosoče uničiti 6033, niti naroda, ki vanj veruje. Zakaj ne bi skupaj doživljali, tako na duhovni, duševni, kakor
tudi fizični ravni, kakšno veselje prinaša spoštovanje Božjih zapovedi, tudi tiste največje, ki sovori o ljubezni do 6033 in bližnjesa?
Naj zaključim s pesmijo že omenjenesa Anteja Cosiča, napisano ob odhodu v ÌZ3-nanstvo, ko je zapuščal ljubljeni rojstni kraj Banja Luko:
»Poči ču za glasom pjesme prema svjetlosti.
Mora da postaji izlaz u neko novo djetinstvo.«


CAR 10
Kodelja Damijana s.p. Tel.: 05/366 - 8300
Ne ozirajmo se nazaj. Ponesimo v novo leto dobre in lepe stvari, tudi z božičnim blagoslovom.
(uxx/'pLAj/P 2?M63
Od mojega do tvojega kraja1 : v Felčovše
V Sloveniji je Križnih Gor in Križnih sor kar veliko. Na eno, ki se začne kmalu za vasjo Žasolič, sem se podala tudi jaz. Naj vam jo opišem. Leži na približno 900 metri nadmorske višine, večinoma je poraščena z sozdovi, okros posameznih osamelih kmetij pa je tudi nekaj obdelovalne zemlje in travnikov.
Včasih je bila Križna Gora kar velika vas, štela je okros 20 hiš, z več kot 200 prebivalci in lóO-imi repi soveje živine. Vas je imela je celo eno sostilno, Pri Suničerju, od koder je doma moja stara mama Zofija. V tej sostilni so se večkrat ustavili možje, po nedeljski maši. Tu so kaj popili in pojedli, velikokrat so tudi zapeli, saj so Križnosorci imeli celo svoj pevski zbor. Nemalokrat pa je bilo iz sostilne slišati tudi zvoke slasne harmonike in kontrabasa. Danes je na Križni Gori samo še sedem ljudi in tri žive domačije. Na veliko soboto, ko strežniki raznašamo blasoslovljeni osenj, so nas vsi zelo veseli, ko pridemo k njim in z njimi malo poklepetamo.
Dve znamenji
Pot se iz Zasoliča začne dvisati mimo Krančarske hiše, nato mimo Predsoznika in tik ob cesti je prvo znamenje - Suničerska kapelica. Postavili sojo na mestu, kjer sta se dva lončarja sprla zaradi denarja in eden je ubil drugesa. Tam okrogje kmalu zatem začelo strašiti. Kdor je šel ponoči tam mimo, je vsakokrat zaslišal glasove. Ko so Suničerski postavili kapelico, je prenehalo strašiti. Sla sem naprej in prišla do naslednjega znamenja - to je Markovo znamenje. Leta 1887 so ga postavili Lebanovi strici - Suničerski. To prvotno znamenje je bilo postavljeno na mestu, kjer je sedaj Suničerska kapelica.
Zorica Aščič iz Vukovičev je našla svpj dom v naših krajih... (Foto: Nina Tratnik)
Usrana skala
Po makadamski cesti, polni odpadlega jesenskega listja, se prav pod križpotjem cesta malo zravna in tu je'Usrana skala. Zakaj tako ime? V starih časih so furmani z voli tovorili blago, na tem mestu so se ustavili in si odpočili. Voli so bili seveda trudni in so se posrali, tudi po skali, ki je tam. Od tod ime.
Pri Felčarju
Na križpotju sem zavila levo in prišla do domačje Pri Felčarju. Tam živita mož in žena, Slavko in Zorica, ki se preživljata s kmetijstvom. Prišla sem ravno v trenutku, ko sta prebirala krompir. Gospodar Slavko mi je povedal, da je kmetija dobila ime, ker so se prejšnji gospodarji verjetno pisali Felc. Življenje gospe Zorice sem hotela še podrobneje spoznati, saj prihaja iz Bosne. No, naj vam jo najprej opišem. Je dobrosrčna gospa, včasih še s cigareto v ustih, vedno obuta v črne škornje, nasmejana, optimistična ženska, kljub vsemu trpljenju in grozotam, ki jih je doživela, preden je prišla živet za Križno Goro. Kot sem že prej omenila, prihaja iz Bosne, iz vasi Vukoviči, ki je štela približno 20 hiš. Bili so zelo revna družina, večkrat so morali stradati, živeli so samo od tistega, kar so sami doma pridelali. Družina je bila številna, saj je štela 8 otrok; danes so živi še trije. Njihov priimek je bil Aščič.
Zorica pretresljivo nadaljuje: »Začelu se je vojsku. Bežali smo čez mejo, nismo vedeli, kam da gremo. S seboj nismo vzeli nič, samo kar smo imeli obuto in oblečeno. Na carini so nas spustili čez mejo v Vinico, nato pa smo nadaljevali pot do begunskega centra v Črnomlju. Ker pa je bil tam center že napolnjen do zadnjega kotička, smo pristojne v centru
povprašali, če vedo, kje bi bilo za nas šč kaj prostora. Izvedeli smo za begunski center v Ajdovščini. Vsa naša družina seje odpravila v Ajdovščino, kjer nasj^ pričakal Rdeči križ, gospa Tanja Slemič in gospod Ivo Krušeč. Odpeljali so nas v sam center ter za nas izpraznili veliko sobo, da je bila lahko cela družina skupaj. V centru sem preživela 5 let. Če smo hoteli iti ven, smo morali imeti dovolilnico.
Spomnim se, ko mi je umrla mamaje nisem smela iti obiskat u bolnicu u Šempetafker mi niso pustili ven. Veš, bilo je hudo. P° mamini smrti, pa smo se vrnili nazaj v Bos-no, z željo, da bi si tam ustvarili nov dom-Toda zmotili smo se. V Bosni je bilo vse sesuto, naše vasi nije bilo več, in ko smo prišli do mesta Jajce, nismo imeli strehi nad glavo. Tri mesece smo preživeli pod milim nebom, na cesti. Dobili smo neko hišo, toda ljudje od tam nam niso dovolili da bi se vanjo naselili.«
Dodala je še to, da je žalostna, ko pomisli na tiste čase in da si nikoli več ne želi vrniti nazaj v svoj rodni kraj, v svojo domovino, saj je tukaj na Križni Gori srečna s svojih1 možem Slavkom. Poročila sta se 31. jantarja 1998, vendar ji do sedaj še ni uspel0 pridobiti slovenskega državljanstva, čeprav je zanj že večkrat zaprosila. sem se počasi odpravila proti domu, mo je na vratih objela, mi dala sip ki ga sarma izdeluje, ter mi zaupala, da bo čez teder dni imela rojstni dan, ravno na vse svete in dodala: »Dedite svi, da se poveselimo, dedite opet, deca...
V letošnjem šot. letu smo v p. razredu pisali šolski splS - potopis, z naslovom 'Od mojega do tvojega kraja'-2 namenom, da bolje spoznamo svojo bližnjo okolico. Dve dekleti, Karin Puc in Nina Tratnik, sta se odpra^ za Križno Goro. Del njune poti je isti. Vseeno oba pot°' piša objavljamo v celoti.

64 (jc*Av-/Za ccit/'PvdvZ TP k?k?6
Od mojega do tvojega kraja : v Kališe
Lepo vreme, tople temperature in dobra volja. Kaj hočeš lepšesa za prijeten pohod. 2 družino, s staro mamo in očetom smo se nedeljsko jesensko popoldne namenili za Križno Goro, v Kališe. Pot ni zahtevna, večinorma poteka po sozdu, kije pravi raj Za sprostitev. Pa nisem šla na izlet samo s Lem imenom. Naredila sem še veliko več. Raziskala sem korenine mojih prednikov; videla, kje in kako so živeli...
Rot nas je s Cola najprej vodila skozi 2agolič, potem pa smo kar po 'glavni cesti' hodili skozi gozd. Listi na drevesih so se ravno pripravljali, da se odenejo v s^oje jesenske barve. Siril se je vonj po svežem, po mahu in listju. Med potjo smo se prijetno pogovarjali. Zamislila sem se, kako lepo je bilo včasih. Brez avtomobi-morali so pešačiti, pripovedovali so si Zgodbe, se smejali. Gotovo niso bili tako Zamorjeni kot danes.
Lonce nas je še naprej kukalo skozi veje. Ranalu smo prispeli do samotne kmetije Pri Predgozdniku. Stara mama mi je Povedala, daje hiša že zelo stara in daje ^ed drugo svetovno vojno pogorela. V Riši stalno ne živi nihče več. Sedanji gosp-edar Franc Pregelj je šel k Maticu na Malo Rolje, za zeta. Stavba sameva. Seveda, življenje na Križni Gori je težje. Na samoti, brez trgovine in daleč od ^Ngih ljudi. Samo koliko ljudi je Včasih živelo na Križni Gori! Bog Ve, koliko slovenskih vasi je že LaLo izumrlo...
^ed razmišljanjem smo počasi Pdspeli do Šuničarske kapelice, hotela sem videti notranjost, a J° prav zdaj prenavljajo. Stara ^arna je rekla, da so tu ubili Nekega lončarja. Nato pa naj ^ on tod strašil. Zato so leta postavili to znamenje.
R°vedala mi je tudi zgodbo o Laničarskem Tonetu, kije ponoči
šel gor za kapelico na veliko potrebo. Takrat se je izza znamenja pokazal strah. Bilo je ponoči in Tone je slišal besede: »Nočje moja, dan je tvoj!«
Tone je odvrnil: »Ret je moja, drek je tvojkA Tisto se je menda razhudilo in ga lovilo vse do hiše, kjer se je skril na podstrešje.
Vsi smo se pošteno nasmejali in pomislila sem, kako živa je bila včasih ljudska domišljja. Na Križni Gori so se še posebej razvile pripovedi o strahovih, ki so strašili okrog znamenj. To sem ugotovila, ker smo po gozdni cesti prišli do znamenja Križanega Jezusa, kjer se cesta odcepi v Markovo dolino. Znamenje je Markovo, na njem je letnica 1887, povezano pa je z ubojem tistega lončarja nad Pred-gozdnikom. Stara mama, ki je bila tu blizu doma, pa je rekla, da so vsi govorili, da je tu strašilo, kot da bi nekdo lonce metal. Seveda, če pa je bil tu ubit lončar.
Počasi smo pot nadaljevali po gozdni cesti in prispeli do križišča, ki mu pravijo Križpot. Na levo pot vodi do Felčerja, Pajerja, Zavrh, h Golobu, k Neži, h Klatežu in k Skavnčerju. Mi smo se napotili na desno, kamor nas pot popelje do Gornjega in Spodnjega Žgavca, proti Brkovnku, na ■Kobilco in na naš končni cilj, v Kališe.
Se pred domačo hišo v Kališeh smo v Kaliških rupah srečali gospodarja in dva sinova, ki so delali oglarsko kopo. Oče in stari tata sta se takoj namenila pomagat. Zanimiveje bilo gledati, kako so žagali d rva in jih, pod vodstvom gospodarja seveda, postavljali na kup. Na sredi je bil 'kovc', okrog njega po so v treh 'etažah' zložili kakih 14 metrov drv Gospodar Ivan seje pohvalil, daje to že njegova tretja kopa v Kališeh, prej pa jih je na Strmcu postavil že več. Rekel je, da jo bodo prižgali čez kake tri dni, ko bodo nanjo naložili še smrečje, listje in zemljo. Kopa se prižge z vrha navzdol, ko je že obložena z zemljo. Kopa gori okrog sedem do deset dni. Če hočemo videti, na kateri višini je oglje že kuhano, s palico naredimo luknjo v kopo. Po barvi dima lahko razločimo, kje je že pravo oglje.
Nato je gospodar rekel: »Babe in otroci domov po malico, moški pa delat. Dovolj smo klepetali.« Z gospodinjo in 'ta mlado' sva se z mamo odpravili k hiši. Taje dobila ime po kalu, ki še ni usahnil. V Kališe naj bi se pred davnimi leti zatekel neki vojni ubežnik in si postavil prvo bajto. Nekdanji priimek 'Rupnik' se je iz hiše umaknil priimku 'Bajec'. S sedanjim gospodarjem Ivanom Bajcem je V Kališe prišel za zeta od Skukca, s Strmca.Fliša je prava kmečka, iz nje sije domačnost. Stopile smo vanjo in pripravile malico za 'koparje'. Gospodinja Klara nas je nato povabila še na domači pršut. Ko smo vse pripravile, smo odšle nazaj po poti do kopiša. Delavci so bili lačni kot volkovi. Le kako je bilo šele včasih, ko ni bilo toliko hrane.
Tudi kopa je tačas zrasla. Drva so bila zložena, sledil je počitek. Naslednji dan pa bodo, kot je dejal gospodafše vse dokončali vse drugo in postavili 'oglarsko bajto'. Tam bo vsak dan eden stražil, tudi
Kat v Kališeh, po katerem ima domač ja tudi ime... (Foto: Karin Puc)
QdZvvtoc cat/vvd/tc FPk?K?6	65
ponoči, da se kopa ne bi višala in zsorela. Mama se je zato pohecala: »Dobro zapahnite vrata, ker vas bomo prišli strašit« Ivanje odvrnil: »Le pridite. Prej pa si dobro utrite pot skozi 'grmovje, da boste vedeli, kje nazaj, ko boste bežali.« Včasih je bila namreč navada, da so tistega, ki je ponoči stražil kopo, hodili strašit.
Poslovili smo se od Kališerskih, oni pa so se nam zahvalili za pomoč in obisk. Odpravili
smo se po isti poti nazaj. Spotoma smo nabrali tudi nekaj šipka. Vsi smo bili sveži, nikogar nismo mučile težave. Počasi smo prispeli do Cola in se ustavili še Na Žagi, pri stari mami in očetu. Potem smo se odpeljali nazaj domov. Vsi smo bili še nekaj časa razposajeni. Se sama nisem mogla verjeti, da sta narava in sonce tako dobra 'zdravnika' za sprostitev.
Primerjaj: F. Černigoj:Javorov hudič

Zadnja Kališerjeva kopa - 'na triglide'... (Foto: Karin Puc)	Oglje je že skoraj kuhano... (Foto: Franc Černigoj)
B= LlUST^Ti
NOTRANJA VRATA
BELPORT d.o.o.
Col 3/a,
5273 Col tel: 041 377 561
Tempus fugit - čas beži!
Morda naslednji zapis ne bo čisto točen, ker je bil narejen že do 29. novembra 2006. Je pa znamenje dobre Volje in izraz želje, da bi se tesa leta zmosli spomniti zaradi zapisa v Colskem časniku tudi čez leta, ko bodo naši vtisi že zbledeli. Številke v oklepaju pomenijo primerjavo statističnih podatkov z letom 2005. Še bolj točni podatki bodo v novoletnem Oznanilu naše župnije ob izteku koledarskesa leta.
Zakrament svetesa krsta je prejelo osem (lO) otrok, trije (5) dečki in pet (5) deklic. Naj jih še naštejem: Jure Tratnik, Natalya Bajc, Cvetka in Uroš Hladnik, Luka Preselj, Ana Škvarč, Iza Suša in Eva Lemut. Pet Hjtrokje iz urejenesa krščanskesa zakona, ttjjje iz izven-zakonske zveze, dva sta bila krščena tik pred prvim svetim obhaji-l Z>nn. Naj bo ta zapis spodbuda in opomin l Maršem, da bi pravočasno uredili svoj l Zakon tudi pred 603001 in župnijsko skup-l kostjo. Tudi to je duhovna podoba naše Župnije.
Brvoobhajancevje bilo enajst (15), šest (8) dečkov in pet (7) deklic. Prvo obhajilo je dilo na binkoštno nedeljo, 4. junija 2006.
Bkof Metod Pirih je podelil zakrament birme v nedeljo, 25- junja 2006, štiriindvajsetim birmancem; od teh je Mo deset fantov in štirinajst deklet. En Mmanecje bil iz draveljske župnije.
Cerkveno zakonsko zvezo so doma skleci trije (2) pari: Kristjan Polanc in Karmen Leban, Marijan Lokar in Marja Krapež ter Mrnaž Rušt in Tatjana Tratnik. En par seje °dselil iz domače župnje.
Lnarlo je sedem (14) župljanoy trje (9) moški in štiri (5) ženske. Vsi razen enesa s° bili prevideni z zakramenti. Radi se v molitvi spomnimo letos umrlih: Marija Mšt, Janez Rovan, Frančiška Kosec Deot-L°, Marja Koren, Marja Avsuština Preselj, Stefan Emil Preselj injožef Kovšca.
Cb tem skušajmo narediti primerjavo
med rodnostjo in umrljivostjo v" naši župniji v tem letu. Zal tudi mi stopamo po žalostni poti naše domovine in mnosih župnj vipavske dekan je, kjer je več smrti kot rojstev. Sedem smrti in le šest rojstev v tem letuje resno opozorilo nam vsem.
Opravljenih je bilo kar nekaj materialnih del, predvsem pri župnijski cerkvi na Colu in podružnični cerkvi v Sanaboru. O tem je več sovora v poročilu Zupnjskesa 305-podarskesa sveta (ZGS).
Dekanijski pastoralni dan (DPD) je 10. junja zbral v Škofijski simnazji in Djaškem domu v Vipavi predstavnike vseh župnj vipavske dekan je. Na jesen smo ustanovili Dekanjski pastoralni svet (DPS).
Skupaj z župnjo Podkraj smo imeli dve romanji. Ob prvem maju smo za pet dni z dvema avtobusoma (župnji Godovič in Zavratec sta bili v večini), v režiji asen-cje Aritours iz Maribora in z izvrstnim vodičem Cirilom Arihom, poromali v južno Ital jo. Obiskali smo San Giovanni Rotondo in sv. patra P ja, sv. Miklavža v Barju in sv. Benedikta na Monte Cassinu, Neapelj in Vezuv ter San Marino. Spremljalo nas je deževno vreme. Druso romanje je bilo enodnevno in samo z enim avtobusom. Dopoldne je bilo posvečeno Žalostni Gori nad Mokronosom. Župnik Klavdio Peterca nam je pripravil kratko duhovno obnovo na poti do cerkve, ob kapelah Marje sedem žalosti. Kosilo je bilo v Mirni, obiskali smo srob svetniškesa kandidata Lojzeta Grozdeta v Šentrupertu in svetišče na Veseli Gori. Žal seje potem
romanje, zaradi okvare avtobusa podjetja Avriso, nenadno zaključilo. V načrtu je bil še osled opatje Stična in zavoda ter cerkve v Želimljah. Štiri ure smo lahko opazovali sončni zahod v Trebnjah in potrpežljivo čakali na rešilni avtobus. Upajmo, da bo druso leto boljše.
Otroško-mladinski pevski zbor ter strežniki letos niso imeli počitniškesa tedna v Piranu, ker se ni našla sospodinja, ki bi poskrbela za kuhanje otrokom. Samostan minoritov je bil kot običajno rezerviran za prvi teden v jul ju, a smo 33 morali, žal, zadnji teden odpovedati. Za jeto 2007 bo treba več resnosti.
Od 14. do 17- decembra je bila duhovna obnova ob prvi obletnici misijona. Vodil jo je p. Lojze Markelj, DJ, naš misjonar Geslo obnove misjona je bilo »Odprimo vrata Novorojenemu!«
Mladinska skupina na Golu je začela s spletno stranjo naše župnje, ki si jo lahko osledate in preberete na internetnem naslovu http://zupnje.rkcd/col/, sicer pa se srečuje vsako soboto zvečer.
Kronike za iztekajoče se leto ne moremo skleniti brez priznanja vsem posameznikom, ki skrbite za urejeno župnjsko življenje - sospodinjstvo, katehezo, pro-Sramiranje ure in zvonjenja, mežnarjenje, posebej pa skupinam - vsem pevskim zborom, njihovim voditeljem in orsanis-tom, molitveni, mladinski in skupini Karitas, ŽP5, ŽGS, vsem, ki skrbite za čiščenje in krašenje obeh cerkva ter snaso in red v
učilnici, za prte in strežniške obleke.
Naj se ob Božičnih praznikih dotakne naših src B03 sam, naj jih napolni z milostjo in svojimi darovi, naj nam da zavzetosti za duhovne vrednote in veliko, veliko vztrajnosti in čuta za župnijsko in vaško
sodelovanje! Da bi res odprli srca Novorojenemu - B03U in življenju, ki nam 33 podarja! Da bi bilo novo leto 2007 enako ali še bolj duhovno dosato, vam želi vaš župnik

Delo in načrti
v
Župnijskega gospodarskega sveta
Za Veliko noč 2006 smo srečno odplačali kar dolsotrajno obveznost za Škofijsko Simnazijo in Dijaška domova v Vipavi. Že prej je bilo v načrtu zbiranje darov za resnejšo obnovo notranjosti župnijske cerkve sv. Lenarta. Imeli smo tri nabirke med obema nedeljskima mašama, mno3i pa so svoje darove oddali osebno v župnišču. Zbrali smo pričakovano vsoto, čeprav so nekateri ostali neprizadeti in se niso odzvali. Hvala tistim, ki so namesto njih darovali več.
Najprej so bila zamenjana dotrajana okna v cerkvi. Veliko je bilo prostovoljnesa dela pri odstranjevanju oken in čiščenju kamnitih irt. Vsrajena so bile nove 3ran-itne police in nato nova, plastična okna avstrijske izdelave. Narejena je bila nova električna napeljava ter položen centralni sesalec za čiščenje cerkve. Ves slab in od vlase načet omet v notranjosti cerkve je bil odstranjen. Omenjena mesta so bila ometana s sanirnim ometom. Cerkev je bila prebeljena z apnom, na strop prezbiterija je bil narisan simbol Sv. Duha. Montirana so bila nova svetila, luči in reflektorji. Na koru so postavljeni novi praktikabli ter nove hrastove klopi za pevce.
V načrtuje prodaja sedmih zazidalnih parcel za novosradnje v na cerkveni zemlji v Drasah. Narejene so bile nove meritve ter nova dostopna pot do omenjenih lokacij. Nekaj zemljišč je bilo zamenjanih med Občino Ajdovščina in Župnijo Col.
Vse poteka v soslasju s Škofijsko sospodar-sko upravo v Kopru. Ob tem se zavedamo, da dober sospodar ne prodaja svojih parcel, čeprav so brez posebne vrednosti, zato, da bi obnovil svojo hišo - to je rezerva za hude čase.
V Sanaboru je istočasno potekala obnova zvon-
(Foto: Lojze Šinkovec)
(Foto: Lojze Šinkovec)
ika pri cerkvi sv. Danijela. Zvonikje bil inji-ciran, zvezan ter ometan. Ometana je tudi
južna fasada cerkve. Pri delu so veliko pomasali župljani iz Sanabora in v ta namen tudi namensko darovali. Precej je v ta namen prispevala tudi Občina Vipava, nekaj tudi Škofija Koper - zava' rovalni sklad za nov strelovod, ki pa šo ni dokončan.
Za leto 2007 je na Colu v načrtu Z3' menjava tlaka, za leto 2008 pa novo klopi. Vzporedno načrtujemo ncV križev pot. Za vsa omenjena dela zbi' ramo načrte arhitektov in ponudbo izvajalcev ali umetnikov. Potrebno bo še veliko dobre volje, plemenitih in ra' dodarnih src ter darežljivih rok. Kaj vet in bolj natančno bo o tem napisaneS3 konec leta v župnijskem Oznanil-Do takrat bodo znane tudi natančno številke. Ker ŽGS Col žal nima svojesa za' pisnikarja, je sledeč zapis naredil župnik.
Cerkveni mešani pevski zbor: »Kdor poje, trikrat moli!«
S to mislijo začenjam opisovati naš cerkveni pevski zbor, ki obstaja že veliko let. Ustanovili so 33 ljudje, ki so hoteli obosatiti bososlužje, predvsem pa so imeli veliko veselja do petja in druženja. Prav njim se lahko Zahvalimo, da so začeli z delom in tako neštetim seneracijam podarili popotnico, naj delajo dobro za svojo dušo, veselje za župnijo in, kar je najvažnejše, za Božjo čast.
Današnji zbor šteje okrog 115 pevk in pevcev. Nekateri so zelo vestni, drugi malo Nanj. Vaje imamo vsako soboto, njihov °bisk pa je zelo različen: pred prazniki je večji - lahko in moral pa bi biti še večji. Zbor sestavlja nekaj starejših pevcey Veseli pa smo lahko, da je v našem zboru bdi zelo veliko mladih. Njihovi mladi glasovi dajejo zboru čudovito barvo, starejši Pa jim z izkušnjami pomagajo. Prav je, da Ni starejši mlade spodbujamo, naj vztrajno, in skrbimo za to, da se med nami dobro počutjo.
cerkvenih pevcev. Takrat imamo mašo za vse žive in pokojne pevce, po maši pa sledi pogostitev. Udeleži se je veliko število pevcey žal pa se nekateri pevci na tudi na to vabilo ne odzovejo. Praznik Svete Cecilije je tisti dan v letu, ko se zahvalimo vsem pevcem za njihovo petje, saj s svojim petjem vse leto lepšajo in bogatijo bogoslužje. Za konec se pevcem zahvaljujem za trud in vsem nam polagam na srce: vztrajajmo, v dobro Bogu in ljudem!
Zbor vodi organist in pevovodja Ivan Zrošt, ki nam že dolga leta s svojo ener-3yo vceplja v glavo melodije posa-Neznih pesmi in nas s svojimi rokami °pozarja na napake. Pridno mu pomaga njegova hčerka Ana, ki s svojo pridnostjo in znanjem tako zaigra na orgle, ba »zapojejo« vsi registri - še posebej °b praznikih in slovesnostih. Ana vodi bdi otroško-mladinski zbor ki je za n^šo župnijo nekaj čudovitega. Njihovo betje zelo popestri veroučne maše, Aako leto pa tudi praznik prvega Svetega obhajila.
bli lahko biti pevka ali pevec pri zboru, bak izmed nas ima namreč svoje obveznosti, skrbi, družine. Zvečer si utru-Jen in zgodi se, da se ti ne da na vaje. bendar si vsak pevec, če le ima veselje bo petja, druženja in občutek odgov-Ornosti, vzame čas in se pridruži zboru nd vajah.
bsako leto imamo tudi svoj praznik Sveto Cecilijo, ki je zavetnica


Cerkveni pevski zbor pred gostilno »Pri Seničarju« za Križno Goro na dan sv. Treh kraljev leta 1946. (Fotografija je iz arhiva Malči Tratnik.)
Ker Milka v besedilu ne pove, da je prav ona že vrsto let senilna sila srečanj in posostitev mešanega cerkvenega pevskega zbora na praznik naše zavetnice Svete Cecilije, se je ta pomemben podatek odločilo dodati uredništvo. V imenu vseh cerkvenih pevk in pevcev, ki dobro poznamo Milkine vsakoletne skrbne priprave, odlično hrano in srčne govore, se jih za vložen trud iskreno zahvaljujemo!
Čepijo (od leve proti desni): Lenčka Hladnik, Slavka Fridetova, Marica Senkova, Ivanka Maticova, na stolu sedi Rudolfi Tomicov.
Stojijo (prva vrsta):	France
Balantindkoy Mera Tekelnova, Micka Mežnarjeva, Ivanka Jurjeva, Mirica iz Idrije (organistka), Slavka Ulinova, Marija Brjaška, Rezka Ančkna, Silva Šribarska in Stanko Troštov.
Stojijo (druga vrsta): župnikjože Petrič, France Tekelnov, Polde Seničerju, Tone Seničerju, zadaj pri oknu je mlad pastir Ivan Pivk z Medvedjega Brda, Zoro Polički, Mile Fridetov, Maks Kališkijože Anderjaču in France Šribarski.
Stojjo (tretja vrsta): Rudi Žgavski, Pepe Kolarjev, Stanko Katarjev, Drejče Seničerju, Lojze Tekelnov, France Brjaški, Tone Markov in Lado Jurjev.
{čžT/žZo	F?M69
Brez jaslic ni Božičnih praznikov
Prazniki dandanes prinašajo povsem druso ozračje kot nekoč. Zajelo jih je »praznično nakupovanje« in hrup-Sama ponudba je izjemna in mikavna, saj je v svoj vrtinec potesnila staro in mlado. Posvečenosti, umirjenosti obrednosti pa je vse manj. Celo ustvarjanje hrupa postaja za nekatere središče prazničnega dogajanja. Tudi letos meje presenetilo to, da so bile nekatere trgovine v Ljubljani okrašene z raznimi božičnimi okraski že v začetku novembra. Pa saj to ne more biti res, že za prvi november... Človeka premamijo vprašanja, kaj bo šele decembra ... No, tudi to smo dočakali: ulice se šibijo pod okraski, lučkami, ljudje divjajo in mrzlično nakupujejo ter skrbijo, da jim mogoče ne bi kakšen cekinček po pomoti ostal v žepu, pokanje kaže na sedanji nemir v človeku in nikakor ne spada k božičnemu slavju ter pravemu doživetju svete noči.
Kljub temu pa se večina ljudi strinja z menoj, da ni Božičnih praznikov brez jaslic. Zgodovino jaslic na Slovenskem je najbolj strnjeno opisal dr. Niko Kuret. Njegove ugotovitve bom na kratko povzela.
Jaslice poznajo v svojem razvoju nekako tri stopnje, ki so vezane na področje likovnega ustvarjanja v povezavi s prakso ter teologijo Cerkve v posameznem obdobju. Prva stopnja ali plast se povezuje z risanjem oziroma slikarstvom, druga z reliefnimi upodobitvami, tretja - nam najbližja - pa je povezana s kiparstvom. Slikovno upodabljanje Kristusovega rojstva sega že v čas prvih krščanskih skupnosti - to nam lepo prikazujejo ohranjene podobe v katakombah. V 10. stoletju se, kot del obreda v cerkvi, začnejo uveljavljati dramske uprizoritve svetopisemskih prizorov. Med prvimi, ki so uprizarjali jaslice pri samem obredu, je bil zagotovo sv. Frančišek Asiški, ko je leta 1223 v Grecciu za polnočnico s sobrati postavil znamenite žive jaslice.
S tem seje tudi pokazalo bistvo jaslic: to je molitev kot zrenje podobe Kristusovega rojstva in poglobljenega razmišljanja.
Jaslice kot jih poznamo danes so postavili jezuiti leta 1560 v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem. Trideset let kasneje je jezuitski general izdal dovoljenje za postavljanje jaslic po jezuitskih kolegijih in cerkvah. Temu so sledili še drugi redovi. Iz cerkva
so se jaslice polagoma selile v domove, vendar sorazmerno pozno, v širšem obsegu verjetno šele v 19. stoletju.
Kaj pa je z eolskimi jaslicami?
Kako seje začelo? Kot predstavnica eolske mladine sem jim predlagala, da bi v letu 2005 zopet prevzeli postavitev jaslic v cerkvi. Ko smo se nekaj tednov pred božičem zbrali z namenom, da bi si ogledali stanje dosedanjih figuric (da bi katere obnovili ...) smo za trenutek obstali kot okamneli, saj je pred nami na mizi zazijal kup okrušenih pastircev ovc... Da, za trenutek nismo vedeli, kaj naj naredimo. Da so figurice v tako slabem stanju si res nisem mislila, resnica pa je, daje bila zadnja obnova pred davnimi leti, ko je bil tukaj še pokojni župnik Stanko Ipavec.
Ja, ideja je super vendar finančno težko izvedljiva ... 14 dni do božiča ... ampak župniku smo vseeno napisali listek naj zjutraj pri nedeljski maši oznani našo, takrat malo noro idejo, hkrati pa tudi prosi za finančno pomoč župljane.
Priznam, bilo meje malce strah, toda kljub dolžnostim, ki sojih župljani še morali izpolniti, smo v kratkem času (en teden) »obogateli«! Kupili smo nove figurice (sveto družino, 4 pastirčke, par ovčk in angola), ampak darežljivost ljudi se s tem še m končala - po tej akciji smo nabrali še toliko, da bodo tudi letos naše jaslice bogatejšo še za kako figurico. Nove figurice je izdelal g. Hribar.
It
" u
(Foto: Lojze Šinkovec)
V tej rahli zmedi nas je predramil glas naše mladinke: »Kaj pa če bi kupili nove?«
(Foto: Lojze Šinkovec)
Pri postavitvi jaslic pa nis° pomembne le figure - iz kakšneg3 materiala so, ali imajo umetnišk0 vrednost ali ne - najpomembnejš3 je njihova postavitev kajti tak° ujamemo dogajanje ter jim dam0 življenje in izraznost. In prav za to »et3' po« sta se najbolj potrudila Sebastij30 Kovšca ter Kristijan Polanc, seveda o'0
Pomoči še nekaterih fantov. Platno, ki se je razprostiralo nad jaslicami, torej ozadje, je bilo delo pridnih ter hitrih rok Mirjam Kovšca,' ki je vse skupaj sešila ter Ane Trošt, kije vse skupaj poslikala. Seveda pa ne smemo pozabiti še na električarje, ki
so s svojimi mojstrovinami dali naši cerkvi drusačen, veličasten, bosat sij - za to je bil najbolj zaslužen Darjo Kovšca, seveda ob manjši pomoči Petra Vidmarja. K celotni podobi so zelo veliko prispevali tudi mladinci, pa tudi malo manj mladi - s
svojimi izkušnjami ter idejami in prav vsi vi, ki ste nam omosočili ta projekt! Hvala vsem še enkrat, želim vam blasoslovljene praznike!
Novo naselje na Colu: skupinska lokacija »Drage«
Na Colu je bil v osemdesetih letih sprejet »Zazidalni načrt Vrh Dras,« ki je predvideval stanovanjsko Sradnjo in je še vedno veljaven. Realizirana je bila njesova prva faza, nadaljnja sradnja v skladu z zazidalnim načrtom pa zaradi razdrobljenesa lastništva parcel ni bila mosoča. Realizacija druse faze zazidalnesa načrta sploh ni zaživela, ker je načrtovana vstopna cesta potekala čez športno isrišče, balinišče, predvsem pa preko kraškejame, kije zavarovana naravna znamenitost. Zemljišča predvidena za to fazo so v prostorskem Planu ostala kot stavbna, načrtovana parcelacija pa ni omosoča posamične sradnje.
Na Krajevno skupnost Colje bilo poslanih tar nekaj pobud za to, da bi z načrtno Reditvijo tesa dela pomasala omiliti pomanjkanje za sradnjo primernih parcel. V Načrtovanje seje vključila tudi Zupnja Col, je lastnik večine stavbnih parcel na tem °bmočju. Izdelana je bila idejna zasnova skupinske lokacije »Drase«. Izvedlo seje Asto postopkov v zvezi z načrtovanjem, Pridobivanjem soslasij in oblikovanjem ustreznih parcel. Tako je v naselje že zsra-Jena dostopna cesta, zasotovljene pa so tudi sradbene parcele. Trenutno stanje je torej tako, da praktično omosoča nakup Parcel in realizacijo. Splošno mnenje je, da so prav lokacije v d rasah med najboljšimi na Colu.
Urbanistična zasnova
Predvidena je sradnja sedmih samosto-Aih stanovanjskih hiš. Cesta, ki povezuje Naselje, se priključi na lokalno cesto. Širina ceste znaša pet metroy oblika in površina Posameznih parcel pa se prilasajata kon-^Suraciji terena in obstoječim komunal-N'rn napravam. Teren je delno strm, cesta Pa poteka praktično horizontalno. Ob vzhodnem robu naselja poteka opuščen
daljnovod Ajdovščina - Idrija, ki sa Elek-troprimorska ščiti s koridorjem sedmih metrov. Naselje prečka tudi napajalni vod novesa vodovoda Gora - koridor znaša dva metra. Prav zaradi teh prostorskih omejitev so površine parcel nekoliko večje, in sicer od 1034m2 do 1926m2. Tri jusozahodne parcele se lahko tudi preoblikujejo v dve večji. Predvidena je tudi prodaja kmetijskih površin pod spodnjimi Sradbenimi parcelami, s čimer bi te parcele pridobile na vrednosti in funkcionalnosti. Celotno območjeje že opredeljeno kot stavbno zemljišče. Pozidavo je obravnaval in potrdil občinski svet Občine Ajdovščina. Zasnova naselja je takšna, da omosoča tudi morebitno kasnejšo širitev in krožno prometno povezavo.
Komunalni priključki (predvideno)
Naselje bo na vodovod priključeno iz Slavnesa cevovoda, ki prečka območje. Električno napajanje bo zasotovljeni neposredno iz bližnje transformatorske postaje, predvidoma s podzemnim vodom. Tudi priključek na PTT omrežje
se bo izvedlo po obstoječi PTT kanalizaciji, ki poteka do drosa v neposredni bližini, in nato predvidoma v koridorju podzemnih komunalnih napray na parceli 5 (ob vodovodu). Kanalizacijo se za zsornjo vrsto stanovanjskih enot načrtuje Sravitacijsko (po dostopni cesti) v skupno kanalizacijo Cola, za spodnjo vrsto pa bo potrebno prečrpavanje. Za vse navedene priključitve (idejne rešitve) je bilo pridobljeno pozitivno mnenje, projektna dokumentacija pa še ni izdelana.
Lastništvo parcel
Parcele so last Župnije Col, dostopna cesta pa večinoma leži na površinah Župnije, delno na površinah Občine. V letu 2007 se predvideva pridobitev vseh javnih površin v naselju v last Občine. S tem bi se izosnili nejasnostim pri pridobivanju dokumentacije in investiranju v javno komunalno infrastrukturo. Izsradnja in pokritje stroškov komunalnih priključkov še ni dorečena in bo odvisna od števila prodanih parcel in dosovora med kupci, Občino Ajdovščina in Župnijo Col.
S?č?<96	71
Cene parcel in licitacija
Izklicne cene parcel so oblikovane slede na njihovo tržno vrednost. Pri cenitvi je bila upoštevana lesa, površina, primernost za sradnjo, nasib terena, obremenjenost s komunalnimi priključki, možnost širitve na kmetijske površine itd.
Župnijski svet Župnije Colje sprejel sklep, da se v prvi fazi parcele ponudi zainteresiranim na licitaciji. Na prvi licitaciji bo posameznik lahko licitiral samo eno parcelo. V primeru neuspele licitacije ali če ne bodo prodane vse parcele, bo kasneje mosoč nakup parcel po enakih izklicnih
cenah, ki jih je potrdila Škofija Koper. Licitacija bo predvidoma izvedena vjanuarju 2007 Za prijave na licitacijo in dodatne informacije se obrnite na župnijski urad Col.

Št <11 rulli p nix	Povišmn m2	Izidi- un cen n v MIO ŠIT	ŠIT m2
1	1377	5,2	3770
2	1926	5,5	2850
3	1821	4,9	2690
4	1747	5	2860
5	1405	4. maj	3200
6	1042	3,7	3550
7	1034	3,3	3190
Skupinska lokacija "DRAGE" Col Prikaz gradbenih parcel
1405m2 /
//
Načrti novega vodstva
Štiriletno obdobje mandata prejšnjesa sveta Krajevne skupnosti Col seje izteklo. Verjamem, da uspešno. To, da seje za konec udejstvovanja odločilo vseh sedem članov prejšnjesa sveta,jasno kaže, da nalosa, ki nas nove člane čaka v prihodnjih štirih letih še zdaleč ni lahka. Delo sveta v preteklih mandatih lahko samo pohvalimo. Naredilo seje osromno in še več, kar je marsikdo pričakoval. Jasno pa je, da apetitov vseh ni Dogoče potešiti. Zato kritike krajanov ostajajo dobrodošle tudi v prihodnosti.
Kaj se bo v prihodnosti spremenilo? Kaj dosti verjetno ne, ali pa vendarle. Ce.se vmem 16 do 20 let nazaj, ko je KS Col Predsedoval zadnji Gozdanc, Silvester Peljhan, ... Silvan Praček in nato še Franc „ Koren, se lahko vprašam le, kaj bi se dalo danes storiti več, kljub vsej napredni industriji in tehniki, ki nas spremlja v vsakdanjem j Življenju. Morda se da le domače, več pa Prav gotovo ne. Bili so drugačni časi. Makadamske ceste, skoraj vsa gospodinjstva | brez telefona, lopata je bila pozimi edino Prevozno sredstvo. Ko je po Gori razsajala suša, so bili vodovod ajdovski gasilci. Greznice so se praznile po gozdnih jasah. Kje se nahaja Colje poleg krajanov vedel samo župnik, za druge kraje KS Col pa ^orda le poučen pilot, ki nas je spremljal '2 zraka (npr. Sandi Škvarč). Danes telefon caka novorojenčka že v zibelki, lopate ^oče nihče več prijeti v roke, vode je v Pobilju, tako, da se plačuje že njen pritok d tudi odtok. Naše kraje pa pozna že vsak tržaški upokojenec, ki se z starim Fiatom ' vozi po naših asfaltiranih poteh.
tipam, da mi ne bo zameril kdo, ki je bil, Poleg omenjenih županov uspešen že Prej - žal sem bil še otrok in tistih časov nP pomnim. Do tedaj nekako seže moj sPomin in od takrat zaznavam spremembe v naših krajih. Vsa ta infrastruktura, ki J6 nastala od takrat, je plod vseh kraja-^V saj se je delalo predvsem udarniško, Plačevalo samoprispevek, a vendarle: n®kdo je moral biti lokomotiva vsega toga. Tu pridemo do tistih odgovornih
ljudi, ki so vsa ta leta do danes ustvarjali zgodbo o uspehu Krajevne"skupnosti Col. Te ljudi, te "čarodeje", ki jim je to uspelo, je vredno pohvaliti.
Po tako dobro zasnovani poti bi moralo biti enostavno voziti dalje, a žal ni tako. Nadaljevanje ’ v takem tempu je skoraj nemogoče in nerealno pričakovati. Lahko bi dejali, da skoraj ni več kaj postoriti, saj imamo vse, kar imajo veliki. A'tudi to ne bo držalo. Svet gre naprej in prav tako, kot ga je morala pred dvajsetimi leti KS Col dohajati, ga moramo spremljati in dohajati tudi mi danes. Torej nas čaka zelo velik izziv; čeprav uspeha iz preteklosti nikakor ne moremo ponoviti. Tako kot so se stvari obrnile pri materializmu, so se obrnila tudi mišljenja ljudi, ki živijo v teh krajih: Izšolale so nas izkušnje iz preteklosti, kot so udarniška dela, za katera se danes plačuje drage prispevke in takse. Zato so danes dela v tej obliki, in skupaj z njimi samoprispevki, del zgodovine. Tako je tudi prav. Zakaj, če določena ustanova zaračunava prispevke, takse in davke je dolžna tudi v svoje projekte investirati sama. Prav tukaj bomo poskušali biti drugačni od naših predhodnikov; vendar ne zato, ker so pred nami delali narobe ali grešili, ampak zato, ker so danes časi drugačni. To ne pomeni, da bomo čarali, da nam vse postorijo drugi, ampak bomo z njimi sodelovali, sami pa bomo gradili tisto, kar bo v naši pristojnosti in moči, glede na sredstva, kijih bo KS Col prejela iz občinskega proračuna in drugih razpi-
sov; ki bodo na voljo.
Torej, kaj nas čaka v prihodnosti? Kot prvo naj omenim že dolgo načrtovano pokopališko vežico. Za zemljišč,e kjer bo vežica stala, je pridobljeno lastništvo, tako so projekti že v delu v ateljeju Detajl, ki ga vodi arhitekt Marko Lavrenčič iz Vipave. Zemljišče je odkupila občina Ajdovščina, torej bo vežica zgrajena na občinski zemlji. Pričakujemo, da bo projekt pripravljen nekje do pomladi 2007, tako bi sej gradbena dela končno pričela nekje v sredini prihodnjega leta.
Poleg pokopališke vežice nas čaka ureditev odlagališč smeti na Colu pri kabini, vendar direkcija za ceste zahteva, da se sedanji kontejnerji od tam umaknejo zaradi nepreglednosti tega dela ceste, ob kateri so kontejnerji, in zaradi bližine križišča. Treba bo torej najti novo lokacijo, kjer bi se zgradil ekološki .otok. Podobne težave z smetmi so tudi pri Ulinu ter v Gozdu, kjer je tudi načrtovana izgradnja ekološkega otoka.
Kaže se tudi potreba po vzdrževalnih delih asfaltiranih poti proti Malemu Polju, Policam, Orešju ter obnova podpornega zidu v Gozdu proti naselju Žejni. Moramo so zavedati, da so vzdrževalna dela nujno potrebna in jih moramo opravljati sproti, da se ne kopičijo in postanejo trd oreh.
Čaka nas tudi dokončanje vodovodnega omrežja proti Malemu Polju in Avžlaku
ter obnova korita na Avžlaku. Postavitev dodatne javne razsvetljave na Colu, Zasoliču, Policah in v Gozdu. Potrebna je ureditev ceste proti novemu naselju, gradnja pločnika na Colu v smeri proti Črnemu Vrhu ter ureditev vodne učne poti na Colu in okolici.
Del sredstev iz proračuna Občine Ajdovščina smo namenili k rešitvi problema odvodovanja v Oreških Lazih. Namenjena sredstva bodo zadostovala le za najnujnejšo ureditev. Za popolno rešitev odvodovanja bo potrebno izdelati obširni projekt in računati na sredstva iz razpisoy ki bodo namenjeni reševanju teh problemov; seveda z pomočjo občine. Na dokončanje čaka tudi kanalizacijsko
omrežje na Colu s priključitvijo na čistilno napravo.
Ne smemo pozabiti na Zadružni dom, ki je v lasti Občine, delno pa tudi zasebna lastnina. Občina Ajdovščina se z obnovo doma strinja, zato priprave na obnovo potekajo. Zamenjala naj bi se vsa okna, vhodna vrata, ter naredila nova fasada in pločniki.
Dolžnost sveta KS Col je tudi sodelovanje z vsemi društvi, ki delujejo na območju KS Col, še posebej z društvoma Trillek in Štirlek, PGD Col ter s Smučarskim društvom Gozd, ki so pomemben člen pri promociji našesa kraja in pripomorejo k temu, da se krajani zabavajo, rekrerirajo,
skratka zapolnjujejo svoj prosti čas - še posebej mladina, ki ji neprestano grozi svet droge in kriminala. Upam, da bomo skupaj z njimi in v sodelovanju z Župnijo in Osnovno šolo Col uspeli ohraniti vse naše majhne vasi in Col lep, čist in prepoznaven. Tako bo vsakemu krajanu v ponos in za vsakega obiskovalca enkraten zgled! Kaj naj vam zaželim ob koncu leta. Predvsem, da bi skupaj z vami dosegli čimvec ciljey ki smo sijih zadali, ter srečo, zdravje in da bi na Colu in okolici v prihodnje ne ugašala več mlada življenja. Namesto tega pa čim več novorojenčkoy ki bodo skupaj z nami in za nami srečno živeli vse do konca svojih dni.
Prevozi, gradbena mehanizacija
«!l^
KOBAL WAN s.p.
Višnje 5a, 52V3 Col tel.:05/36 68 187, gsm.:041/703 131
Zadnje - volilno leto v KS Col
Tudi tokrat se spodobi, da vse prebivalce naše krajevne skupnosti prisrčno pozdravim. Štiriletni mandat naše zasedbe sveta krajevne skupnosti seje, če se ozrem nazaj, kar hitro iztekel. Ko pišem te vrstice, bedi nad nami že nova ekipa. Vseeno pa želim povzeti nekaj misli slede dosodkov v preteklem letu.
Ce se omejim samo na večje investicije v naši krajevni skupnosti, mi prideta kot prvi na misel dve asfaltaciji. Asfaltirali smo klanec na cesti priti Jerinovcu na Križni Gori in povezovalno cesto v Zasoliču, od ceste proti Predmeji pri Mikžu do vasi Žasolič na zahodni strani. Ti dve cesti sta ob Večjih deževjih precej nastradali in vsakih nekaj let jih je bilo treba znova nasipati in popravljati. Sam Žasolič pa bo imel sedaj dodatni dostop, ki bo še posebej prišel prav v zimskim mesecih, saj je nov odsek ceste v prisojni lesi, medtem, ko je stara Cesta v senci borovcev in se počasneje odtali. Asfaltno prevleko je dobila tudi cesta v Orešju med Studencem in cesto Proti Podkraju ali »stara rimska cesta«. Od ostalih investicij smo financirali širitev še onesa ovinka na Lemovškem sriču, obnovljena pa je bila tudi avtobusna postaja v Gozdu, ki je zadnja leta bila že precej načeta od zime in sonca.
Letošnje leto je bilo za krajane Orešja v Znamenju skalnesa podora Pod stenami in se dobro, daje ob tem nastala samo materialna škoda. S strani krajevne skupnosti smo apelirali na Direkcijo za ceste Repub-like Slovenije, da bi se težava čimprej rešila. Pred pričetkom del na podoru pa Je krajevna skupnost pomasala pridobiti klasja lastnikov zemljišč za izvedbo del. Podor je bil čez poletje ustrezno saniran T, po zasotovilu strokovnjakov bo sedaj Za kar precej let »mir«, treba pa bo redno °bsekovati srmovje v predelu Skola.
Lta pobudo gospoda Ivana Škvarča in vaščanov Orešja smo se pred začetkom Asfaltiranja ceste od Višenj do Tratnika Apeli s predstavniki Ministrstva za prom-et in zveze, Direkcijo za cesta Repub-
like Slovenije, predstavnikom policije in ravnateljem OŠ Col dogovoriti za način umiritve prometa na tem delu ceste. Hitrosti vozil so namreč prav tu dokaj visoke, ob tem se po tej cesti zadnja leta zelo gosti promet v smeri Ljubljane, v zadnjih letih pa smo beležili tudi večje število prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. Zato je bila ta pobuda zelo smiselna in potrebna. V cestišču bodo tako iz smeri Podkraja, kot tudi od Tratnika v smeri proti Ljubljani, vgrajene zvočne ovire, na obeh mestih pa bo tudi utripajoč prometni znak, ki se bo vklopil, če bo hitrost vozil presegla 50 kilometrov na uro. Pred pričetkom asfaltiranja omenjenega odseka ceste so bila pripravljena vsa priključna mesta za kanalizacijo in ob priključevanju hiš ob cesti naj se v cestno telo ne bi več posegalo. Sedaj je cesta že preplastena, od telovadnice in stavbe osnovne šole do križišča pri Tratniku pa je na obeh straneh cestišča zgrajen tudi pločnik, ki bo dodatno prispeval k varnosti peščev; predvsem na poti šolskih otrok v šolo in domov; pa tudi, ko bodo krajani obiskovali pokopališče. Denar za pločnikje zagotovila Občina Ajdovščina.
Septembra letos smo dobili iz Občine Ajdovščina pobudo, daje treba vsa dela, ki so se izvedla ob izgradnji telefonije pred leti, ovrednotiti glede na dejansko opravljeno delo v določeni kategoriji zemljišča in s pomočjo Silvestra Peljhana smo dopolnili vlogo za vračilo sredstev; ki smo jih vložili v telefonijo na Colu. Srčno upam, da bo ta denar vrnjen - porabiti bi se ga dalo za priključno kanalizacijsko omrežje. Tako bi bilo finančno breme za vse nas precej lažje, kot se napoveduje po sedanjih ocenah.
Vse zadnje leto je svet KS Col posvetila tudi pripravi na gradnjo nove pokopališke vežice. Po izmerah zemljišča, ki jih je že lani pripravil Anton Tratnik, smo naš predlog posredovali na Škofijo Koper in ko smo sredi leta dobili pozitiven odgovor smo vložili predlog na občino v Ajdovščini, saj je bilo treba menjati določene površine zemljišč zaradi drugačne zasnove nove vežice. V septembru je občinski svet potrdil predlagane spremembe in šele tako so se odprla vrata za sprožitev postopkov za izvedbo projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja. Po natečaju smo se odločili, da bo to delo opravil studijo Detajl d.o.o. iz Vipave.
Približno en mesec pred volitvami smo se dogovorili, da ima vsak član sveta krajevne skupnosti možnost, da ponovno kandidira, če pa tega ne želi, naj si poišče namestnika. Vsi smo svoj mandat prepustili »novincem« in na ustanovni seji dne 12. novembra 2006 se je oblikoval nov svet KS Col, ki ga sedaj sestavljajo:
1.	Ivan Mikuš - predsednik (Gozd in Križna gora)
2.	Mateja Peljhan - tajnica (Gozd in Križna gora)
3.	Božidar Curk - blagajnik (stari Col)
4.	Primož Puc - član (novi Col)
5.	Peter Vidmar - član (Orešje)
6.	Janko Škvarč - član (Žagolič)
7.	Boris Koren - (Malo polje).
Vsem v imenu prejšnje zasedbe želim uspešno in plodno delo!
V	letošnjem letu smo volili tudi nov svet Občine Ajdovščina in novesa ajdovskesa župana. Kandidati za župana so kar mrsole-li, a presenečenja nismo doživeli; imamo torej »novesa« »starega« župana Marijana Poljšaka. Očitno si na tem področju občani ne želijo posebnih pretresov
Prvič, odkar imamo svojo, samostojno državo Sloveniji, pa je Col ostal brez predstavnika v občinskem svetu. Upam si trditi, da je to za nas slabo, saj je v naši krajevni skupnosti kar nekaj projektov ki bi še kako potrebovali svojega človeka v Ajdovščini. Kandidatov smo imeli na listah kar nekaj, vendar so praviloma vsi zasedali nizka mesta na listah predlagateljev kar pa po izkušnjah ne prinese želenih rezultatov Za prihodnje volitve čez štiri leta se bomo morali skrbneje pripraviti in premišljeno kandidirati. Kot kaže, na Colu strankarstvo ni zaživelo, zato se bo treba ob naslednjih volitvah potruditi za izoblikovanje ene ali več nestrankarskih list.
, Ob predaji mandata je prav da se ozremo tudi v prihodnja leta. Novemu svetu KS dela nikakor ne bo zmanjkalo. Treba bo zgraditi kanalizacijske priključke od glavnih vodov do posameznih hiš, v letih 2008 in 2009 bo na vrsti gradnja vodovodnih krakov proti Avžlaku in Malemu polju, sprožiti bo treba postopke za obnovo in preureditev zadružnega doma, kjer seje v delu, ki pripada občini, slednja izkazala kot slab gospodar. Za zadružni dom smo v našem mandatu izvedli idejni preizkus o namembnosti posameznih delov stavbe.
V	prvem nadstropju bi našel svoj prostor otroški vrtec z jasličnim oddelkom, v mansardi bi lahko imeli pevsko sobo za moški pevski zbor Razpotje in tudi druge zasedbe, ki v zadnjem letu pridno vadijo. Del pritličja, kjer so trenutno prostori vrtca, bi zavzela pošta, saj je na sedanjem mestu stiska s prostorom kar velika; v prostore, ki jih trenutno zaseda pošta, pa bi se vselil frizerski salon. Z nekim pametnim ključem o sovlaganju bi se dela, ki zadevajo celo stavbo, kot je na primer fasada, dalo tudi finančno pokriti. Razmisliti bo treba o izgradnji pločnika ob glavni cesti proti Črnemu vrhu, polepšati kaže
tudi studenec v Grahovniku, na rešitev čaka problem z odvod njavanjem meteornih voda pod Orešjem v Oreških lazih, počasi bo treba začeti s krpanjem asfaltiranih vaških poti, ki jih je začel najedati čas. Dela torej še nekaj mandatov ne bo zmanjkalo, pa še kakšna nova investicija se bo pojavila.
Ob koncu našega mandata želim zapisati tudi, da smo ga zaključili brez dolgoy za izgradnjo pokopališke vežice pa je vezanih naMačunu Krajevne skupnosti dvajset milijonov tolarjev ki so bili namensko
zbrani z zadnjim samoprispevkom.
Dolžan sem še voščilo. Vsem prebivalcem in prebivalkam naše krajevne skupnosti želim, da bi začutili sveto skrivnost Odrešenikovega rojstva v zavetju domačih družin; v novem letu pa naj se iz naših rok razsiplje dar miru na vseh naših poteh, ko bomo zase in za vse svoje drage služili vsakdanji kruh.


WMejfBózic in '5 recnfflM ùvòileto
v\ ^vv«ÌÉHHH|HH


mm
V


.

m
^MARKET
PODfàlÉ
IHSSfl

PfflZNÌCW

Pisalo seje šolsko leto 2005/2006
Da, prav je, da nekaj vrstic v tem časopisu s tradicijo namenimo tudi šolskemu področju. Šola je pomemben del vsakesa kraja, pa naj bo velik ali majhen. Ampak naša šola je še nekaj več. Ne samo da živi z okolico, pač pa je vsem krajanom eolske vasice tudi v ponos. V njej se namreč kalijo veliki umi, naši in vaši veliki upi za prihodnost. Učenci so velik potencial bodočih uspešnežev na različnih področjih. Če si malo izposodim pravni žargon, bi rekla, da lahko svoje besedo argumentiram in podprem z dokazi. Tako bom v nadaljevanju prilagam dokazno gradivo...
c~r-ri	\/ K
V lanskem šolskem letu se je Z30CÌÌI0 kar nekaj zanimivih, pomembnih, lepih, simpatičnih in še kakšnih dosodkov. Brali smo, pisali, izdelovali, risali, tekali, kolesarili in se kako drusače tekmovali. Rezultati pa niso izostali.
SLOVENŠČINA
- Cankarjeva priznanja; zlato, srebrno in bronasto
-	Tekmovanje za Gregorčičevo bralno značko
-	Bralna značka - razredna stopnja
Šolsko novinarstvo
Knjižne nagrade na literarnem
MATEMATIKA
-	Zlato in bronasto Vegovo priznanje
-	Zlata priznanja iz tekmovanja »Računanje je igra«
ZGODOVINA
- Zlato, srebrno in bronasto priznanje na tekmovanju iz zgodovine
natečaju »Otroci odraslim«

ANGLEŠČINA
-	Bronasto priznanje na tekmovanju v znanju angleščine
-	Zlata in srebrna priznanja v bralni znački
FIZIKA
- Srebrno Štefanovo priznanje
ITALIJANŠČINA
- Srebrno in bronasto priznanj na tekmovanju v znanju ita.
NARAVOSLOVJE
-	Bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz
kemije
-	Zlato in bronasto priznanje na tekmovanju iz biologije za Proteusovo priznanje
-	Zlato, srebrni in bronasta priznanja na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni
LIKOVNA VZGOJA
-	Zlata in srebrni medalji na natečaju »Egipt v mojih očeh«
-	»Tera Mystica« - Bienale otroške keramike; naši učenci dosegli prva tri najboljša mesta.
-	Sodelovanje na mirovniškem natečaju »Peace without borders«
-	Priznanja na državni razstavi »Likovni svet otrok«
-	Priznanja na natečaju OS Ajdovščina » Moj kraj v risbi«
-	Ekstempore v Vipavi in Šempasu
-	Nagrada na Petrolovem natečaju »Otroci odraslim«
-	Sodelovanje z revijo Ciciban in Cicido
-1. kiparski tabor na Colu »Kaj se skriva v lipi«
Naša šola seje v šolskem letu 2005/2006 izkazala s kar nekaj odmevnimi projekti. Skoraj ne vem, kje bi začela. Pa začnimo s tistim, kije bil najbolj poplačan - dobesedno. Govorim o projektu v okviru natečaja ^odna učna pot. Pod budnim mentorstvom 3. Čemispja, so (zdaj že bivši) učenci devetega razreda izpeljali zahteven in °bširen projekt. Z veseljem lahko povem, da so bili učenci za svoj trud lepo nagra-Joni. Upam, da lahko to javno zapišem: za nagrado so prejeli spodbudnih 250 tisoč
slovenskih tolarjev. Pa še na televiziji so bili. Lepo, a ne?!
V zgornji razpredelnici ste lahko prebrali, da je na Colu prvič potekal dvodnevni kiparski tabor. Naši dve učiteljici, Silva Karim in Nataša Grom, sta bili tisti, ki sta zbrali dovolj moči in poguma, da sta se spustili v ta projekt. Veliko dobre volje in pozitivne energije sta morali vložiti v to, ampak splačalo se je. Spretne roke učencev iz treh različnih šol so izdelale nekaj fantastičnih izdelkov iz lesa.
Naši fantje in dekleta so pokazali tudi veliko zrelega razmišljanja, odgovornosti in pa spretnih jezikov. Nagrada za šolske parlamentarce (in mogoče celo bodoče politike, poslance/-ke, ministre/-ice, predsednike/-ce) je bil obisk pravega parlamenta v Ljubljani, kjer jih je pozdravih tudi poslanka Eva Irgl.
Bistre glave pa so prišle tudi letos do izraza na znanem tekmovalnem kvizu Male sive celice Učenci sedmega razreda so se trudili, napenjali možgane, se potili, in na koncu dosegli lepe rezultate. Niso bili ravno prvi, so pa prišli zelo daleč. Celo na RTV Slovenija smo jih lahko gledali v oddaji, ki jo vodi gospod Pavle Ravnohrib.
Letos, torej v šolskem letu 2006/2007 smo tudi potovali. Bilje mesec oktobefko smo učence predmetne stopnje popeljali v Benetke. Ta zelo zahteven projekt je bil izpeljan pod vodstvom več učiteljic, saj so se ga udeležili učenci različnih interesnih dejavnosti. V mesto na vodi so tako vstopili učenci italijanščine, likovnega snovanja in turizma.
Še eno tekmovanje je potekalo letos na OŠ Col. Tokrat gre za planinstvo. Mentorici naših planink, Tina Krapež in Roberta Stegovec, sta združili moči in 11. novembra 2006 organizirali ter uspešno izpeljali regijsko tekmovanje Mladina in gore na naši šoli. Tekmovalke, ki so si nadele ime Gorske teroristke, so se uvrstile na državno tekmovanje. O izidu na tem tekmovanju pa bomo poročali v naslednjem Colskem časniku.
Da bo vse pray si bom dovolila v nadaljevanju opisati še nekaj drugih dejavnosti, ki sicer niso del obveznega pouka, so pa prav tako pomemben člen šolskega dela. Tako na šoli, na primer potekata Vesela šola za učence od 4. do 9 razreda in Cia' vesela šola za najmlajše nadobudneže naše mavrične šole. V lanskem šolskem letu je kar nekaj učencev obeh skupin prejelo priznanja, med katerimi so se svetila celo bronasta.
Zelo lepe in pohvalne uvrstitve so učenci v okviru šahovskega krožka dosegli na šolskih in regijskih šahovskih tekmovanjih.
Da imamo veliko dobrih športnikov že tako ali tako vemo, da imamo vrhunske športnike pa so učenci dokazali z uvrstitvami na raznih tekmovanjih. V gorskem kolesarstvu na državnem prvenstvu so učenci zasedli prva tri mesta. Nato so se fantje dokazovali še v rokometu, dekleta pa v smučanju in plesu. Naši najmlajši učenci pa so se borili na športnem tekmovanju Zlati sonček in posegli tudi po najbolj blestečih priznanjih.
Alije za to kriva voda, zrak, ali kaj drugega, ne vem, moram pa povedati, da imamo kar nekaj malih slavčkov med učenci. Otroška pevska zbora Cekinček (Podkraj) in Pikapolonček (Col) sta najprej očarala publiko in prepričala strokovno žirijo na pevski reviji Naša pomlad, nato pa nastopala še na zaključnem koncertu najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske. Zelo suvereno in prepričljivo so nastopali tudi tisti malo starejši slavčki, člani mladinskega pevskega zbora, ki so tudi prepevali na reviji otroških in pevskih zborov Primorske
Veliko mero ročnih spretnosti in »žilice« za ustvarjanje so pokazale učenke, ki redno obiskujejo čipkarsko šolo. Za to so učenke prejele tudi razna priznanja, med katerimi naj posebej omenim bronasto priznanje in pa posebno priznanje komisije iz Belgije.
Za konec pa še pomembno obvestilo, »pardon«, novica. Septembra letos se je od službenih dolžnosti uradno poslovil
cojSsivČVZ č?M79
naš dolgoletni hišnik, g. Ivan Trošt. (Neuradno slovo od sodelavcev je bilo junija na pikniku na njegovem vikendu. »Fajn« je bilo!). Ker pa šola seveda potrebuje hišnika, smo morali takoj v akcijo in poiskati drugega. In ni nam bilo treba prav daleč. K nam je prišel »skoraj sosed« Peter Vidmar. Mislim,- da lahko zapišem kar v imenu vseh, da smo ga prav veseli in se hitro navajamo nanj. No, ampak tudi Ivana ne bomo izpustili kar tako. Snubimo ga, da bi k nam prihajal v nekoliko drugačni vlogi. Radi bi namreč, da nas nauči peti. Sestavili bi učiteljski pevski zborček, ki bi prepeval take in drugačne pesmi. No, Ivan pravi, da bi nam najbolj ustrezali kanoni.
Tako, zdaj bi pa rada zaključila. Upam, da sem zapisala vse tisto najpomembnejše in najbolj zanimivo. Če sem kaj izpustila, pa prosim, naj se mi to ne zameri. Med tako pestrim dogajanjem je skoraj težko obdržati rdečo nit
Dragi starši, babice in dedki, strici in tete, bratranci itd., lahko ste ponosni na vaše otroke. Niso vse šole tako uspešne kot je naša!

LAMPE JOŠKO VIŠNJE 4 GSM: 041 647 692
*
qK
*
a?

»Rez za rezom... figurica!« ali kako si Alojz Skvarč krajša zimske dneve in večere
Včasih se prične človek z nečim nepričakovano ukvarjati - kar tako, za veselje. To seje zsodilo tudi mojem očetu Alojzu. Že od nekdaj je imel veselje do obdelave lesa, a šele pred petimi leti seje odločil, da bo poskusil z rezbarjenjem. Po njesovih besedah saje za to najbolj navdušil rezbar Franjo Semel iz Vodic pri Ljubljani - tesa je prvič videl v oddaji na televiziji. Oče je po oddaji poiskal njesov naslov in mojstra Sernela obiskal s svojimi prvimi izdelki. Ta obisk mu je ostal vedno v spominu, saj je tam videl čudovite rezbarske izdelke in od mojstra prejel prve napotke za delo.
Po obisku sospoda Sernela so izpod očetovih rok nastajale razne fisurice jaslic: Marijajezušček, pastirovca, krava, osliček In vsaka fisurica je bila bolj dodelana. Ker je bilo fisuric vedno večjim je bilo Potrebno sezidati štalico - in teh je nastalo do današnjesa dne kar lepo število. Pa ludi fisuric ni malo: približno osemdeset sli šest popolnih kompletov.
nožički, s katerimi oče odstranjuje koščke lipovine, počasi spreminjajo začetni kos lipovesa lesa v končno fisurico. Za izdelavo ene same fisurice je potrebno od en-esa do deset dni, polnih potrpežljivosti in natančnosti.
Ker se ljudje s podobnimi konjički radi družjo, je oče od leta 2003 član Rezbar-skesa, intarzijskesa in restavratorskesa društva Solkan (društvo RIRDS). Tam se družijo rezbarji in drusi ustvarjalci z lesom, ki si med seboj izmenjujejo drasocene izkušnje. Društvo pomasa vsako leto organizirati razstavo jaslic z medn-a r o d n o udeležbo
____ |	na Sveti
Vsak konjiček zahteva tudi dobro orodje	Corij kjer letos oče sodeluje že
'n tega je pri nas veliko. Največ narejenega	četrtič v zadnjih dveh letihje bil
doma, nekaj pa tudi kupljenega. Tu imam v ’
Dislih predvsem razne nožiče: od ozkih; r|vnih, do širokih, zavitih. Njihovo število se giblje okoli trideset. Izdelani so iz starih 'Zvijačev jeklenih palic... Vsak kos dobre-Sa materiala pride očetu prav za izdelavo božička. In zanimiveje opazovati, kako ti
pod lipami pri prikazu rezbarjenja v živo. Še tretjič v Groblje pri Domžalah na razstavo sodobnih jaslic, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Groblje v sodelovanju z Župnijo Groblje pod vodstvom mednarodno priznanega umetnika obdelave lesa, arhitekta Marjana Vodnika. Turistično društvo Trzin pa ga je povabilo na Rez-barsko-likovno delavnico. Sedaj razstavlja svoje jaslice na razstavi slovenskih jaslic v Slovenskem etnografskem muzeju, kamor ga je povabil predsednik Društva ljubiteljev jaslic, p. dr. Leopold Grčar OFM.
Oče ima še veliko veselja do rezbarjenja in zato lahko iz njegovih rok pričakujemo še veliko novih ter zanimivih jaslic, ki so lep del slovenskega ljudskega izročila.
■ '* *
VV,

povabljen k sodelovanju na več razstavah in delavnicah. Dvakrat v Groblje pri Domžalah, kjer je na povabilo Kulturnega društva Groblje sodeloval na tradicionalnem krajevnem prazniku Druženje
Naši ljudje po svetu:
Ivanka Skorenšek s Kozjanskega
Po prvi svetovni vojni, ko so naši kraji pripadli Italiji, so nekateri naši ljudje odhajali v Jusoslavijo, kot smo takrat rekli. Avstroosrska je propadla. Posamezniki, ki so bili Nemci ali pa se niso strinjali z novo ureditvijo, so se izselili iz Štajerske predvsem v Avstrijo ali pa v Nemčijo. Tako so ostala večja ali manjša posestva, kijih je bilo mosoče razmeroma usodno kupiti. Te usodnosti so izkoristili naši ljudje, ki se niso strinjali z italijansko oblastjo pri nas doma ali so si želeli novesa okolja in se jim je tedaj ponudila usodna prilika. Eden takih je bil tudi Maks s Križne sore, kije živel s svojo družino na Colu in se leta 1921 z družino in vsem premoženjem preselil na Štajersko. Z ženo sta kupila večje posestvo na Tinskem na Kozjanskem. Kmetija je na vrhu hriba in jo predvsem vinosradniško usmerjena, v hlevu pa imajo tudi dvajset slav živine. Težko si predstavljamo človeka iz naših krajev, kjer ni vinske trte, da postane tako uspešen vinosradnik. Tam v okolici živijo trije Maksovi otroci: Štefan, Mimica in Ivanka. Osebne stike vzdržujemo predvsem z Ivanko Skorenšek in jo večkrat tudi obiščemo. Vprašali smo jo, kako so se naselili v te kraje in kako so živeli. Pripovedovala je takole...
... naši so prišli na Štajersko spomladi 1921. leta. Prišli so z vlakom, z železniške postaje pa z živino do posestva. S seboj 'so pripeljali vse, za kar so menili, da bodo potrebovali na novem posestvu. Tako so vzeli kmečko orodje, opremo, pino za maslo, zeljnate kadi, koše in tudi snojni koš za na voz, ki 33 domačini v teh krajih niso poznali. Naj povem, da sta dve kadi za zelje še uporabni, vendar jih sedaj uporabljajo pri predelavi srozdja. Vsi otroci smo bili rojeni tukaj, razen starejše sestre Pepce, kije že imela eno leto, ko so prišli sem. Bili smo: Pepca, Mimka, Lojzka, Ivanka, Štefan, Štefka in Franci.
Spomnim se, kako je Franci še majhen ležal ob krušni peči poles štedilnika. Na štedilniku je bilo mleko v posodi z ročajem. Otrok je prijel za ročko, zlil mleko po sebi, se oparil in kmalu po tem umrl. Bil je star še ne eno leto. Bilo nas je tako sedem otrok. Umrli so Franci, Pepca, Štefka in Lojzka. Pepca seje ponesrečila, bilo je na zahvalno nedeljo. Šla je krmit živino in je padla v »trahtr«, ostala je živa, ampak je počasi hirala in živela po tem še največ eno leto. Mama je bila dvakrat poročena. Iz prvega zakona pa so prišli k nam: Maks, Krlina, kije umrla še kot šolarka za tuberkulozo, in Lojze. Tudi ta je bil
težek bolnik. Zdravnik mu je napovedal, da če bo preživel določena leta, potem bo lahko dočakal veliko starost. Tako seje tudi zgodilo.
Tata in mama se nista več razumela. Dolgo sta se tožila na sodišču in si nazadnje razdelila posestvo. Bila je druga svetovna vojna. Lojze je bil mobiliziran v Avstrijo, kjer je moral delati na neki kmetiji. Mama je šla za njim in tako sta tam živela skupaj. Ko je mama umrla, je prepisala svojo polovico posestva na Lojzeta, kije še vedno živel v Avstriji Štefan in njegova žena Ivanka sta ga večkrat obiskala in tako je izročil svoj del posestva Štefanu. Štefan je ostal doma, prevzel je posestvo od očeta in od Lojzeta - tako seje posestvo spet združilo v celoto. Druge sestre so se poročile, doma sva ostali še medve z Lojzko.
Z Lojzko sva prišli živet v to hišo: oče je imel prijatelja, njegova sestra pa je živela sama v tej hiši. Fliška je bila zelo revna - za izročit Sv. Florjanu. Ko je umrla, je hišo in posestvo njen brat, očetov prijatelj, ponudil mojemu očetu. Še isti dan, ko so si ogledali posestvo, ga je oče kupil. K posestvu je poleg hiše pripadal še hley nekaj
travnikov in gozd. Tako sva z Lojzko prišli živet v tole hišico. Lojzka je imela takrat še majhnega Tinčeka, ni pa bila poročena-Od domačega posestva nama je oče dodelil še del vinograda. Z Lojzko sva se zelo dobro razumeli, dokler se ni Tinček poročil. Takrat so oni trije potegnili sku-paj, nismo se več razumeli in prišlo je do ločitve: Tinček in žena sta šla živet drugam. K sebi sta povabila tudi svojo mamo Lojzko. Razdelili smo si posestvo in jaZ sem ostala sama v tej hiši.
Očetu je bilo ime Maks, Mami pa Jožefa-Oče je bil doma od Markovih s Križno gore. Poročil se je h Korenovim na Col-Hiša je takrat imela klavnico, oče je bil p° poklicu mesar. S seboj je prinesel mesarsko orodje. Imel je celo »mašino« za klobase, kar tu ni imel takrat še nihče. Tu se je Pa ukvarjal predvsem z vinogradništvom. Ko je šla moja mama živet v Avstrijo, je ostal oče sam. Ni se več poročil in tudi ni imel nobene ženske.
Sem so nas prišli obiskovat - predvsem Rezka, mama od Anice. Ona je prihajala najbolj pogosto. Z njo je prihajala Anica in Cvetka, najbolj se pa spominjam Slavke-Enkrat je prišla tudi pokojna Francka, kij0
zelo mlada odšla služit v Italijo in je bila tam skoraj do svoje smrti. Morala je po svetu, ker je doma niso mosli preživljat.
Stric Lojze in moj ata sta živela pri Uli-novih, saj je bila tam je bila poročena njuna sestra. Mami so pravili Repa, bila je iz Sanabora in pisala se je Tomažič, vendar nismo nikoli izvedeli, od kod je bila doma. Bila je poročena h Korenovim in se je pisala Benčina, ko je živela s prvim možem. Tako seje pisal tudi moj oče, tako da ji ni bilo potrebno spreminjati priimka, ko sta se poročila. Ker je bila vdova, so nagovarjali očeta, naj jo poroči. Tako sta se poročila. S prvim možem je imela šest otrok, z drugim pa sedem, skupaj 15 otrok. Vsi ostali otroci so že tam pomrli, Vsi za tuberkulozo. Trije pa so še ostali in prišli sem: Maksi, Krlina in Lojze.
Nekaj spominov imam tudi iz otroštva. Stric Lojze je večkrat prihajal k nam. Tisti dan smo imeli delavce, ki so škropili trte, bilo jih je več. Imeli smo navado, da smo Vedno molili predjedjo. Oče je po običaju Začel molit, Lojze pa se je obrnil na stolu Vstran in zaničljivo dejal: »Daj, daj, nehaj brbrat«. Oče pa mu je rekel »Takšne sramote pa ti meni že ne boš hodil sem delat. Ce tako misliš, potemje bolje, da ne prideš več«. Ne spomnim pa se več, ali je po tem dogodku še prišel k nam ali ne.
Oče je tu imel ugled in bil spoštovan. Zvečer smo po večini molili rožni venec. Bil je zelo strog. Za veliko mašo (Veliki Šmaren), za Božič, za Veliko noč in ostale večje cerkvene praznike se je v hlevu opravilo le najnujnejše. Ta dan se ni »štreglalo« živine. Drugače pa je moralo biti vse ob uri, tako za živino kot za nas. Imel je disciplino. Na te praznike smo dali živini samo jesti in piti, šli pa nismo nika-Nor razen v cerkev. Doma smo lahko brali kako knjigo, veliko pa smo tudi molili. Tak red je bil v hiši tudi, ko ni bilo več mame 2 nami. Spominjam pa se, da je bila tudi Nama stroga za molitev.
Ko je prišlo do nesoglasja med očetom in Damo, sem bila še majhna. Spominjam se, da sem bila predvsem pri mami. Mamino ljubezen še vedno zelo pogrešam, čeprav
imam že preko 80 let. Meni vse manjka. Nekoč sem bila tukaj pri Založnikovih. To je tudi velika in verna družina. Dekleta so se spravile okrog matere in so se objemale. Ti povem, meni je bilo tako hudo. Zelo jo pogrešam. Posebno za dekleta je mati čisto nekaj drugega kot oče. Mame velikokrat ne vedo, kaj pomeni otroku, da se lahko stisne k njej.
Oče je imel veliko denarja. Vsem je izplačal doto in še mu je nekaj ostalo. Premoženje pa je ostalo skupaj. Na otroštvo nimam preveč lepih spominov, imeli smo težko življenje. Pri nas je bilo vedno veliko delavcey ki so prihajali delat v vinograd. Ko smo otroci prihajali iz šole,je bilo pred hišo vedno veliko motik od delavcev, ki so okopavali v vinogradu. Ob sezoni je prihajalo od dvajset do 55 delavcev. Delavci so prihajali, ko je bilo treba rezati trte, kar so delali brezplačno - dobili so le hrano in pjačo, nato pa še okopavanje, špricanje, vezanje in trgatev. Vse drugo smo opravljali sami. Delavcev je bilo takrat veliko na voljo, ker ljudje niso imeli dela. Oče je tako lahko izbiral le najboljše med njimi. Tu so bili zelo revni ljudje, pravili so jim kočarji. Vsak dinar jim je prišel prav za preživetje.
Očeje umrl v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Mi smo se vedno imeli za Primorce. In ko prihajate na obisk in ko vozite proti moji hiši, vas kdaj opazijo in mi že vnaprej telefonirajo, da prihajajo Primorci na obisk. Še vedno ne morem razumeti, kako to, da so nas zapeljali sem v to ilovico. Sama še vedno zelo pogrešam Primorsko.
Med vojno so Nemci zbirali ljudi za v Nemčijo. Nas so reševali Peterlinovi, ki so bili z očetom zelo dobri in so znali nemško. Bilo je na tem, da nas bodo odpeljali in pobrali našo zemljo. Pravili so, da nismo Slovenci, da smo iz Čičarije. To je bilo 1941. leta. Takrat smo bili tukaj šele dvajset let in se nismo še prav vživeli. Ko so v Zibki odpeljali župnika, so v župnišče naselili nekega »baunfurerja« s celo družino. Bilje Hrvat. Tisti človek nasje tudi reševal, da nas niso odpeljali. Ko je Nemčija začela propadati, se je izselil in nam od nekje
pisal, da so Nemci nameravali izseliti tudi nas, Planinškove in Deželanove, ki so tudi veliki kmetje in da seje on zavzel, da se to ni zgodilo. Iz Planinškove domačije je doma gospod Planinšek, kije nekoč vodil tridnevnico na Colu. Nas tri so imeli še v planu za izselitev pa niso imeli več časa. Tisti dan so Nemci pobirali ljudi po vasi in jih nakladali na vojaške kamione, mi smo bili zelo prestrašeni, tudi jesti nismo mogli. Da bi vzeli čim več obleke s seboj, smo se oblekli, kolikor je bilo le mogoče. Delati nismo mogli. Sedeli smo pred hišo in opazovali, kako so krožile po vasi marice in vojaški avtomobili in čakali, kdaj bodo odpeljali tudi nas. To so bili hudi časi. Ker smo ostali doma, so nas Nemci uporabili, da smo hodili kopat strelske jarke.
S partizani nismo imeli veliko stikov. Redko so prihajali v hišo, vendar Nemcem nismo nikoli priznali, da so bili pri nas. Ko so se razmere umirile, smo imeli pri Nemcih še več opore kot pri domačinih. Stike z njimi smo vzdrževali preko Peterlinovih. Bilje v Pristavi za župana neki Nemec, pisal se je Wahtl. Prosili smo ga in preskrbel nam je opeko, da smo lahko prekrili streho. Domačini nam niso šli toliko na roko, imeli so nas za tujce.
Sama nisem imela nikoli veselja do ženitve, pozneje sem bila bolj primorana kot kaj drugega. Ostala sem sama, brez vsega. Spoznala sem ga in se poročila, otrok nisva imela. Po petnajstih letih mi je mož umrl in sedaj imam pokojnino po njem, kar mi zadošča za skromno življenje. Ko sva se nekoč z možem sprla, kar ni nič nenavadnega, mi je očital: »Prekleta Štajerka!«}àz sem mu pa odgovorila: »Jaz nisem nobena Štajerka, sem Primorka!« Od tedaj me mi nikoli več tako zmerjal. Še vedno rada spremljam, kaj se dogaja na Primorskem. Pa saj sem nekaj časa nazaj bila celo naročena na Primorske novice. In če boste sedaj res kaj pisali o meni v Col-skem časniku, ne pozabite, da bi ga tudi sama rada prebrala. Pa lep pozdrav!

LLCkSi*.

(j&PŠzžŽsO COjS-IhaŠŽŽ, 5? k?č?6	85
Storitve ss kmetijssko
LEON AMBROŽIČ S.R SANABOR 5, 5271 VIPAVA GSM: 070/756 731
Rekreacija na Colu: »Kej spejt se greš ma-trat, sam kej tij tega trejba?«
6075 ljudi na ljubljanskem maratonu, pri 73-ih letih preteči 90 kilometrov, biti vsak dan telesno aktiven . Sre za ekstremiste ali smo del te zsodbe tudi mi?
Ceje včasih veljalo, daje Col podeželje in tukajšnji ljudje ne potrebujejo rekreacije, saj se dovolj gibajo na kmetijah, to danes še zdaleč ne velja več. Ljudje smo vedno bolj vezani na svoje službe in popoldanske aktivnosti, na samem Colu pa bi glave živine verjetno lahko prešteli na prste. Ker pa je človeški organizem ustvarjen za gibanje, tega pa je v vsakdanjem življenju velikokrat premalo, se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja športna rekreacija. Ob izrazu šport si marsikdo predstavlja zvezdnike olimpijskih tekmovanj, naporne treninge športnikov ali pa mučenje ljudi,
ki ne vedo, kaj bi počeli v svojem prostem času. Če to velja za vrhunski šport, se moramo zavedati, da je ta dostopen le peščici najbolj nadarjenih in vztrajnih, nam pa ostane rekreacija. Rekreativen šport lahko imenjujemo tudi »šport za vse«, torej dejavnost, ki bi jo moral vsak človek sprejeti za del svojega življenja.
Omenila sem že, da se življenjski slog spreminja. Nimamo več obdelanjih polj, ne gibamo se, ker jih ne obdelujemo, na njih pa tudi ne zraste domače zelje. Tako se s svojim štirikolesnikom odpeljemo k
»najboljšemu sosedu« po pire krompir ^ prahu in si ga postrežemo s paniranim m^' som, pogretim v mikrovalovki. Naše telo pa se zastruplja z velikimi količinami nezdrave hrane. Rekretivni šport je osnova zdravega življenja modernega človega-Naše telo je utrujeno od celodnevnih psihičnih naporov in kliče po sprostitvi. Z športom sproščamo negativno energij0' ohranjamo naše telo vitalno in zdraVO/ poleg tega pa vsak rekreativec začn° razmišljati tudi o zdavi prehrani.
Ker je rekreacija zelo pomemben social'
izacyski dejavnik, uveljavlja pa se tudi kot oblika terapij, se lahko rekreiramo sami, v družbi prijateljev ali v krogu družine.
Novim potrebam družbe sledijo tudi nove možnosti in s temi se spreminja pogled ljudi na svet. Pred dvajsetimi leti je bil šport primeren le za mladež, za starejše paje bilo sramotno, da bi tekali ali, Bog ne daj, kdaj šli na igrišče. Stari življenski slog ni potreboval rekreacije, poleg tega paje tudi družba ni najbolje sprejemala. V naših krajih paje vseeno bila prisotna oblika aktivnosti, s katero so si naši predniki zapolnjevali prosti čas. To je lov. Čeprav ga ne moremo prištevati k rekreaciji, ker ima drugačen namen, so lovci prehodili kar lepe razdalje, zadovoljena pa je bila tudi človeška potreba po druženju. Ta pa je bila potešena tudi z nedeljskim balinanjem pri Zori.
Mislim, da so prav tisti mladeniči, ki so pred tridesetimi leti na igrišču skakali za žogo, bili odločilni za hirejši razvoj rekreacije na Colu. Ti ljudje so začutili, da je gibanje za njihovo življenje potrebno, in ta življenjski slog ohranjajo še danes ter ga prenašajo na mlajše. Pomembno vlogo ima rokometni klub, ki bi ga sama uvrstila na rekreativni nivo. Zavedati se namreč rnoramo, da vrhunski šport zahteva precej več, kot so treningi dvakrat na teden. Je pa klub velik promotor zdravega, športnega načina življenja. Ali veste kaj pomeni za Col dejstvo, da več kot polovica fantov rekreativno trenira rokomet? To je velik zaklad, ki se ga sploh ne zavedamo. Ti otroci bodo dobili pozitivne izkušnje na področju športa v letih, ko so najbolj dovzetni za razvoj motoričnih sposobnosti, jih bodo pod strokovnim Vodstvom dobro razvili. V mladosti si bodo zgradili lestvico vrednot, ki bo temeljila na zdravem načinu življenja, pridobili si bodo prijatelje, ki bodo tako kot oni znali najti zabavo izven sveta različnih omam. Znali bodo razporejati svoj prosti čas, da ga bo dovolj za šolo in šport, in tudi, če ne bo prav nihče od njih uspel v rokometu, bo klub vseeno dosegel ogromno. Interesne dejavnosti otrok irnajo zelo pomembno vlogo pri vzgoji in
veliko moč, da spremenjo človeka.
V časih, ko še ni bilo športne dvorane, smo se morali znajti v naravi. Ta je še vedno eden najbolj primernih in zagotovo najcenejši rekreativni prostor. Družinski izleti po okoliških hribih so lahko prav lepa zapolnitev naših nedeljskih uric. Poleg tega, da se družina na takih pohodih poveže, se otroci naučijo tudi vztrajnosti in vzljubijo telesno aktivnost. Ne smemo se pritoževati, da nimamo široke izbire športnih kluboy v katere bi lahko vključili naše otroke. Ti bi jim gotovo koristili, pa vendar otrok pridobi ljubezen do športa v družini - z otrokom moramo v hribe, z njim na kolo... Da Colčani kar radi hodimo, kaže lep obisk Spečka, vesela pa sem, ko srečujem vedno več tekačev in pohodnikov tudi za Grebenom in na Kovku. Poleti so naše ceste polne kolesarjev pa tudi rolarji počasi prodirajo v svet rekreacije. Upam, da si bo sem počasi počasi utrla pot tudi nordijska hoja, ki v svetu dobiva čedalje večji ugled. Tu velja omeniti planinsko društvo Križna gora, ki nas z svojimi pohodi spodbuja, da najdemo svoj mir v planinah. S takim društvom pridobimo ljubezen do gora, hkrati pa imamo tu družbo in spodbudo, da v svojem vsakdanu najdemo čas tudi zase. Za člane pomeni skupni izlet družabni dogodek in marsikdo, ki se sam ne bi nikoli, se tako odpravi v hribe. Velja omeniti, da je vedno več zanimanja tudi za športno plezanje. Bela je eno izmed najbolj znanih plezališč v Sloveniji in škoda bi bilo ne izkoriščati teh naravnih danosti. Poleg tega imamo dobre pogoje za padalstvo, in čeprav večina Colčanov še nima poguma, da bi se prepustila nebu, je vseeno pray da se zavedamo, kaj nam naše okolje ponuja.
Igrišče je v poletnih mesecih kar živo, čeprav mislim, da nekoliko manj kot pred nekaj leti. Še vedno pa se mi zdi, daje tu prostor srečevanj in na videz brezveznih klepetoy ki pa nas pomembno povezujejo in tkejo dobre medosebne odnose. Poleg tega pa lahko tu sprostimo odvečno energijo in se zabavamo. Rokomet, nogomet, košarka ..., pogrešam pa otroke, da bi se tu lovili, igrali med dvema ognjema,
hokej na rolerjih, odbojko...Včasih že samo malo domišlije zadošča za ure in ure zabave na igrišču. Pomembno pa je tudi balinanje, ki v zadnjem času nekoliko izgublja zagon.
V zimskem času smo bili včasih omejeni na pohode in aktivnosti na snegu. Smučanje je uveljavljeno že nekaj let, v zadnjem času pa se še bolj razvija s smučarskim društvom Gozd in s smučišči na Vodicah in v Gozdu. Škoda se mi zdi, da pri nas ni razvit tek na smučeh, kije nekoliko cenejši in prav tako zanimiv. Seveda pa lahko na smučeh tečemo v Črnem Vrhu, kjer so lepo urejene proge. Z novo telovadnico se je odprl tudi zimski prostor za skupno rekreacijo in na svoj račun smo prišle ženske. Zelo dobro se mi zdi, da imamo ženske vodeno telovadbo, saj to pozitivno vpliva na našo motivacijo. Saj veste, doma ni časa za telovadbo. Zdi se mi, da bi bilo predvsem na tem področju še veliko narediti. Colske ženske se niso nikoli pretirano rekreirale. Veljalo je namreč za sramoto, da ženska, ki je prerasla osnovno šolo še teka po igrišču. Tudi osnovnošolke so se tam zadrževale le med urami športne vzgoje in zdi se mi, da se žal to dogaja še danes. Zakaj? Zakaj ne bi tudi ženske igrale košarke, odbojke, šle na skupni tek ali kolesarit. Resje, da že po naravi nismo tako tekmovalne, vseeno pa moramo poiskati rekreacijo, v kateri bomo uživale. Sama vidim problem predvsem v tem, da na Colu ni športne dejavnosti, v katero bi se lahko organizirano vklučile deklice. Tako ni magneta, skupine, ki bi vlekel naprej, kakor se to dogaja pri fantih. Ljudje, predvsem otroci, smo taki, da, če se vključi Micka, se bo tudi Francka, in potem se bo še pet drugih, sicer pa se ne bo nobena. Samostojno pa se bo vključila le peščica tistih, ki jih to res zanima in se ne vznemirjajo pretirano, kaj si o njih mislijo drugi. Ker dekleta nimajo dejavnosti, ki bi jim približala športno življenje v otroštvu in mladosti, se tudi pozneje težje vključujejo vanjo, saj se jim zdi, da so že od začetka v zaostanku. Tako rekreacijo pogreša le del bolj osveščenih, oziroma tisitih, kijih to bolj zanima - te pa si jo poiščejo v Ajdovščini, Vipavi ... Del
pa se zadovolji z občasnimi sprehodi. Tudi ženske imamo na Colu vodeno telovadbo, ki pa po mojem mnenju ne zadošča potebam vseh. Če obstaja v svetu na stotine pro3ramov skupinskih vadb, od različnih vrst aerobike, pilatesa, vadb z utežmi, pred- in poporodnih vadb, vadb za starejše ..., se z eno tedensko uro res ne da ustreči vsem. Zato upam, da bo razvoj nadaljeval, da bomo Colčanke spoznale, da imamo telovadnico, iz katere bi lahko iztržile veliko več. Tu pa vidim še en problem, in sicer da se mnose ne vemo, zakaj bi sploh vadile. Zenske smo take, da veliko lažje vadimo v skupnah. Tu je dobra družba, po vadbi lahko poklepetamo, med sabo se spodbujamo, da ne manjkamo... Zensko telo ima manj mišične mase kot moško in zato naši sklepi, predvsem hrbtenica, bolj izpostavljeni okvaram ob vsakodnevni prisilni drži. in prav zato je potrebno okrepiti mišice, da lahko prevzamejo del bremena, ki bi se sicer preneslo na hrbtenico, kosti...
Poles tesa potekajo v telovadnici še košarka za moške in treninsi smučarskesa društva Gozd. Mislim, da to za naš kraj še
zdaleč ni dovolj, samo kritika pa ni dovolj. Postati bomo morali dovolj zahtevni, da bomo vedeli kaj hočemo - šele takrat bomo to tudi dobili.
Pomembno VI050 v rekreaciji pa že pridobiva novi fitnes. Se vedno je mnoso takih, ki si pod tem imenom predstavljajo »bodibilderje«, nabite mišičnjake in si rečejo: »O ne, raje, kot da sem tak, raje ne grem v ptnes!« Ne, fitnes je danes mnoso več. Tam lahko pridobimo splošno kondicijo, lahko nam je tudi dobra rešitev ob mrzlih zmskih dneh, ko nas prav nič ne mika, da bi zapustili našo toplo kuhinjo in se šli »prešvicat«. Tako lahko sremo v fitnes - tam tekamo, kolesarimo ali pridobivamo moč za smučarske izlete. Ponuja mnoso prosramov: od takih za oblikovanje postave, hujšanje, pridobivanje mišične mase ... Vsekakor ni namenjen le vrhunskim športnikom in tistim, ki bi radi »radiatorčke« na svojem trebuhu. Njesovo prednost vidim predvsem v prosti izbiri časa vadbe, saj je odprt pet ur na dan. Zavedati pa se moramo, da je fitnes ob nepravilnem izvajanju vaj lahko tudi škodljiv. Obstaja veliko prosramov
in slede na to, kaj bi radi dosesli, seje o načinu uspešne vadbe treba posvetovati z inštruktorjem.
Del športnorekreativnesa udejstvovanja pa so tudi tekmovanja. Lepo je videti znane ljudi, kako se pripravljajo nanje in se jih udeležujejo. Tekmovanja so nam predvsem pri individualni vadbi lahko v veliko motivacijo in bi lahko biti spodbuda tudi za nas. Kdo pa pravi, da vsak zdrav Colčan ni sposoben preteči malesa ljubljanskesa maratona?
Nikosar se ne da prisiliti v rekreacijo, odločitev zanjo mora dozoreti v nas samih. Potem pa ima vsak možnost, da presodi, katera od oblik rekreacije mu najbolj ustreza. Jaz lahko povem le, da sem in bom ponosna na vse tiste, ki ste in si boste sposobni vzeti uro časa zato, da naredite nekaj zase in za zdravo družbo. Kar posumno!
V Gozdu so se spet srečali konjeniki
V Gozdu so ptički lepo peli! Prepevali so vsak sebi, vsak zase ter vsak svojo pesem. Pa tako lepo so peli! Ko se glasovi tako dolgo uglašujejo, nam ni bilo težko narediti zbora in zapeti skupaj eno pesem, pesem Srečanje konjenikov Gozd 2003, 2004 in 2006. Prepričan sem, daje bila največja pridobitev za Gozd elektrika, telefon, voda, najlepša pa gotovo konjska dirka!
Prva dirka leta 2003 je bila za mnoge »misija nemogoče«: ker smo premajhni, preveč skriti, neprepoznavni, morda tudi nesposobni. To je bilo tudi moje mnenje, čeprav sem bil idejni mož te prireditve. Tega bil kriv le kalup »gozdanske vzgoje«, ki pa le ni tako slaba. 24. avgusta 2003 se je v Gozdu zgodil uspeh, v vasi je bila velika »gužva«, Gozd je postal prepoznaven in zelo velik.
Leta 2004, smo razširili program dirke in z dvodnevno prireditvijo zopet uspeli. Leta 2005 kot da nas ne bi bilo več, kajne? O bili smo, tukaj v Gozdu in trdo delali. Konjsko dirko smo širili. Kako? Ge hočeš na dirki storiti še več, potrebuješ tudi več konj, torej smo našim kobilam dali leto odmora, da so lahko žrebile in 20. avgusta 2006 je na konjski dirki v Gozdu sodelovalo kar 43 konj iz vse Slovenije. To je bilo čudovito, enkratno doživetje. Tudi sam sem sodeloval s svojim Lipicancem Sigyjem in kljub utrujenosti zaradi priprav/ kijih ni bilo malo, zelo, zelo užival.
Naj vam opišem moje občutke v teh dveh dneh, 19. in 20. avgusta 2006. Začelo seje z zborom konjenikov v soboto ob štirih popoldan. Iz vseh strani vasi so prihajali konjeniki. Iz Vipavske doline preko Cola in Predmeje, iz Zadloga mimo Majerije in tudi iz Gorenjske preko Črnega Vrha. Vsaka skupina s svojo zgodbo s poti, ki sojo prejezdili ta dan, mi poda roko in zaželi lep dan in pohvali prireditveni prostor ki jim je bil namenjen. To je bil Začetek uspeha, za katerega sem si skupaj s člani društva utrgal veliko časa. Sledile so igre konjenikov/ a kaj, ko nam dež ni prizanesel in nam je start prestavil na šesto
uro popoldne, ko je posijalo sonce. Tekmovalo je sedem skupin z tremi konjeniki. Streljali so z zračno puško, stoje in s konja. Izkazalo seje, da bo potrebno še veliko bojey da bomo postali pravi kavboji, kajti streljali smo porazno. Poleg streljanja smo še kovali konja in ga seveda osedlali - pri tem smo se veliko bolje izkazali.
Najboljši čas vseh štirih iger je dosegla skupina iz Ajdovščine, drugi čas domača ekipa, v kateri sem tudi sam tekmoval, in tretji čas ženska zasedba iz Renč. Sodelovale so še ekipe iz Planine, Idrije, Žapuž in Žiri. Dolgo usklajevanje pravil iger se je obrestovalo, kajti vseh sedem ekip je ločilo le deset sekund, tako da seje napovedoval hud boj v nedeljo, kajti dosežen čas seje prenesel v drugi dan in se prištel prvemu članu ekipe oziroma njegovemu prvemu nastopu na progi.
zato je bila za nekatere nedelja še toliko bolj naporna. Začelo seje zgodaj zjutraj z uradnim treningom na progi, kjer so konjeniki tuhtali taktiko, kako pretentati druge ekipe, sajje v nadaljevanju prav ta odločila zmagovalce. Po dvournem odmoru seje začelo zares. Povorka z vsemi 43 konjeniki je bila prava paša za oči Zastavo društva smo predali enemu od organizatorjev ta jo je popeljal daleč pod nebo med prepevajoče Gozdanske ptiče, in z tem seje tista prava konjska dirka začela. Enkratno je bilo biti priča 2500 gledalcem, kako nestrpno so čakali ta trenutek. Na progi so svoje sposobnosti in zmogljivosti svojih konj najprej pokazali člani ekip, kjer je domača skupina nekaj časa celo branila najboljši čas, nato pa z nekaj težavami z lahkoto ujela finale, poleg deklet iz Renč na drugem mestu in ekipe iz Ajdovščine na prvem mestu. Pred finalom ekip je
( Foto: Tone Tratnik)
Sobotno	druženje	konjenikov po	sledilo posamezno tekmovanje, kjer je
končanem tekmovanju se je zavleklo	bila konkurenca izvrstna, saj je tekmovalo
pozno v noč, vse do sedme ure zjutraj, kar 36 konjenikov v moški, ženski in otroški
katesoriji. Veš čas nas so spremljali črni oblaki in nam srozili, vendar smo se člani društva z pomočjo konjenikov in sledal-cey z njimi uspešno posajali in jih napotili preko Alp nazaj, od koder so prišli.
Uvrstitve: v moški katesoriji je zmagal Ljubljančan Janez Finžgar sicer inštruktor jahanja z daleč najboljšim in najdražjim konjem. Da je domača pasma Lipicanec, kljub političnim sporom v zvezi z Lipico, še kako konkurenčna drugim tujim izvrstnim pasmam, sva z Lipicancem Sigyjem dokazala s tretjim časom dneva na progi in skupnim četrtim mestom v posamični kategoriji ter z drugim mestom v ekipnem tekmovanju. V ženski kategoriji je slavila Tjaša Premrl iz Renč s kobilo Benjo, ki je premagala tudi večino moških. Med otroci je z lahkoto slavila Karin Bernik iz Žiri s konjem Fidlom, s katerimje tekmoval tudi zmagovalec moške kategorije in je hkrati tudi trener zmagovalke Karin, kije dosegla tudi absolutni najboljši čas proge (42.35) in trenerja premagala kar za debelo sekundo. V tej kategoriji je tekmovala tudi naj mlajša Kirn Mikuš, ki ima komaj šest let in osvojila šesto mesto. Torej se ni bati za prihodnost konjenikov v Gozdu. Za drugo leto je Kirn prepričana v bronasto medaljo, vendar jo do takrat čaka še veliko dela in jahalnih ur.
Sledilo je finale ekipnega tekmovanja, v katerem so nastopili vsi trije konjeniki ekip finalistk hkrati, in sicer v konjskem šprintu, kjer je dve potrebni zmagi zaporedoma dosegla ekipa iz Ajdovščine in s tem dokončno zmagala. Drugo mesto je »prišprintala« domača ekipa iz Gozda, tretje pa dekleta iz Renč. Dekletom je potrebno še posebej čestitati, saj so kot nežnejši spol dokazale, da jih v konjeniškem športu ne gre podcenjevati - to je še posebej dokazala Karin Bernik z izjemnim in zelo elegantnim nastopom.
Vsi najboljši so bili nagrajeni z pokali, Karin, z absolutno najboljšim časom, je dobila konjsko sedlo, prav tako se je zmagovalec najmočnejše moške kategorije, Janez Finžgar veselil sedla v vrednosti 80.000 tolarjev.Vse pohvale njima ter vsem, ki
so zbrali dovolj poguma, in se pomerili v letošnji zelo, zelo močni konkurenci! Priprava in organizacija prireditve kot take je bila zelo obsežen in zahteven projekt, zato je povsem jasno, da so ga spremljale tudi razne težave. Trudili smo se, da smo jih premagali in čimprej pozabili, srečanje s konjeniki in atraktivno tekmovanje v konjskih dirkah pa nam bo
za vselej ostalo v lepem in nepozabnem spominu. Zavedamo se, da so k temu pripomogli prav konjeniki s svojim prihodom, udeležbo, sodelovanjem in, za medije in gledalce, atraktivnim tekmovanjem. Konjeniki so tisti, ki so prireditvi pustili dragocen pečat, zato dragim ljubiteljicam in ljubiteljem konjskih dirk iskrena hvala, ker so prišli, sodelovali in tekmovali.
( Foto: Tone Tratnik)
V SERVISU NUDIM:
SERVISIRANJE SMUČI IN BORDOV:
-	popravila poškodovanih smuči in bordov
-	obnova drsne obloge
-	impregniranje smuči in bordov
-	poliranje smuči in bordov
-	ROČNO brušenje robnikov
-	montaža / premontaža vezi
Za dodatne informacije:
GSM: 041/ 387-680 (po 15. uri) David
e-mail: Jimmy.skiservis@gmail.com
Učne urice iz sveta botanike
V lanskem časniku sem na kratko predstavil oris zsodovinskesa raziskovanja rastlin ter moje delo v botaniki, bol podrobno pa se v botaniko nisem spuščal. Zato bo glavni namen mojega letošnjega pisanja prav to: predstaviti bistvene sestavine botanike kot znanosti. Botanika je veda o rastlinah (gr. botane: trava). Gre za zelo obširno znanost, ki združuje veliko znanstvenih disciplin - prav te bom poskušal predstaviti.
Poimenovanje rastlin ali nomenklatura
Naj začnem z najbolj osnovno stvarjo: najdbo rastline. Skoraj vsaka rastlina, ki raste v naravi (tiste, ki so že bile opisane), ima svoje ime, kije latinsko in sestavljeno iz najmanj dveh delov - iz rodovnega imena (rod je skupina vrst rastlin, ki so si v »žlahti«, so si sorodne). Primer za rodovno ime je npr. Picea (rod smreke). Rod smreke vključuje večje število vrst (okrog 35), od tega dve vrsti naravno rasteta tudi v Sloveniji. Najpogostejša je navadna smreka (vrstno ime je Picea abies - zadnja beseda v latinskem imenuje ime vrste, ki ne sme biti enako pri nobeni drugi vrsti iz rodu smreke). Veda, ki se ukvarja z poimenovanjem v znanosti, je nomenklatura, vsaka znanost pa ima svoj način poimenovanja (npr. v kemiji je drugačno poimenovanje kot v biologiji itd.).
Taksonomija preučuje posamezne rastlinske vrste
Druga znanost, ki se trdno naslanja na nomenklaturo, je taksonomija. To je veda, ki preučuje posamezne rastlinske vrste ter je v zadnjem času zelo napredovala s pomočjo genetike. Taksonomi tudi opisujejo nove vrste in preverjajo, če se vrsta mogoče še razvija.
Sistematika - razvrščanje rastlin v sistem
Naslednja veda, ki je zelo obsežna in temelji na prejšnjih dveh vedah, je sistematika. Ta se ukvarja z razvrščanjem rastlin v naravni sistem (filogenetski sistem). Vrste ne moremo uvrstiti v sistem, če nima pravega imena (latinskega). Tudi ta veda je zelo povezana z genetiko in v današnjem času doživlja	pravo
renesanso, saj se nova spoznanja o tem, katera vrsta je bolj sorodna drugi vrsti, iz dneva v dan dopolnjujejo. V današnjem času je to zelo natančna veda, v preteklosti pa si niso bili čisto na jasnem, katere vrste so si bolj sorodne -zato je prihajalo do velikih zmot. Tako je na primer smreka spadala skupaj z jelko in macesnom v rod borov; da pa je to narobe, so ugotovili
komaj v 19. stoletju. Čeprav smreka, macesen in bor predstavljajo danes samostojne rodove, so si vseeno precej sorodni, zato spadajo v isto družino borovk (lat. Pinaceae). To pomeni, da so si na zunaj dokaj podobni (vse vrste imajo storže, iglice ...), križati pa se med seboj ne morejo več, kar kaže na to, da niso več v tesnem sorodstvu. Ste vedeli, da sta si brin in cipresa bolj sorodna kot smreka in bor? Ali da sta si regrat in marjetica sicer podobna, a zelo malo sorodna? Naloga sistematike je tudi združiti rastline po sorodnosti na višjih rangih, ki so zelo natančni in značilni za biologijo. Vsako vrsto je mogoče uvrstiti v sistem, kije sestavljen iz 22 kategorij, kijih tukaj ne bom našteval. V splošnem velja, da so vrste, ki spadajo v isti rod, precej sorodne, rodovi, ki spadajo v isto družino, so si dokaj sorodni, različne družine pa so si vedno manj sorodne. V skoraj najvišji kategorji, kraljestvu, pa so razlike že tako velike, da govorimo o kraljestvu rastlin, kraljestvu živali, gliv ... Ali na kratko: o živalih, rastlinah, glivah ...
Geobotanika - raziskovanje razširjenosti rastlin
Naslednja veda, ki je skoraj neodvisna od drugih botaničnih ved, je arealologi-ja ali geobotanika. Gre za vedo, ki raziskuje razširjenost rastlin in riše karte razširjenosti posamezne vrste. To je zelo obsežno delo, saj. so nekatere vrste razširjene na primer po celi Evropi (npr. bukev), nekatere pa so tako redke, da rastejo samo še na nekaj kvadratnih metrih. Včasih so se vrste zelo razširile tudi s pomočjo človeka, lep primer tega je današnja razširjenost črnega bora (raste
vsepovsod okoli Cola, ob cesti proti Ajdovščini ...). Naravna rastišča črnega bora so v Sloveniji zelo redka, komaj nekaj majhnih rastišč v stenah - po celi Sloveniji se je razrasel zaradi pogozdovanja Krasa v 19. stoletju. Drugačen primorje bukev, ki je bila še nekaj stoletij razširjena prav do morja, danes pa je tam ni več. Skrajne primere pa zasledimo dlje v preteklosti, ko so na naših tleh še rasli ginki in razne palme, sekvoje, evkaliptusi, ki danes rastejo na popolnoma drugih koncih sveta. Veda, ki se ukvarja z preučevanjem rastlin, ki so nekoč rasle tudi pri nas, je paleo-botanika.
Dendrokronologija: kako stare so rastline?
Veda, ki se ukvarja z raziskovanjem starosti rastlin (v glavnem dreves) se imenuje dendrokronologija (dendron: drevo, kro-nos: čas, logos: veda, znanost). Ta veda pomaga tudi meteorologom pri ugotavljanju, kakšnoje bilo podnebje nekaj stoletij alj tisočletij nazaj (veda, posebej specializirana za to, je dendrometeorologija). Najstarejša drevesa, ki danes še rastejo, so stara več kot 4870 let. Najstarejša dreve-
sa v Sloveniji naj bi bila stara okrog 1000 let, najstarejše rastline pa naj bi bile stare okrog 43000 let!
Fiziologija - preučevanje življenja rastlin
Veda, ki preučuje življenje rastlin, je fiziologija. Ta preučuje na rast rastlin, cvetenje, mehanizme v rastlinah ... Fiziologe na primer zanima, zakaj se pri božični zvezdi listi obarvajo rdeče in kako do tega pride itd.
Fitocenologija: zakaj nekatere rastline rastejo skupaj in druge ne?
Veda, ki nekako povezuje več zgoraj omenjenih ved in je zato zelo obsežna in težavna, je fitocenologija. To je veda, ki preučuje, zakaj nekatere vrste rastejo skupaj in spet druge ne (npr. zakaj ivanjščice ne rastejo v gozdu). Ste že slišali, daje na Nanosu gozd jelovo-bukov? Taki izrazi (rečemo jim združbe) izhajajo prav iz te znanosti, čeprav je tam poimenovanje latinsko (npr. jelovo-bukov gozd: Abieti-
Fagetum dinaricum, ki pa je dobil novo ime - gozd spomladanske torilnice in bukve: Omphalodo-Fagetum). Tudi ta veda pozna svojo sistematiko, ki je zelo zapletena in se imenuje sinsistematika; latinska imena združb pa so sintaksoni (veda je sintaksonomija). Pravzaprav se tale »sin« pojavlja pri veliko besedah, saj pove, da izraz pomeni nekaj večjega, združenega. Tole naj bo tudi konec. Če ste bili do tega trenutka v dilemi, ali se botaniki ukvarjamo samo z nabiranjem rožic ali pa mogoče še z čim drugim, resnično upam, da sem dokazal, da je nabiranje rožic le majhen del botanikovega dela, ki pa je hkrati tudi temeljno delo resne znanosti. Upam tudi, da vam nisem zagrenil branja z naštevanjem »čudnih« izrazov; ki so komaj berljivi in s katerimi se večina ljudi v vsakdanjem življenju zelo redko sreča. Mogoče pa bodo koga navdihnili in vznemirili, mogoče koga celo navdušili.


Zbrano delo Antona Pegana: Indija Komandija
Povzetek življenja in službene poti avtorja1
Anton Pegan seje rodil 24. aprila 1850 v Vipavi, na takratni hišni številki 74, očetu Antonu Peganu, trgovcu, in njegovi drugi ženi Jožefi, rojeni Habe. Učiteljsko službo je nastopil 1878. leta, sposobnostni izpit pa je opravil leta 1884. Njegovo prvo znano delovno mesto je bilo na enoraz-redni ljudski šoli na Planini pri Vipavi, v šolskem letu 1886/87. Tam je služboval do leta 1895, ko je šel učiteljevat na Suhorje v Brkinih, v košanski fari. Na Suhorju se je leta 1904 tudi poročil z Marijo Stavanja z Ostrožnega Brda. V naslednjem šolskem letu 1905/06 ga najdemo na šoli v Matenji vasi na Pivki, fara Slavina. Tam je 1908. leta učakal upokojitev v šolskem letu 1809/10 ga namreč že najdemo na seznamu upokojenih učiteljev bivajočega na Razdrtem. Tuje tudi umrl, zaradi mrt-vouda, 16. oktobra 1916. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču.
Anton Pegan, učitelj in zapisovalec ljudskega besednega izročila; Štrekljev sodelavec
Pomembno je, da je imel Anton Pegan veselje ter nagnjenje za zapisovanje vsakršnega besednega ljudskega izročila, kot učitelj pa je bil za to tudi strokovno usposobljen. Bil je eden od najbolj zagnanih sodelavcev dr. Karla Streklja, ki je na vsem slovenskem etničnem ozemlju zbiral (in tudi izdal2 ) slovenske ljudske pesmi. Strekelj pa je svoje sodelavce vzpodbujal, da so zapisovali tudi prozna ljudska besedila (pravljice, pripovedke,
bajke, legende ...), saj je nameraval izdati tudi te. Zal do realizacije tega gigantskega načrta ni prišlo, in tako so vsa zapisana prozna besedila ostala na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, na Inštitutu za folkloristiko. Tako so se ohranila tudi izjemno bogata ljudska prozna besedila, ki jih je na Vipavskem, Pivškem, delu Krasa, na Goriškem in Tolminskem zapisal Anton Pegan.
Ker je Anton Pegan po rodu iz Vipave, so se na Občini Vipava odločili, da bodo vse Peganovo ljudsko gradivo izdali. Pri pripravi le-tega za tisk bosta sodelovala tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za folkloristiko (dr. Monika Kropej), ter prof Božidar Premrl, zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, na Restavratorskem centru. Urednik Peg-anovega dela pa je Franc Černigoj, pesnik in pisatelj, tudi sam zapisovalec ljudskega spomina, kije podpisal že več knjig z zbranim ljudskim blagom iz vasi na Trnovski planoti ter v Zgornji Vipavski dolini. Delo pa je ilustrirala mag. Silva Karim, že uveljavljena ilustratorka več knjig z ljudskim izročilom.
V knjigi bodo torej zbrane pravljice, pripovedke, razlagalne bajke, legende, vanjo pa bodo vključeni tudi pregovori, uganke, vraže ... ter tudi v Štreklju že objavljene ljudske pesmi, saj bi bilo škoda, da ne bi bil Ves Pegan' bralcem dostopen na enem mestu. Knjiga bo obsegala blizu 200 strani (12 AP), v njej bo 12 celostranskih barvnih ilustracij in več ČB risb ter vinjet.
Vsekakor bodo v tej knjigi ljudska besedila, ki jih je zapisal Antona Pegan, rojak iz Vipave, po 100 in več letih našla pot do
tistih bralcev; katerih predniki so mu jih izročili v varstvo in hrambo s podzavestnim hotenjem in željo: »Najse dragoceno ljudsko izročilo ne izgubi!«
Za pokušino iz knjige 'Indija Komandija' objavljamo pripovedko:
O vetru
I.
V pravljicah si ljudstvo vetrove predstavlja kot stare, sive možake, ki dobrim pomagajo,, a hude kaznujejo.
Ljudstvo si misli, daje tam nekje med sivimi skalami luknja, iz katere veter piše. Pri luknji stoji pa stara baba, ki vsakikrat, kadar se razjezi, vetrovom vrata odpre.
(Kras; ŠZ 8/49fi
II.
Pred nekoliko leti je na veliki teden veter po dolinah in hribih tako hudo razsajal, da je hraste izruval in lomit, hiše posipal in odkrival. Po hišah se je silno kadilo, ker ni mogel dimnik zaradi velicega vetra dima požirati.
Ravno o tem vetru je neka žena peč belila za kruh peči in je v dimu skoraj ob oči prišla. Vsa omamljena in spehana je vse popustila inni hotela kruha peči.
Ko pa'njen mož, od vetra in dela ves zmamljen in lačen, domov pride, se usede za ognjišče in si od mraza okorne roke segreje in potlej vpraša ženo po kruhu. Ona mu pa odgovori: »Kakšen kruh češ imeti? Saj ga nisem mogla speči, ker se je tako kadilo, da sem skoraj ob vid prišla.«
Ali mož jo je nazadnje vendar prisilil kruh
speči, ker on ni maral, da bi bila hiša o velikonočnem času brez kruha. Ko je tedaj žena vendar peč razbelila in začela kruh noter stavit, se začne tako strašno kadačit, da ji je dim nos in usta zapolnil. Zato teče ven čistesa zraka užit in se oddahnit. Ali komaj stopi čez pras, jo že mrzel veter tako napiše, da zakolne: »Zlodi, vzemi, na, še tebe«
Nato se vrne spet v kuhinjo nazaj in zabrdavsne z vratmi za sabo.
Ali komaj je djala prvi hleb v peč, kar pride tako raztrsan in razmrsarjen mož, de so celi koščki mesa od njesa viseli. Brez da bi bil kaj spresovoril, se usede za osnjišče, razprsa s svojo srčo, s to palico, osje in se mimo sreje.
Zdaj, ko je že ves kruh v peč djala, sa vpraša žena, kaj da hoče imeti. In taji odgovori: » Tebe ati pa hleb!«
Ženi se to čudno zdi, ko te besede zasliši, in ne ve, kaj bi. Hitro teče k sosedovim in pove, kako čuden človek daje pri njej in kaj ji je rekel. »Veš kaj,« reče ji sosed, »daj prvi hlebec, ki ga boš iz peči vzeta, temu beraču in mu reči: 'Bog te stokrat blagoslovi in ti mirnejše življenje podeli. '«
Ko pride domu, dà res beraču prvi hleb. On ga vzame ter reče: »Srečna si ti in ura, v kateri si se rodila, da si ravno tako storila, kakor ti je sosed svetoval, če ne bi te jaz tako zdrobil kakor ta hleb in v ogenj vrgel!«
Preden pa gre iz hiše, reče žerir. »Pusti me
za naprej pri miru in ne kotni me nikdar več, kakor si pred storila, zakaj vedi, da jaz sem Veter in Bog meje ustvaril, kakor tebe, in mi tudi moči podelil, kakor tebi. Če me še enkrat zakolneš, te semeljem kakor malin moko.«
In od tistega časa ne kolne nobeden kmet vetra, naj mu še tako škodo dela.
(Iz goriške okolice; ŠZ 8/20)
INDUA
KOMANDUA
-j
Podatke o življenju in delu A Pegana je prispeval Božidar Premrl.
2 Dr. Karel Štreklej: Slovenske narodne pesmi (štirje zvezki). Slovenska ma tiča; Ljubljana, od 1895do 1923 ^ Pod to oznako določeno najdemo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, na Inštitutu za folkloristiko.
«/ÓlCLWC*
Delni pregled denarja, ki seje skozi stoletja uporabljal na ozemlju današnje Slovenije:
1.
2.
3-
4-
5-6.
7.
8. 9-10. 11. 12.
13.
14. 15-16. 17 18. 19.
13 tolarja Marije Terezije iz leta 1765 1 goldinar (florin, gulden) iz leta 1889 (Franc Jožef I.)
1 krona iz leta 1916
40 lir iz leta 1812 (Napoleon I.)
5 lir iz leta 1940 (Viktor Emanuel III.)
1 lira iz leta 1942
1 vojna lira iz leta 1944 (bankovec SNOS - a, denarni zavod Slovenije)
1 jugo lira iz leta 1945 (bankovec Svobodnega tržaškega ozemlja - VUJA)
1 dinar DFJ iz leta 1944
5 dinarjev DFJ iz leta 1945
100 dinarjev FLRJ iz leta 1946
200 dinarjev SFRJ iz leta 1977 (Tito 40 let na čelu ZKJ)
5000 dinarjev SFRJ iz leta 1985 50 dinarjev SFRJ iz leta 1990 1 denarni bon Slovenije iz leta 1990 500 tolarjev iz leta 2004 (obletnicajurija Vege)
1000 tolarjev iz leta 1993 {prtfrtoe. Trtszt-an
10 evro centov iz leta 2007 (nturesv/ctrt pavhpium >.■ ■~--v '	^ J, /	7, \
famci TrcUv ftrOS-fSZp»^	UjMunos-hÌ

1 evro iz leta 2007
Kovanci in bankovci, ki so prikazani na zadnji strani časnika, so iz zbirke numizmatika Anteta Bačiča Fratriča.
tiWKgKkTetSSWDi

Rjdouščina
LULIKI
200G
; JU |	07SS?12)